79. številka. Ljubljana, petek 8. aprila. XIV. leto, IHNI. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzeuiši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati za a\sti o-o gorske dežele /a celo leto Iti gl-, za p.d leta 8 gl., " ez pošiljanja na dom za celo leto 13 glil., /a ćetrt leta 8 gld. 80 kr., za on mesec 1 gld. 10 kr. /a pošiljanje, na za četrt leta 4 gl. — Za L juhi Jano brez pošiljanj; dom se računa 10 kt. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje d e*. ele, toliko vir, kolikor poštnina Iznaša, za d i j a k e veljt Za gOBpOde učitelje na ljudskih šolali in a znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta B gld. 60 kr., pn pošti prejemati za četrr leta li golti. — Za oznanila M plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 1 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo j«' v T.juldja-i v Ivane Kolmatiovej hiši .gledališka stolha". O prav ni Stvo, na "katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j, administrativne stvari, jo v „Narodnoj tiskarni" v Kolmamivej hiši. Grof VVurmbrand in Slovenci. Poslanec grof \Vurmbrand je v zadnjej seji jezikovnega odseka govoril tudi o nas Slovencih, in to s tisto impertineneo, ki je last ošabnemu nemškemu aristokratu! Grof Taafle spravil ga je v zadrego z vprašanjem, kaj da si on, grof VVurmbrand, misli pod pojmom „državnega" jezika. Tu bi človek menil, da tak državni jezik more biti samo tisti, ki ga rabijo oblastnije pri internem svojem občevanji. Ali grof VVurmbrand goji v tej stvari cisto drugačne pojme, in povedal nam je reči, o katerih se nam še sanjalo nij, da spadajo v okrožje »državnega" jezika. Grof "VVurmbrand odkril nam je svoje srce, a pri tem odkril tudi namere svoje stranke, da sedaj lahko slutimo, kako bodo ti levičarji postopali, kadar pridejo zopet na državno krmilo. Po uže večkrat omenjenem grofu pozvali so levičarji vlado, da nuj predloži državnemu zboru jezikoven zakon. S tem zakonom pa se ne namerava nič druzega, kakor podreti člen 19 ustavnega zakona od 27. decembra 1867, ter nekaterim narodom odvzeti pravice, ki s o j i m po omenjenem zakonu dodeljene bile. Grof VVurmbrand je hipoma staknil, da po daljnjej Avstriji živi nekaj narodov, ki prav za prav nijso narodi, ker govore samo — narečja ! Ah narečja govore tudi v Nemcih, in narečje je ravno doka/, da obstoji splošni jezik, ki pa se v nekaterih pokrajinah, kakor je to navada, spreminja v narečja. Če nam grof "VVurmbrand jezik naš prekršča v narečje, tako pripoznava, tla so Slovenci veja večjega | slovanskega naroda, katerega jezik se je mej njimi spremenil v narečje! Ali naj je to, kakor hoče! Če bi se tak zakon, kakor ga terja grof VVurmbrand, predložil, obveljal bi le tedaj, ako bi zanj glasovali dve tretjini v državnem zboru. Ker tak zakon bi ne bil izvršiven zakon k členu 19 zgoraj omenjenega ustavnega zakona, temuč nov zakon, kateri bi določbe ravno navede nega člena 11). na korist Nemcem spremenil. Do tedaj pa, ko bodo Nemci dve tretjini v državnem zboru pod svojim krilom imeli, do tedaj bode še mnogo vode preteklo! Grof VVurmbrand nam torej nij nevaren, še menj pa njegov spn-cliongesetz! Ali tega, kar je ta aristokrat o nas Slovencih govoril, tega n*» moremo prezreti. Gospod grof, ki ne ume niti besedice slovenske, predrzni] se je soditi o naših literaturnih raz merah. Pri tem je patetično vskliknil, da tmio mi komaj do slovnice in slovarja pririli. Gospod grof je tu brez tlvoinbo posnemat: hotel umrlega Anastazija Gi Una, ki se je nekdaj tudi šalil z našo literaturo. A mi smo tega uže navajeni, in gotovo bi bito nepotrebno, srditi se nad takimi arogancamt. Žalostno pa je ven dar, da sedijo v državnem zboru osobju, ki govore pri vsakej priliki o stvareh, katerih ne poznajo! In ako je gospod grof VVui mbraud o družin tvarinah tako podučen, kot o slovenskoj literaturi, potem bodo njegovi volilci dobro delo storili, če ga pokličejo iz zbora ter mu nalože, da si naj preti novim mandatom do polni svoje študije! — ln vendar nam tako radi govore o t.istej „deutsche Griindlichkeit"! Ali na tem je le toliko resnice, da Nemec rad govori o vseh stvareh, in tudi o tacih, o katerih niti pojma nema. Grof VVurmbrand pa je temu nov dokaz ! Ako je tako površnih ljudij mnogo mej levico, in mi imamo uzroke verovati kaj tacega, potem si avstrijski rodovi