ODMEVI
- -              i
O samopostrežnici malo drugače
Če ste se odiočili za objavo Članka »Babicam in staršem vpremislek«, mislim, dajeprav, da objavite tudi drugo plat izkušnje, ki je tudi gota reatnost, pa naj bo še tako boleča. Moja opažanja bi se glasila takole:
Kraja po samopostrežnicah je, kot je ugotovil neki novi-nar, postata že del jugoslovanske folklore. Čudi me samo, da se v primeru, ko prodajalka opazi stranko pri kraji, le-ta ne spusti v pogovor in take stranke ne opozori, kar bi bilo edino pravično.
Jaz, ki nimam otrok in tudi ne nobenih zlih namenov, prihajam iz omenjene trgovine opeharjena vedno, kadar si naberem kaj več stvari. To pa ugotavljam šele doma, kjer imam na enem koncu blago na drugem pa listek s cenami. Tiste prodajalke res samoiniciativno zaračunavajo tudi stvari, ki jih nisi kupil. Na račun takih babic, kot se jih opaža pri kraji? Vseh vendar ne gre metati v en košl Verjamem, da pogumnejši hitro nadomestijo tisti manko pri nakupu tako, da naslednjič kaj ukradejo, če se le da s čimvišjo ceno. Tako se maščujejo prodajalki, ki jih je vrgla v en koš z goljufi in iz njih napravila goljufa. Kako bi sicer dobil nazaj, kar mu gre ? To je primer, v katerem bi težko našli pravico za enega ali drugega. Najbrž gre za zakon: ti meni - jaz tebi! Ker pa nismo vsi taki, potegnemo krajši konec. In še to: zakaj se prodajalke tako rade -mottjo" v svoj prid?                                   STOŽtČ ANKA