Leto XIII - št. 30 - CENA 5 din Kranj, torek, 17. aprila 1990 • Posebna priloga • Nakupovalni vodič po Celovcu • Dobro poglejte! • Z Gorenjskim glasom lahko veliko prihranite! stran 10 Stečaji grozijo tudi dobičkonosnim podjetjem stran 16 Razburljivi trenutki z JUNO Sejem novosti, strokovnosti, različne ponudbe Predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo Hrvatske Čedomir Paić je v petek odprl 29. mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva v Kranju, na katerem tokrat sodeluje blizu 700 domačih in tujih razstavljalcev. Posebnost letošnje prireditve, ki morda vendarle napoveduje želeno tradicionalno značilnost kakovostne ponudbe in dosežkov tudi v prihodnje, je precej velika ponudba kmetijske in gozdarske mehanizacije in tudi nekaterih novosti na tem področju. Celovita je predstavitev živilskih izdelkov z nekaterimi novostmi za živilsko industrijo. Precejšnja je tudi izbira semen, zaščitnih sredstev in orodja za vrtičkarje. Na sejmu je tudi več specializiranih razstav, v dopolnilnem programu pa so različna strokovna posvetovanja s področja kmetijstva, gozdarstva, čebelarstva, lovstva... Včeraj (ponedeljek) je bil na sejmu, ki ga bodo zaprli ta teden v četrtek, tudi poslovno turistični dan Železne Kaple. - A. Z. -Foto: G. Sinik Konec Iskrinih sanj V Iskri so naposled spregovorili, njen prvi mož Janez Vipotnik je predstavil novo organizacijo in načrte in jih seveda opremil s kupom denarja, ki ga potrebujejo, da se Iskra reši po trdem pristanku v kruti resničnosti. Sodeč po besednjaku, ki smo ga slišali na časnikarski konferenci, je trdi pristanek vendarle napravil temeljit prepih tudi v glavah, saj bi bile takšne trditve pred leti nezaslišane: mikroelektronika in tovarna računalnikov sta Iskrini zablodi, ohranili bomo le proizvodnjo, ki ustreza svetovnim merilom, pri tehnologijah, ki jim sami nismo in ne moremo biti kos, se bomo povezali z multinacionalkami, selimo se v Stegne, stolpnico kupuje Gospodarska banka, vsepovsod imamo zaposlenih preveč ljudi, strokovnjaki odhajajo in ustanavljajo svoja podjetja, odliva znanja pa nihče ne zna preprečiti, kolikšen bo izplen članic po likvidaciji interne banke, ne vemo, koliko preplačil je Delta pobrala po Jugoslaviji in v tujini ne znamo prešteti, odpustili smo Cigana in najeli avstrijskega advokata, saj je po njihovi zakonodaji direktor, ki pripelje podjetje v stečaj kazensko odgovoren, dogovarjamo se z največjo svetovno finančno institucijo Sitybank, ker novega koncepta sami ne znamo izpeljati, denar ne bo padel v črno luknjo, saj bodo vlaganja zavarovana s hipotekami na stavbe, vlada pa bo dobila obveznice in kasneje lahko delnice itd. Po zdravi kmečki pameti bi jih lahko komentirali: ko zmanjka denarja, je veselja konec. Kaj zdaj? Janez Vipotnik pravi, da jih lahko reši denarna injekcija v višini 127 milijonov mark, vlada naj bi prispevala 80 milijonov mark, vlagatelji pa naj bi bili poleg poleg poslovnih partnerjev in bank tudi delavcu Dodal je, da se jim zelo, zelo mudi, saj stečaji grozijo tudi dobičkonosnim podjetjem. Prav ta naglica pa je vzbudila dvom: je Iskra res tako na tleh ali pa se bojijo nove vlade? M. Volčjak Demosu v republiškem družbenopolitičnem zboru 47 mest od 80 Devet strank v parlamentu Končno so objavljeni rezultati glasovanja za družbenopolitični zbor republiške skupščine, kjer ima Demos večino, najmočnejša posamična stranka pa je ZKS - stranka demokratične prenove Kranj, 16. aprila - Volitev za družbenopolitični zbor republiške skupščine se je udeležilo milijon 241.212 volilcev, veljavnih glasovnic pa je bilo milijon 128.435. Republiška volilna komisija na očitke o počasnem preštevanju glasov odgovarja, da sama za to ni kriva, ampak so iz občin pošiljali nepopolne podatke. Rezultati volitev v družbenopolitični zbor republiške skupščine so naslednji: ZKS - stranka demokratične prenove 17,28 odstotka ali 14 mandatov v skupščinskem zboru, ZSMS - liberalna stranka 14,49 odstotka ali 12 mandatov, Slovenski krščanski demokrati 12,98 odstotka glasov ali 11 mandatov, Slovenska kmečka zveza 12,55 odstotka glasov ali 11 mandatov, Slovenska demokratična zveza 9,51 odstotka ali 8 sedežev, Zeleni Slovenije 8,84 odstotka ali 8 mandatov, Socialdemokratska zveza Slovenije 7,39 odstotka glasov ali 6 mandatov, Socialistična zveza Slovenije - SZDL 5,37 odstotka glasov ali 5 mandatov in Slovenska obrtniška stranka 3,54 odstotka glasov ali 3 mandati. Osem ostalih strank je ostalo brez mandatov, ker ni nobena dobila 2,5 odstotka glasov, najbližja od njih pa je Zveza za ohranitev enakopravnosti občanov, ki je dobila 2,46 odstotka glasov. Šest strank, združenih v Demos, je dobilo 54,81 odstotka glasov, kar jim prinaša 47 mest v družbenopolitičnem zboru, 33 pa si jih bo razdelila opozicija, vendar sta dve mesti rezervirani za delegata madžarske in italijanske narodnosti. Neposredno na volitvah je bilo zasedenih 17 mest, ostala pa bodo zasedli delegati, ki jih bodo izbrale stranke, verjetno pa bodo v parlamentu ljudje, ki so dobili na volitvah največ glasov, oziroma na osnovi tako imenovanih strankarskih nacionalnih list. Ta imena naj bi bila znana danes ali najkasneje jutri. Več o volitvah, tudi nedeljskih (22. aprila) na 2. oziroma 3. strani. J. Košnjek Festival amaterskega filma Jesenice - V četrtek, 19. aprila, se bo v Gledališču Toneta Čufar-Ja začel letošnji XVII. mednarodni festival amaterskega filma, ki ga organizira jeseniška filmska skupina Odeon. Na festival so Povabili amaterje iz 49 dežel z vseh celin. Posebnost letošnjega festivala je planinski film - alpinizem, planinstvo in življenje v v»šjih predelih. Festival spremljajo tudi razstave: v Kosovi graščini razstavlja fotografije Ivo Koželj, v avli gledališča Tone Čufar Pa je razstava ob 25-letnici ustanovitve Odeona. L. M. Inflacija pod ničlo Kranj, 16. aprila - V dvanajstih dneh aprila je inflacija zdrknila za 1,6 odstotka pod ničlo in tako postala deflacija. Markovićeva napoved se je torej uresničita, saj je med nedavnim obiskom v Ljubljani dejal, da lahko kmalu pričakujemo deflacijo, upajmo, da se bodo uresničile tudi njegove besede, da konvertibilnost dinarja ne bo kratkega daha. Statistični podatki za celoten april bodo znani prvi teden maja, tedaj bomo izvedeli, če se je napoved v celoti uresničila. Podpredsednik zvezne vlade Aleksander Mitrovič je pred dnevi dejal, da se je jogoslovanski zunanji dolg že zmanjšat z 19 na 16 milijard dinarjev, do konca leta naj bi ga zmanjšali še za dve milijardi, obstajajo pa možnosti, da bi se do leta 1994 znebili problema likvidnosti do tujine. Zanikal je vsako možnost spremembe tečaja dinarja do zahoduonemške marke in dodal, da je v tujini vse več zanimanja za vlaganja pri nas, saj je bilo v letošnjih prvih treh mesecih sklenjenih le blizu 600 poslov. V Planici hotel A kategorije? Rateče, 16. aprila — Švedska firma bi bila investitor velikega igrišča za državno mejo, medtem ko naj bi na naši strani postavili hotel A kategorije s petimi zvezdicami. Porsche • Klagenfurt 9010 Celovec, VillacherStrasse 213,(^7 tel. 9943/463-21521 ^Q V ZALOGI VSI TIPI NOVIH VOZIL IN VEČ KOT 100 RABLJENIH VOZIL POSEBNA DODATNA OPREMA TUNING - SPECIALIST ZA GOLFA 14.500 ORIGINALNIH NADOMESTNIH DELOV GOVORSMO SLOVENSKO: g. STRASSER, interna 32, g. VVUTTI, interna 15 GD Osemdeset rateških dvolast-nikov ima na italijanski strani skupaj okoli 1.300 hektarov vsega zemljišča, precej hektarov tik za jugoslovansko - italijansko mejo. Že nekaj časa pa je slišati, da se za zemljišča tik za državno mejo pripravljajo načrti za izgradnjo velikega igrišča za golf, z ustreznimi objekti, restavracijami in hotelom. Celovški projektant igrišča, ki ga namerava graditi neka švedska firma, je že pripravil projekt, s katerim so se seznanili tudi rateški posestniki, ki imajo zemljo onstran meje. Igrišče naj bi imelo 36 lukenj, stalo pa naj bi na površini 50 hektarov. Na jugoslovanski strani pa naj bi zgradili hotel visoke A kategorije s petimi zvezdicami. Društvo dvolastnikov v Ratečah je sklicalo sestanek s posestniki, kajti z morebitno izgradnjo igrišča bi bilo prizadetih 30 dvolastnikov. Investitor in projektant ponujata tri vrste odkupa zemljišč: čisti odkup, najemnino ali delničarstvo. Med dvolastniki jih je malo, ki bi kar prodali, saj je večina glasovala za to, da zemljišč ne prodajo. V nasprotnem primeru bi se v Ratečah zmanjšal stalež živine za polovico. Investitor, ki bo zdaj preko posrednika obiskal slehernega lastnika in ga povprašal za mnenje, obljublja domačinom zaposlitev v hotelu, ki bi ga najverjetneje postavili v Planici. A Ratečani so previdni, saj je investicija vabljiva le v prvem hipu. Rateče imajo doma- la neprimerno infrastrukturo, ni telefonov, vprašljivo pa je tudi zaposlovanje. Zdaj so s projekti seznanili še izvršni svet skupščine občine Jesenice. D. Sedej ^aw TRGOVINA TggT DOM v^^* y 2ABNICI GRADITELJI POZOR! V času sejma od 13. do 19. aprila vam nudimo po konkurenčnih cenah in s sejemskim popustom gradbeni material od temeljev do strehe Modularni blok 6,40 din + prom. davek Cement: 54,00 din/vreča + prom. davek Apno: 32,00 din/vreča + prom. davek Priporočamo se za obisk na sejmu in v trgovini v Žabnfci. Informacije po tel.: 44-539 Vabljeni! FOTO W ANDERER CELOVEC D0MGASSE 4 Tel.: 9943-463-55400 1 .<3>* I 3 LU o1 LU □ < GL Kovinar je nepravilno zaračunaval Občani so dobili ustavni spor Jesenice, 16. aprila - Jeseniški Kovinar je seznanil izvršni svet skupščine občine Jesenice o posledicah, ki so nastale zato, ter jim je ustavno sodišče na pobudo občanov razveljavilo sporazume in pravilnik. Ustanovno sodišče Republike Slovenije je na pobudo Rudolfa Arha in še 48 občanov s Kočne pri Jesenicah v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnih sporazumov in meril samoupravne komunalne skupnosti Jesenice ter pravilnika jeseniškega Kovinarja razveljavilo sporazum o združevanju sredstev za razširjeno reprodukcijo, za izgradnjo centralnega odlagališča odpadkov na Mežakli, merila za oblikovanje cene in prispevka za odvoz odpadkov in pravilnik o praznjenju zasebnih greznic. Občani so v pritožbi namreč menili, da niso dolžni plačevati kanalščine, če nimajo kanalizacijskega omrežja, ob ceni komunalnih storitev pa še poseben prispevek za razširjeno reprodukcijo - za izgradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav oziroma za izgradnjo odlagališča na Mežakli in posodobitev odvoza odpadkov. In imeli so prav! Ustavno sodišče je med drugim menilo, da sporazum zavezuje le tiste, ki so ga podpisali, nalaganje obveznega združevanja sredstev za rekonstrukcijo in izgradnjo pa ni v skladu z ustavo in je v nasprotju z zakonom. Tudi pravilnik Kovinarja o praznjenju individualnih greznic je v nasprotju z zakonom. Ta namreč določa, da uporabniki praznjenje greznic plačujejo v obliki kanalščine, ki jo plačujejo vsi uporabniki vodovodnega omrežja, ne glede na to, ali so priključeni na kanalizacijsko omrežje. Poleg plačevanja kanalščine pa uporabniki posebej plačajo stroške praznjenja greznice, če niso pravočasno in pravilno sporočili roka praznjenja in če je greznica napolnjena manj kot do polovice. Kovinar Jesenice je z odločbo ustavnega sodišča seznanil jeseniški izvršni svet, saj jim bo tak izpad dohodkov povzročil motnje v poslovanju. Skupni izpad ocenjujejo v višini 5 milijonov in pol dinarjev ali kar 49 odstotkov manj sredstev! Jeseniškemu izvršnemu svetu so med drugim tudi predlagali, da se poslej združi cena enostavne in razširjene reprodukcije v enotni znesek, da se dejanske »uporabnike« čistilne naprave bolj obremeni, sprejeti pa bi morali tudi odlok o odvajanju odpadnih in padavinskih voda. Na vsak način pa Kovinar že zdaj ugotavlja, da bo zaradi zamrznjenih cen in razveljavljenih sporazumov nastala precejšnja izguba. D. Sedej Radijski pogovor Na Žirovskem Radiu se bosta v četrtek, 19. aprila, ob 17.10 srečala oba škofjeloška kandidata za republiški zbor občin, ki se bosta v nedeljo pomerila v drugem krogu volitev, v studiu bosta torej Slavko Gaber, kandidat ZSMS - liberalne stranke in Franci Feltrin, kandidat DEMOS-a. V. B. Stanovanjske stiske Tisoč vlog za stanovanja Radovljica, 13. aprila - V Zavodu za planiranje skupnih potreb ocenjujejo, da je v radovljiški občini približno tisoč prosilcev za stanovanja. Za kako veliko številko gre, povedo že nekateri podatki. V občini so lani zgradili 55 stanovanj (31 v Prešernovi ulici v Radovljici, devet na Flegariji na Bledu, osem v Ljubnem, štiri v Mlinem in tri v Stari Fužini), z nakupom 23 novih in dveh starih stanovanj, z dodelitvami izpraznjenih stanovanj in z raznimi menjavami pa so razrešili 57 solidarnostnih stanovanjskih problemov. Letošnje možnosti so še slabše: zgradili naj bi 49 novih stanovanj (21 v Prešernovi ulici v Radovljici, po deset v Gorjah in Begunjah ter osem v Ribenski ulici), iz solidarnostnih sredstev pa naj bi kupili vsega osemnajst stanovanj, sedem manj kot lani. Ker je tudi v preobremjenem gospodarstvu, ki se ubada s precejšnjimi likvidnostnimi problemi in s presežki delavcev, vse več tržnega obnašanja in vse manj razumevanja za socialne (stanovanjske) stiske delavcev, je razumljivo, da so številne družine pred resnim vprašanjem, kako rešiti stanovanjski problem. Podatek, da se je desetletno povprečje stanovanjske gradnje prepolovilo in da se še zmanjšuje, jim verjetno ne vliva upanja. 5ESGLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo C • Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Skorje Loke in Tržiča. l/daja <" »sopisno podjetje Glas Kranj, tiska ČGP Delo Ljubljana Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal Naročnina za I. trimesečje 100 din Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štetan Zargi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (v. d. odgovornega urednika). Vilma Stanovnik (šport, turizem, poslovne informacije). Danica Dolenc (za dom in družino, tradicije NOB. Tržič). Danica Zavrl Zlebir (socialna politika, sindikati). Jože Košnjek (notranja politika, šport). Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj). Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kultura). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Skofja Loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice). Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in l)S ekologija). Dušan Humer (sport), Vine Bester (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje). Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj, Mose Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. uredništvo tel. 21860 V nedeljo, 22. aprila, bo spet volilni dan Precej sedežev še praznih V vseh gorenjskih občinah bo drugi krog glasovanja za delegate v zboru občin republiške skupščine, izvolili bomo predsednika republike, ter delegate v družbenopolitičnih zborih in zborih krajevnih skupnosti občinskih skupščin. Kranj, 17. aprila - Včeraj se je nadaljevalo preštevanje glasov z volitev 8. aprila za družbenopolitični zbor republiške skupščine in četrtkovega glasovanja za zbore združenega dela republiške in občinskih skupščin, hkrati pa se začenjajo priprave na nedeljske volitve, ko bomo šli Slovenci ponovno na volišča. Uradne izide glasovanja imamo samo za dvoje volitev: za predsednika predsedstva Republike Slovenije in člane predsedstva. Milan Kučan je dobil 44,4 odstotka glasov (glasovalo je milijon 237.545 volil-cev ali 83,51 odstotka), dr. Jože Pučnik 26,6 odstotka glasov, Ivan Kramberger 18,5 odstotka in dr. Marko Demšar 10,4 odstotka glasov. V nedeljo se bomo odločali med Kučanom, ki bo na glasovnici napisan kot prvi, in Pučnikom, ki bo napisan pod zaporedno številko 2. Imamo tudi uradne izide glasovanja za člane predsedstva Republike Slovenije. Veljavnih glasovnic je bilo milijon 189.205. Izvoljeni so bili Ciril Zlobec, ki je dobil 53,6 odstotka glasov, Ivan Oman 46,3 odstotka glasov, Matjaž Kmecl 38,2 odstotka glasov in Dušan Plut 38,1 odstotka glasov. Štetje glasov za družbenopolitični zbor republiške skupščine bo končano ta teden. Podatki veljajo za 982.000 preštetih glasov in kažejo, da je šest strank Demokratične opozicije Slovenije Demos dobilo 55,14 odstotka glasov. Manjkajo še podatki za Ljubljano Center, Maribor, Ptuj, Celje in Velenje. Po posameznih strankah je vrstni red naslednji: ZKS - stranka demokratične prenove 17,31 odstotka glasov, ZSMS - liberalna stranka 14,56 odstotka glasov, Slovenski krščanski demokrati 13,6 odstotka glasov, Slovenska kmečka zveza 12,85 odstotka glasov, Slovenska demokratična zveza 9,56 odstotka glasov, Zeleni Slovenije 8,79 odstotka glasov, Socialdemokratska zveza Slovenije 7,25 odstotka glasov, Socialistična zveza Slovenije 5,39 odstotka glasov in Slovenska obrtniška stranka 3, 53 odstotka glasov. Te stranke imajo že zagotovljene sedeže v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine, če upoštevamo, da je za sedež potrebnih 2,5 odstotka glasov. Seveda vse sedeži v tem zboru še niso razdeljeni, ker po posameznih enotah stranke niso dobile zadostnega števila glasov in bo treba sedeže še razdeliti na osnovi dobljenih glasov. Kljub temu že lahko trdimo, da bodo v slovenskem parlamentu sedela nekatere znana imena slovenske politike: krščanski demokrat Jože Magdič, komunisti - kandidati stranke demokratične prenove Cirl Ribičič, Milan Balažic, Janez Kocjančič, Peter Bekeš, Emil Milan Pintar (izvoljen v 7. gorenjski enoti), Franci Pivec in Franc Pipan, liberalci Mile Šetinc, Tone Anderlič, Jože Školč, Zoran Thaler (izvoljen na Gorenjskem) in Andrej Verlič, France Bučar in Janez Janša (Slovenska demokratična zveza), Peter Lešnik (Socialdemokratska zveza) in kandidati Slovenske kmečke zveze Franc Horvat, Ivan Pučnik in Franc Potočnik. Kdo bo v zboru občin V zbor občin republiške skupščine, ki ima tudi 80 poslanskih sedežev, smo v prvem krogu izvolili le 15 imen. Na Gorenjskem edino Ivana Bizjaka v kranjski občini, ki pa ima za zbor občin dve volilni enoti, v drugi pa odločitve še ni. Tako bomo v nedeljo v vseh gorenjskih občinah volili drugi krog za zbor občin. Kdo so kandidati oziroma protikandidati? V prvi kranjski volilni enoti inž. Vitomir Gros, podjetnik in predsednik kranjskega Demosa in Aleksander Ravnikar, kandidat ZKS - stranke demokratične prenove in Socialisti čne zveze, sicer podpredsednik republiške skupščine in pred' sednik skupščinske komisije # ugotavljanje ozadja procesa zo per četverico. Na Jesenicah gresta v drugi krog Matjaž Pre skar (ZSMS - liberalci) in Leopold Karlin (Demos). V škofjeloški občini Franci Feltrin (De mos) in Slavko Gaber (ZSMS liberalna stranka), v Radovljici Avguštin Alojz Mencinger (Demos) in Jože Dežman (ZSMS ; liberalna stranka) in v tržiški občini Tone Kramarič (Demos) in Tone Pretnar (SZD). Da bi bili s kandidati Čim bolje sc znanjeni in da bi bilo čim manj vprašanj, kdo je kdo, bomo vs< v petkovem časniku posebej predstavili, prav tako pa tudi nosilce list za družbenopolitične zbore občinskih skupščin., V nedeljo bomo volili tudi delegate v zbore krajevnih skupnosti občinskih skupščin Za eno mesto morata biti po zakonu najmanj dva kandidata. J. Košnjek Krvavcu plačali pomoč Kranjski izvršni svet je iz rezervnih sredstev odobril RTC Krvavcu 20 tisoč dinarjev za pomoč pri nedavnem požaru pod žičnico na Krvavec, ki so ga pomagali gasiti tudi žičničari, njihova pomoč je bila ocenjena na 25 tisoč dinarjev. RTC Krvavcu bo tudi ta denar dobrodošel, saj se zaradi treh zaporednih slabih zim otepa z velikimi finančnimi težavami. S pristopnimi izjavami do članstva Zbogom, sindikalni avtomatizem Alternativni sindikalist France Tomšič je dejal, da se v sindikat tako rekoč rodimo. Res smo včasih hkrati z delovnim sprejeli tudi sindikalno »razmerje«, od pravkar minulega kongresa svobodnih sindikatov pa ne bi bilo več tako. Če ima človek le trohico zgodovinskega spomina, mu je jasno, da so razprave o prostovoljnem včlanjevanju v sindikat in posedovanju članskih izkaznic starejšega datuma kot Svobodni sindikati Slovenije. Če ne prej, so začele odkriteje kazati zobe ob prvih protestnih izstopih iz organizacije. Posamezni sindikalni heretiki so bili za tak podvig deležni nemalo tovari-ške kritike. Individualcem so sledile cele sindikalne organizacije, te pa z razpravami o članarini, ki so jim sledila tudi dejanja: prenekatere so s sindikalno članarino zbrani denar začele deliti tovarniškemu sindikatu v prid in občinskemu ter višjim v škodo. Današnji pogum režimskih sindikatov, da tvegajo prostovoljno članstvo, s tem pa manj ljudi in kajpada tudi manj denarja v svojo vrečo, je v veliki meri pripisati omenjenim dogajanjem. Svoje so pripomogle tudi razmere, ki sindikatu odrejajo drugačno, manj privilegirano mesto v razmerju družbenih sil. Če se glede na odnose v proizvodnji oziramo po vzorih razvitega kapitalizma, če nam bo v prihodnje plačo, delovna razmerja in socialne okoliščine krojila kolektivna pogodba, potem naj bo tudi sindikat takšen, kot ga nam slikajo ustrezne mednarodne konvencije, zlasti še, ker jih je ratificirala tudi naša država. Slednje pa določajo, da je vpisovanje v sindikat prostovoljno. Od sindikata, ki se je po kongresu oklical za svobodnega, te dni lahko pričakujemo pristopne izjave. Pričakujemo, da nas bodo sindikalni velmožje seznanili tudi s spiskom ugodnosti, ki nam pritičejo, če (znova) postanemo njeni člani. Na hrbtišču novih srebrnosivih članskih izkaznic, ki smo jih imeli priložnost videti že na kongresu, so nanizane zlasti pravica do brezplačne pravne pomoči, prednost na sindikalni borzi dela, možnosti v njihovih hranilnicah in posojilnicah, ugodnosti pri nakupih v delavskih trgovinah in podobno. Od take ponudbe bo namreč v največji meri odvisno članstvo, ki se je že doslej manj brigalo za visoko politiko delavske organizacije, kot denimo za vsakoletno ozimnico in cenejšo svinjsko polovico. D. Z. Žlebir Uporaba zemeljskega plina se že pozna V Kranju je zrak manj onesnažen kot pred leti Kranj, 11. aprila - Kranjski izvršni svet je obravnaval informacijo o rezultatih merjenja onesnaženosti zraka v Kranju, ki je bila v mestu izvedena lani, pokazala pa je, da je zrak manj onesnažen kot leta kot leta 1982, predvsem po zaslugi uporabe zemeljskega plina, kar je seveda najboljši napotek za nadaljnjo plinifikacijo. Večja onesnaževalca zraka v Kranju, predvsem z žveplovim dioksidom, sta trenutno kotlovnica na Planini, ki pa se že pripravlja na uporabo zemeljske- Izvršni svet ni bil zadovoljen z izčrpnostjo informacije, saj ljudi nedvomno zanimajo tudi podrobni podatki, ki bi jih kazalo javno objaviti, zato jo bo moral občinski komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve dopolniti. Vendarle pa je bilo moč izluščiti nekaj poglavitnih ugotovitev meritev, ki jih je v lanskem letu izvajal Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Center za varstvo zraka, analiziral pa je podatke o onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom, lebdečimi prašnimi delci in prašnimi usedlinami. Pokazalo se je, da se je onesnaženost zraka v Kranju v primerjavi z letom 1982, ko so bile izvedene prve meritve, zmanjšala in število prekoračitev mejnih vrednosti je bilo majhno. V zadnjih sedmih letih je v Kranju prišlo do sprememb pri porabi posameznih vrst goriv, delež premoga se je s 35 zmanjšal na 15 odstotkov, delež tekočih goriv s 33 na 23 odstotkov, bistveno pa se je povečal delež zemeljskega plina in sicer z 22 na 44 odstotkov. Posledica tega so zmanjšane emisije škodljivih snovi v zrak pozimi in zmanjšanje emisij žveplovega dioksida, prašnih delcev in organskih snovi poleti. Tako so se emisije žveplovega dioksida zmanjšale z 4.160 ton v letu 1983 na 2.180 ton v lanskem letu. Povečala pa se je emisija dušikovih oksidov in ogljikovega monoksida poleti, kar je posledica večjega prometa. Zaradi izgradnje avtoceste in obvoznic se onesnaženost zraka zaradi prometa seli na obrobje mesta. ga plina, in kotlovnica v Savi-Ko bosta tudi ta dva vira oneS' naževanja odpravljena, pa bodo najbolj problematična p0' stala posamična kurišča. M. Volčjak Demos - jamstvo za prihodnost Dragi volilci in volilke, dvoje volitev je že za nami. Hvala za zaupanje in podporo, ki sta DEMOS-u prinesla zmago. Naš kandidat za predsednika dr. Jože Pučnik je v občini Škof ja Loka dO' bil le 6 odstotkov glasov manj od svojega nasprotnika. Iva" Oman in Dušan Plut sta bila izvoljena, Franciju Feltrinu je zmanjkalo le malo do izvolitve v zbor občin, v novem slovefl' skem parlamentu pa bo kar polovica poslancev iz DEMOS-a. Volitev pa še ni konec. Vabimo vas, da greste 22. aprila p0' novno vsi na volišča in še enkrat zaupate listam in kandidatom DEMOS-a. Zopet boste dobili štiri glasovnice: 1. za predsednika predsedstva, kjer je naš kandidat dr. Jože P"' čnik. 2. kandidata za zbor občin - naš je Franci Feltrin. 