po vsej pravici lehko v svojo srečo štejejo, da je ta klika zgubila vladno krmilo. Politični razgled. tfotriaiifte €i<»ž«»i«». V L j ubij a n i 7. aprila. Držn viii zl»<»r je včeraj sprejel vladno predlogo glede pridobitve EHzabetne zapadne železnice. ViiiiaJMhi nemški-nacijonalei od ..v-r valtungsratske" stranke očitajo vsej avtonomi-stiškej stranki, da pusti naraščati državni deficit, da ne zna /danjega Ugodnega časa v korist državi porabiti, da sploh jefj i«1 država le devet,'! briga in da se nekatere dežele na račun Nemcev maste. ,.VVie der Schelm itd.". Celih dvalset let je gospodarila ustavoverska stranka in kaj je dosegla? (1 rožne deficite, silno visoke davke in državo je sobi na korist tako izmolzla, da jo mora zdaj uvtonomistična stranka ločiti na vseh straneh, tla se zopet ozdravi. Kar je „vervaltungsratska" stranka zadolžila v dolgih letih svojega gospodstva, to se m- da* v jednom dnevi popraviti in dosti slabo, da se mora vse, česar se je ona dotaknila, zdaj popravljati. Praški ,,1'okrok' poroča: O sredstvih glede izvođenja jezikovne ravnopravnosti v Hfcey.it; i se bosta dogovorila češki in poljski klub. Obema kluboma leži stvar jako na srci. Češki in poljski listi zahtevajo od vlatle, naj uže da narodno ravnopravnost tudi Čehom in Poljakom v Šleziji. Kakor ,.('z;.s" poroča, bode se o tej stvari v butlgetnej debati stavila dotična resolucija, naj B6 OBOOVEJO učiteljišča s češkim in poljskim urnim jezikom v Opuvi in Tesinu. Isto takt) se bode moralo na ta dva Reforme carja Aleksandra II. (Angleški spisala O. Kirčjeva Novikova.) (Dalje.) Mnogo se je car trudil, da bi pospeševal odgojo; težave v tem obziru so neizmerne, ker so odvisne od prostranosti našega ozemlja. Vi še v bogatej Angleškej ne morete v vsakem malem mesteci šole postaviti, in Rusija je država, obstoječa iz samih vasij. Od naših evropskih prebivalcev živi samo dvanajsti del v mestih; nuš kmet se rad uči in rad pošilja svoje otroke v šole, če le more. V desetih letih od 1860—1870, je število taistih vojaških novincev, ki so znali čitati, postalo petkrat večje. V starejih časih se še mislilo nij na to, da bi se otroci robov poduče-vali, in vi nas ne smete primerjati s seboj, kaki ste sedaj, nego kaki ste bili poprej. Poprej nam je manjkalo šol in učiteljev, sedaj imamo okolo 20.000 šol in blizu eden miljon j učencev in večina teh se je ustanovila za carja ' Aleksandra II. V višjem poduku bo nam je manj treba bati primere z zapadom. Ko je umrl car Nikolaj, smo imeli G vseučilišč; sedaj jih imamo devet; vseučilišče v Tomsku v Sibiriji se je ustanovilo v spomin petindvajsetletnice vladarja carja Aleksandra II. Dijakov je sedaj štirikrat več. Učilni red se je do cela predrugdčil; imamo boljše profesorje in klasičnim jezikom se je odmeril v vseh gimnazijah večji prostor. Ur za grščino in latinščino imamo toliko kakor nemške gimnazije; to je najbolje in najvplivnije zagovarjal Katkov, učenjak v klasičnih jezicih. Za naučne zavode se je leta 1854 izdalo četrt miljona, sedaj se izdaje dvajset miljonov in troški nareščajo še vsako leto. Kar se je zgodilo za odgojo ženskega spola, je znamenito; primanjkuje mi prostora pri tem naglem pregledu, vse na tanko razložiti. Klasična gimnazija gospe Fischer v Moskvi napreduje tako uspešno, da jej nij para v vsej Kvropi; nekatere njenih odgojenk napravijo tako izvrstne Izpite da jim vlada dovoli latinščino, grščino m matematiko v treh nižjih razredih gimnazijskih dečke pmlui'vnt: Fauclier, ki je na tanko opazoval razmere, je rekel: „Iiuske mlado gospiee so glede na splošno oliko možem najvišje omike na Angleškem, Švedskem in v Ameriki enakovrstne ■' Vlada carja Aleksandra je merila na to, ženskemu spolu ravno tako kakor moškemu pripraviti „la carrie«e ouverte aux talent s", (pot odpreti razumnikom); ta kan seje bolj kazal v krajevnih zastopniških zborih nego v centralnoj vladi. Da so ženske smele se raznovrstnih zna-nostii lotiti, posebno medicine, to se je v zad-nej vojski olajšalo. Neprecenljive zasluge, katere so si ruske gospe pridobile kot strežnice bolnim in ranjenim, kot zdravnice, so bile pri-poznane od vojaškega doktorskega koncila; vsled tega se vsem Rusinjam, ki imajo kot slovanska jezika ozirati tudi po srednjih šolah. Ker Šlezija nema v državnem zboru nobenega narodnega zastopnika, naj jo branijo zastopniki