Z. steuilKii. V Ljubljanu u peteb, 3. januarja 1908. XLI. leto. Izhaja vsa t dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po poŠti prejema n za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 27 K. Za vse drage detele in Ameriko celo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Knaflovih ulicah št. 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Uredništva telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št 85. „Agrarna" stranko na Gorita Novega leta dan je zborovala »agrarna« stranka v Gorici v dvorani hotela »pri zlatem jelenu«. Glavni govornik je bil odvetnik dr. Alojzij Franko, ki je prišel na shod dobro pripravljen, da spelje »agrarno« stranko v klerikalni tabor, in ki je odšel s shoda razočaran, ker so vse lepe sanje ostale le sanje. Napravil je bil s klerikalnimi generali dr. Pavle-tičem, dr. Breceljem in Berbučem že eel komplot, kako nagnati te »uporne« kmete pod farovško komando. On in se trije drugi »agrarei« so imeli konferenco z imenovanimi vrhovi klerikalne stranke. Franko je hotel uskočiti kot »agrarna frakcija« v Slovensko Ljudsko strauko, češ, »agrarna« je tako krščanska in sveta kakor klerikalna. Nobenega načelnega nasprotstva ni, klerikalci naj nehajo strašiti z vero, pa bodo »agrarei« in klerikalci najboljši prijatelji. Mož je delal račun brez agrarcev. Na shodu je govoril o nevarni svobodomiselnosti ter zibal agrarno barči-co proti klerikalnemu pristanu. Pa, o, jej! Povedati je moral, da je odbor S. L. S. odklonil njegovo zahtevo glede agrarne frakcije. Klerikalni generali so rekli, da jih sprejmejo v stranko, ali le kot ponižne pristaše, ne pa kot kako več ali manj samostojnejšo frakcijo. Crni vojskovodje so zahtevali tudi, da mora prenehati »Naš glas« in glasilo »agrarcev« naj postane ultramontanski »Primorski list«. Vodil je pa »stranko« vseeno bolj in bolj v klerikalno vodo ter hotel doseči, da bi se proglasila fuzija agrarcev s klerikalci. Pa le ni šlo! Njegova desna roka Mer molja iz Vrtojbe se mu je odločno uprl ter rekel : ali samostojno organizacijo ali pa nič. Med govorom dr. Franka je bilo mrmranje, tako da je agrarni »voditelj« vztrepetal ter se hudo razsrdil. Bajt iz Ajdovščine je izjavil v imenu učiteljstva, da učitelj stvo poj de z agrarno stranko, če bo samostojna, če ne pa ne. Govorili so še nekateri drugi, nakar se je ob navzočnosti kakih 50 ljudi sprejela resolucija, da ostane stranka samostalna t e r s e bo s p u -ščalav kompromise z drugimi strankami v takih interesih, ki se ne križajo s strankin i ni i. Še zadnji moment pri resoluciji jiii je hotel nabrisati Franko. Predlagal je kompromise s strankami b r e z n a č e I n i h n a - s p r o t s t e v. Po njegovem bi smela agrarna stranka sklepati kompromise le s klerikalno stranko, kajti s to po Frankovem mnenju ni nikakih na-sprotstev. »Agrarna stranka« obstoja že skoro leto dni, pa nima nobenega pravega programa, in ni storila nič; ustanovili so glasilce, katero tiskajo v neki laški tiskarni. List izhaja že dva meseca, pa ima 100 (reci sto) plaču j oči h naročnikov. Dr. Franko stori najboljše, če se po tej nezaupnici, katero je dobil včeraj, lepo skrije zopet v svojo pisarno ter kuje naprej iz pravd rumenjake, kakor je to delal doslej skozi 10 let. Po »agrareih« ne bo zlezel navzgor, klerikalci mu pa tudi ne bodo dali obljubljenega mandata, da bi bil poslanec, še toliko manj deželni odbornik, kar bi bil oboje rad. Menda ga je včerajšnji dan zadostno poučil o tem. Kandidat .Kmetske zveze'. Iz Št. Petra v Savinski dolini se nam piše: Kakor ste že na kratko omenili, so postavili naročeni zaupniki klerikalne »Kmetske zveze« dne 30. decembra lanskega leta v Celju za kandidata v deželni zbor štajerski mesto obolelega dr. I. Dečka moža, ki sliši na ime Alojzij T e r g 1 a v. Ta Ter-glav se je rodil v Polzeli, a je sedaj posestnik v Zgornjih G r u š o v -1 j a h v Savinski dolini, kamor se je priženil k Čepurju. Tu je dvakrat zaporedoma pogorel. Govorilo se je tacaš to in ono. Požigalcu niso mogli priti na sled. — Ko je Terglav prišel v Grušovlje, je bil liberalec, kakor njegov intimni tovariš Flis. Ker pa ju s časom nobeden značajen kmet in olikan človek ni maral — zakaj vedela bosta že sama! —, preskočila sta v nasproten, klerikalen tabor. V polni meri sta kazala svojo brezznačaj-nost ob Žagarje vi primici j i; tu sta kar vprek zabavljala čez uradnike, učitelje in — duhovnike. Kdor je bil takrat poleg, to dobro ve. In takega, moža si je izbrala duhovniška stranka za kandidata! Prav iz srca ji ga privoščimo. — Kakor slišimo, imel bode Terglav v nedeljo, 5. januarja t. 1. po prvi maši (zjutraj) shod v Št. J u r j u ob Taboru, po deseti maši v Braslovčah, popoldne pa na Polzeli. Svetujemo našim naprednim možem, da se teh shodov obilno udeleže ter si dičnega tega »zvezar-ja« natančneje ogledajo! Naprednjak. Pretiloj poslanca Ivana Hrinarja In drujov za uradnike pri c kr. tobačni režiji. Spomladi tekočega leta razglašeni uradniški zakoni nudijo sicer državnim uradnikom razne priznanja vredne pridobitve, vendar pa se uradnikom c. kr. tabačne režije niso izpolnile nade, ki so jih stavili na uvedbo 351etne službene dobe, in sicer iz tega vzroka, ker neče nihče izmed predstojnikov tobačnih tovaren iti v pokoj vkljub dovršeni 351etni službeni dobi iz enostavnega vzroka, ker bi z upokojenjem izgubil svoje naturalno stanovanje. Navzlic temu pa morajo subal-terni uradniki plačevati za pokojninski zaklad zvišane prispevke ki so določeni z novimi zakoni. Pod temi pogoji je ostal razmeram odgovarjajoč in pravičen avan-zma za uradnike tobačne režije slej kot prej življeujsko vprašanje. Zlasti žalostne so službene na-predovalne razmere za one uradnike, ki so poklicani, da zastopajo s potrebnim taktom državne interese v poslovanju z delavci. Med delom in plačo obstoja naravnost kričeče razmerje. Preko 30 pristavov IX. činovniškega razreda služi že čez 20 let, 20 oficijalov X. činovniškega razreda čez 10 let in prav toliko asistentov XI. činovniškega razreda čez 10 let, ne da bi imeli kaj upanja na avanzma vsaj v dogled-nem času. Poleg tega služi 11) prakti-kantov preko 6 let, 19 preko 5 let, 12 preko 4 leta, dočim je 12 prak+ikiin-tov že takisto doslužilo 51etno službeno dobo. Vkljub temu pa so sprejeli v zadnjem času v Ljubljani pri siste-miziraneni uradniškem statusu 20 uradnikov 5 novih praktikantov: kakor se čuje, se je to zgodilo tudi v drugih tovarnah. Vsi ti praktikanti so absolventi srednjih šol, ki jim je odvzeta vsaka nada na skorajšnji avanzma. Ta dejstva dokazujejo dovolj, kakšna usoda čaka uradnike državnega podjetja, ki izkazuje 170 milijonov kron letnega čistega dobička. Tem neznosnim razmeram bi se lahko napravil konec s tem, da bi se postavil v proračun znesek 135.000 kron in da bi se mesto 30 tajnikov VIII. činovnega razreda, 88 pristavov IX. razreda, 9(3 oficialov X. raz- reda, 133 asistentov XI. razreda in 50 praktikantov, ki so se v službo sprejeli v letih 1902. do 1904., siste-mizovalo 53 tajniških, 108 pristav-skih, 116 oficialskih in 123 asisten-ških služb. Ker znašajo izdatki za dosedanji status 350 uradnikov in 50 praktikantov ne glede na triletnice 1,052.636 kron in ker bi bil za status 400 uradnikov, kakor smo ga navedli v tem predlogu, potreben samo znesek 1,186.196 kron, je jasno, da bi zadostovala gori navedena višja obremenitev, da bi se zadovoljilo uradnike c. kr. tobačne režije. Z ozirom na to, da bi se morale vsled zvišanega uradniškega statusa pomnožiti tudi triletne doklade, bi torej znašala celotna višja obremenitev okroglih 150.000 kron. Oprti na navedene razloge stavijo podpisani poslanci tale predlog: »Uradniški status c. kr. tobačne režije se naj j>omnoži tako, da bo odpadlo na VIII. činovniški razred 53, na IX. razred 108, na X. razred 116 in na XI. razred 123 mest. Višja obremenitev se naj vstavi v državni proračun za leto 1909. N a D u n a j u , 16. dec. 1907. Ivan Hribar in tovariši. Cesar baronu Becku. Dunaj, 2. januarja. Cesar je izdal na ministrskega predsednika barona Becka sledeče lastnoročno pismo: »Ljubi baron Beck! Navdaja me s posebno zadovoljnostjo, da se je po daljšem času zopet posrečilo urediti gospodarsko razmerje med obema državama monarhije na zanesljivem temelju. Uverjen sem, da bo ta ureditev medsebojnega razmerja pomnožila moč in ugled monarhije. Dolžnost rni narekuje, da Vam izrečem za neumorno in uspešno delovanje in za patrijotično požrtvovalnost, s katero ste pogajanja vodili in dovedli do sklepa svojo najtoplejšo zahvalo ter Vam za vidni znak priznanja podelim veliki križ Štefanovega reda.