3. kandidate za družbenopolitični zbor, kjer bo naša lista označe' na pod imenom DEMOS. Priporočamo, da volite celo listo. 4. kandidate za zbor KS Naj zopet zmagata razum in pogum. Ne bojte se demokrat' je! DEMOS Škofja LoM Alenka Potočnik - Lauko Torek, 17. aprila 1990 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN GLAS Kam odhajajo dosedanji gorenjski občinski funkcionarji in politiki? Intenzivno iskanje novih služb Na Zavodu za zaposlovanje tudi "ljudje z občine" Že čez slab mesec dni ne bodo na močnem prepihu samo zaposleni na nekdanjih DPO, pač pa se bo kadrovska sestava zanesljivo močno obrnila tudi v sestavah občinskih izvršnih svetov. Dejstvi sta dve - posamezniki si intenzivno iščejo novo službo, po drugi strani pa še čakajo na izid nedeljskih volitev. Če najprej omenimo nekdanje družbenopolitične organizacije, tiste tri, ki aktivno nastopajo na sedanjih volitvah (ZKS - SDP, SZDL - SZS in ZSMS - LS) in so sedaj, z izjemo ZKS, dobivale denar iz občinskih proračunov praviloma ne glede na resnično aktivnost posamezne organizacije. Sistem, v katerem je bilo praktično vse dogovorjeno in v katerem je veljalo indeksno povečevanje denarne mase, ki so jo dobivale DPO, je seveda pogojeval tudi svojstven način dela, v katerem najdemo tudi število zaposlenih funkcionarjev in tajnic. Povsem jasno je, da bo že v prihodnjem mesecu financiranje političnih organizacij organizirano povsem drugače, ne bo namreč vnaprej podarjenega denarja, pač pa bo finančna vreča, kot je znano, odvisna od odstotka doseženih glasov na volitvah. Če misel izpeljujemo naprej in ostanemo zgolj na problematiki kadrov, postane povsem jasno, da bodo praviloma vse stare DPO morale občutno, nekatere celo radikalno zmanjšati število zaposlenih. Drugo plat te zgodbe bi lahko iskali v sestavah izvršnih svetov občinskih skupščin in predstojnikov posameznih upravnih organov. Kako bo z njimi? Da bi osvetlili konkretne razmere v posameznih gorenjskih občinah, predstavljamo ocene tačas najodgovornejših gorenjskih državnih in političnih funkcionarjev. Predsedniki občinskih izvršnih svetov menijo: Henrik Peternelj, Kranj: "Posamezniki sami rešujejo svojo bodočo usodo, vsi pa imajo zakonsko zaščito v svojih osnovnih delovnih organizacijah. Jasno je, da se bodo zamenjali člani izvršnega sveta, predstojniki drugih upravnih organov pa naj bi normalno dokončali svoj mandat." Tomaž Keršmanc, Jesenice: "Aparat ostaja, funkcionarji pa si že nekaj časa intenzivno iščejo novo službo, pri čemer jim izvršni svet organizirano ne pomaga. Vedeti pač morate, da so minili časi, ko se je dalo službo urediti za množico ljudi kar po telefonu." Slavko Teran, Tržič: "Vem, da se vsi zavedajo položaja, ki nastopa ob koncu mandata. Prepričan sem, da bodo vsi dokaj težko dobili novo službo, še toliko bolj, ker gre večinoma za komuniste in ko po drugi strani predstavniki DEMOS-a ja- sno izražajo svoje stališče o tem." Pavel Žerovnik, Radovljica: "Že nekaj časa se ukvarjamo z novimi zaposlitvami članov izvršnega sveta, čeprav si končno rešitev seveda vsakdo išče sam, moram pa reči da zaradi tega ni večjega preplaha." Brane Mohorič, Škofja Loka: "Ljudje so zavedajo, da so ob koncu mandata na prepihu. Pri nas je sprecifika v toliko večja, ko nam naprimer manjkata dva funkcionarja, vendar jih ne želimo postavljati samo za kratek čas. V bistvu si vsak zase išče najboljšo rešitev." Skupni imenovalec povedanega je torej v vseh petih gorenjskih občinah jasen, dodajmo še, da so nam predsedniki občinskih vlad zagotovili, da se povsod močno zavedajo zaključka mandata, da pa bodo posamezni občinski državni funkcionarji ponudili svoje sodelovanje tudi v novosestavlje-nih ekinah. Položaj je verjetno bolj radikalen pri političnih organizacijah, seveda starih, kajti nova politična združenja še nimajo tovrstnih problemov. Nekako najbolj zaskrbljeni so v vrstah SZDL - socialistične zveze, ki jim, sodeč po rezultatih v republiškem DPZ, ne kaže velikega odstotka. "Povsem se zavedamo, da tako močnega aparata, kot smo ga imeli dosedaj, v prihodnje ne bomo mogli več fi- nancirati. Naša organizacija bo na Gorenjskem občutno zmanjšala tako število profesionalnih funkcionarjev kot tajnic. Prav nič ne bo nenavadnega, če se bo marsikdo znašel na Zavodu za zaposlovanje, saj vemo, kako je danes s službami," ocenjuje predsednik kranjskih socialistov, Ferdo Rauter. Bivši mladinci zaenkrat nočejo odkriti pravih odgovorov, očitno močno računajo na dobre odstotke v nedeljo. Blaž Jesenko, sekretar ZSMS - liberalne stranke v Škofi Loki: "Sedaj govoriti o ocenah je dvorezen meč, potrebno je počakati še nekaj dni, pa bo vse jasno. In kako je v vrstah ZKS -SDP? "Mi smo praktično že od lanskega leta stalno zmanjševali število profesionalcev na občinskih komitejih, dokončno pa se bomo prilagodili novim razmeram, ko bodo znani vsi rezultati volitev," meni prvi človek gorenjske ZKS - SDP Boris Bavdek, ki ga v izjavi potrjuje tudi kranjska partijska sekretarka Alenka Kovšca: "Mi smo število zaposlenih že bistveno skrčili, odšel je predsednik, odhaja izvršna sekretarka." Zaposlitvene migracije so torej tudi znotraj gorenjskih izvršnih svetov in starih DPO močne, po novem ne bodo iskali novih služb ali ostali na cesti samo "mali ljudje", to se namreč že dogaja tudi "ljudem iz občine". V. Bešter Razgrnjen osnutek lokacijskega načrta za mestni primarni plinovod Plinifikacija ocenjena na 9,6 milijona mark Škofja Loka, 15. aprila - Inženirski biro Elektroprojekt je leta 1985 izdelal energetsko študijo oskrbe Škofje Loke do leta 2000. Po tej študiji je bil zemeljski plin predviden najprej samo za oskrbo industrijskih potrošnikov na Trati, na osnovi podatkov o onesnaženosti zraka v mestu Škofja Loka pa so se leta 1988 odločili za plinifikacijo celotnega mesta tudi za široko potrošnjo. Primarni plinovod s potrebnimi odcepi od razdelilnih postaj bo dolg približno 9100 metrov. Ker bo potekal v gosto zazidanem mestnem območju, bo povsod, kjer se bo le dalo, peljal ob cestah, tako da bo čim manj posegel na vrtove. Na trasi primarnega plinovoda ter priključnih plinovodov je predvidena lokacija 24 centrov potrošnje, v katerih je predvidena gradnja re-ducirnih postaj za distribucijo plina do manjših kotlovnic oziroma do posameznega gospodinjstva. Skupna poraba toplotne energije na širšem območju mesta Škofja Loka znaša okrog 320.000 MWh na leto. Poraba bo še nekaj časa manjša od načrtovane, saj ima velik vpliv nanjo zamenjava plina za tehnološke potrebe v obratih Termo na Trati in v Bodovljah, za kar pa je potrebna sprememba celotne tehnologije. Primarni mestni plinovod bo mogoče graditi v več etapah. V osnutku lokacijskega načrta so zajete štiri. Ocena stroškov za celotno izvedbo plinifikacije, vključno s preureditvijo kotlarn, znaša 9,676.000 nemških mark. Izvršni svet je v zvezi z osnutkom sprejel nekatere predloge. Meni, da je treba pred javno razpravo jasno povedati, kaj plinovod v vsebinskem smislu pomeni za škofjeloško občino oziroma mesto. Občani se bodo morali na osnovi ekonomike odločiti za ali proti plinifikaciji mesta (republiška skupščina naj zagotovi ce- Občinski zbornik spomenikov NOB Po poti spominov Radovljica, 13. aprila - Občinska konferenca Socialistične zveze Radovljica je pred nedavnim s pomočjo izvršnega sveta, kulturne skupnosti, gospodarskih organizacij, posameznikov in radovljiške knjigoveznice izdala zbornik spomenikov NOB "Po poti spominov". Pobudo za izdajo zbornika je že pred osmimi leti dal Svet za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij in spomeniško varstvo pri republiški konferenci SZDL, predsedstvo radovljiške SZDL pa je pred tremi leti imenovalo uredniški odbor in delo zaupalo Alojzu Kosu, ki je kot zunanji sodelavec Gorenjskega muzeja Kranj sodeloval že pri popolnitvi republiškega zbornika. Avtor je opravil obsežno delo: ogledal si je več kot 200 spomenikov, spominskih plošč in grobišč v občini, zbral podatke o napisih na spomenikih, datumih postavitve, največ časa pa mu je vzelo preverjanje osebnih podatkov o 959 žrtvah. V življenjepisih, pisanih v letih do 1960, uradnem komisijskem popisu žrtev druge svetovne vojne in tudi v podatkih na spomenikih in spominskih ploščah, je ugotovil zelo veliko napak, zato jih je preverjal na matičnih uradih. Samo na uradih v Radovljici, na Bledu in v Bohinjski Bistrici so preverili podatke za več kot 800 žrtev. Knjiga je izšla v nakladi 2000 izvodov in jo je mogoče za ceno 110 dinarjev kupiti na sedežu OK SZ Radovljica. C. Z. novno spodbujanje uporabe plina v primerjavi z drugimi energetskimi surovinami, zlasti v široki potrošnji). Doreči je potrebno možnosti za priključevanje zasebnih hiš na omrežje in določiti upravljalca plinovoda. Plinifikacija bo imela med skupnimi naložbami prednost. H. Jelovčan Raziskovalne vrtine na Veštrskem polju in v Hrastnici Zakaj visoke cene komunalnih storitev? Škofja Loka, 15. aprila - Loški vodovod, s katerim upravlja Komunalno podjetje, "proda" povprečno 70 litrov vode na sekundo, v sušnih dnevih pa skoraj dvakrat toliko, to je 120 litrov na sekundo. Glede na to, da je v zadnjih šestih letih predvsem zaradi onesnaženja virov pitne vode vodovod izgubil kar 100 litrov vode na sekundo, komunalni pospešeno iščejo dodatne užitne vire vode. Z raziskovalnimi vrtinami na Veštrskem polju in v dolini Hrast-nice poskušajo dobiti manjkajoče količine vode za trenutne potrebe, kasneje pa bodo morali vrtati še v Hotovlji, pod Blegošem in v Kopa-čnici, medtem ko bi skupaj s kranjskim vodovodom morali dobiti 50 do 100 litrov vode na sekundo, da bi nadomeščali izpad onesnaženega vodnjaka na Sorskem polju. Prvi rezultati raziskav na Veštrskem polju so spodbudni. V Komunalnem podjetju Škofja Loka pričakujejo, da bodo dobili 15 do 20 litrov vode na sekundo, kolikor je trenutno primanjkuje v sušnih obdobjih. Veliki