bratskih jej narodov. Bismarkova „N. AUg. Ztg." piše tako-Ie o avstrijskih centrallstlli: Odkod ima nemško-liberalna stranka pravico do opozicije? Ne v ustavnih vprašanjih, katerih nij in na katere nobeden ne misli. Program njih je: Samo mi smo zmožni in opravičeni Avstrijo vladati in razen pri nas nij je rešitve, nij moči, nij duha, ki bi znal voditi. — Taka v Bebi nejedina stranka ali more državo voditi? V mi ■ «1 rži*ve. ■ Na Poziianskem bo imeli 4. t. m. Poljaki shod, katerega se jih je udeležilo nad 800. Sklenili so naslednjo resolucijo: Z ozirom na to, da se mej narodna prava zajamčena Poljakom ne spoštujejo, zahtevamo: 1. Ravnopravnost poljskega jezika z nemškim pri sodni-jah in pri vseh administrativnih uradih. 2. Poljski učni jezik za vse predmete v vseh šolah. 3. Spoštovati se imajo pravice cerkve do nadzorovanja šol in vodstva veronauka. Turčija je v Ueskibu prijela 17 albanski li vodij in jib odvedla v Solun zato, ker nijso hoteli podpisati, da se bodo odslej klanjali turškim postavam. Irski podkralj je ukazal, da imajo ljudje iz 17 določenih grofovin ter iz mest Limerick, Galway in Cork do 15. aprila policiji izročiti vse svoje orožje. Dopisi. % Notranjskega 2. aprila. (Izv. dop.] Klečeplazenje pred g. Depretisom, kakor je zdaj v cvetu v nekaterih občinah Primorja, naj te vrstice nekoliko osvetijo. Znano je, da je letos v nekaterih občinah Notranjskega vsled uim, posebno pa toče, velika beda. Znano je tudi, da so najhuje zadete vasi ob istrskej meji. Jasno je na dalje, da nesreča ne pozna umetnih mej, še manje, nego jih mi, čestitelji zjedinjene Slovenije radi omenjamo! Kratko rečeno, v Istri ob kranjskoj meji je ista potreba, kakor v Kranjskej ob istrskej meji, ako ne večja, ker je tam, v Čičih, narod zelo siromašen. Mi, sosedje in v vsakdanjej zvezi s temi ljudmi, radi pogledamo čez umetno mejo in mnogo vidimo, vse zvemo. Naj tedaj povemo onim visokim politikom v Sežani, Bolcu in Komnu, kako se njih ljubljenec g. Depretis briga za narod, ki je njemu tudi v varstvo in skrb izročen. Mi ne opazujemo, da bi se dosti brigal za njegove šole, zarad katerih oni modrijani pred njim klečeplazijo, ne opazujemo, da bi se brigal za ceste, zarad katerih drugič klečeplazijo in nij mu tudi mar, ako narod strada, zarad katere pomoči tretjič klečeplazijo.! Ob lanskej bedi, ki je bila v Istri splošna, prišla je od državnega zbora in od dunajske vlade, tedaj nijso imeli izvršujoči organi v deželi nikakih zaslug! Ob letošnjej, ki je krajna, dobila bi se tudi pomoč, a nikdo se ne zmeni za to. Pri nas pomaga slavna deželna vlada, potem c. kr. okrajno glavarstvo v Postojui kolikor ravno mogoče! Tam čez mejo, kjer deželo osrečuje g. Depretis, nijso prejeli ni najmanje podpore, da si so za njo prosili. Niti se jim nij privolilo kako delo, za katero so tudi prosili! Gosp. Depretis ima menda še vedno na mislih, kar je kot minister izustil: „Bo uže bolje!" Mislim tedaj, da smo dokazali, da g. Depretis kot izvršujoč organ lanskih sklepov drž. zbora in dun. vlade nema nikacih zaslug niti za deželo niti za posamezne kraje in da si jih letos, ko je prilika, tudi nij pridobil. Jasno je tedaj, da imajo ona imenovanja častnim občanom pod firmo zaslug ves drug značaj in namen! Obžalujemo one može, ki se dajo zlorabiti in si pripisujejo zmožnost zajemati z veliko žlico iz visoke politike, ki pa so toliko zaostali, da ne dohajajo več naših vrlih poslancev in tedaj ne razumejo njihovega prizadevanja! — rfj Itorovuiee 5. aprila [Izv. dop.] Te-Težovlak št. 60 pridrdral je pretečeno nede.jo t. j. 3. t. m. okolo 9. ure zvečer v tukajšnjo postajo. Kondukter na zadnjem vozu zapazi prav blizu železniškega tira ležati necega človeka. Misleč, da je kak pijanec, vrne se v temnej noči z lučjo kakih 80 korakov nazaj, da bi ga odvedel v kak varnejši kraj. Pa kako se prestraši, ko ga misli na noge postaviti in vidi, da sta mu obe nogi takoj pod kolenoma proč in proč odtrgani. Prenesli so ga potem v naš kolodvor in spoznali v nesrečneži tukajšnjega jako priiju-ljenega vodjo železniških uelovcev g. Garbajsa, rodoma Ljubljančana. Pri zavesti bil je še toliko, da se je izpovedal, a kako in na kaki način da je prišel pod vlak, tega si nij vedel domisliti. Prepeljali so ga takoj z brzovlakom y ljubljansko bolnico. Drugi dan pripovedoval je svojemu prin-cipalu, namesto