« Klerikalizma se sramujejo Dunaj, 2." januarja. Klerikalno časopisje je ostro napadlo ministra dr. G e s s m a n n a , češ, da je v razgovoru z nekim madžarskim dopisnikom izjavil, da v programu krščanskih socialistov ni antisemitizma. Dr. Gessmann je nato pisal iz Italije, da ga je dopisnik vprašal le za klerikalizam, nakar mu je minister odgovoril, da je krščansko-socialna stranka v vseh verskih vprašanjih na stališču popolne tolerance napram drugovernikom ter sploh ni klerikalna. Nižje avstrijski deželni zbor. Dunaj, 2. januarja. Nižjeav-strijski deželni zbor je sklican na dan 8. t. m. k pardnevnemu zasedanju. Glavna točka je dovolitev novega posojila mestu Dunaju, in sicer v znesku 300 milijonov kron za investicije. Hrvaška politika. Budimpešta, 2. januarja. Hrvaški ban dr. pl. Rakodczav je prišel z dr. pl. T o m a š i č e m na poziv ministrskega predsednika v Budimpešto, da poroča o ustanovitvi vladne stranke in o akciji za rešitev jezikovnega vprašanja na Hrvaškem. Rakodczav je konferiral včeraj dopoldne in popoldne z ministrskim predsednikom dr. W e k e r 1 e j e m. H konferencam sta bila tudi povabljena minister pl. J o s i p o v i c h in bivši minister dr. pl. T o m a š i č. Baje je Rakodczav izročil ministrskemn predsedniku demisijo, ki je pa dr. Wekerle za sedaj ni sprejel. Rakodczav je obupan posebno zato. ker baron R a u c h , ki ima mnogo vplivnih pristašev, noče vstopiti v njegovo stranko. — Dr. pl. T o m a š i č je rekel nekemu dopisniku, da bo narodna stranka banov program sprejela z nekaterimi spremembami. „Zarota" v Črni gori. Kotor, 2. januarja. Sodišče, ki bo sodilo o zarotnikih proti knezu Nikoli, je že sestavljeno. Iz vsakega sodnega okraja se je vzel v ta namen po en sodnik. S tem se hoče javnost preslepiti o nepristranosti. Terorizem na Ruskem. V e t r o g r a d , 2. januarja. V Samari je l>i 1 na živahni ulici ustreljen načelnik orožniške uprave polkovnik Bobrov. Varšava, 2. januarja. Pro-vzročitelj pogroma -v Siedlcah polkovnik Tihanovski je umrl v vojaški bolnišnici. Živel je v blazni ideji, da ga krvave prikazni preganjajo. Privezati so ga morali.na posteljo. Zakaj je dobila Italija novega vojnega ministra? Rim, 2. januarja. Kralj Viktor Kmanuel je toliko časa priganjal, da je postal posl. Ca san a vojni minister. Kralj namreč želi, naj bi se u t r j e v a n j e m e j e p roti A v - LISTEK. flMturijeni - branjevec. Po lastnih doživljajih spisal Bistrica n. (Dalje.) »Saj to je navadna branj arija,« sem dejal, ko sem izvedel, da se prodaja v tem prostoru poleg kave tudi premog in drva ter šota, da gre mleko v denar in da se tudi s prodajo piva v steklenicah zasluži precej. «Branjarija, ampak, ki nese kot velika trgovina na velikem trgu,« je odgovorila ponosno prodajalka, »bra-njarija, ki je ne boste nikoii zadosti drago plačali. Drv sem prodala lani toliko, da sem morala imeti vedno enega človeka najetega, ki mi jih je komaj sproti žagal in cepil.« Ker je tudi Podplatnik vedel toliko dobrega povedati, so se začela pogajanja, ki so imela ta uspeli, da sem kupil vse, opravo in blago, ki ga je »slučajno« bilo pra* malo v prodajalni, za 375 gld. Koncesija je ostala v rokah prodajalke, da smo se izognili nepotrebnim stroškom prepisovanja! Polovico k. pnine sem dal takoj, polovico pa obljubil plačati čez štiri tedne. S kupčijo smo bili zadovoljni vsi, zato smo pili likof, ki je pa šel ves na moj račun. Podplatnik me je snel za tri peta ke in vožnjo. Hotel je imeti še dva, pa sem mu jih obljubil, če pojde trgovina res tako izvrstno, kakor mi je vedno pripovedoval. Varuhu sem pisal o izborni kupčiji in seveda nekoliko pretiraval, da bi se mož ne bal preveč za svoj denar. Prosil sem ga, naj mi pošlje najpotrebnejše reči, ker nimam časa hoditi zdaj k njemu, zdaj, ko moram gledati, da sem čimprej uvedem v svojo trgovino, katero bom vodil tako vzorno, da se bodo drugi zgledovali na meni. * * Ker svojega pohištva nisem imel in ga tudi nisem še hotel tako brž kupiti nekoliko previdnosti je vedno dobro — šel sem si iskat stanovanje. Kraj B. je zelo nemškutarsko mestece. Prebivalci so seveda skoraj sami Slovenci, ki so se pa tekom let ponemškutarili, ker so si stali vedno v nasprotju s farovškimi gospodi, slovenske napredne stranke pa ni bilo. Ker se je naselilo med njimi nekoliko fanatičnih nemških hajlovcev, je postal B. nemško in nemškutarsko gnezdo, kjer so Slovenca, če se je pokazal narodnjaka, temeljito pretepli in učili nemške in nemškutarske kulture. Jaz sem bil vsikdar narodnjak, ne samo na papirju ali v besedah, ampak tudi v dejanju, zato sem se hotel naseliti pri slovenskih ljudeh. A zastonj sem iskal takih. Kamor sem prišel, povsod so me sprejeli nemški in jaz, ki sem sovražil slovenske odpadnike, sem takoj povsod pokazal hrbet. Iskal sem nato stanovanja pri ljudeh, k so bili videti Nemci, kajti ljubši mi je pristen Nemec nego pa nemškutar. Ker sem se spuščal v pogovor, sem kmalu našel prijetno sobico pri rodbini Rieger. Zmenil sem se tudi za hrano in gospe, ki se je zanimala za moj stan, povedal, da ima moj oče veletrgovino v mojem rojstnem kraju in da hoče tu v B. napraviti filijalko, če se poskusna trgovina dobro obnese. Ker sem plačal s stota-kom in se delal, da nisem zadnjega izdal, sem sicer mogočni Nemki impo-niral, da je verjela mojim bajkam. Drugi dan sem nastopil branjevsko službo. Za kakih sto goldinarjev sem nakupil najnujnejših reči, jih razporedil po okusu in pripravnosti, potem pa za prodajalno mizo čakal svojih odjemalcev. Čakal sem ves dan zastonj. Šele zvečer, ko so bile drugod zaprte prodajalne, je prihitel bosonog deček po četrt litra petroleja. Z veseljem sem mu natočil prav dobro mero in se mu pri njegovem odhodu priporočil za nadaljne posete. Drugi dan sem prodal liter mleka ( od mlekarice sem ga kupoval po 5 litrov vsak dan), za 15 kr. premoga, za groš drv in zvečer se je zopet zaletel v prodajalno mlad i>oba z velikansko steklenico in zahteval za 4 krajcarje petroleja. Vsekakor boljši uspeh nego prvi dan, sem se tolažil, vendar o dobičku 100 goldinarjev na mesec morem doslej samo sanjati! Tretji dan se je pa kazal po po len preobrat. Kot bi me bila sreča pogledala skozi veliko okno, tako so prihajali ljudje v mojo trgovino oziroma bra-njarijo. Komaj sem enega odpravil, že je bil drugi tukaj in podajali so si kakor berači ob petkih kljuko pri vratih. Vse je šlo v denar: cikorija, premog, cimet, vžigalice, mleko, drva, sladkor, šota itd. itd. Seveda so prihajali samo taki, ki so kupovali po krajcarjih in je bil že velik račun, kadar je šlo na desetice; vendar množina izda! Ko se je bližal večer, sem bil že prav odkrito zadovoljen in računal, koliko dobička sem imel cel dan. Natanko do krajcarja nisem mogel dognati, toda približno sem seštevilil, da imam cela dva goldinarja dobička. Skoraj bi bil zavriskal nad takim napredkom. Saj moram postati bogat, če pojde tako naprej! Dan je v resnici srečen, sem dejal, ko je prišel zvečer knštrav dečko po cel četrt kile kave. Četrt kile kave, prosim, to ni malenkost v branjariji! Dobro vago sem dal, ne zato ker dobra vaga v nebesa pomaga, pač pa, da bi si obdržal dobrega »kunta«. Kant je položil predme tolar velik kot |>etkronač. Ker sem vsak denar natanko pogledal, da bi me kdo ne ogoljufal — imel sem v tem že skušnje iz svojih mladih let, ko sem, če sem le mogel, opeharil vaškega štacunarja s kakim starim soldom — sem tudi zdaj pri-jemši tolar v roko ga natančno pre-motril. »Kakšen denar je pa tof« sem vprašal kupovalca, ki je že držal kavo v rokah. »To vendar ni naš denar, to ni petkronač.« »Nove vrste petkronač je,« razjasnil je deček, »taki so prišli pravkar v veljavo in promet.« »Ne vem, če je res t« ugovarjam in ogledujem sprednjo stran tolarje-\ o, na kateri sta bili dve glavi, moška in ženska. »Če hočete, mi dajte ven iz pet kron, sicer pa grem drugam kupovat,« pravi fante prevzetno, »drugod se pa ne bodo branili tega denarja.