napori komunalcev pri iskanju in zagotavljanju pitne vode ter pri čiščenju odpadnih voda seveda vplivajo tudi na stroške in ceno komunalnih storitev. Če so bile cene še oktobra lani v Škofji Loki med najnižjimi v Sloveniji in so pokrivale samo 40 odstotkov stroškov enostavne reprodukcije, pa sedanje cene prednjačijo na Gorenjskem oziroma pri vodi in odpadkih dosegajo približno polovico najvišjih cen v Sloveniji, na primer: vodafina za občane 4 dinarje na kvadratni meter v Škofji Loki, v Sloveniji do 9,20 dinarja, gospodarstvo v Škofji Loki povprečno 7,31 dinarja, v Sloveniji do 18,40 dinarja. _-_H. J. Večer s Cirilom Zlobcem Jesenice, 16. aprila - Zveza socialistov občine Jesenice za danes, torek, 17. aprila, pripravlja v spodnjih prostorih Kazine na Jesenicah ob 18. uri srečanje s podpredsednikom republiške konference Socialistične zveze in nanovo izvoljenim članom predsedstva republike Slovenije Cirilom Zlobcem. Sodelovali bodo tudi predstavniki socialistov s Koroške in Furlani-je - Julijske krajine, socialisti pa bodo predstavili tudi svoje kandidate za družbenopolitični zbor skupščine občine Jesenice. Po uvodnem delu bo prijateljsko kramljanje z gostom večera. Za srečno in bogato življenje Đ s Jesenice, 16. aprila - ZKS - Stranka demokratične prenove, občinski komite Jesenice pripravlja srečanje in razgovor na temo Za srečno in bogato življenje. Sodelovala bosta dr. Ciril Ribičič, predsednik ZKS - SPD in Igor Mežek, nosilec liste ZKS - SPD za družbenopolitični zbor Jesenice. Srečanje bo v sredo, 18. aprila, ob 20. uri v osnovni šoli v Žirovnici. S T R A N K A R S K E N O V 1 C E Zadovoljni z rezultati Izvršni odbor socialistične zveze Slovenije je ocenil rezultate volitev 8. aprila in ugotovil, da je lahko z rezultati relativno zadovoljen. Še posebej je vesel izjemnega volilnega uspeha svojega podpredsednika akademika Cirila Zlobca, in uspeha, ki sta ga dosegla dr. Gečeva in dr. Novak. Prav tako sodimo, da je uspeh predsedniškega kandidata tovariša Milana Kučana posledica dejstva, da so zanj glasovali tudi člani in simpatizerji naše stranke. Prepričani smo, da bo tako tudi 22. aprila. 5,43 % delež za DPZ bodoče slovenske skupščine pav tako štejemo za relativen uspeh, posebno če upoštevamo, da smo na pot lastnega strankarskega profiliranja zaradi znanih okoliščin stopili šele 9. januarja letos, torej zadnji med strankarskimi tekmeci. Pomembno pa se nam zdi, da so naši kandidati kot posamezniki dobili izjemno veliko število glasov, kar je dokaz, da smo volilcem ponudili prave ljudi. To pa je tudi dokaz, da se v teh treh mesecih kot stranka nismo uspeli v dovoljšnji meri in dovolj prepričljivo predstaviti volilcem kot samostojna stranka, ki se v celoti odpoveduje neproduktivnemu frontovstvu. Prav to pa nas zavezuje, da odločneje nadaljujemo z oblikovanjem moderne socialistične stranke, ki bo zaradi svojega programa in kadrovske sestave privlačna za levo razmišljajoče državljane. Zato tudi v naprej zavračamo kakršno koli namigovanje po zlitju s to ali ono stranko, ampak napovedujemo skorajšnji kongres, ki bo pomenil radikalen obračun s frontov-sko in transmisijsko preteklostjo in oblikoval samostojno moderno slovensko socialistično stranko. Vsem volilcem, ki so naši stranki in našim kandidatom zaupali 8. aprila, se iskreno zahvaljujemo, obenem pa jih prosimo, da to storijo tudi 22. aprila. SLOVENSKI SOCIALISTI VEMO, KAJ HOČEMO. VOLITE LISTE SOCIALISTIČNE ZVEZE Izvršni odbor Socialistične zveze Slovenije Sporočilo kranjskim sindikatom Glede na izražene številne proteste in ogorčenja, ki smo jih prejeli po končanem prvem kongresu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ter razmišljanjih o oblikovanju drugačnih sindikatov, smo na posvetu predsednikov sindikatov večjih podjetij sprejeli naslednja stališča: 1. Dvanajsti kongres Zveze sindikatov Slovenije oz. prvi kongres Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ni uresničil pričakovanj kranjskih sindikatov na področju kadrovske in organizacijske prenove. Še več, vsa naša argumentirana opozorila in zahteve po nujni dosledni kadrovski prenovi, brez katere ni mogoče uresničiti prenove sindikata, niso bila upoštevana. Tudi zahteva naših delegatov, da se volitve najodgovornejših nosilcev funkcij v sindikatih ne opravijo na kongresu, ni bila upoštevana. Prepričani smo, da je bil izvedeni volilni postopek nesprejemljiv, že dolgo preživet, z mnogimi napakami in močno pod doseženo ravnjo sedanjih neposrednih volitev, ki jih izvajamo v slovenski državi. 2. Organizacijska nedorečenost in nerazumljivo močna prizadevanja sindikatov dejavnosti za formalno moč status in s tem tudi za prenos članarine na njihove račune, ne pa tudi za odgovornost in konkretno delo med članstvom, je imelo za posledico, da je kongres sprejel le začasen Statut zveze svobodnih sindikatov Slovenije. 3. Iz dejstva, da je slovensko sindikatov vodstvo bilo izvoljeno na kongresu po starem statutu ZSS ter da imamo trenutno samo začasen statut ZSSS, povsem logično in razumljivo izhaja, da imamo trenutno tudi samo začasno vodstvo slovenskih sindikatov. Zato bomo vztrajali na zahtevi, da se v času šestih mesecev opravijo tudi nove (neposredne in tajne) volitve v skladu z novim statutom, sicer tega vodstva ne bo možno priznati za legitimnega predstavnika slovenskih sindikatov. 4. Naš odnos do Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ostaja do nadaljnjega nespremenjen. Še naprej bomo vztrajali, kako bomo skupno ravnali v primeru, če naše zahteve ne bodo upoštevane. Naša trdna odločenost, da vztrajamo v zahtevah po resnični prenovi slovenskih sindikatov, pa se bo odrazila tudi v spremenjenem odnosu do odvajanja članarine Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. PREDSEDNIK Liberalni balon Jofc A°'°"" Kranjska ZSMS - liberalna stranka se je očitno odločila, da svoje volilce pridobi tudi s pomočjo neklasičnih prireditev. Po predvolilnem golažu, ki ga je poskusil tudi prim. dr. Marko Demšar, pripravljajo novo in hkrati zadnjo predvolilno agitacijo pred nedeljskimi volitvami. V četrtek, 19. aprila, bo namreč od 14. do 18. ure na Trgu revolucije (pred Gimnazijo) visel reklamni balon. V. B. Predstavitev volilnega programa Jesenice, 16. aprila - Krajevni odbor ZB NOV in osnovna organizacija ZKS - SDP Javornik - Koroška Bela pripravljata srečanje in razgovor na temo Predstavitev volilnega programa stranke ZKS - SDP občine Jesenice. Srečanje z nosilcem liste Igorjem Mežkom bo v sredo, 18. aprila, ob 17. uri v domu upokojencev na Javorniku. D. S. Gospodarska samostojnost in posameznik Škofja Loka, 16. aprila - Škofjeloški socialisti vabijo v torek, 17. aprila, ob 19. uri v dvorano srednješolskega centra, kjer bo pogovor z dr. Tonetom Krašovcem na temo Gospodarska samostojnost in posameznik. Po pogovoru bodo izročili priznanja Osvobodilne fronte za leto 1990. V priložnostnem kulturnem programu bosta nastopili Jasna in Vesna Jan. - H. J. Pogovor v Begunjah O razvoju krajevne skupnosti Begunje, 13. aprila - Občinska konferenca Socialistične zveze Radovljica in krajevna konferenca Begunje prirejata jutri, v sredo, ob 18. uri v družbenem domu v Begunjah pogovor o razvoju krajevne skupnosti Begunje, predvsem o gradnji novega otroškega vrtca. Na pogovor so povabili predstavnike občinske skupščine, izvršnega sveta, družbenih dejavnosti in dru- «C C. Z. Kaj veš o prometu - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kranj, Osnovna šola Janko in Stanko Mlakar Šenčur, AMD Šenčur in Zveza šoferjev in avtomehanikov Kranj so v četrtek popoldne v Šenčurju pripravili letošnje občinsko tekmovanje Kaj veš v prometu za učence nižjih in višjih razredov osnovnih šol in za srednje šole. Tekmovanja se je udeležilo 88 učencev iz osnovnih in srednjih šol ter 43 ekip v občini. Pomerili so se v teoretičnem znanju in praktični vožnji s kolesi in s kolesi z motorjem. Najboljši posamezniki in ekipe so prejeli medalje, priznanja, diplome in nagrade, ki so jih prispevali Svet za preventivo oziroma skupščina občine, Sava Kranj in Zavarovalna skupnost Triglav. Ekipe treh najboljših osnovnih šol France Prešeren (podružnica Kokrica), Matija Valjavec (podružnica Jezersko) in Lucijan Seljak (podružnica Mavčiče) so za nagrado dobile kolesa. Najboljši so se uvrstili na republiško tekmovanje, ki bo 21. aprila v Kočevju. - A. Ž. (Ne)uresničeni programi Že zdaj lahko napovemo, da tudi zadnje leto tega srednjeročnega obdobja ne bo prav nič drugačno, kot so bila minula. V krajevnih skupnostih na Gorenjskem so se po večini že odločili, katere glavne akcije bodo v ospredju. Čeprav že od začetka srednjeročnega obdobja nekako prednjačijo v programih ceste, kaže, da tudi letos tovrstnih akcij v krajevnih skupnostih ne bo malo. Marsikje bodo na ta način poleg izključno "krajevnega" posegli tudi na uresničitev širšega, občinskega programa na lokalnih cestah. Ljudem v krajevnih skupnostih pač ni škoda primakniti dinarja in prijeti za delo, da bi tudi cesta, ki pravzaprav sodi v pristojnost občinske uprave oziroma občine, bila hitreje in lažje obnovljena. Nekaj podobnega bi pričakovali, da bo tudi pri regionalnih cestah. Pred leti, ko je regionalne ceste ob precejšnjem negodovanju občinskih cestnih skupnosti (spet) prevzela v upravljanje Republiška skupnost za ceste oziroma sedanja Republiška uprava za ceste, je bilo namreč tudi posebej poudarjeno (in zavrnjena bojazen), da bodo tovrstni programi v vseh občinah do leta 1990 ob (lastnem) sovlaganju imeli prednost; skratka, da ni bojazni, da srednjeročni programi na regional-kah ne bi bili uresničeni. Pa vendar se zdaj dogaja, da bo takratni (in tokratni) prepričevalec pojedel največ prav tega "za-rečenega kruha ". Regionalke so v republiki ostale marsikje na nekako pozabljenem repu, v občinah pa na želenem cilju oziroma v ospredju, ki pa ga z lastnimi dinarji (zdaj) seveda ne morejo uresničiti. Kaj torej lahko pričakujemo na regionalnih cestah ? Največ najbrž opravičil in naštevanja težav zaradi pomanjkanja denarja. Morda bomo tu in tam priča kakšni pozni "injekciji". Prav nič presenetljivo pa ne bi bilo, če bi spet slišali za misel, da bi regionalke prevzele nazaj v upravljanje občine. A. Žalar Turistična taksa za žičnice in umetni sneg Jesenice, 12. aprila - delo turističnih društev v Žirovnici in na Jesenicah je zaspalo. Največ denarja zbere Kranjska gora. Letos taksa večinoma za naprave za umetni sneg. Po poročilih turističnih društev jeseniške občine je bilo polovanje v društvih uspešno, z izjemo turističnih društev na Jesenicah in v Žirovnici, kjer je čutiti razpuščenost in neorganiziranost. Turistične takse največ zberejo v Kranjski gori - lani so samo v Kranjski gori zbrali 89 odstotkov vse takse v občini - kjer imajo tudi najbolj obširen program, drugod pa je dejavnost manjša, saj zberejo tudi manj denarja. Ponekod se še vedno dogaja, da nekateri zasebni oddajalci sob manipulirajo s sredstvi takse, zato bodo morali poostriti nadzor nad zbiranjem takse. Za pravilnost zbiranja in porabe turistične takse nasploh pa bo potreben poseben nadzor, za kar ima pooblastila občinska turistična zveza. Turistična društva za letos načrtujejo več akcij. Tako bodo v Kranjski gori še naprej skrbeli za propagando in se pripravili na 30. letnico tekmovanja za pokal Vitranc, organizirali promenadne koncerte, odprli večnamensko dvorano in skrbeli za tradicionalne prireditve po posameznih krajih. Denar od takse bodo namenili za umetno zasneževanje tekaških prog in smučišč in uredili jezero Jasna. V Ratečah naj bi