katerega je v nedeljo službo opravljal, da se je vračal okolo 8. ure zvečer proti domu k svojej družin:; koraci I je hitro po železniških šinah opiraje se na palico. Šine so bile mokre, izpodrsne mu, pade in se udari na glavo tako, d*1 je obležal v nezavesti, in ležal, kak ji- se ve spomiuati, dalj časa. Slišal je tudi prihajati vlak, a na pomoč klicati ali pomagati si nij mogel. Revež je uže umrl, za pustivši ,ženo in tri nepreskrbljene otroke. „Slovenski Narodu od 5. t. m. poroča, da se je učitelj Grum nedeljo zjutraj v Ljubljani ustrelil. Pretečeno soboto popoludan pripeljal se je s poštnim vlakom v Borovnico, in kakor sedaj sklepamo skoraj gotovo z namenom, da bi se bil tukaj iznebil svojega nadležnega življenja. Izprehajal se je nekaj časa po bolj samotnih krajih, posebno pa mu je ugajal naš inpozantni vijadukt, od katerega se dalj časa nij mogel ločiti. Ker po površji tega mostu nij tujim dovoljeno hoditi, zatorej se je šetal več časa po prvih kolonah in sicer koračil je neustrašeno po obrobku izimsu) do srede mosta po enej in nazaj po drugej strani opiraje se na svoj dežnik. Nekdo, ki ga je opazoval, rekel je še: temu gospodu mora pač malo na življenji ležeče biti, ker tako brezkrbno hodi po tako nevarnem kraji. Slučajno dobi ga v krčmi nek njegov znanec in prej ko ne mu je ta zabranil svoj namen izvršiti. Pripovedoval je potem, ko se je iz svoje zamišljenosti nekoliko predramil, da si je prišel Borovnico ogledat in da se odpelje z brzovlakom zopet nazaj; a ko je bilo čas z brzovlakom odriniti, uij se mu kar nič mudilo in tako je ostal do poštnega vlaka; pa tudi ta vlak bi bil zamudil, ko bi ga ne bil njegov znauec, kateri ga ves čas nij zapustil, ne bil opozoril, da je skrajni čas, da otide. Iz SlovciisUe Histrice 3. aprila. [Izv. dop.] Pred osmemi dnevi obiskal je naše mestece gospod dr. Mulle, navadno c. kr. notar v Mariboru, sem ter tja pa tudi podpredsednik štajerske kmetijsko družbe. Napovedal in naznanil je predavanje o reklamacijah glede nove zemljiščne štibre in o trtnej uši. Ker sem uverjen, da reklamacije ne bodo hasnile veliko in ker mi trtna uš nij toliko simpatična, da bi poslušal poldrugo uro njeno zgodovino, se nij sem udeležil tega predavanja, da si je gospod Mulle kot strokovnjak na glasu in je baje prav dobro govoril nemški in slovenski. Udeležil pa sem se skupnega obeda, pri katerem je g. Mulle pripovedal mnogo i to jako zanimivih drobnjav. Ne bodem prijavljal vseh, jedne pa ne morem zamolčuti, kajti tika se gospoda, ki čuje na dandeues često imenovano ime De Pretiš. Za času dunajske razstave bil je po besedah g. Mulle-ja ta možak nekak zdravnice diplom, dovoljuje, da Bmejo v raznih bolnišnicah in hiralnišnicah službe opravljati. ženska medicinska šola je bila ustanov-jena in ravno tako ženska akademija natoro-znanstva. Na vseučiliščih v Moskvi, Kpzanu in Kijevu se predava za ženske in to je uže dober sad rodilo. Sploh se je stanje ženskega spola za Aleksandra II. znatno poboljšalo. Pred sto leti so ruske žene v marsičem bile v ugodnijem položaji nego njene sestre na Angleškem. Omoženej se ne vzamejo pravice do njenega imetja. Omožena sme sprejemati volila, sme oporoke delati in s svojim imetjem sploh razpolagati kakor neomožena. Enako veljavo z možmi pred postavami jim je Elizabeta osigurala, in to še nij preklicano. To smo me Rusinje imele uže pred sto leti, o čemer ste se še vi Angleži pozneje razgovarjali. V zvezi z duševnim našim napredkom je tudi olajšanje glede tiskovne svobode. Cenzura je še sicer ostala, pa nij zelo stroga; včasih se res dozdeva, da to službo opravljajo tepci, ob čijih neumnosti zarodi inteligenten Rus; sploh pa je najneumniši censor bolj svobodomiseln, nego censor poprejšnje vlade. Reformo o tiskov-nej svobodi še nijso dovršene. Ko bi provincijalni časniki bili tako prosti, kakor moskovski in petrogradski, bi uže bilo nekaj. Moja nalog; nij o tem govoriti, kar bi se imelo storiti, nego kar uže imamo. Tudi v gmotnem obziru se je marsikaj spremenilo in sicer brez dvombe uspešno : dohodki so se podvojili in sicer vsled naših neizmernih prirodnih zakladov. Rusija je gigan-tična zaloga bogastva, pa smo še le zdaj začeli se okoristiti s temi zakladi. Ko je stopil na vlado Aleksander II.. je bilo po vsem carstvu 600 milj železnic; sedaj jih je 15.000 in skoraj pri vseh je vlada prevzela