« »No, no, tukaj imate 2 goldinarja in 6 krajcarjev,« sem tolažil vzkipelega kupovalca, katerega sem se bal še bolj razburiti in razdražiti, ter mu odštel imenovano vsoto. (Dalje prihodnji«.) t r i j i čim prejo dovršilo ter upa, da bo zbornica civilnemu vojnemu ministru raje dovolila potrebna sredstva. Punt v Maroku — končan? Pariz, 2. januarja. Admiral P h ilibert je brzojav il, da so francoske čete z naskokom zavzele utrdbe pri Mediani ter s tem ugnale najmočnejše puntarsko pleme Beni Spasov. Pri naskoku je bil le en vojak ubit, trije pa so bili ranjeni. Veljake plemena so zaprli, nekateri so se drago odkupili. Celo pleme je moralo plačati 72.000 frankov globe, oziroma vojne odškodnine. Razen tega so Francozi zaplenili 725 brzostrelnih pušk. Francoska ekspedicija se smatra za končano, in francoske čete, ki so se udeleževale ekspedicij, se nemudoma pošljejo domov. Izjava. »Slovenski Gospodar« piše v svoji št. 58. z dne 10. grudna 1907 v notici na tretji strani, da so se šolske sestre na družbi ni šoli na Muti morale umakniti z Mute, oziroma da so same prostovoljno odpotovale vsled raznih napadov radikalnega dijaštva in n e h o n e t n e g a po s t o p a n j a odbora družbi neg a. Na to povsem neutemeljeno in za družbino vodstvo žaljivo predbaei-vanje, dovoljujemo si vsled vodstvenega sklepa z dne 27. grudna 1907 na podlagi aktov konstatirati tale dejstva: Na Muti je imela družba doslej enorazredno dekliško šolo, ki so jo oskrbovale častite šolske sestre iz Maribora. Kmalu po otvoritvi te šole so se pri vodstvu oglašali različni rodoljubi duhovniškega in posvetnega stanu z nasveti, naj se šola spremeni v mešano dvorazrednico, ker šola samo za dekliee ne donaša zadostne koristi. Tako je n. pr. č. g. kaplan Jos. Somrek v Marenbergu v dopisu z dne 29. septembra 1900 stavil te tri nasvete: 1. da se šola razširi v dvorazrednico, 2. da se sprejmejo dečki, kar je glavna stvar pri omejili šoli in, ker tudi kmetje in delavci to žele, 3. da se nastavi moška učiteljska moč. — Tudi odborniki obeh podružnic mariborskih so z dopisom z dne 15. marca 1907 prosili, naj skuša družba preje kot mogoče ustanoviti tudi deško šolo na Muti ter so naglašali, da je treba nastaviti za deško šolo poštenega, vernega, delavnega, vestnega in neomadeževanega učitelja. V 185. vodstveni seji je sedanji odbor sklenil na Muti otvoriti dvorazrednico za dečke in deklice. Na to so častite šolske sestre v Mariboru s pismom z dne 15. septembra 1907, številka 121 pisale tole: »Predstojništvo vpraša in prosi določnega odgovora, če namerava slavni odbor družbe s to novo ureditvijo mutske šole odpustiti šolske sestre, ali jih če še nadalje porabiti za pouk in v kakem razmerju.« — Na to jim je družba z dopisom z dne 25. septembra 1907, št. 1274 naznanila, da je družba res sklenila šolo na Muti razširiti v mešano dvorazrednico — in pristavila tole: »Ker pa je v svrho izvršitve tega sklepa treba zadostiti mnogim predpogojem in ker odbor po svojem tehniškem izvedencu šele študira vprašanje, se li bo dvorazrednica dala spraviti v naše poslopje, Vam danes ne moremo dati nobenega določnega odgovora. Zato Vas prosimo kratkega potrpljenja z zagotovilom, da Vam pravočasno pišemo, ko bode mogoče storiti kak definitiven sklep.« Na vodstveno prošnjo si je preteklo jesen g. nadinženir Jul. Hil-bert kot tehniški strokovnjak ogledal graščino in vsa druga gospodarska poslopja, ter pozneje vodstvu izročil utemeljene nasvete o prezidavah in popravah bodisi sploh, bodisi radi pridobitve druge šolske sobe. V seji dne 6. novembra 1907 je vodstvo predlogom g. nadinženir j a Hilberta pritrdilo in z dopisom z dne 7. novembra 1907 se je častitim šolskim sestram na Muti naznanilo, katere poprave in prezidave se morajo izvršiti na družbinem poslopju, ter da bode ta popravila in prenaredbe nadzoroval član družbinega odbora g. Pahernik. Na ta dopis so častite šolske sestre v Mariboru z dopisom z dne 9. novembra št. 147 odgovorile tole: »Ker vodstvo šolskih sester v Mariboru ni dobilo na prošnjo glede mutske šole nobenega določenega odgovora, pač pa zagotovilo, da se osnuje na Muti v kratkem dvorazredna mešana šola, sklepa, da namerava družbino vodstvo glede učiteljskega osobja uvesti stanje, vsled katerega bi ne bilo več mogoče šolskim sestram poučevati na tamošnji šoli. Radi tega si nsoja vodstvo šolskih sester v Mariboru družbi, sklicujoč se na pogodbo, odpovedati oskrbovanje šolskega pouka na Muti in javiti, da šolske sestre ostanejo le pod pogoji, ki so jim zajamčeni v pogodbi z dne 8. grudna 1895 št. 3702, oziroma z dne 17. julija 1893, št. 2323, torej samostojno, kakor do sedaj na Muti do 30. septem- bra 1908.« — V tein dopisu šolske sestre ugovarjajo nekaterim popravilom, češ, da so za časa njihovega bivanja na Muti nemogoča in da bi jih taka popravila in prenaredbe motile v njih posesti. — Ugovorom radi pre-naredb v i>oslopju je vodstvo z dopisom 11. novembra 1907 v toliko ustreglo, da je naročilo edinole priredbo druge šolske sobe, priredbo prostorov za pisarno in učila se pa odloži do časa izselitve šolskih sester. Dopis o odpovedi je vodstvo na podlagi vodstvenega sklepa rešilo z dopisom z dne 2. grudna 1907, št.1759: »Častitim šolskim sestram v Mariboru. — Na cenjeni dopis z dne 9. novembra 1907 št. 147, se častitim šolskim sestram naznanja, da je vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v seji dne 25. novembra 1907 odpoved oskrbovanja šolskega pouka na Muti in naznanilo, da se velečastite šolske sestre iz Mute izselijo dne 30. septembra 1908, vzelo obžaluje na znanje. Pri tem se je konštatovalo, da vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda pri svojih dosedanjih ukrepih o zadevi družbine šole na Muti ni storilo ničesar, kar bi moglo dati kak utemeljeu povod za napade, ki so se vršili po javnih listih na družbino vodstvo, kar bi onemogočilo daljše sodelovanje častiti h šolskih sester na Muti. — Dalje je vodstvo v isti seji sklenilo, če bode le mogoče pričetkom prihodnjega šolskega leta, t. j. o Veliki noči 1908 na Muti otvoriti prvi razred mešane ljudske dvorazrednice. Poleg tega razreda ostane še drugi razred dekliške šole, v katerega pridejo deklice, ki pohajajo sedaj prvi razred dekliške šole. Za pouk na mešanem prvem razredu se nastavi posvetna učiteljska moč, glede pouka v drugem razredu pa se naprosijo čast te šolske sestre, da istega oskrbujejo pod dosedanjimi pogoji do 1. septembra 1908, t. j. do časa svoje izselitve. — Častite šolske sestre vljudno prosimo, da prejem tega dopisa družbi potrdijo ter obenem naznanijo je li hočejo pouk v drugem dekliškem razredu oskrbovati do 1. septembra 1908.« Častite šolske sestre so na ta odlok z dopisom z dne 17. grudua 1907, št. 162 javile: »da ni mogoče, dasi bi (predstojništvo) rado ustreglo želji slavne družbe, oskrbovati pouka v drugem dekliškem razredu do 1. septembra 1908 zajedno z moško učiteljsko močjo, ker se to ne strinja s pravili redovništva.« To so fakta, na podlagi teh fakt blagovoli slavno občinstvo soditi, je li vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v tej stvari j>ostopalo res — n e h o -n e t n o. Vodstvo družbe sv.Cirila in Metoda v Ljubljani, 30. grudna 1907. Dopisi. 0d D. M. v Polju Bilo je pred prazniki, ko sem imel opravka v Ljubljani. Ko vse izvršim, pridem slučajno mimo škofijske cerkve, in ker čujem, da je pridiga, stopim nekoliko notri. Ravno čujem: Predragi, ljubite se med seboj, spoštujte drug drugega in ne bodite Škodoželjni niti svojemu sovražniku, kajti Kristus je rekel: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe. itd. Dovolj sem imel te hinavšYine. Urno jo odkurim proti domu. Ko sem pa prišel iz mesta na samoto, mi pridejo na misel oni lepi Kristusovi nauki, katere pa naši duhovniki poznajo le v teoriji, v praksi pa jih ne izvršujejo, ker njihov princip je: Poslušaj me, a glej me ne. Princip njihov je pač ta, da se mora vsakega ubiti, — duševno ali materijalno — ako ne trobi v ujihov rog, a na krščanski podlagi je vse dovoljeno. Po teh principih se dela tudi pri nas v D. M. v Polju. V dokaz temu poglejmo le, kaj je vse dovoljeno na krščanski podlagi. Imamo društvo, čigar delovanje je označeno že na društveni hiši nVeri in omiki". Ker to društvo že dlje časa obstoji, bi si mislil človek, da morajo sadovi biti že dovolj vidni. A temu ni tako! Poglejmo glede „vere!" Ne ubijaj ! Ne kradi! Ne prešestvuj! To so točke, proti katerim se vedno greši. K prvi: Ni še dolgo, kar so bili fantje iz naše fare obsojeni radi tepeža. Iu če vprašamo sodnijo, kje je največ tepeža, bode pokazala proti vzhodu Ljubljane. K drugi: „Raubsohutzov" pri nas kar mrgoli, šele pred kratkim so konfiscirali veliko orožja takim ptičkom. Pa še drugo je k tej točki, a naj za danes molčim. K tretji je pa obilo; in sioer od prvih kapacitet tega društva, pa do dmštvenikov samih. Predsednik je Jeriha. Dve hčeri ima, ki sta jako usmiljeni devici. Prva je v blagoslovljenem stanu, druga pa se je pred kratkim zagovarjala pri so dni j i ali jo je „dotični4* posilil ali ne. In kaj mislite, kdo