končno odpravili hudo nadlogo, komarje, uredili planiški center, v Mojstrani se pripravljajo na ureditev jezerca Kreda, iskali bodo možnosti za adaptacijo hotela in skrbeli za turistični podmladek. V Žirovnici naj bi uredili pot v Turško jamo. Še naprej pa bo v občini največ turistične takse šlo za razvoj turizma, predvsem za ureditev naprav za umetno zasneževanje, kar je prednostna naloga, če v zgornjesavski dolini želijo zaustaviti upadanje nočitev tujih in domačih gostov. v . , D. Sedej Občni zbor Kranj - Pred štirinajstimi dnevi so se na občnem zboru zbrali člani društva upokojencev Kranj. Ocenili so, da dobro posluje njihova okrepčevalnica v Tomšičevi ulici pod vodstvom Jožeta Dvoršaka in pohvalili tudi Gorenjski glas, ki objavlja različna dogajanja v njihovem društvu med letom. Sicer pa je lani v društvu uspešno delovalo več športnih sekcij: strelska, kegljaška, balinarska, kolesarska, plavalna in še druge, kot so na primer šahovska, planinska, gobarska ter za ročna dela. Pohvalili so tudi moški pevski zbor društva, ki je imel lani več samostojnih koncertov. Njihov oktet pa se je lani kar 163 krat poslovil od svojih članov in drugih iz okolice Kranja. _- - - (ip) ureja ANDREJ ŽALAR Ceste in komunala v radovljiški občini • V Neuresničeno bo iztočnica za naprej Letos začetek gradnje čistilne naprave, v razpravi pa je tudi odlok o ustanovitvi sklada za financiranje varstva okolja v občini, ali na kratko rečeno: o občinskem ekološkem dinarju Radovljica, 16. aprila - Kar zadeva uresničevanje lanskega programa na področju cestno-komunalne dejavnosti v radovljiški občini, je vodja odseka za gospodarsko infrastrukturo pri Zavodu za planiranje skupnih potreb v radovljiški občini (prejšnja cestna-komunalna skupnost) Jure Klančnik zadovoljen. Ob letos iztekajočem se srednjeročnem obdobju pa nekatere začrtane naloge iz leta 1986 sicer ne bodo u resnici ne (kot na primer čistilna naprava), vendar pa bodo imele vsekakor prednost pri oblikovanju prihodnjega srednjeročnega programa na tem področju v občini. Jure Klančnik Prehod iz prejšnje cestno-komu-nalne skupnosti na novo organiziranost Jure Klančnik ocenjuje, da je bil brez težav. Meni tudi, da so se sedaj možnosti za učinkovitejše, hitrejše in usklajeno reševanje skupnih potreb morda celo izboljšale. Sicer pa je bil lanski program na področju cest in komunale v glavnem uresničen. "Smo tik pred analizo uresničevanja programa v minulem srednjeročnem obdobju in oceno stanja, kar naj bi bila tudi osnova za pripravo programa za naslednje srednjeročno obdobje od 1991. do 1995. leta. Glavni "izpad", če se tako izrazim, se na investicijskem področju kaže v načrtovani čistilni napravi v Radovljici. Vendar bomo vsaj z gradnjo le-te začeli še v tem obdobju in sicer letos. Imamo namreč že teh-nolško in tehnično dokumentacijo, soglasja na lokacijo in mislim, da so tudi realne možnosti za začetek gradnje in izgradnjo 20 tisoč enot. V končni fazi oziroma do konca prihodnjega srednjeročnega obdobja pa naj bi čistilna naprava imela 40 tisoč enot." Letošnji plan cestnih in komunalnih del je sprejemala ob koncu leta še tik pred ukinitvijo občinska cestno-komunal-na skupnost. Podprt je v glavnem 85-od-stotno, kar zadeva skupne potrebe. Precej slabše pa trenutno kaže pri tako imenovanih investicijah oziroma naložbah za obnovo vodovodov, kanalizacijo, odlagališče odpadkov. Vendar si v občini vseeno obetajo, da se bodo še letos razmere tudi na tem področju, vsaj kar zadeva ekologijo oziroma varstvo okolja in s tem v zvezi tudi uresničevanje potrebnih komunalnih programov, izboljšale. V razpravi je namreč osnutek odloka o ustanovitvi sklada za financiranje varstva okolja v občini ali na kratko rečeno: neke vrste občinskem ekološkem dinarju. Osnutek odloka je skupščina sprejela, v predlogu pred sprejetjem pa bodo zdaj izoblikovali vire sklada, med katerimi poleg občinskih računajo tudi na republiški dinar iz tega naslova. Za začetek delovanja sklada oziroma programa naj bi to omogočilo start pri gradnji čistilne naprave, vključevanje v sanacijo Blejskega in Bohinjskega jezera, pripravo projektov za sanacijo vodnih virov in priprave za sanacijo odlagališča odpadkov. "Kar zadeva redno vzdrževanje in obnove komunalnih naprav ter cest v krajevnih skupnostih, sem prepričan, da bomo, tako kot vsa leta doslej, s skupnimi napori v krajevnih skupnostih marsikaj uspeli uresničiti. Še vedno ostaja v veljavi izhodišče, da pri tovrstnih akcijah v krajevnih skupnostih k njihovemu 40-odstotnemu deležu prispevamo 60 odstotkov, čeprav smo letos prispevno stopnjo iz prejšnjih 2,30 odstotka od bruto osebnih dohodkov znižali na 2,03 odstotka in je tako najnižja na Gorenjskem, in če se ne motim, celo najnižja v Sloveniji. Ne skrbi me tudi učinkovit in uspešen izid akcije Očistimo okolje, ki poteka po vsej občini; pri čemer tekmujejo tudi šole. Vendar pa so še vedno precej "problematična" divja odlagališča, kljub organiziranemu odvozu odpadkov po vsej občini in rednem saniranju le-teh. Še najtežje pa je pri uresničevanju programov na regionalnih cestah. Odkar so v pristojnosti "republike", smo v občinah nasploh več ali manj nemočni. Tako je na primer že nekaj let nenehno poudarjana cesta v Lipniški dolini (Kropa). Kakšno je stanje na regio-nalkah pa še najbolje ilustrira ugotovitev, da smo serpentino proti Lancovem uredili v celoti z občinskim denarjem...!!" Letos je kar nekaj odsekov na regionalnih cestah zapisanih v programu Republiške uprave za ceste. Čeprav to še ne pomeni, da bodo načrtovane obnovo tudi doživele, pa v občini vendarle upajo, da bodo z nenehnim poudarjanjem in vztrajanjem morda do neke mere vendarle uspeli. Kar pa zadeva čisto in bolj urejeno okolje, pa Jure Klančnik upa, da se morda vendarle obetajo boljši časi; če ne zaradi drugega tudi zato, ker imajo ekologijo v programu kar vse stranke. A. Žalar Novo navtično društvo Pomorščaki tudi med Gorenjci Kranj, 12. aprila - Danes so se zbrali na prvem občnem zboru člani navtičnega društva Navtik v Kranju, v katerem se bodo ljubitelji športa na vodi spoznavali predvsem z veščinami pomorske plovbe. Že ta mesec načrtujejo dva tečaja, pred poletjem pa bi radi organizirali sejem rabljenih plovil in navtične opreme. Peščica zanesenjakov, ki se Šestim izbrancem bo na voljo ukvarja s športnim in rekreacijskim jadranjem na vodi, je lani spoznala potrebo po osnovanju navtičnega društva v Kranju. Pred koncem lanskega leta je sklicala ustanovni zbor, na katerem se je v društvo Navtik včlanilo 32 ljubiteljev vodnega športa. Nato pa je izvršni odbor z osmimi člani, kot je seznanil zbrane na prvem občnem zboru predsednik društva Robi Kovšca, postoril vse potrebno za registracijo društva in sestavo programa dela. Društvo je v svojih pravilih zapisalo, da bo skrbelo za ljubiteljsko delovanje mladih in odraslih v vodnem športu ter njihovo spoznavanje s pomorskimi veščinami in drugimi nujnimi znanji za ta tehnični šport. Osnovni cilj že uresničuje z organizacijo dveh tečajev. Med 15-urnim tečajem za voditelje čolnov, ki bo potekal od 17. do 25. aprila v kranjski osnovni šoli Stane Žagar, bodo udeleženci zvedeli vse potrebno o navigaciji in orientaciji, vremenu in vetrovih na Jadranu, mornarskih veščinah, pravilih plovbe in motorjih ter opremi za čolne, izpit pa bodo opravljali v reški kapetaniji. jadralni tečaj, ki ga bodo preživeli med 27. aprilom in 4. majem na plovbi z dvema modernima 8-metrskima jadrnicama od Pirana do Medulinskega zaliva. Če bo dovolj zanimanja, bodo tečaj za jadralce s podobnim programom izvedli še konec maja. Vodstvo društva si prizadeva za dogovor z organizatorji sejma turistične opreme na Kokrici, da bi skupaj z njimi pred poletjem ponudili rabljeno navtično opremo, sicer pa bodo sejem sami pripravili jeseni. V načrtu imajo tudi predavanja izkušenih jadralcev in pomorščakov. Največja naloga bo gotovo pridobitev društvenih prostorov, v katerih bo v prihodnosti delavnica za popravila plovil in motorjev. Na občnem zboru so seveda govorili še o nuji po medsebojnih stikih članstva, sodelovanju z organizacijami za tehnično in telesno kulturo ter pridobivanju denarja, s katerim bi postopno prišli do društvenih plovil. Prvi korak so storili z vpisom okrog 20 novih članov, ki so vplačali po 100 dinarjev članarine; za mladino je ta le 10 dinarjev. Stojan Saje Cerkljanske novice Cerklje - V nakladi 500 izvodov je pred dnevi izšla druga letošnja številka Cerkljanskih novic, ki redno izhajajo že deveto leto. Tudi tokrat so jo prejela vsa gospodinjstva v Cerkljah, Pšenični Polici in Vasci. Tokrat so v novicah dali poseben poudarek letošnjim volitvam, v uvodniku pa je tudi prispevek o junijskem srečanju slovenskih družin pod Jenkovo lipo v Dvorjah. Predstavili so obširen program aktivnosti v krajevni skupnosti in telefonsko akcijo pod Krvavcem, kjer so za razširitev telekomunikacijskih zmogljivosti dobili kar 530 prijav. V novicah je tudi prispevek o delu društva upokojencev, ki ima 460 članov, in povabilo na občni zbor turističnega društva Cerklje, ki bo 20. aprila v kinodvorani zadružnega doma v Cerkljah. Razen tega objavljajo tudi vse letošnje glavne prireditve in nazadnje še zahvalo delegatom, ki so uspešno opravili delo v minulem mandatnem obdobju od 1986. do 1990. leta. (kj) Kabelska TV VO & VO Interni kanal je (lahko) velika pridobitev Voglje, 16. aprila - Lani oktobra, ko so v krajevni skupnosti Voklo in Voglje v kranjski občini končali telefonsko akcijo, je bil zgrajen tudi kabelski sistem za sprejem satelitskih programov in za interni televizijski program. Nanj je vključenih okrog 140 gospodinjstev oziroma približno polovica v obeh krajevnih skupnostih. Pri internem kanalu pa se največ trudi Rajko Žerovnik iz Vogelj. Po montaži antenskega sistema na strehi gasilskega doma v Voklem in ureditvi studia na malo manj kot desetih kvadratnih metrih v prostorih gasilskega doma je celoten kabelsko-televizijski VO & VO sistem začel tudi delovati. Poleg domačih oziroma zemeljskih TV programov danes vsi, ki imajo kabelski priključek, lahko spremljajo tudi štiri satelitske in na posebnem kanalu še interni program. Načrtujejo, da bi k satelitskim programom dodali še kakšnega, interni kanal pa obogatili s pestrim krajevnim programom. "Za ime VO & VO smo se odločili, da ne bi bilo pri-pomb, kdo ima prednost (Voklo ali Voglje oziroma obratno). Trenutno imamo za celoten sistem še enoletno garancijo, vendar se bo kmalu treba ;! odločiti oziroma dogovoriti, kako ga bomo vzdrževali v prihodnje," pravi Rajko Žerovnik. "Vgradili smo kakovostne kable in naprave in ob rednem vzdrževanju bo sistem lahko dosegel kar lepo starost. Pa tudi razširitev dopušča celo na Tr-boje in Šenčur. Sicer pa je sistem prav gotovo velika informativna pridobitev in obogatitev. Prepričan pa sem, da je prednost sistema prav interni kanal, na katerem bi radi imeli vsak dan različne krajevne informacije. Dvakrat na teden zdaj vrtimo filme, imeli pa smo že tudi nekaj poučnih oddaj ob nedeljah dopoldne in tudi nekaj reportažnih, ki smo jih sami posneli." Trenutno pa je Rajko edini, ki se trudi, da ostaja interni kanal živ. Meni, da ob velikem zanimanju, pravzaprav ni pravega poguma pri tistih, ki bi morda bili pripravljeni sodelovati. Zato si želi tovrstnega sodelovanja in vabi vse, ki jih pripravljanje programa na internem kanalu zanima, da se oglasijo v studiu v gasilskem domu v Voklem. "Sicer pa se bomo morali čimprej dogovoriti glede vzdrževanja oziroma upravljanja, z anketo pa nameravamo ugotoviti, kaj bi krajane na