garancijo. Ta železniška mreža preprega vse cesarstvo in veže Evksin v. baltiškim morjem. Po naših železnicah ne potujemo tako hitro kakor po vaših, pa ugodniše in pri nas unesreči manj ljudi. Rusija ima GOOO mil brzojava. Naše luke so se popravile. Plin rabimo v vseh večjih mestih. Vodotoke smo izkopali, sploh na vsako stran smo gmotno napredovali. Železa, soli, premoga, pridelujemo mnogo več kakor poprej. Roderick Murchison, izvrsten strokonjak nam odreka lepo prihodnjost, „ker nemarno premoga." Pa ravno izvrstnjaki se radi motijo. Sedaj, ko izkopljemo vsako leto 2 miljona ton premoga, smo še le prav zasledili svoje premogove jame. Tudi žito smo začeli na debelo izvažati in sicer leta 185G za 45 milj. funtov, leta 1875 pa za 144 milj.; leta 1877 se je izvoz v ceni znižal na 128 milj. Uvožnina se je znižavala od 1. 1857 do 1869; treba je vselej ponavljati to, kar se vselej zanikuje. Kdor hoče pametno soditi, kako napreduje država, nikdar ne sme zabiti j zaprek. (Dalje prlh. „Hausmeister" v razstavi ter je odkazival prostore razstavljalcem. Ker mu je bivši minister in sedanji tržaški namestnik De Pretiš v rodu in pokrovitelj, zgodilo se je, da je naš junak dobil mastno službo menda kot vladni referent za poljedelstvo in vinstvo ter v tej lastnosti odpotoval v Primorje in Dalmacijo. Dolgo se nij čulo nit o njem. Kar naenkrat prinese dal-matinsk list notico o njem, v katerej se čudi, da o njegovej delavnosti nij sledu ne tiru. Jedino to se pripoveduje, da je De Pretiš, obiskavši kot strokovnjak neko dalmatinsko žganjarijo, izrazil svoje začudenje : kako to mogoče, da se iz črno-rdečih črešenj žge — belo žganje! Pa čemu to pripovedujem V — Zato, da se Sežanci in Bolčanje še jedenkrat razkoračijo in imenujejo še tega De Pretisa častnim meščanom. S Krasa 2. aprila. [Izv. dop.] Znano je, da je baron Depretis ono nemško psevdo-liberalno stranko, h katerej je še po odstopu prejšnjega ministerstva pripadal in katera še zmirom pomirjenje se Slovani zagrizeno od sebe odbija, se svojim protivladnim postopanjem na Primorskem faktično podpiral in posebno se svojim fanatičnim prizadevanjem vse tukajšnje Slovane deloma ponemčiti in deloma poitalijančiti sedanjo vlado oviral, vlado, ki se trudi blag program njegovega veličanstva : naj se mej narodi mir naredi — uresničiti. Toda — ako znamenja ne varajo — odpovedal se je v najnovejšem času svojih prejšnjih zelo razvpitih pajdašev in pristopil k našej — vladnej stranki. (Jotovo ga je k temu koraku spodbudil znan škandal njegove lastne stranke, ki se je predrznila splošno spoštovanega vzvišenega grofa Coroninija tako zelo razžaliti, da je bil primoran odreči se poslanstvu in pred-sedništvu državnega zbora poslancev. Ta prestop od jedne k drugoj stranki je sam od sebe umeven, kajti Depretis kot c. kr. namestnik ne more nadalje pristaš one stranke biti, ki je cesarjevega osobnega in našega splošnega ljubimca brez vsakega vzroka tako robato žalila. One stranke, ki se izrečenoj volji njegovega veličanstva in prizadevanju vlade za mir trdovratno in brezobzirno upira, ki bi rada sama nad nami gospodarila in ki svoje tržišče le na Nemškem išče! Preverjeni smo torej, da se nam je izgubljen sin zopet povrnil in veselimo se resnično nad spokorjenim državljanom! Sežancem gre v obziru tega spoznavanja prednost, kajti oni so na Krasu prvi bili, ki so to važno dogodbo zvedeli in se nad njo razveseljevali, pa temu se nij čuditi, ker imajo železnico, telegraf, okrajnega glavarja in druge boljarje, ki so v vednej dotiki s Trstom! Sežanski župan pa vendar nij vedel takoj, po katerem poti pridobljenemu visokemu državljanu najprimernejšo čast izkazati. — BovČani, ki čestokrat divje kozle v Trst pošiljajo in nasproti marsikaj koristnega za-se iz Trsta sprejemajo, so mu Še le ta pot pokazali. — Bovčane posnemaje, so namreč tudi Sežanci barona Depretisa in grofa Coroninija ob enem in v istej vrsti za častnega občana slovesno imenovali. Komenski župan pa je ravno pri hišnih vratih sloneč žvižgal, ko mu prinese občinski sluga na pošti sprejet sloveusk časopis. Ko ga površno prečita, reče: „Sežanci so prav zadeli! — Strela! da mi nij to prej na misel prišlo — saj sem bral o škandalu — jasno je. da se Depretis ne more in ne sme več z ustavaki pajdašiti, ker so našega mnogozaslu-ženega grofa Coroninija neusmiljeno