je ta „dotični"? Nihče drugi, kakor bivša druga kapaciteta izo-braževatelj tega društva slomškar Hlebec. Orgije, ki jih je uganjal s to lGletno predsednikovo Marijino devico v svojem stanovanju, ni mogoče dostojnemu Človeka opisati. Da omenim tudi društvenika povem, kako se je neki Marijin otrok izrazil: Ko bi ne zahajal v društveni dom, bi se mi to da sem oče, ne bilo zgodilo. Kakor vidimo, se imenitno skrbi v tem društvu za moralo. Kar se pa stori za „ omiko", za drugo nalogo tega društva, je tudi mnogo. Kaplan kupi gramofon, s katerim pobirajo za bisago. Vadijo se v ponočevanju. Poslušajte župana, kako se jezi, ko mora njegovega pomočnika zjutraj po večkrat klioati prej ko vstane, ker revež ne more, saj je šele pred par urami domov prišel. „A če bi to samo včasih bilo" tarnajo oče župan, npa je to vsak dan." — Morda pa je omika to, da hodi tropa fantov prirejat dostojnim ljudem mačje podoknice tako, da se mora te omikauoe pred sodnijo poučiti, kako se imajo vesti. Sioer se pa sadov omike ne Čuti. Ljudje so ošabni, neprijazni, mogočni in nevedni kakor nekdaj in bodo ostali, dokler jih bode obsevalo solnoe klerikalne omike. Zdaj pa drugi princip, ki pravi, da se mora Škodovati onemu, ki ne deluje za nje. V tem nam daje najlepši vzgled kaplan. Na piko si je vzel gospodično poštarioo. Ta zakaj? Gospodična je odpovedala službo poštnemu slu Kukavici iz jako tehtnih vzrokov. Hitro so skovali, da za-radi tega, ker je Član klerikalnega društva. Skliče se torej shod, pride državni poslanec Gostinčar in poštarioo se obsodi na smrt. „Celo zadevo ima v rokah državni poslanec Gostin-Čar, smo brali v „Slovencu". Seveda pritožba na poštno ravnateljstvo tudi. A nihče ni tako prebrisan, da se o stvari prepriča na pravem mestu, to je pri gdč. poštarioi, zakaj da ga je odslovila. V divji strasti tulijo svoj*. Celo Gostinčar, katerega „Sloveneo" tako povzdiguje, se vsede na lim. Gospodična mi je nekega dne pove dala o pismu, v katerem ji preti, da jo bo ob kruh spravil, ako ne vzame sla Kukavico nazaj. Nato mu gdč. poŠtarioa pojasni v pismu, da ni vzrok odpusta ta, da je dotičnik Član tega društva, ampak vse kaj drugega. Ta prebrisani poslaneo pa tega ni razumel, ampak trdi še vedno svoje, jemlje pač prejšnje grožuje nazaj, ter se opravičuje tako, da ga nihče ne razume, kaj da pravzaprav hoče. Ker so pa naši poštenj ako viči izprevideli, da se ne da tako ničesar opraviti, pričeli so drugače. Kaplan je pričel pobirati podpise po hišah za sla Kukavico. Deloma s silo n. pr. pri nekem tovarniškem uslužbencu, deloma na Fužinah, kjer pa imajo svojo pošto v Hrušici. Iskali so Še dalje povoda pritožbe in našli so: v „Slovencu" jo denuncira „nekdo", da je gospodična groba itd., a bilo ni nič drugega, kakor da je gospodična nezadostno zaviti paket zavrnila, kar ji veleva njena služba. V „Naši moči" jo dolže dejanj, ki so pa, kakor sem se informiral, vsa neresnična. Še celo nekaj pikantnega ji obljubujejo, a čisto gotovo ne vedo ničesar, ker drugače bi ti škodoželjneži gotovo povedali. Poštno ravnateljstvo pa je gotovo spoznalo, da se vse to vrši le iz hudobije, zato ne ugovarja gospodični, kar seveda silno jezi kake dva ali tri v naši fari. Župnik, moder mož, pa molči o vsem, a vendar bi lahko poučil svojega podložnika, da še ni kak višji poštni inšpektor, ter mu naročil naj uči ljubezen, ne sovraštvo. Tako torej izkazujejo ti ljudski prijatelji ljubezen do svojega bližnjega v praksi. Zato sem jo tako urno odkuril iz cerkve, ko sem slišal farizejske besede. Pa kmalu na svidenje! — Po raznih virih napisal Vevčan. Dnevne vesti« V Ljubljani, 3. januarja. — Seja »Odbora za Trubarjev spomenik«. Snoči ob polu 7. zvečer je imel odbor za Trubarjevo slavnost svojo drugo sejo. Za tajnika stu bila izvoljena notarska kandidata gg. Jos. K r e v 1 in Janko Kersnik. Na predlog blagajnika g. M. L u k a n c a pl. S a v e n b u r g a se je sklenilo prirediti v nedeljo, 10. maj a t. 1. javno tombolo na korist Trubarjevemu spomeniku. Oklic za prispevanje za Trubarjev spomenik se pošlje v objavo tem-le listom: »Soči«, »Gorenjcu«, »Notran-cu«, »Našemu Listu«, »Slovanu«, »Domovini«, »Narodnemu Listu«, »Učiteljskemu Tovarišu«, »Novi Dobi«, »Ljubljanskemu Zvonu«, » Svobodi«, »Rdečemu Praporu«, »Prosve-ti«, »Našim zapiskom«, »Glasu Svode«, »Svobodni Misli«, »Pokretu«, »Obzoru«, »A gr a mer Tagblattu«, »Savremeniku«, »Novemu Listu« na Reki, »Slovenskemu Jugu« v Belgra-du in »Slovanskemu Pfehledu« v Pragi. Odbor bo razposlal prošnje na razne slovenske občine in denarne zavode, da prispevajo po možnosti za Trubarjev spomenik. Za načrt medaljona na spomeniku se razpiše natečaj, ki se ga lahko udeleže vsi slovenski umetniki. Na predlog predsednika dr. Zbašnika se je sklenilo v prihod- nji seji izvoliti odsek za prireditev javne tombole in ožji komite, ki bo opravljal vse posle, tičoče se postavitve spomenika. Po daljši debati se je sklenilo, da se spomenik odkrije v ponedeljek dne 2 9. junija t. 1. Predsedstvo se je pooblastilo, da naprosi »Zvezo slovenskih pevskih društev«, da sodeluje pri slavnosti odkritja spomenika. Končno je poročal tajnik »Društva slov. književnikov in časnikarjev« R. Pustošiemšek o Trubarjevi sliki, ki se ima dati napraviti. G. arhivar Aškerc je drage volje obljubil, tla da v svrho reprodukcije na razpolago Trubarjev portret, ki ga je naslikal Ivan Grohar. Slika bi se dala reproducirati v barvni avtotipiji pri znani tvrdki J. L 6 -w y na Dunaju. Reprodukcija (velikost 45 X 30 cm, prvih 1000 izvodov) bi stala 867 K 50 v. Po kratki debati, ki so se je udeležili gg. Trste-n jak,L ukane, dr. Zbašnik in dr., se je sklenilo pismeno naprositi g. arhivarja A. Aškerca, da dovoli reprodukcijo Trubarjeve slike. Ko se je sprejel predlog g. Trstenjaka, da se naroči 3000 Trubarjevih slik, je predsednik dr. Zbašnik zaključil sejo s pripombo, da bodo v prihodnje po možnosti seje ob sredah ob 6. zvečer, kakor doslej v mestni posvetovalnici na magistratu. — K razmeram na jeseniškem kolodvoru, /je enkrat smo poročali o dogodku, ki se je izvršil na jeseniškem kolodvoru 18. septembra p. L, ko je bila slovenska družba od nemških uslužbencev na najgrši način napadena na peronu jeseniškega kolodvora. Posledica je bila sodno postopanje proti Slovencem radi — žaljenja uradnih oseb. Tržaška direkcija je blagovolila takrat na pritožbo sledeče odgovoriti: „Z ozi-rom na vašo pri prometnem uradu v pritožno knjigo vpisano pritožbo se vam naznanja, da pride vsa zadeva v razsodbo pri c. kr. okr. sodišču v Kranjski gori" Dopis je lastnoročno podpisal ravnatelj žel. direkcije v Trstu gos p. Ruff. Sodnija je izrekla svojo sodbo, zato se vsojamo vprašati sledeče: 1. Ali je uvedla slavna direkcija v Trstu disciplinarno preiskavo proti postaje načelniku Kollerju, ki iz narodnega sovraštva pošilja lažnjiva poročila na ravnateljstvo ter tako le neti narodni boj v občini? 2. Ali se je uslužbenca Dunsta poučilo, da ne sne pod krinko uradne oblasti napadati Slovencev? 3. Kaj misli ukreniti slavna žel. direkcija v Trstu, da se ne bodo pod zaščito restavraterj a Lorberja metali iz kolodvorske restavracije slovenski gostje? Videti hočemo, Če bo to kaj pomagalo. Gradiva imamo dovolj, da se ponovijo vprašanja na drugem mero daj nejŠem mestu, kar morebiti marsikomu ne bode ljubo. Nemških nesramnosti od strani državnih uslužbencev smo siti do grla! — Kdo vzdržuje nemštvo v Celja? Oeljski nemškutarji so silno ponosni na svoje pristno nemštvo ter kaj radi naglašajo, da se po njihovih žilah pretaka pristna germanska kri. Toda že njihova imena kažejo, da njihovi očetje in pradedje niso ležali na medvedovih kožah v tevtoburških gozdovih, nego so zagledali luč dneva pod slamnatim krovom slovenske kmetske hiše. Poglejmo! Na čelu občine stoji dr. Jabornegg, čigar pradedje Javorniki so v potu svojega obraza orali gorenjsko zemljo. Podžupan je dr. Gregor Jesenko, Čigar oče je bil Še pošten in zaveden slovenski rodoljub. Ravnatelj mestnega urada je dr. A m b r o s c h i t z. Njegov oče je doma v Podkorenu na Gorenjskem ; ko je prišel v šolo v Ljubljano, ni znal niti besedice nemški. Njegova sinova Oton in Edvin Am-brosehitz pa rešujeta sedaj nemštvo v Celju in Ljubljani pred „slovensko nevarnostjo". „Dosluženi" župan v Celju je Julij Rakusoh, mož, čigar predniki so bili pošteni slovenski kmetje v Halozah. To so „pristni Germani", ki prednjačijo celjskemu nemštvu. Sedaj si še oglejmo prostake celjske nemške armade. V zadnji „Deutsche Wachtu najdemo pod novoletnimi voščili ta le pristno