internem kanalu najbolj zanimalo. Morda bomo v prihodnje dokupili nekaj opreme, saj imamo trenutno le commodorjev računalnik, videorekorder in televizor. Močnejši računalnik, ki bi omogočal drugačno grafično opremo in kamera bi bila dopolnitev, s katerima bi program prav gotovo lahko naredili privlačnejši. Predvsem pa dober program terja sodelavce z idejami, ki so pripravljeni nameniti tudi kakšno uro prostega časa. Na ta način bo interni kanal resnično tista prava pridobitev in opravičilo za precejšnjo dosedanjo naložbo." _ A. Žalar Rajko Žerovnik Torek, 17. aprila 1990 5. STRAN M"'GLAS Vsak šesti prejema socialno pomoč Način življenja: iz rok v usta Niti štiričlanska družina z dvema delavskima plačama se ne prebije brez ene od socialnih pomoči Kranj, aprila - Po prvomajskih praznikih bodo vsi tisti, ki so pravočasno vložili prošnjo za socialnovarstvene pomoči, prišli na svoj račun - če kajpada izpolnjujejo pogoje za to. Žal je slednjih vse več, denarja v socialnih skladih pa ne. Tako v kranjskem Centru za socialno delo vedo povedati, da so do zdaj izčrpali že vsa denarna sredstva, ki so jim bila za to leto dodeljena za začasne socialne pomoči. Na razpolago imamo februarske podatke o življenjskih stroških (denimo) štiričlanske delavske družine. Povprečni so znašali 16.843 dinarjev, minimalni 10.316, nujni pa 6.863 dinarjev. Za precejšnje število slovenskih družin so dohodki, ki bi tvorili prvi ali drugi znesek družinskega proračuna, le sanje, ve* čas pa se množi število onih, ki jim plača družinsko blagajno napolni le za preživetje, za goli vsakdanji kruh in mleko. Ivan Ur-lep: »Sem upokojenec s srednjo pokojnino in brez vsakih social-• nih pre-jj jem kov. Tudi jih 'nikoli nisem iskal. Pokojnina mi zadošča.« Zatorej ni čudno, če se na Centrih za socialno delo množi število prosilcev za katerokoli socialnovarstveno pomoč. V Kranju, kjer je na spisku prejemnikov že 14 odstotkov prebivalcev, prek 11.000 po številu, so nam povedali, da naraščajo domala vse vrste pomoči, le varstvenih dodatkov k pokojninam dodeljujejo manj kot prej, ker so pokojnine lani bolj dohajale življenjske stroške kot Brigita Urbane: »Saj moram preživeti s plačo! Ne prejemam nobene socialne pomoči. Nekoč smo sicer vložili prošnjo za otroški dodatek, vendar smo imeli ravno toliko dohodka preveč, da nismo bili upravičeni.« drugi prejemki. Se vedno razdelijo največ denarnih pomoči otrokom, več kot 7000, veliko pa tudi štipendij iz združenih sredstev in denarnih nadomestil za brezposelnost. Strahovito naraščajo subvencije stanarin, 1147 so jih razdelili, letos pa je prosilcev dvajsetkrat več. Do te oblike pomoči so upravičeni ne le tisti, ki po izračunih lanskega dohodka ne zapadejo pod »cenzus«, temveč jim gre pomoč tudi glede na trenutno socialno stanje. Ker se v občini množi tudi število brezposelnih in tistih, ki so obsojeni na pri- Mojca Ra-tkovič: »Ko je bila hči še v vrtcu, sva zanjo plačevala znižano oskrbnino. Zdaj imamo edino-le subvencionirano stanarino, februarja pa sem vložila prošnjo za otroški dodatek. V Tekstilindusu sem prejšnji mesec zaslužila 2200 dinarjev, mož pa je brez zaposlitve, ker je pri zasebniku dobil odpoved.« silne dopuste, je razumeti tako povečano povpraševanje. Tudi oprostitev participacije za zdravstvene storitve, še pred leti malo pomembne postavke med socialnimi pomočmi, danes šteje več kot 700 upravičencev. O podobnih izkušnjah kot v Kranju govore tudi v Škofji Loki, kjer so vseh socialnih pomoči razdelili opazno več kot leto poprej. Domala petina prebivalcev je na socialni listi, med njimi celo družine z dvema povprečnima osebnima dohodkoma, ki zlasti povprašujejo po otroških dodatkih in subvencionirani stanarini. Slednjih je bilo kar 40 odstotkov več kot prejšnje leto. Vinka Nedvić: »Edina družbena pomoč, ki jo dobim, je subvencija stanarine. Pri visokih stroških bivanja mi je prav dobrodošla in mi pomaga preživeti mesec. Moja plača v Planiki je namreč bolj skromna.« D. Z. Žlebir svet brez BLEščtc Kaj pa moremo - tak je zakoni ! Ob padcu življenjskega standarda, ki je za posamezne delovne družbene sloje že kar grozljiv, ob tem, da se zaradi stečajev povečuje nezaposlenost in narašča strah pred izgubo dela, je vsesplošna klima že taka, da kar nekako zamerimo upokojencem, da bi »v tako težkih razmerah, ko še delavci nimajo kruha« povzdignili svoj glas. Že tako ali tako so v družbi, ki nima ravno zglednih civilizacijskih norm in etičnih vrednot, tako ali drugače marginalna skupina prebivalstva, kar znamo tudi slikovito in brez zadržkov vsakokrat tudi povedati, češ »le kaj se pa zdaj ti šopirijo, saj so ja v penziji« ali »mir naj dajo, saj imajo dosti...« Kar pri nas ravno ne ustvarja ali se ne spreneveda, da ustvarja presežke delovne vrednosti ali profit, je za nas nezanimivo, odpisano in odvečno, malo da ne strošek. A številni naši upokojenci, katerih bedni status čaka prej ali slej vsakogar izmed nas. doživljajo številne krivice. Na železarskih Jesenicah je takih upokojencev veliko. Železarna namreč za svoje delavce ni plačevala vseh prispevkov v pokojninskih sklad, zato tudi danes nimajo pravice do nekoliko višjih pokojnin... Med takimi upokojenci je tudi 60-letna L.R. z Jesenic, ki je raznoraznim komisijam in tudi sodišču združenega dela dokazala, da so ji s Šolsko morje bo marsikoga krepko udarilo po žepu "Zastonj" osnovna šola kaže osle Poletna šola v naravi spet postaja za prene katerega otroka edino doživetje morja in priložnost, da se nauči plavati. Kranj, 15. aprila - Zelo malo denarja je osnovnim šolam še ostalo za t.i. dodatni program, ki ga imajo nekateri za luksuzno nadgradnjo zagotovljenega (obveznega) programa. Vanj med drugim sodita tudi zimska in poletna šola v naravi; a če so se starši in šole večinoma že odrekli zimskemu pouku v naravi, ki je predvsem zaradi drage smučarske opreme za glavnino nedosegljiv, pa se vsaj poletnemu se ne bi radi. Tokrat ne bomo govorili o pomembnosti plavalskega znanja, o tem, kako blagodejno vpliva nekajdnevna odsotnost otrok od doma in staršev na njihov razvoj, največjo samostojnost, tovarištvo. Pogledali bomo, katero obalo so izbrali v nekaterih gorenjskih šolah in koliko bo zajedla v starševske žepe. Medtem ko Tržičani vztrajajo pri zimski šoli v naravi, bodo Jeseničani gostovali v letovišču domačega DPM. Cene še nimajo. Več smo zvedeli v Kranju. V novi šoli Matije Čopa na Planini bo sedemdnevno bivanje v Novigradu prek Zavoda za letovanje Kranj starše stalo 600 do 700 dinarjev, odvisno, kako bo z dinarjem. Nekaj manj kot polovico ekonomske cene šole v naravi bodo namreč dobili iz občinskega proračuna. Staršem so ponudili možnost plačevanja po obrokih, socialno najbolj ogroženim pa bodo še dodatno pomagali. Želijo namreč, da gredo vsi drugošolci, sicer šola v naravi izgubi smisel. Drugošolci šole Simona Jenkaa bodo junija potovali na Stenjak, ker jc bil Zavod za letovanje glede na kakovost najugodnejši ponudnik. Starši bodo prispevali po 940 dinarje. Četrtošolci iz škofjeloške šole Petra Kavčiča bodo letovali v taboru v Fazani. Šola v naravi bo starše stala okrog 800 linarjev, ostalo bodo pokrili iz občinske blagajne. Največ težav pri zbiranju denarja bodo najbrž imeli v šoli Ivana Tavčarja v Gorenji asi. Kar 80 odstotkov njihovih učencev ne zna plavati, večina jih bo prvič v veliki vodi. Bivanje v mladinskem zdravilišču RK na Debelem rtiču jih bo stalo 140 dinarjev na dan. Starši naj bi prispevali po 900 dinarjev - po '50 dinarjev na mesec že zbirajo od novega leta naprej - po 300 dinarjev na učenca pa bi radi nastrgali iz drugih virov. Tudi v tej šoli bodo še posebej pomagali najbolj revnim, pred odhodom na morje pa se bodo, tako kot drugod, privajali vodi v bazenu. H. Jelovčan količniki »umetno znižali« pokojninsko osnovo in da je bila pravzaprav upravičena do znatno višjega osebnega dohodka za odmero. Njene besede so polne razočaranja in grenkega spoznanja: »Petintrideset let sem delala v železarni, v pisarni in bila s plačo nekako na železarskem povprečju. Zdaj imam nekaj dinarčkov nad zajamčeno pokojnino, tako da nisem upravičena do nikakšrnih subvencij ali družbenih pomoči A skupaj s prijateljico, ki je v podobnem položaju, sva se odločili, da »greva do konca«. Vse sva izračunali, vsem vse dokazali in vsi so rekli: »Saj imate prav, a tak je zakon.« Pri vsem pa se mi zdi še najbolj sramotno, če ne že žaljivo, da te pošiljajo na odbor za uveljavljanje pravic, pa na odbor za varstvo pravic, na Socialistično zvezo, greš na Z K, greš na partijo... Nič! Sprašujem: čemu tako družbeno licemerstvo, da te pošljejo na neki odbor za uveljavljanje pravic, če ti tam rečejo, da je vse prav in vse po zakonu? Saj ja nisem neumna in vem, da so že referenti delali po zakonu in ni treba, da je odbor za uveljavljanje pravic spet neki nadzorni organ nad zakonom. Zaradi lepšega pa takih odborov res ni treba! Z zajamčeno pokojnino danes ne moreš nič. Ko odplačaš stanovanje in druge stroške, se že sprašuješ, ali bi si kupil nogavice ali ne. Gorje, če si bolan, gorje, če se ti pokvarijo gospodinjski stroji. Toneš v vedno večjo revščino in bedo in nenehno te je strah, kaj šele bo, saj gre gospodarstvu tako slabo. Vseskozi in venomer pa te najbolj bolijo krivice, ki so se ti zgodile pri odmeri pokojnine in brezbrižen odnos služb, ki te vzvišeno in birokratsko odpravijo s hladnim »Kaj pa moremo -tak je zakon.« D. Sedej Nudim - rabim Nastaja servis za hišna opravila Kranj, aprila - Pred nekaj leti so v kranjskem Centru za socialno delo opravili analizo o tem, kolikšna je med starimi ljudmi potreba po pomoči pri raznih težjih hišnih opravilih. Dognali so, da kar velika, in sklepali, da to še v večji meri velja tudi za ostale prebivalce. To je ena plat medalje, ki je botrovala osnovanju servisa za hišna opravila pri tej kranjski ustanovi. Druga pa je vse več ljudi, ki so brez službe in dohodkov, in pri Centru iščejo socialno pomoč. Servis jim bo omogočal priložnostni zaslužek. S podobnim posredovanjem se v Kranju že ukvarjata dve ustanovi, Mladinski servis, ki posreduje začasne zaposlitve v delovnih organizacijah, in Rdeči križ, ki skrbi za nego bolnikov na domu. Servis za hišna opravila naj bi prav tako ubil dve muhi na mah: ljudem, ki so voljni plačati, da kdo namesto njih opravi napornejša hišna dela, bi pripeljali ustreznega delavca. Nezaposlenim in ljudem v stiski, ki iz različnih vzrokov niso zmožni za pridobitno delo s polnim delov-nikom, pa bi priskrbeli občasno delo in zaslužek. Center za socialno delo posredništva ne bi zaračunaval. Sprejel bi le moralno obvezo, da naročniku priskrbi kar najprimernejšega delavca. Za zdaj je servis še v povojih, čeprav je za njim že prva praktična izkušnja: naročniku je priskrbel dva delavca, ki sta nekaj dni pomagala pri raztovarjanju opeke. Zadovoljstvo je bilo obojestransko: dobro opravljeno delo in zaslužek na roko. Kdor bo potreboval pomoč pri delu na vrtu, generalnem čiščenju stanovanja, pospravljanju kleti in podstrešij, spravilu kurjave, selitvi, enostavnih grobih zidarskih delih, se bo poslej lahko obrnil na servis. Enako bo lahko storil oni, ki bi rad delal in si kaj prislužil. Na servisu se bosta bodisi sama dogovorila za ceno bodisi jo bo orientacijsko postavil servis, kasneje bodo na voljo tudi ceniki. Servis bo kli-entom na voljo vsak ponedeljek in sredo med 8. in 9. uro dopoldne na Centru za socialno delo (na občini), v sobi 22, ali po telefonu 25-661, interna 398. Podoben servis že dlje časa poznajo tudi v ljubljanski občini Moste -Polje. Ne le strokovnjaki, ki