razžalili! Nu, zdaj je pa vendar naš; odslej nam ne bo več nemščine, ki je ne umetno, vrival, ampak nam bode pravičen, kakor je Coronini, ki se svojimi soobčani, kakor pravi plemenitaš, naj-uljudnejše ravna in kot župan istih vsa občinska opravila v čistej slovenščini rešava! Zato pa hočemo tudi mi po izgledu Sežaocev oba dostojnika za častna občinarja imenovati. — Pokliče tedaj slugo, zaukaže mu, da naj tajniku naroči: starešinstvo na 24. dan tekočega meseca sklicati". On sam pa naznani sejo okrajnemu glavarju v Sežano s povabilom, naj se iste udeležiti blagovoli. To se je natančno izpolnilo, starešinstvo je napovedanega dne Depretisu in Coroniniju Čast soobčanov podelilo in pričujočega okrajnega glavarja napro silo, naj ta sklep še tist večer telegrafično v Trst sporoči. Da, tako je prav g. župan! Čast in hvala, komur gre! Pa naj poreko kar jim drago oni nepoboljšljivi obrekovalci, ki hočejo vedeti, da se je komensko starešinstvo pri čestitanji barona Depretisa servilno ponašalo, da je isti še vedno hud nasprotnik primorskih Slovanov, da nema nikakoršnih zaslug istim i nasproti, da je njega častno imenovanje le j humbug, da nij pristojno njega ob jednem in j z jednako Častjo obdarovati, kakor velezaslu-iženega grofa Coroninija, in da on — Depretis i — namerava s tem častnim imenovanjem samo svoje protivladno postopanje opravičiti, Češ, da Slovani sami žele ponemčeni ali poitalijančeni biti! — Toda — vse tu naštete napake so gola izmišljija! — Barona Depretisa piestop k vladnej stranki je za Jugoslovane, kakor tudi za splošno državo odločiven, in od strani Komen-skega starešinstva njemu podeljena čast popolnem primerna. — Kdor tega ne verjame — plača vrč terana. Satiricus. Iz ■><» l< m j« u'i /< iium.i 2. aprila. [Izv. dop.] Javno in najtopleje zahvaljujem se v imenu stradajočih za mile darove, katere je nabralo uredništvo „Novic". Darovali so gg.: Dr. J. Bleivveis 5 gld., Luka Robič 3 gld., Dr. J. Zupanec 5 gld., in Fran in Ferd. Souvan 6 gld. Po rodoljubnem gospodu dr. Juriji Ster-benci sem prejel od blagega gospoda Davorina Hribarja, mokarja v Ljubljani, 162 kilogramov moke. Vsem tem dobrotnikom se prisrčno zali valj u jem! N. P o t e p a n, občinski načelniki lz Mostara v Hercegovini 1. aprila. I Izv. dop.] Razmere in stanje za uradnika so tu vsak dan slabše. Delo se naklada a ljudstvo se z davki tako silno obklada, kakor bi šlo za to, siromaka popolno uničiti. Pritožiti ali prositi ne pomaga nič. Za davke proda se zemljanu ako nij druzega dovolj — kotel. Da se previdi, kakove davke ima tu kmet, jedno priliko. Misli si kajžarja na Kranjskem, kojega imetje je vredno 300 gl. s hišico vredno 100 gld. Tukaj bi moral plačati: od hiše „kuca rine" 4 gld., od zemlje „zemlja rine" 12 gld. Ako bi za 100 gld. pridelal žita, kune in druzega, plačal bi „desetine" 10 gld., potem „dohodarine" 3 gld. DO kr., za panjeve Čebel 1 gld., za 2 prašička 70 kr., za 10 koz in 10 ovac 3 gld. 60 kr., skupaj 35 gld. 20 kr. To je dober kmet, ki nema gospodarja (age). Ako ga pa ima (aga), mu ta vzame od pridelka tretjino. ne bode razpisalo; tako se nam poroča z Dunaja. — (K cesarju.) Deputacija koroških domoljubov pod vodstvom g. Einspielerja gre k cesarju, da se pritoži o krivicah, k? se koroškim Slovencem gode glede narodne ravnopravnosti. — (Justično ministerstvo inSlo-vcnci.) „Pokroku" se z Dunaja javlja, da pripravlja minister Pražak ministersko naredbo glede jezikovne ravnopruvnosti pri sodnijah na Kranjskem in v Istri. — ( „Sudsteirisehe Post14,) novega v Mariboru izhajajočega lista prva številka od 6. t. m. leži pred nami. V uvodnem članku obeta „SUdst. P.", da se bode ozirala posebno na spodnje Štajersko in ost svojo obračala posebno proti onim, ki hočejo zarad svojih če-stihlepnih namer, da bi še nadalje trajal narodnostni razpor. „Sudsteirisehe Post" izhaja vsako sredo in nedeljo ter velja za četrt leta 1 gld. 70 kr., za celo leto pa 6 gld. Poziv. Slavni deželni odbor kranjski je Dramatičnemu društvu z dopisom od 1. t. m. ad štev. 885 de 1878 izročil v shrambo devet rokopisov izvirnih slovenskih gledaliških iger, ki so leta 1871 tekmovale za razpisana deželna darila. Te igre, katere so lastnina pisateljev, ki se pa doslej nijso oglasili zanje, so: 1. „Zeta carja Lazarja." Žalostna igra v 5 dejanjih, spisal Josip K leni č; 2. „Veronika Deseniška." Žaloigra v 5 dejanjih, spisal Anton TurkuŠ; 3. „Daniel A da še v." Žaloigra v 5 dejanjih. Metto: „Le roi est mort! V ive le roi!" 4. „Andrej Turjaški." Igra v 5 dejanjih, spisal Jože Iskrač (Frankolski); 5. „Danila." Žaloigra v 3 delih; (I. „Kdor prej pride, prej melje." Šaloigra v 1 delu; 7. „Na kmetih.