nemška imena: Planinz, Bratschitsoh, Leskoschek, Wretsoher, Buksohek, Sweth, Werbosohek, Marinsohek, Per-novsohek, Podgorschek, Cvetanovio, Grenka, Katsoh itd. Ti možje so stebri celjskega nemštva ter izvajajo svoj rod, kakor že njih imena kažejo, naravnost od nibelunškega Siegfrieda in Krimhilde! — Birokratizem pri drža«nI železnici. Uradnik iz Trsta nam piše: Ker vem, da se zanimate za težnje državnih uradnikov, Vas opozarjam na nov Čin naše birokracije. „Laibaoher Zeitung" št. 298 z dne 28. decembra 1907 naznanja, da morejo uradniki državnih uradov po 15. februarju ;1908. (oziroma 1. aprillu 1908) prositi za nove ligitimacije za vožnjo po znižani ceni po drž. železnicah, a morajo prošnji priložiti stare, neveljavne ligitimacije. To je nesmisel! In sioer in duplo. Prvič. Recimo, da vložim 15. februarja 1908 prošnjo za novo legitimacijo ter pri -ložim staro, ki izjemno velja do 31. marca 1908 Rešitev te prošnje bo dospela (to vem iz skušnje) v 2 ali treh tednih. A v teh dveh ali treh tednih se gotovo državni uradniki vozijo, če ne vsi pa nekateri, po drž. železnici, a ker nimajo ligi ti maci j, morajo plačati celo ceno. Tudi se ta legitimacija mnogokrat rabi drugod, na pr. na pošti, kako si naj pomagam, če je nimam ? Ali bi ne bilo pametno, (če že moramo te legitimacije oddati), da jih oddamo takrat, ko dobimo nove? Novo za staro zamenjati ali nasprotno, to je vendar dovolj varno, če se že kdo boji, da bi se ligitimacije, ki imajo tiskano določbo, da so veljavne do 31. decembra 1907, še kasneje zlorabile morda celo — v veleizdajske namene. Drugič. Po katerih pravicah pa more ali sme država zahtevati od svojih uradnikov, da ji darujejo svoje drago plačane fotografije in platnice za legitimacije, ki so z 1 K tudi kava-lirsko plačane?! Iu kam bo spravila država vse legitimacije? V arhiv? In kdo bo imel to v evidenci? Ali ni to kakor v Abderi? Kaj se pa zgodi s tistim državnim uradnikom, ki ne bo prosil nove legitimacije in je staro koj po 1. januarju 1908 izgubil? Ali pride v disciplinarno preiskavo ? Ali bo obglavljen? O sveti Birokraoij! Naj se vendar naredi po vzoru južne železnice, ki se čisto nič ne briga za stare certifikate, pač pa po novem letu ukazuje strogo paziti na to, da se vsak izkaže ob kupovanju voznih listkov z novo legitimaoijo ali pa mora plačati ves vozni listek. — Glasbeni Matici11 je ministrstvo poleg že izplačane podpore dovolilo za minolo leto 1907 Še iz redne podpore 500 K. Nekoliko je k temu gotovo pripomoglo naše razkritje o famoznem postopanju deželno vladnega referenta dr. Praima-rer j a. — Iz davčne službe. Davčni ofi-cijal Andrej Cizl je premeščen iz Celja v Kozje. — Iz šolske službe. Za provi-zorično učiteljico v Kamni gorici je imenovana gdč. Hermina Bukov ic. Provizorična učiteljica gdč. Marija B a j t v Koprivniku se je odrekla svojemu mestu in pride na njeno mesto kot provizoričen učitelj Josip J o c i f iz Predoselj. — Učiteljska vest, Otmar Herbst, učitelj na pripravi jamici gimnazije v Kočevju, je imenovan za vadničnega učitelja na moškem učiteljišču v Mariboru. Iz gledališke pisarne. Jutri, v soboto (nepar) se uprizori drugič Gerhart Hauptmannov igrokaz „Roza Bern d". Naslovno vlogo igra gospa Danilova, nastopi vse dramsko osobje. Slovensko gledališče. Včeraj so uprizorili četrtič v tej sezoni veliko Gounodovo opero „Romeo in Julija". Dasi so bili nekateri solisti prehlajeni in se je moraa izvršiti tega izprememba v vlogah, je bil splošen vtis opere nenavadno dober. Mladi g. Josip Križaj, ki je nastopil v vlogi Esoalusa, kneza ve-ronskega, je dokazal, da njegov primeroma močni basbariton Še mnogo obeta. — Gledališče je bilo dobro obiskano. Gledališko društvo v LJubljani vljudno prosi veleoenjene dame, katere so prijazno prevzele društvene nabiralne pole, da jih blagovolijo po možnosti podpisane vrniti čim prej ko mogoče, ker je zadeva jako nujna. Prvi letošnji plesni venček „Narodne čitalnice11 v Ljubljani bo v soboto, dne 11 t. m. v mali dvorani „Narodnega doma" Plesne točke svira znani izborni ljubljanski sekstet na lok. Društvo zdravnikov na Kranj-skem. Radi odstopa odbora bo izvanredni občni zbor dne 18. januar.n ob pol 8. zvečer v mali dvorani hotela „Union". Dnevni red: 1. Poro Čilo odborovo. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. .Muzejskega društva z i Kranjsko" občni zbor bo v petek 17. januarja v prostorih „Slovenske Matice" na Kongresnem trgu št. 7. ,iDie Drau", ki izhaja v Oseku, je v svoji božični prilogi priobčila v prevodu Vladimir Levstikovo „Indijsko pravljico". Prevedel jo je na nemški jezik g. Milan Ban d. NOVO društvo. Vlada je potrdila pravila „Društva odvetniški notarskih uradnikov za Kranjsku- Nov stavbnik v Ljubljani. Josip K o n i g s Češkega je dobil od deželne vlade koncesijo ca izvrševanja stavbinske obrti v Ljubljani. Žrebanje ljubljanskih srečk. Včeraj dopoldne se je vršilo v prostorih mestne blagajne 43. žrebanje srečk ljubljanskega loterijskega posojila. Komisiji je naČeloval župan Hribar, občinski svet je bil zastopan po gg. L e n č etu in M a 11 y ju, zapisnikar je bil c. kr. notar I. Plan-tan. Številke je dvigal deček sirota Karel Dolničar is Marij anišča. Glavni dobitek v zneska 40000 kron je zadela srečka št. 71025, drugi dobitek v znesku 4000 kron pa srečka št 8570; po 1000kron so zadele srečke št. 70767, 30598, 16230, 25606 in 66115; ostalih 593 včeraj izžrebanih srečk dobi vsaka po 60 kron. Vsi dobitki 43. žrebanja znašajo skupaj 84 580 kron. Svojo mater umoril. Včeraj popoldne ob 4. uri je posestnik Janez MiheliČ v Sneberjah z nožem zabodel svojo mater Marijo. Starka je bila ua mestu mrtva. Mrtvo truplo so prenesli v mrtvašnioo k Dev. Mariji v Polju, kjer je bila danes dopoldne sodna komisija. Nečloveški sin je pobegnil in orožniki ga dosedaj še niso mogli izslediti. Mati in sin sta že dlje časa živela v sovraštvu. V zadnjem času sta se tožarila radi preužitka. Mati ni stanovala pri sinu. Ko so včeraj ljudje videli Miheliča iti v materino stanovanje, so se čudili, ker jim je bilo znano, da se mati in sin niti ne pogledata, kamoli da bi med sabo govorila. Vendar pa ni nihče slutil kaj hudega. Šele ko so našli kasneje Marijo Mihelič v krvi ležati v kuhinji, jim je bilo jasno, da je Janez Mihelič šel mater obiskat zgolj z namenom, da jo umori. Zabodel jo je sredi v prsi. Zmrznil je v neki jami v Gornji Luži pri Škofji Loki oženjen gostač Anton Vidmar. Spil je preveč žganja in obležal nezavesten. Ogenj. Poročali smo v petek, da je v Mirni na Dolenjskem pogorel Francu Šmalcu kozolec. Pravzaprav je pa pogorel klobučarju Ivanu Šmalcu. Zažgal je nekdo nalašč skopo, ki jo je branilo pod kozolcem železniško podjetje. Kozolec je bil na novo krit in je pogorel s skopo in mnogo hrastovega lesa vred. Škode je 1000 K. Zavarovan g. Smalc ni bil. Ljudje, ki so videli storilca v mraku, so vpili za njim, on jim je pa klical: „Mirenčanje, to imate za parad j!" Predavanje. V nedeljo, dne 5. t. m. priredi kmetijska podružnica v Dolenji vasi pri Ribnici občni zbor, na katerem bo predaval gospod Dragotin Gustinčič, geometer-ski asistent za agrarske operacije, o zložbi gospodarskih zemljišč. V predavanju se bo oziral še specijalno na poljedelske razmere v Ribniški dolini. Prijatelji kmetijstva dobrodošli! Odvetniški in notarski uradniki so zborovali dae 29. decembra p. 1. v Novem mestu po § 2. zb. zak. O tem shodu se nam piše: Predsednikom shoda imenovan je bil z vzklikom tovariš Kraiger, odvetniški soli-citator v Novem mestu, ki je z lepimi besedami pozdravil navzoča ljubljanska tovariša Christofa in Cimermana ter navzoče tovariše. Zahvalil se je ljubljanskim tovarišem, da so vendar 9nkrat prišli do prepričanja in sprevideli potrebo, ustanoviti za našo kronovino stanovsko društvo, ki naj bi slonelo na zdravi podlagi. Nato poda besedo tovarišu Josipu Christofu iz Ljubljane. V pol ure trajajočem govoru je razložil tovariš Christof pomen organizacije za odvetniške in notarske uradnike ter njeno veliko korist za posamezne stanove. nKakor se potapljajoči obupno oklene vsake slabe bilke, ki mu moli iz nad dere-čin valov, tako strastno naj se opri-memo tudi mi, ki smo takorekoč potapljajoči se v naši bedi in revščini, — naše organizacije, katera nam ne nudi slabotne bilke, ki se odtrga pod težo, katera temveč nudi močno deblo, po katerem bodemo korakali zmagonosno naprej pod okriljem za 3tave organizacije in uspeh nam bo zagotovljen.44 Z navdušenjem sprejel se je ta govor, nakar je tovariš Cimerman iz Ljubljane stvarno in temeljito poročal