so ga osnovali, tudi klienti, ki potrebujejo njegovo posredovanje, ga zelo pohvalijo. Upamo, da bo enako tudi v Kranju. D. Z. Žlebir Pomisel Delavec postaja trino blago Ko smo se pred kratkim prebijali proti Davči, je v gozdu ob poti padel v oči komaj nekaj let star tovarniški obrat. Pa ne morda pričakovana žaga ali kmetijska ustanova, kar bi bolj sodilo v ta hribovski, s kvalitetnim lesom porasli okoliš, temveč kovinsko-predelovalni obrat. Socialistično vzgojenemu človeku se sicer najprej utrne pohvalna misel na oblast, ki je davškemu človeku, da bi ga obdržala v domačih hribih, pripeljala industrijo tako rekoč na domači prag. A podjetniškemu duhu časa je tuja miselnost, ki postavlja tovarne predvsem zato, da bi bilo za ljudi na voljo dovolj delovnih mest, ne glede na to ali so ta produktivna ali ne. Davški primer mi je prišel na misel spet tedaj, ko so v slovenski skupščini mleti in se tolkli za vsak člen nove delovne zakonodaje. Po njej namreč delovno mesto in zaposlitev nista več absolutna zapoved, pač pa izraz tržnih potreb, delavec pa nič drugega kot blago na trgu delovne sile. Že zdaj nam je jasno, da je tega blaga na tržišču v izobilju, v prihodnje bo ponudba najbrž še dosti večja, povpraševanja po njem pa ne v enaki meri. In skrb za to, da bodo brezposelni dobili delo, ne bo več v tolikšni meri skrb »družbe«. Najbrž se ne bo več dogodilo, da bi tovarno pripeljali k delavcem (razen če tega ne bi zahtevali kaki drugi razvojni cilji), ampak bo tako kot v razvitem svetu ravno obratno. Tisti, ki res hoče zaposlitev, jo bo imel ne glede na vse okoliščine. Na tujem se nekateri ljudje vozijo na delo več deset (ali sto) kilometrov daleč ali se celo preselijo, če to terja od doma zelo oddaljeno delovno mesto. Tamkaj ni nič nenavadnega vsakih nekaj let menjati službo. Trda konkurenca za delovna mesta terja neprestano izobraževanje, obnavljanje znanja in kdor hoče delo obdržati, si mora na tem področju zelo prizadevati. Ne vem sicer, ali naša nova delovna zakonodaja že pomeni, da bo kaj kmalu nam samim namesto »družbi« naloženo več odgovornosti za zaposlitev, ali pa bo za to potrebnih več let. Težak bo zasuk po desetletjih družbene skrbi za zaposlitev, ko je človek zlahka dobil delo, ki mu je ustrezalo, in ga, če je hotel, obdržal za vse življenje. Vendar bo v hudi konkurenci za delo najbrž nujno, da denimo nekdanja Iskrina delavka za trakom sprejme delo snažilke ali zaposlitev v 20 kilometrov oddaljenem, a zaradi slabih avtobusnih zvez odročnem Mengšu. D. Z. Žlebir Pokojnine višje za desetino Še pred prvomajskimi prazniki bodo upokojenci deležni aprilskih pokojnin, tokrat povečanih za slabo desetino. Usklajene bodo z rastjo povprečnih plač, ki so se februarja primerjaje z januarskimi povečali za 9,6 odstotka. Ker povečanje velja za nazaj, bodo dobili tudi poračun za dva meseca. Po tej uskladitvi bo najnižja pokojnina za 15 let zavarovalne dobe znašala 1192 dinarjev za moške in 1362 dinarjev za ženske. Skupaj z razliko bodo prvi prejeli 26. aprila 1400 in 1601 dinarjev. Najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo bo 2895 dinarjev, skupaj z razliko bodo ti upokojenci dobili 3402 dinarjev. Najvišja pokojnina po aprilski uskladitvi pa znaša 13.720 dinarjev, z razliko vred bodo tem prejemnikom izplačali 16.930 dinarjev. Najvišja možna pokojnina, odmerjena po posebnih predpisih, ki veljajo za spomeničarje, bo po novem 23.715 dinarjev, z razliko 27.869 dinarjev. Na enak način se povečujejo tudi drugi prejemki. Dodajmovše to, da se bodo pokojnine poslej valorizirale sproti, kar pomeni, da bodo poračuni manjši, osnovni zneski pa realnejši. Planinski izlet na Čebine Planinska sekcija pri Društvu upokojencev v Kranju vabi vse ljubitelje narave in gorskega sveta na izlet na Čebine. Tja pojdejo v četrtek. 19. aprila, z odhodom ob 5.43 s kranjske železniške postaje. Z vlakom pojdejo do Zagorja, nato pa do Kotedraža in Ce-bin, nazaj pa mimo Planinske vasi do Kleka in v Trbovlje. Skupne hoje je za 3 do 4 ure. Na železniški postaji lahko kupite potratno vozovnico po znižani ceni za upokojence. Izlet bosta vodilaDragi-ca Pirih in Igor Kloar. Po nakupih 23. aprila pojdejo kranjski upokojenci spet na poldnevni nakupovalni izlet v Avstrijo. Odhod bo ob 7. uri izpred kina Center Kranj, prijave zanj pa sprejemajo ob ponedeljkih, sredah in petkih dopoldne na Tomšičevi 4. Na Koroško Društvo upokojencev iz Kranja vabi upokojence na izlet, ki bo v sredo, 9. maja, z odhodom ob 6. uri izpred kina Center Kranj. Relacija izleta bo naslednja: vožnja čez Jezerski vrh do Železne Kaple in Velikovca, kjer bo postanek in organiziran nakup. Nato bodo obiskali najsevernejšo postojanko slovensko govorečih Korošcev v Djekšah in si ogledali pozno gotsko cerkev in protiturški tabor. Uživali bodo v lepem razgledu z višine 1.159 metrov. Prek Velikovca se bodo vrnili na našo stran, kjer bodo imeli v Šentanelu kosilo. Obiskali bodo še Kotlje, Prežihovino in rekreacijski center Ravenčanov pri Iveričkem jezeru. Prek Slovenj Gradca in Titovega Velenja se bodo vrnili v Kranj. Prijave zbira do 4. maja društvo upokojencev na Tomšičevi 4, vsak ponedeljek, sredo in petek, med 8. in 12. uro. NE ZAMUDITE! ZARADI PRENEHANJA POSLOVANJA V KRANJU. CANKARJEVA 15. SMO VAM PRIPRAVILI DNEVE NAJUGODNEJŠEGA NAKUPA 0D 13. -19. APRILA CENE VSEM IZDELKOM SMO ZNIŽALI D0 60% IZKORISTITE ŠE ZADNJO, POSLOVILNO CENO! VSEM DRAGIM . OBISKOVALCEM MODNEGA ATELJEJA ETIN0 PERO HVALA Z ZAUPANJE! MODNI ATELJE ETIN0 PERO (®@mmmmXLA& 6. STRAN VOLITVE Torek, 17. aprila 1990 KRANJ RAZGLAS Občinska volilna komisija Kranj objavlja na podlagi 67 člena Zakona o volitvah v skupščine (Uradni list SRS. štev 42/89 in 5/90) SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE DELEGATOV V ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE KRANJ NA VOLITVAH 22. aprila 1990 Številka volilne enote: 1 Območje volilne enote KS Bela Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so: 1. Franc BIZJAK, roj 1957, gradbeni tehnik, Zgornja Bela 44/a, Preddvor, Predlagatelj Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj 2. Anton VALJAVEC, roj 1936, zavarovalni agent (zastopnik), Sr.*Bela 21, Preddvor, Predlagatelj KS Bela V seznam kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata, številka volilne enote: 2 Območje volilne enote: KS BESNICA Voli se 1 (en) delegat Kandidati so: 1 Ivan LEBEN, roj. 1949, komercialist, SP. Besnica 89, Zg Besnica, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj 2. Janez POTOČNIK, roj. 1941, ing elektrotehnike SP Besnica 26, Zg. Besnica, Predlagatelj: KS Besnica V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata številka volilne enote: 3 Območje volilne enote: KS BITNJE Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so 1. Vili KNEZ, roj. 1949, ing. strojništva, ZG. Bitnje 160, Zabnica, Predlagatelj: KS Bitnje 2. Franc VALANČIČ, roj. 1942, tehnik, Zg. Bitnje 228, Zabnica, Predlagatelj KS Bitnje 3. Franc HARTMAN, roj. 1946, strojni ing., Sp Bitnje 21; Zabnica, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj V seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati, številka volilne enote: 4 Območje volilne enote: KS BRATOV SMUK Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so: 1. Jakob VERČIČ, roj 1961, strojni tehnik, Rudija Papeža 3, Kranj, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj 2 Amalija KAVČIČ, roj. 1943,-dipl. sociolog, Juleta Gabrovška 34, Kranj, Predlagatelj: KS Bratov Smuk 3 Janez a2MAN, 1932, dipl. ing kemije, Cesta Talcev 83/a, Kranj, Predlagatelj: KS Bratov Smuk 4. Frančiška ALATIČ, roj. 1944, dipl. organizator, Tuga Vidmarja 8, Kranj, Predlagatelj: KS Bratov Smuk V seznamu kandidatov so vpisani 4 (štirje) kandidati. Številka volilne enote 5 Območje volilne enote: KS Britof Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so 1. Anton SAJOVIC. roj. 1943, pomočnik direktorja, Orehovlje 23, Kranj, Predlagatelj: 00 ZK Britof 2. Anton PRESEK, roj. 1940, gradbeni tehnik, projektant, Britof 150, Kranj, Predlagatelj: DEMOS - združena opozicija odbori občine Kranj V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata številka volilne enote: 6 Območje volilne enote: KS Brnik Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so: 1. Miro JAGODIC, roj 1954, samostojni obrtnik - gostilničar, Vopovlje 10, Cerklje, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj 2. Jože PRESTOR, roj. 1945, tkalski mojster, Zg. Brnik 81, Cerklje, Predlagatelj: Svet krajevne skupnosti Brnik V seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati, številka volilne enote: 7 Območje volilne enote: KS Kranj-Center Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so: 1 Ljubica ERJAVEC-OLUP, roj. 1935, upokojenka, Cankarjeva 17, Kranj, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj 2. Franc BENEDIK, roj 1944, prof. zgodovine in geografije, Rotarjeva 3, Kranj, Predlagatelj: Krajevna konferenca SZ - KS Kranj Center V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata številka volilne enote: 8 Območje volilne enote: KS Cerklje Voli se 1 (en) delegat Kandidati so: 1. Rudolf ŠULIGOJ, roj. 1952, višji upravni delavec, Cesta v Polico 11, Cerklje, Predlagatelj: Krajevna skupnost - Svet KS Cerklje na Gorenjskem 2. Ivan MLAKAR, roj. 1936, mizar, Frnovlje 5, Cerklje, Predlagatelj: Demos -združena opozicija, odbori občine Kranj V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata, številka volilne enote: 9 Območje volilne enote: KS Čirče Voli se 1 (en) delegat Kandidati so 1. Jože KAVČIČ, roj. 1941, obrtnik, Retljeva 15, Kranj. Predlagatelj: Demos -združena opozicija, odbori občine Kranj 2 Janez LUKAN, roj. 1924, gradbeni delovodja, Grmičeva 9/A, Kranj, Predlagatelj: Svet krajevne skupnosti Čirče V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata številka volilne enote: 10 Območje volilne enote: KS Duplje Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so: 1. Janez GRADIŠAR, roj 1944, ekonomist, Sp. Duplje 66/B, Duplje, Predlagatelj: Svet KS Duplje 2. Ivan ŠKRJANC, roj. 1932, zobotehnik, Zg. Duplje 59, Duplje, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata številka volilne enote: 11 Območje volilne enote: KS Golnik Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so: 1. Friderik MALI, roj 1942, strojni tehnik, Golnik 167, Golnik, Predlagatelj: Osnovna organizacija ZKS KS Golnik 2. Peter STEFE, roj. 1948, gumar, Golnik 70, Golnik, Predlagatelj: Svet KS Golnik V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata. Številka volilne enote: 12 Območje volilne enote KS Gorenja Sava Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so: 1. Anton JANŠA, roj 1948, komercialist, Gorenjesavska c. 28, Kranj, Predlagatelj: Osnovna organizacija ZKS - SDP KS Gorenja Sava 2 Marjan BEZAN. roj. 1959, dipl. ing kemije, Gorenjesavska c. 37, Kranj, Predlagatelj: Zbor občanov in Svet KS Gorenja Sava 3. Jožef-Viktor LOKAR, roj 1941, gradbeni tehnik, Gorenjesavska c 50, Kranj, Predlagatelj Zbor občanov in Svet KS Gorenja Sava 4. Stanislav TOMAZlČ, roj. 1922, upokojenec, Savska loka 17, Kranj, Predlagatelj: Zbor občanov in Svet KS Gorenja Sava, Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj V seznamu kandidatov so vpisani 4 (štirje) kandidati, številka volilne enote: 13 Območje volilne enote: KS Gorice Voli se 1 (en) delegat Kandidati so: 1. Aleš RIBNIKAR, roj. 1935, obrtnik klepar in vodni instalater, Gorice 48, Golnik, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj 2. Franc ŠENK, roj. 1946, avtomehaniK Gorice 