-1 Šaloigra v 2 delih; 8. „Kor čovsk i." Igra v 2 delih; l). „11 ud i Kljukec." Drama v 4 njih, spisal f Josip Ogrinec. Žaloigrama „Zeta carja Lazarja" in „Veronika Deseniška" je si. deželni odbor prisodil častni nagradi in sicer prvej 80 ^osemdeset) goldinarjev, drugej 30 (trideset) goldinarjev; ker pa bivališče gg. pisateljev nij bilo znano, se jima novci nijso mogli naukazati. Zato ja podpisani odbor po naročilu si. deželnega odbora javno pozivlje, naj naznanita svoji adresi. V obče pa naj vsi gori imenovani gg. pisatelji oziroma njihovi pravi nasledniki blago-govohjo razpolagati se svojimi proizvodi in skoro poročiti podpisanemu odboru, ali zahtevajo, da se jim vrne rokopis, ali hote pogajati se o njem z dramatičnim društvom, katero bi nekatere teh iger s potrebnimi pre-membami utegnilo dati na svetlo. Slovenski listi se prosijo, da iz prijaznosti ponatisnejo ta poziv. V L j ubijam dne 5. aprila. Odbor »Dramatičnega društva" (£3 =3 M deja- Domače stvari. — (G. Smolej) ostane vodja gimnazije, ker mu je nadzorstvo srednjih šol na Kranjskem eamo provizorično izročeno. Mesto vodje se tedaj, vsaj v teku tega šolskega leta, Razne vesti. "(Spomenik carja Aleksandra II.) V Peterburgu nameravajo umorjenemu carju Aleksandru II. postaviti spomenik in je v to svrho darovala kneginja Dolgoruki 3000 iubljev. * (Novo operno gledišče) bodo zidali v Novem Jorku v zlogu italijanske re-naissance. V dvorani bodo tri nadstropja, vsako po 70 lož, razen tega še galerija. Celo poslopje zidano bode iz samega železa in kamena ter bode vanj moglo iti 3000 osob; 2 miijona dolarjev bode veljalo. Umrli mo v rjiittljiiiii : f>. marca: Matevž Kttngar, delovec, 5f> let, na Ilovici it. 2. — Franca Okoren, dclovčeva hči, 2 leta, v Ilradeckega vasi št. 10, za katarom v želodci. — Marija Kolenec, uradnega sluge vdova, 54 V« leta, na Mestnem trgu št. G, za prsno vodenico. — Karel lleniger, prisilen delovec, 20 let, na Poljanskem nasipu st. ,r>(), za katarom v želodci. (j. marca: Martin Sleme, zdaj kaznjenec, 27 let, v ulicah na grad St. 12, za prsno sušico. V deželnej bolnici: 3. marca: Marija Velkuvrh, gostija, 66 let, za otrpnenjem možganov. 4. marca: Albin (hirhajs, delovsk vodnik, 32 let, Je na železnici unesrećil. — Jožefa Košir, dninarja hči, 5 let, za vnetjem pljuč. — Mina Lojbl, delt »vreva žena, 30 let, za vnetjem pljuč. Tujci. 6. aprila: Pri stoiiii: Dietz i Niirnherga. — Schlesinger iz Maribora. — VVuiss, Hauer z Dunaja. — Rukeo iz Trbovelj. — Genzič, Kuralt iz Zagreba. Pri Iflallel Kratit iz Haide. — Mikulcšek, .Tust z Dunaja. — Socillo iz Trsta. — Malli iz Tržiča. — Koblar iz Keke. Pri avstri|ttkeui cesarji -M i k b »h iz Sežane. — Lukschneidcr iz Oradca. — Schvvarz iz Kranja. Dunajska borza 7. aprila (.Izvirno telegralično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 76 gld. 20 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 77 « — Zlata renta.........93 1860 drž. posojilo.....132 Akcije narodne banke.....815 Kreditne akcije.......298 London..........117 Srebro.......... Napol...........9 C. kr. cekini........5 Državna ina.ko.......57 r,r> 25 10 55 2ro|no spr posebno pa čest. okrajnsoa tajnika pri okrajnem zastopu na Vrainikeoi se odda z letnim plačilom 300 gld. av. v. in prostim stanovanjem, jednako toliko se po strani zasluži pri tukajšnjem gospodu belcžniku. - Prošnje z dokazi popolnega znanja v slovenskom in nemškem jeziku urado-vati naj se pošljejo do sso. aprilu t. 1. okrajnemu odboru na Vranskem. Okrajni zastop iia Vranskem, dne 2. aprila 1881. (191—2) Načelnik: Jo*. viu*i. Cyet zoper trganje, po dr. Malicu, je odločno iiiijlmljše zdravilo zoper protin tor rrtmintlzrm, trganje po tiifiji, bolečine »./.