o razmerju društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju do njegove ljubljanske skupine. Iz njegovega poročila smo se prepričali, da je bila ljubljanska skupina popolnoma opravičena, da se je raz družila in da se je osnovalo samostojno stanovsko društvo za Kranjsko. Ko je tovariš Cimerman slednjič še razložil namen bodočega novega društva ter začrtal glavne točke, ki jih ima to društvo predvsem rešiti, predlagal je tovariš Karlin iz Novega mesta, da se vabilu ljubljanskih tovarišev za pristop k bodočemu društvu naj nobeden izmed novomeških tovarišev ne odreče, temveč, da naj takoj podajo svoje pristopne izjave, ^a predlog je bil enoglasno sprejet, nakar so podali vsi navzoči tovariši pristopne izjave. — Tovariš Kraiger iz Novega mesta pozdravi navzočega c. kr. kancelista Mehora iz Metlike, mestnega blagajnika g. Pelca in obč. tajnika g. Stu-kelja iz Kandije ter se jim zahvaljuje za njih udeležbo, s katero kažejo simpatijo do odvetniških in notarskih uradnikov. Tovariš Lakner iz Novega mesta predlaga, da se ustanovijo posebna društva na Dolenjskem, Gorenjskem in Notranjskem, oziroma filijalke društva odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko. Ta predlog je zavračal stvarno tovariš MedveŠček in tovariš Christof, ki je poudarjal, da bode organizacija odvetniških in no- tarskih uradnikov za Kranjsko itak prirejala v večjih mestih oele krono-vine vsakoletne shode, na katerih bode kranjskim tovarišem dana prilika, svoje zahteve javno in jasno razo deti. — Sioer bodo imeli kranjski tovariši tudi v odbora svoje odločne zastopnike. Tovariš Pelo pozdravlja idejo ustanovljenja samostojnega društva in izrazi Željo, naj bi ono delovalo na to, da se ustanovi lastni zavod za Kranjsko g'ede državnega penzijskega zaklada ter da se sprejmejo v zakonski načrt glede trgovskih uslužbencev tudi odvetniški in notarski uradniki. Po zaključku shoda napil je tovariš Christof vsem navzočim tovarišem, zahvalil se jim za njih prisostvovanje. Napil je navzočemu notarskemu kandidatu g. Re-žeku kot bodočemu šefu ter zastopniku državnih uradnikov c. kr. sodnemu kancelistu g Mehora iz Metlike. Ta slednji spodbujal je z lepimi besedami navzoče tovariše k slogi in vzajemnosti ter nas zagotovil simpatije državnih uradnikov. — Ta dan ostal nam bode v prijetnem spominu in bode v zgodovini odvetniških in notarskih uradnikov gotovo delal čast novomeškim tovarišem, ki so pripomogli s svojim pristopom okrepiti našo organizacijo. Sl^ zazlgalec. 211etni kočarjev sin Franc Homoveo v Kaloah pri Logatcu je zažgal hišo svoje matere, ker mu je ni hotela prepustiti. Pogorela je hiša, hlev in pridelki. Škode je 3000 K, zavarovalnine pa le 800 K. Homoveo je epileptičen in sodno dognano ni odgovoren za svoja dejanja Zgorela Je. Na božični dan se je ob 3 zjutraj vlegla 121etna hči Jožefa Marije BoŠtjanČič v Veliki Bukovici pri Ilirski Bistrioi pri ognjišču, da bi je med spanjem ne zeblo. Ko je spala, se ji je vžgala obleka. Na klicanje je prihitela mati, ki je strgala gorečo obleko z otroka iu se pri tem po rokah hudo opekla. Dekle samo pa je bilo na zadnji strani telesa od ledij do kolen tako ožgano, da je umrlo vsled tega. Zadružna zveza v Celju bo 21. januarja praznovala svojo 2olet-nico. Tem povodom je izšla novoletna številka nZadrngeu v slavnostni obliki. Slovenjcgraške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda občni zbor bo v nedeljo 5. t. m. v prostorih nNarodnega doma" v Slovenjem Gradcu. Ubil se le v Studencih pri Mariboru 631etni hlapec Ivan Mule. Na svoj rojstni dan je bil precej pijan in ko je šel v klet po repo, padel je po stopnicah in se ubil čre-pinjo. Mlad pokvarjen. Pred mariborskim sodiščem je bil obsojen na 4 tedne težke ječe 15 letni posestnikov sin Štefan Katz iz Ciglenca, ker je uČtnil hudodelstvo proti nravnosti na lastnem bratu. Vasoval Je 48 letni Sebastijan Sever pri Tereziji Vargason v Pristovi na Štajerskem. Ker se je med tem zbudil ženski n 5 letni otrok in začel jokati, zbudil se je tudi njen brat Martin Kroinar in vprašal, kdo je pri oknu. V tem je priletel kamen skozi okno v sobo. Sever je bil obsojen na 3 mesece ječe. Uboj pri vasovanju. Na Sv. Štefana dan ob 3. zjutraj so trije fantje v Zibiki pri Šmarju pri Jelšah na Štajerskem ubili 24 letnega pos sina Antona Orača, ko je vasoval pri 221etni omoženi Ani Močnik. Orač je bil takoj mrtev, ubijalce so pa izročili sodišču. Vlom. V cerkev v PetrovČah na Štajerskem je vlomil neznan tat ter odnesel iz nabiralnikov okoli 50 K denarja. Promet a tulci v Opatiji. Dne 30. decembra se je v Opatiji ustanovilo društvo za povzdigo prometa s tujci. Ustanovnemu občnemu zboru je predsedoval dr. Jos. Lan dr. Važnost tega društva je obrazložil dr. Konrad Janež i č. Društvena pravila so bila odobrena. Društvo ima že sedaj 32 rednih in 32 podpornih članov ter 6 ustanovnikov. V odbor so bili voljeni dr. Jos. Landr, dr. Gorskij, I. Miran, M. S p as oje vić, R. Samsa, R. Stanger, A. Priskic in R. TomaŠić. Namestnika sta M. pl. Zambeli in J. Kromirskv. Ustanovitev tega društva je važnega pomena. Nemoi so si že pred letom ustanovili tako društvo, ki se imenuje „Landesverband", pa se nič ne ozira ne na Slovence, ne na Hrvate in ne na Italijane. Nemoi so s tem Landesverbandom hoteli zabiti nov kol nemškemu mostu do Adrije. Uspehov za promet tujcev pa to nemško društvo ni doseglo in ker tudi nič ne dela za to, je bilo potrebno ustanoviti novo društvo. Tržaška burja je zopet v svojem elementu. Včeraj je divjala z vso silovitostjo in dosegla 96 km hitrosti na uro. Ljudje so padali po-tleh in se jih je nekaj tako pobilo, da so jih morali prepeljati v bolnišnico. Tudi v Ljubljani smo imeli snoČi prav tržaško burjo, zato pa tudi tej primeren mraz. Tatvina. Pred tržaškimi porotniki sta bila obsojena Josip Bian-ohetto is Benetk in Pet er Gianni tudi iz Italije na 4 os. 3 in pol leta, ker sta okradla prijatelja C a bulo t a is Benetk za 1080 K, a so večinoma ves denar še dobili pri njima. Beparski napad. V Trstu sta napadla dva neznana zločinca A n-dreja Borštnerj a in ga oropala denarnice, v kateri je bilo 16 kron. Slabo Jo prestal skuinlo. 34- letni Anton J. je bil izgnan iz Trsta. Pred meseci so mu dovolili, da sme za poskušnjo biti v mestu do 31. decembra 1907. Nesrečnež se je ves čas pametno obnašal, ravno zadnji dan je pa ukradel 4 kg kave ter bil aretiran. Blagajno so na vrtali v Trstu neznani vlomilci pri prekajevalou Bo t ter iju, a so jih menda prepo dili, kajti denarja niso vzeli nič. Bilo ga je 800 K v blagajni. Vlom in vrtanje se je zgodilo približno isti čas, ko se je razglašala razsodba nad vlomilcem in tatovom Caligarisem. Novo lati Je šel voščit 2lletni Jernej Kralj v Trebčah pri Trstu nekemu sovaščanu, s katerim sta bila že delj časa sprta. Mislil je, da se s tem sprijaznita. A zelo se je motil. Sovaščan je pograbil srp in zadal Kralju tri hude rane poleg levega ušesa. Maščevanje zaradi 20 vinarjev. V Nuštarju pri Zagrebu je kmet Starčevič napadel obč. stražnika Šarčevioa in ga težko poškodoval, ker je moral na njegovo ovadbo plačati 20 vin. kazni zaradi škode na polju. Krvavi poboji v cerkvi. V neki cer ki blizu Zagreba je na novo leto med mašo nastal krvav pretep med pobožnimi verniki. Kmetje so bili vsi divji po svojih nasprotnikih, razbijali oerkvene klopi in jih metali skozi okna Bili so tudi vojaki med pretepači ter z bajoneti mahali po ljudeh. Moralo je priti orožniŠtvo in policija, da sta ukrotila po dolgem času divje vernike. Cerkev so zaprli, in jo bo treba na novo blagosloviti, ker so na nekaterih krajih kar luže krvi. Proti mnogim pretepačem so uvedli preiskavo. Glavo mu Je odsekal. V Kr- minah v Bosni je kmečki fant Ilija Kovačević v prepiru zaradi uporabe njive sunil z nožem v trebuh Jurja Bošića ter mu s sekiro odsekal glavo popolnoma od telesa Umrli v LJubljani leta 1907. Lansko leto je v Ljubljani, vštevši tudi deželno bolnico, umrlo 1285 oseb, tedaj 20 več nego leta 1906, ko je bilo 1265 mrliče v. Prirastek je uprav neznaten, če se upošteva dejstvo, da se število prebivalstva stalno množi in da je vrhu tega lani tudi legar zahteval nekaj svojih žrtev. K vlomu v Jebačino vo blagajno se nam poroča, da se je sedaj dognalo, da ona dva tujca, ko sta prišla isti dan po vlomu k tukajšnjemu okrajnemu glavarstvu, nista A damski in Wasinski in da pri tem vlomu nista bila nič prizadeta. Dotična tujca sta Franc GajŠek in Leopold Steiner, ki sta oba fotografa s Štajerskega. Nesreča. Ko je Šel snoči leta 1852. v Taužli, občina Št. Vid pri Logatcu rojeni delavec Ivan Tekavec na Dunajski cesti Čez progo električne železnice, pridirja v istem trenotau do njega električni voz in pahne Te-kavca s tako silo na stran, da je pa del in se tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. Delavsko gibanic. Včeraj se je pripeljalo iz Amerike 400 Hrvatov, 105 Macedoncev in 198 Slovencev. _ Izgubljene in najdene reči. Šivilja Friderika Proftova je izgubila bankovec za 10 K. — Ga. Ana Ver-bičeva je izgubila zlato žensko uro, vredno 50 K. — Šivilja Ivana Jap-ljeva je ' izgubila bankovec za 10 K. — Gdč. Pavlina Mrakova je izgubila svilnato čepico. — Dijak Jožef Mar-kovič je izgubil bankoveo za 50 K. Gdč. Lina Mazijeva je izgubila zlato žensko uro s kratko verižico. — Sprev. v p. Alojzij Kotar je izgubil denarnico, v kateri je imel 30 K denarja. — Neka dama je v uršulinski cerkvi pozabila 10 K vreden dežnik. — Mizarski vajenec Jožet Starman je našel Črno denarnico s srednjo vsoto de narja, ter jo oddal pri magistratu. — Šerpa se je našla. Dobi se na svetega Petra cesti hšt. 20 v prvem nadstr. „Društvena godba ljubljanska" konoertuje jutri zvečer v hotelu „J u ž n i kolodvor** (A. Seidl). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. Drobne novice. Bolezen m i-nistruKossuthnseje shujšala. — Za kolero je umrlo v Meki in Medini 417 romarjev. — Roparski morilec prije t. V norišnico v Branici pri Opavi je prišel mlad mož ter prosil za sprejem. Bil je sprejet, a pozneje ga je policija spoznala roparskega morilca 24 let nega Andreja Kuieka, ki je ušel iz kaznilnice v Visnici in na begu prj, Bochniji umoril nekega gostilničarja in njegovo ženo. — Veliko protivojaško agitacijo so razkrili v Budapešti. Agitacijo vodijo anarhisti, ki jih baje podpira grof Batthyany. Napovedujejo se senzačne aretacije. — O praški roparski druž-b i. Ropar V a s y n s k i je priznal, da ni ustrelil jetniškega paznika Kauc-kega namenoma, temuč ga je hotel le preplašiti. Nadalje je priznal razne vlome, a trdi, da je denar razdelil med svoje prijatelje in tudi reveže je podpiral. Po zaslišanju se je hotel v celici obesiti, kar pa je policija preprečila. Policija išče nekega nevarnega pustolovca Huttnerja, ki je bil z Vašvnskim v Pragi. V Kolomeji aretirani giedališčni igralec Kostur je poslal Vašvnskemu načrt o hranilnici v Kolomeji. * Napačno linčanje. V Parizu se je pripetil nedavno sledeči tragikomičen prizor. Skozi okno zaprte kočije je klicalo mlado dekle: »Pomagajte! Pohotnež me hoče posiliti!« Za vsak škandal lačno občinstvo je brž planilo za vozom, ga ustavilo, potegnilo iz voza uniformiranega služabnika javne bolnišnice ter ga preteplo do nezavesti. Končno je pritekel policaj, ki pa je bil tako pameten, da je prijel dekle, ki je ravno hotelo pobegniti. Sedaj šele se je izkazalo, da je bila deklica tatica, ki jo je sluga spremljal iz bolnišnice v preiskovalni zapor. Navihanka je začela vpiti, da bi v splošni zmešnjavi pobegnila. Za »preganjano nedolžnost« zavzeto občinstvo se je brž razgubilo. * Menih ne more biti dedič. Pred dunajskim prizivnim sodiščem se je vršila te dni sledeča obravnava: Benediktinski pater Alfonz Schaeher si je lastil zapuščino po svoji materi, ki je zapustila 1000 K v vrednostnih papirjih. Državni erar pa patru ni hotel prepustiti zapuščine, češ, da je z vstopom v samostan napravil obljubo večnega uboštva. Pater je vložil lož-bo ter se skliceval, da je župnik izven samostana ter ima samostojno gospodarstvo. Prva in druga instanca sta izrekli, da mora patra najprej papež odvezati obljube večnega uboštva. potem šele dobi svojih 1000 K. * Ljubosumnost — bolezen. Profesor psihijatrije in živčnih bolezni na vseučilišču v Montpellieru, dr. Mairet, je dolgo časa proučeval ljubosumnost ter prišel do zaključka, da je ljubosumnost pravzaprav živčna bolezen. Po njegovih definicijah izvira ljubosumnost iz strahu, izgubiti osobo, ki smo jo bili vajeni smatrati za svojo last. Vzrok ljubosumnosti je tedaj »instinkt posesti«. Psihijater razločuje tri načine ljubosumnosti: Najlažja ljubosumnost se kaže v splošni boječnosti in nemiru. Drugi stadij je že opasne j ši. Tretje vrste bolezen se sme že imenovati akutna blaznost. Taki bolniki morajo iti nemudoma v zdravilišče za nervozne. Na ta način se zakonska polovica najlaglje iznebi ljubosumneža. * Lekarnarjeva latinščina. Star, suh možiček je prišel v lekarno ter zahteval jelenove, jazbečeve, ježeve, komarjeve in usmrčenega človeka masti. »Vsako posebej!« je pristavil pomembno, skoraj nezaupno. Lekarnar je naložil štiri prvo imenovane predmete v malih škatljicah na mizo, zaradi človeške masti pa je naročil svojemu pomočniku: »Prinesite iz kleti Adeps suillus (t. j. svinjska mast). Med tem je vprašal kmet lekarnarja: »Ali je mast od obešenega!« — »Ne, od zabodenega,« je bil odgovor. »Kaj je vendar zakrivil ubogi Aleks Vilus*« je vprašal nadalje kmet. To vprašanje je spravilo starega lekarnarja, ki je bil vedno tankovesten in resnicoljuben, v največjo zadrego. Brisal si je naočnike ter se park rat popraskal, potem pa rekel tajinstveno: »Veste, mož, to je pravzaprav službena tajnost. Toda vam le povem: Zabodeni je vtikal svoj nos v vsak dr ... in — naslednje besede je povedal kmetu z ozirom na prisotne osebe povsem tiho na uho — »in je bil sploh celo življenje prava svinja!« Kmet je pomežiknil in pri-trjevalno prikimal ter odšel s svojimi petimi sortami masti. * »Izvzemši gospoda župana«. Na Angleškem nimajo pravega državljanskega zakonika kakor pri ostalih evropskih narodih, temuč imajo v vsaki grofiji še vedno veljavo stare določbe, ki so danes naravnost smešne. V mestu Applegato (grofija Warwick) eksistira od pamtiveka zakon, ki določa: »Župan je povsod nad vsemi ostalimi meščani.« Zaradi tega mora vsakdo paziti tudi v govoru, da se ne postavlja nad županovo osebo. Ako reče kdo: »Imam najlepšo hišo, najlepšo ženo, najlepšega psa« itd. mora takoj pristaviti »izvzemši gospoda župana«. Prišel pa je v mestece tujec, ki mu ni bila znana ta postava. V gostilni so mu dobro postregli, tako da je zadovoljen rekel kr-čmarju: »Danes sem gotovo v celem mestu najbolje obedoval.« Gostilničar je v svetem strahu brž pristavil: »izvzemši seveda gospoda župana.« Tujec pa je kategorično odgovoril: »Nihče niMzvzet.« Zaradi tega je bil tujec obtožen in zaradi razžaljenja župana obsojen v globo 200 mark. Ko je globo plačal, je rekel zaničljivo napram sodniku: »Danes sem pač največji tepec v vašem mestu — izvzemši gospoda župana seveda.« In sodnik mu ni mogel nič, ker je zadostil po-stavi. * Skopuh. Blizu Bostona v Ameriki je umrl nedavno 901etni Benjamin Radleigh, najoriginalnejši skopuh naše dobe. Zapustil je nad 8 milijonov pri tem pa živel kakor berač. Po ulicah je pobiral gumbe, trakove, ostanke smotk, stare tramvajske listke itd. ter vse spravljal v denar. Nikoli si ni kupil listka za gledališče niti kozarčka žganja, a pil ga je rad, ako mu ga je kdo plačal. Za vožnje ni celo svoje življenje izdal niti celega dolarja. Poprej je kadil, a ker je izračuni!, da pokadi na teden za 40 vinarjev, je tudi kajenje opustil. Istotako je hodil neobrit in z dolgimi lasmi, da mu ni bilo treba trositi denarja za brivca. Telefonsku m brzolovm floroiDoi Nižje avstrijski deželni zbor. Dunaj, 3. januarja. Današnja uradna »Wiener Zeitung« priobčuje cerski patent, s katerim se sklicuje nižjeavstrijski deželni zbor na dan 8. t. m. Zasedanje bo trajalo le nekaj dni. Avstro-Ogrska — dve samostojni državi. Dunaj, 3. januarja. Uradni list priobčuje danes cesarjevo svojeročno pismo, v katerem vladar podeljuje baronu Beeku veliki križ Štefanovega reda. Značilno je, da govori cesar v tem pismu o d veh samostojnih državah — o Avstriji in Ogrski, kar se smatra za koncesijo Madžarom. Napeto razmerje med Cehi in vlado. Praga, 3. januarja. Na Češkem vlada veliko razburjenje radi razsodbe hebskega okrožnega sodišča, da če-ščina pri sodišču Jahimovu ni v »deželi navadni jezik.« Češki listi napadajo vehementno predsednika praškega nadsodišča Wesselyja, ki je odkrito nastopil proti češkim zahtevam ter se baje izrazil, da se nad-sodišče neče posegati v delokrog okrajnega sodišča v Jahimovu. Vsi češki listi so edini v tem, da morajo češki ministri takoj d e -misionirati, ako ne reši vlada v najkrajšem času jezikovnega vprašanja v okolišu hebskega okrožnega sodišča ugodno za Cehe. Zarota proti carin j i — vdovi. Berolin, 3. januarja. Po poročilih iz Petrograda je policija prijela 19 oseb, ki so sklenili umoriti carinjo vdovo Marijo Peodorovno. Redarstvo je prišlo na sled zaroti potom neke časopisne anonse, v kateri se vabi na pogreb MarijeFeodo-r o v n e Romanov. Zopet bombe v Barceloni. Barcelona, 3. januarja. Policija je našla na ulici bombo,ki je bila v zvezi z električnim vžigalom. Redarjem se je posrečilo žico presekati, še preden je bomba eksplodirala. Če bi se bomba razpočila, bi terjala na stotine človeških žrtev. Barcelona, 3. januarja. Včeraj je bil pogreb žrtev atentata v ulici San Paolo. Pogreba so se udeležili vse mestne oblasti in tisoč glava množice. Med pogreŠom so bile prodajalne zaprte, po unčah pa so gorele svetilke, zavite v črn flor. Češki minister Prašek v Pragi. Praga 3. januarja. Češki minister rojak Prašek je dospel semkaj. Bil je takoj informiran o slučaju dr. Va-lente v Jahimovu ter pozvan, naj energično intervenira v prilog ravnopravnosti češkega jezika. V političnih krogih se zelo pesimistično sodi o situ7aoiji. Cujejo &e glasovi, ki zatrjujejo, da bodo češki poslanci primorani izstopiti iz vladne večine. Pasivns resistenca ognjegascev. Budimpešta, 3. januarja. Ognje-gasci so že opetovano zahtevali povišanje plač. Ker se njihovi prošnji ni ustreglo, so sklenili 15. t. m. stopiti v pasivno rezistenoo. Ognjegasoi so že pri požaru v palači grofa Sza-parvja skušali stavkati. Izstop iz narodnostnega kluba v ogrskem parlamentu. Budimpešta, 3. januarja. Romunski poslanec Suoiu je izstopil is narodnostnega kluba, ker je klub po svojem predsedniku Lukaciu stopil v tajen dogovor z vlado. Proces Moltke-Harden. Berolin 3. januarja. K današnji razpravi je prišel osebno Maksimilijan Harden. Prvi je govoril državni pravdnik, ki ga je predsednik pozval, naj govori kratko in stvarno. Državni pravdnik je polemizoval s Hardeno-vim zagovornikom Bernsteinom Bernstein je v svojem zagovoru citira neko pismo gospe Elbe 1907., v katerem se rs glasa, da* si je Harden pridobil velike zasluge za domovino, da je razkril orgije Enlenbnr-govega omizja. Upor Indijancem v Nikaragvi Hew Tork 3. januarja Iudijanoi v Nikaragvi so se vprli proti pred-sedniku Zel agi, ki ga;dolie, da je dal usmrtiti njihovega^ poglavarja. Meka angleška kri Žar ka? je izkrcala svojo moštvo, da ščiti \ Nikaragvi naseljene Evropejoe. Umrli so v Ljubljani. Dne 28. decembra : Jera Modic, posest-nica, 90 let, Velike čolnarske ulice štev. 8, pljučnica. Dne 29. decembra : Ivan Virant, sin vox-nika elekt železnice, 20 dni, Zaloška cesta it, 10f božjast. — Hildegarda Benegalija, krojačeva hči 3 in pol mesece, Karlovska cesta št 30, otrpnenje srca. — Ivan Čeme, mesar in posestnik, 6X let. Poljanska cesta št. 29, Mvelitis ascendic. — Jožef Dežman, drvar, 66 let, Krakovski nasip št. 22, kap. — Josip Čelešnik, dninar, 34 let, je v Ljubljanici utonil. — Evstahij Vilfan, krojač, 39 let, Resljeva cesta 12, srčna hiba. — Marija Handler, delavka. 43 let, Radeckega cesta 11, Amentia. wmW £Zu*4 Dne 30. decembra: Marija Lukančič, kuharica, 83 let, Prečne ulice št. 4, kron. srčna hiba. — Helena BenedičiČ. gostija, 71 let, Radeckega cesta št. 11, Dementia senilis. — Blaž Koritnik, dninar, 66 let, Radeckega cesta št. 11, jetika. — Mariana Hilaria Kremžar, usmiljenka, 30 let. Zaloška cesta 11, jetika. V d« tel ni bolnici: Dne 28. decembra : Leopold Malic, Čevljar, 40 let, Nephritis chron. Z^LT^^^, Dne 29 decembra: Marjeta Bukovnik, kajžarjeva žena, 49 let, vsled raka. Dne 30. deembra: Janez di Domenico, dninar, 27 let, Nephritis chron. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani'. Uradni fcurzi dan. borze 3, januarja 19C8. maiozocni papirji. #2% majska renta. . . • 4-2*/, srebrna renta . . . 4% avstr. kronska renta. . 4»/, , zlata » . . 4% ogrska kronska renta . 4V. „ zlata 4*/# posojilo dež. Kranjske 4V/, posojilo mesta Spljet «■/■•/. - • Z^ar 4*/f8/« bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4% češka dež. banka k. o. t% , n „ Ž. O. **/■*/• zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pešt. kom. k. o. z 10° . pr...... !*/■•/• zast. pisma Innersi. hranilnice..... 4"/s*/# zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice. . . •*/•*/• z- Pis- °8r- hiP- Dan- •V«9/fi obl. ogr. loKalnih železnic d. dr. ... •'V/o ob1- češke ind. banke ••/. prior. lok. želez. Trst-Poreč...... 4»/# prior, dolenjskih žel. . !•/, prior. juž. žel. kup. Vi V: 4l',% avstr* Pos-za žel- P* °* Srečke. Srečke od L 1860«/. . • • , od 1. 1864 .... . tizske...... zem. kred. I. emisije II 9 0 » -j* w ogrske hip. banke . , srbske a trs. 100 — turške...... Basilika srečke . . . Kreditne ■ ... Inomoške » ... Krakovske , ... Ljubljanske » ... Avstr. rdeč. križa . ... OgT. „ mm ... Rudolfove 9 ... Salcburske > . . -Dunajske kom. , ... Delnic«. južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke . . Ogrske » » • • Zivnostenske , • • Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranvi .... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valut*. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... ftovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji ....... i Dolarji Žitne cene v Budimpešti. On« 3 januarja 1908 Termin Plenica aa april . . . . aa 97 C6 1 1:475 11496 P3 5 1 ^3 70 11 10, 111-31 j 97-9! 89 9} 10v«0 11 6 .j i 99*8 1 0 85 - 99 25 89 40 98 76 99 75 97 - 98* 93- 99 80 .i 2 10 l 3 10 97 60 98 50 i8 i9 — »8 26 991$ 98 60 99 6C 99 60 1C0 — 99 9n _» 98*75 «9 76 297 50 299 6 * 99 100-- 14810 162 10 »63 eo 256 50 142 60 146 tO ! 69 50 275 b 272 - 298 — 242 5r 24*60 10« Sf> 118 35 63 26 184 25 20 7 ;2 70 46^ - 47o- 94 - 98 - 97 7: 103 76 Č4 70- '8 76 60 76 26 7.* 27 — 1 66 70 - 234 — 493 — 6C3 - .5T- 161* 6*; 4*26 67fc26 1777 - 1781 — 636* 637 — '•64- 0 76^-60 239 50 240 26 V 20 21 2b f96 75 f 97 76 Ž392 — 24 1- 62560 626 0 248 - 467- 470.- 160 - 164 - 11 56 1139 19 16 19 18 23 50 23 56 24 10 24 6 117 67 117 87 95 95 96 5 26 2 62 1 484 i 6 S 2. 3 Čaa opazovanja Stanje baro metra t mm Temperatura ? C°. Vetrovi Nebo 9. ar. 740 6 —6 6 p.m.ivzhd j oblačno 7. zj. 7431 -8 9 m. vajvah. Jasno 2. pop. 742 8 — 57 p. m. jjvih 1 Jasno Dva čevlj. pomočnika ■prelate Sata* Sttra v Spodnji _Sital lte¥. m 28 1 Razne prevode Iz nemščine v slovenščino eirkolarjev, pisem in dragih tiskovin oskrbi ceno v tej stroki izveiban uradnik. Naslov v npravništvu aSlov. Naroda" Slama in seno v balah- je ceno naprodaj v skladišča Da Martinovi cesti štev 10. 40?6 9 Pred kratkim se je s kolodvora v Novem mestu zatekel pes broker, ki Čuje na ime „Levan te" Kdor bi ga dobil, naj javi to na naslov Daniti _Makar v Metliki 15 P^trliOYBljskiin flolenjsti kosovni prenos srednokosni premoj orehovnl premog »rusinl premoj po najnižjih cenah, na cele vagone po premogokupnih cenah, priporoča lastnik premogovnikov 4 7.i- 9 J. PDUlIn, gjggj&g^ Oklic. Daje se v javno vednost, da se nameravata poročiti t 1 rudokop Ivan Hočevar, vdovec po Mariji roj. Gospodaric. stauujoČ v GUdbetkn, sin dnina Ja Frana Hočevarja, stanuj ofega v Dolenjih Pocik»ah; f. gospodtDJa Marija Oven, starajoča v Glsdbecku, hči umrlega kmetovalca Mart na Ovna, nazadnje stanujočega v Mačko ca in rjegove žene Marije roj. ZnpanČi<*, stanujoče v Mačkovcn na Avstrijskem. Objavtti se ima ta • klic v občini Gladbeck in v avstrijski obč ni Mala loka s razglas lom v Ljubljani izhajajočem »Slovanskem N rodu-. Morebiti na zakonske zadržke se upirajoči ugovori se moraj i v teku dveh tednov prijaviti pri poipisanem. 8 Gladbek. 98. decembra 1907. KortO s. r. poročni nraduik kralj, poročnega urada v Gladbecko. . Okoli 20 hektolitrov * VINAr (teran) soka od grozdja ni| stisnjenega, Imam aapredil ker prelano vino porabim aa igaojekuho. Franc Cvek, Uubllana- Moste. Jutri, v soboto, 4. Januarja KONCERT Ljubi j. društvene godbe. Zadetek ob osmih. Vstop prosi 50 Za obilni obisk se priporoča hotelir Pozor! Kdor hote kupiti ceno In dober klavir blagovoli se obrniti 406(5 - lo o zoloso klavirjev v ŠtUnburgovih ulicah it. 6, n. nadstrop|e, desno. Prodaja se tudi na obroke. JfaJbolJSe ure tei 3s.OOH lLuplJenlPi! 145 EH. 325 gld. Dobro idoSa nikljaata remontoirka b stknnd. kai 1. 0lsm »Ljubljanska kreditna tanko u Ljubljani" mam i um J Stvitavjev ulico At. 2. I From n n 11-1 na kreditne srećke a p irečke regulaeiie Donave a dke a žre'ba.n.Oe 2. jazvvaarja.. dlaa 18' 10'— m 2' m *9 99 99 5'SO |: 7», «1 99 99 Vm tri promeie slnpa| eajaao 32 Icrcn. Obreatnje vtofft mm ktt|iiioe in na teteU ratan od dne vloge do dne vidiga po 4l*|a°|o^ Trlc^e na telc^ei ra^c>vLix proti trldeeetćLne^Tnl odpp^edl *°|o. Iadajetelj in e urednik: Basto Pni tosleml Iiiitnina in tiak .Marodne tiakame". aVal A4