•»•••.i t. r -ivvih, oteklino, fttrpnele t*de iti kite itii., malo Oima oe 80 rubi, pa mino popolnem tr^mijo, kar dokazu j« obilno zatiral. Zafittiva naj ho »urno „fertii zoper trganja -po tir, Maliett" z zrave-n utrjenim eiuiinenjem ; 1 ateklonica SiO hi:, pra-Te«a prodajo samo (72—-1h> lekarna „pri samorogu41 .1. pl. Tnikoczjja na mostnem trj*" št. 4 v Lijuljljant. Ponudba. Tridesetletni samec, močne postave, treh jezikov zmožen, popolnoma praktično izurjen v vseh strokah kmetijstva, želi stopiti v službo pri kakem velikem posestniku kot oskrbnik ali pa najemnik pod vsakimi pogoji. — Kdor želi o tem kaj več poizvedbi, naj e obrne na: W. W. poste restante št. 2222 t Putovljah pri Sežani. (ig;j_2) Učenca sprejmem takoj. (187—3) •fo«i|> <»<>!» a. urar v Ljubljani. 20 panjev čebel, vsi z mlado matico od leta 1880, prav močni, z živaljo in dobro zarejo, so na prodaj konec meseca aprila po 20 kr. stari funt na vago, vaga s panjem vred. Kdor želi kaj panjev kupiti, oglasi se naj od 28. aprila do 6. maja v Postojni ali pa v Ljubljani pri (192—2) Alojziju lleklevi. Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaja. Politične razmere, ki so nastale v celej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teb razmer se jo na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najvekša fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se jo zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zovane ženue ure so najboljše ure celega svota, kojih okrovi so izdelani iz najfinejšega srebr-iiPKH iiiltlfttt so izredno elegantno gravirani in giljoširani, ter ao amerikanskoga sistema. V**Ie«I neke vluHtue koiiMlrukciJe ne more ki* laka ura nikdar pokvarili, pade eliko uit tla, »ine se si .moIi. a venilur uru pri tein nič ne trpi. Proti povzetju, ali vpošiljatvi male svote, katera je pri vsakej bazi ur zaznamovana, s katero je plačana le pridejana zlata' double urna verižica, baržunasti etni, glavni ključ za ure in tielavska plača, dobi vsakdo najfinejšo repasirano uro skoraj na polovico zastonj. Vae ure so natanko repasirane, ter garantujeuio za vsako uro pet let. "V dokaz j» otovi't; aa .anistvu in Htr>o|£<> w«lIvov:«o-momo m toni dolžnost uvno, «y*o iii-<> mi^iij VBsememoi in s. «ii-ng<, ^uiik'iijuiiio. 10O0 komadov remoriLoir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, z dvojnim okrovom in kristalnim okrovom, izredno natančno rcgulovane; razen tega so tudi eloktrogalvanično pozlačene, takt» da jih nobeden zlatar ne more od pravo zlatih razločiti; z verižico, medaljonom itd. preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 10.20. 1000 komadov krasnih ur na sidro (ankeruhr) od najtežjega srebrnoga niklja, tekočih na 15 rubinih, i, etuailiraniuii kazali, kazalom za tre-uotke in kristalnim ploščnatim steklom, natančno repasirane: preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25. 1000 komadov mobilnih ur na valje (cylin-der-ulir) v teškili giljoširanih okrovlh od siebr-nega niklja, s kristalnim ploščuatim steklom, tekočih na 8 rubinih, tino repasirane, z verižico, medaljonom, in haržuuastim etuijem, jeden komad preje gl. 15 zdaj le gl. 5.60 1COO komadov Washingtonskili ur na sidro od 181otnega srebra, potrjene od c. k. denarnega urada, tekočo na 15 rubinih, elektro-gnlvanično pozlačene, da jih ne more nobeden strokovnjak ali zlatar od pravo zlatih razločiti; tlno na trenutek rcgulovane in poskusenc. Teh ur stal je preje jeden komud gl. 27, zdaj pa le gl. 13.40. 1000 komadov "VVashingtonskih rem«»ntoir žepnih ur, od pravega lčllotnega srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenutek repasirane, s kolesjem od niklja in privilegiranim regulovanjem, tako da se nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri VBakej uri da se zastonj tudi jedna zlata double urna verižica, medaljon, baržumisti etni in ključ; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospe, preje 100 gl. zdaj gl. 40. 650 komadov ur z ropotcem, fino rcgulovane, dajo se rabiti tudi na pisaluej mizi, preje gl, 12r zdaj le gl. 4.80. 650 komadov ur z majatnikom (pendeltthr) v tlno izrezljanih gotičkih visokih omaricah, navijajo se vsakih osem dnij, fino na trenutek re-gulovane, lepe, in impozantne. Ker je taka ura po minolih 20 letih še dvakrat več vredna, naj bi jo imela vsaka družina, posebno ker se s takt) uro soba olepša. Te ure stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smešno nizko ceno gl. 15. 75. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: U lireii-Aus^erkau f (66-5) Philips Ww®mm» Uhrenfabrik, Wien, Rothenthurmstrasse Nro. 9. Izdateti in urednik Makso Armič Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". H.