30, Golnik, Predlagatelj: KS Gorice in KK SZ Gorice * 3 Bogdan ŽNIDAR, roj. 1947, strojni ing., Gorice 35/A, Golnik, Predlagatelj: KS Gorice in KK SZ Gorice V seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati. številka volilne enote: 14 Območje volilne enote: KS Grad Voli se 1 (en) delegat Kandidati so: 1 Franc ZLEBIR, roj 1944, dipl. ing. teh., Dvorje 100, Cerklje, Predlagatelj: KS Grad 2. Boris REZAR, roj 1961, mesar, Grad 28 Cerklje, Predlagatelj Svet KS Grad V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata. Številka volilne enote: 15 Območje volilne enote: KS Huje Voli se 1 (en) delegat Kandidati so 1 Lojze GROS, roj 1948, ključavničar, Župančičeva 14, Kranj, Predlagatelj: KS Huje 2. Štefan KRČ, roj. 1947, kmet, Huje 9, Kranj, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata. številka volilne enote: 16 Območje volilne enote: KS Jezersko Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so: 1 Luka KARNIČAR, roj. 1956, predmetni učitelj, Zg Jezersko 47, Preddvor, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj in Zbor krajanov KS Jezersko 2 Marko ŠINKOVEC, roj. 1959, kmetovalec, ZG Jezersko 130, Preddvor, Predlagatelj: KS Jezersko - zbor krajanov V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata, številka volilne enote: 17 Območje volilne enote: KS Jošt Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so: 1 Joža VALANČIČ, roj. 1954, kmet, Pševo 10, Kranj, Predlagatelj: KS Jošt io Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj 2 Janez NOVAK, roj 1931, upokojenec, Čepulje 3, Kranj, Predlagatelj: KS Jošt 3 Janez HRIBERNIK, roj 1951, kmet, Planica 2, Kranj, Predlagatelj: KS Jošt V seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati, številka volilne enote: 18 Območje volilne enote: KS Kokra • Voli se 1 (en) delegat Kandidati so: 1 Stanislav BERGANT, roj 1949, dipl. elektro ing.. Kokra 42, Zg Jezersko, Predlagatelj: Zbor krajanov KS Kokra in Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj 2. Ciril KODER, roj 1950, usnjar, Kokra 41/a, Zg. Jezersko, Predlagatelj: Zbor krajanov KS Kokra V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata. Številka volilne enote: 19 Območje volilne enote: KS Kokrica Voli se 1 (en) delegat Kandidati so: 1. Silvo MIKLAVČIČ, roj. 1962, avtomehanik, Golniška 74, Kranj, Predlagatelj: KS Kokrica 2. Janez PIVK, roj. 1938, prometni tehnik - orodjar, Galetova 2, Kranj, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odobri občine Kranj V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata številka volilne enote: 20 Območje volilne enote: KS Mavčiče Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so: 1 Alojz JEŠE, roj. 1954, kmet, Jama 26, Mavčiče, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj 2. Rafael TRATNIK, roj 1942, strojni tehnik, Podreča 50, Mavčiče, Predlagatelj: Svet KS Mavčiče V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata. Številka volilne enote: 21 Območje volilne enote: KS Naklo Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so: 1. Anton ZELNIK, roj. 1957, ing. matematike, Cvetlična 12, Naklo, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odobri občine Kranj 2. Alojz MARINŠEK, roj 1933, gumar, Cesta 26. julija 60, Naklo, Predlagatelj: KS Naklo V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata številka volilne enote: 22 Območje volilne enote: KS Olševek-Hotemaže Voli se 1 (en) delegat Kandidati so: 1. Franci PERČIČ, roj. 1966, kmet, Olševek 42, Preddvor, Predlagatelj: Demos -združena opozicija, odobri občine Kranj 2. Alojz BLAZNIK, roj. 1931, upokojenec, Olševek 55/A, Preddvor, Predlagatelj: KS Olševek-Hotemaže 3 Marjan SAJOVIC, roj. 1941, obrtnik, Hotemaže 79, Preddvor, Predlagatelj: KS Olševek-Hotemaže V seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati, številka volilne enote: 23 Območje volilne enote: KS Orehek-Drulovka Voli se 1 (en) delegat Kandidati so: 1. Ivan VILFAN, roj. 1941, gradbeni ing., Zasavska 43/B, Kranj, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj in Svet skupščine KS Orehek-Drulovka 2 Božidar KOS, roj. 1931, dipl. oec, Drolčevo naselje 16, Kranj, Predlagatelj: KK Socialistična zveza Orehek-Drulovka V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata, številka volilne enote: 24 Območje volilne enote: KS Planina' Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so: 1. Serafino BAUMAN, roj 1942, pleskar-soboslikar, Gubčeva 6, Kranj, Predlagatelj: Svet KS Planina 2. Vislava POTOČNIK, roj. 1952, višji upravni delavec, Gorenjskega odreda 16, Kranj, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata Številka volilne enote: 25 Območje volilne enote: KS Podblica Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so: 1. Matija KATRAšNIK, roj. 1963, mizar, Jamnik 2, Zg. Besnica, Prelagatelj: Svet KS Podblica 2. Jože KLEMENČIČ, roj 1943, upokojenec, Nemilje 4, Zg. Besnica, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj in KS Podblica 3. Matevž KORDEŽ, roj 1955, Jamnik 7, Zg. Besnica, mizar, Predlagatelj: Svet KS Podblica 4. Anton FISTER, roj. 1962, Jamnik 13, Zg Besnica, avtomehanik, Predlagatelj: Svet KS Podblica 5. Janez NASTRAN, roj 1962, cestni kontrolor, Njivica 7, Zg Besnica, Predlagatelj: Svet KS Podblica V seznamu kandidatov je vpisano 5 (pet) kandidatov številka volilne enote: 26 Območje volilne enote: KS Podbrezje Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so: 1. Viktor JESENIK, roj. 1921, prof.-upokojenec, Podbrezje 178, Duplje, Predlagatelj: KS Podbrezje 2. Jernej JEGLIČ, roj 1955, dipl. oec, Podbrezje 192, Duplje, Predlagatelj: KS Podbrezje V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata številka volilne enote: 27 Območje volilne enote: KS Poženik Voli se 1 (en) delegat Kandidati so: 1. Jože BOLKA, roj. 1946, Poženik 10, Cerklje, Predlagatelj: KS Poženik 2 Janez KERN, roj. 1962, PTT manipulant, Pšata 2, Cerklje, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj 3. Franc PROSENC, roj. 1945, Šmartno 32, Cerklje, Predlagatelj: KS Poženik 4. Matija KORITNIK, roj 1945, šofer, Poženik 44, Cerklje, Predlagatelj: KS Poženik V seznamu kandidatov so vpisani 4 (štirje) kandidati. številka volilne enote: 28 Območje volilne enote KS Preddvor Voli se 1 (en) delegat Kandidati so: 1. Jožef ZORMAN, roj. 1941, telefonski tehnik, Breg ob Kokri 10, Preddvor, Predlagatelj: Svet KS Preddvor 2. Branko POLIČAR, roj. 1952, dipl. ing strojništva, Preddvor 67/A Preddvor Predlagatej: Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata Številka volilne enote: 29 Območje volilne enote: KS Predoslje Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so: 1 Milan BAVEC, roj. 1942, dipl org , Predoslje 99/b. Kranj, Predlagatelj KS Pre-doslje-Suha 2 Ignac GORJANC, roj 1948, učitelj praktičnega pouka, Predoslje 150, Kranj, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata številka volilne enote. 30 Območje volilne enote: KS Primskovo Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so: 1. Darko JARC, roj. 1955. ing. računalništva, Staneta Žagarja 39, Kranj, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odobri občine Kranj 2 Jure BOJANIČ, roj. 1950, ing. org. dela, Draga Brezarja 10, Kranj, Predlagatelj: Svet KS Primskovo V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata, številka volilne enote: 31 Območje volilne enote: KS Stražišče Voli se 1(en) delegat. Kandidati so: 1. Franci ŠINK, roj 1952, ekonomist, Gasilska 1/b, Kranj, Predlagatelj: Demos -združena opozicija, odbori občine Kranj 2. Rudi BIZOVIČAR, roj. 1943, ročni stavec, šempeterska 42, Kranj, Predlagatelj: OO ZK Stražišče 3. Edvard RENKO, roj 1939, organizator dela, Hafnarejva 21/a, Kranj, Predlagatelj: Krajevna konferenca SZ Stražišče - predsedstvo V seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati. številka volilne enote: 32 Območje volilne enote: KS Struževo Voli se 1 (en) delegat. * Kandidati so: 1. Tone SAJOVIC, roj. 1930, gradbeni tehnik, Struževo 45/b, Kranj, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj 2. Ciril OMAHEN, roj. 1932, orodjar, Struževo 8. Kranj, Predlagatelj: KS Struževo I V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata številka volilne enote: 33 Območje volilne enote: KS Šenčur Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so: 1 Vinko VIDMAR, roj. 1935, orodjar-strojni ključavničar, Kranjska 42, Šenčur, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj 2. Filip VESEL, roj. 1931, dipl ekonomist, Partizanska ulica 35, Šenčur, Predlagatelj: Svet krajevne skupnosti Šenčur V seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati. številka volilne enote: 34 Območje volilne enote: KS šenturška gora Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so: 1. Marjan JAGODIC, roj. 1963, kmetovalec, Lenart na Rebri 6, Cerklje, Predlagatelj: Krajevna skupnost šenturška gora 2. Peter KRIVEC, ro[ 1954, inštruktor, šenturška gora 12, Cerklje, Predlagatelj: Krajevna skupnost šenturška gora 3. Ludvik PAVLIN, roj. 1931, gostilničar, šenturška gora 23, Cerklje, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj V seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati. Številka volilne enote: 35 Območje volilne enote KS Tenetiše Voli se 1 (en) delegat Kandidati so: 1. Rado GRAšlČ, roj 1949, prometni tehnik, Tenetiše 79, Golnik, Predlagatelj: Krajevna skupnost Tenetiše 2. Ciril HRNČIČ, roj. 1948, ekonomski tehnik, Tenetiše 81, Golnik, Predlagatelj: Krajevna skupnost Tenetiše V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata. številka volilne enote: 36 Območje volilne enote: KS Trboje Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so: 1. Franc BOHINC, roj. 1926, upokojenec, Trboje, 26, Kranj, Predlagatelj: Svet krajevne skupnosti in DPO Trboje 2. Zdravko KASTELIC, roj. 1963, strojni tehnik, Trboje 21, Kranj, Predlagatelj Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj 3. Ciril LAJOVIC, roj 1929, upokojenec, Trboje 2/a, Kranj, Predlagatelj: Svet krajevne skupnosti in DPO Trboje V seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati. Številka volilne enote: Območje volilne enote: KS Trstenik Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so: 1. Miro STARE, roj. 1935, medicinski tehnik, Trstenik 54, Golnik, Predlagatelj: Skupina občanov KS Trstenik 2. Franc KOŠIR, roj. 1940, elektro ing., Trstenik 53, Golnik, Predlagatelj: Demos - združena opozicija odbori občine Kranj V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata. številka volilne enote: 38 Območje volilne enote: KS Velesovo Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so: 1. Franc ČEBULJ, roj. 1952, prodajalec, Adergas 27, Cerklje, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odbor občine Kranj 2. Igor ŠIMENC, roj. 1957, elektrotehnik, Češnjevek 10, Cerklje, Predlagatelj: Podpora s podpisovanjem V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata številka volilne enote: 39 Območje volilne enote. KS Visoko Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so. 1 Alojz SMOLEJ, roj 1945, mehanik, Luže 22/a, Šenčur. Predlagatelj: Krajevna skupnost Visoko 2. Rajko BAKOVNIK, roj. 1958, dipl. organizator dela, Visoko 117, Šenčur, Predlagatelj: Krajevna skupnost Visoko V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata številka volilne enote: 40 Območje volilne enote: KS,Vodovodni stolp Voli se 1 (en) delegat Kandidati so: 1. Matjaž KURALT, roj. 1945, prof. telesne kulture. Partizanska cesta 21, Kranj. Predlagatelj: Krajevna konferenca SZS Vodovodni stolp 2. Marija KRAJNIK, roj. 1935, pravnik, Rupa 22, Kranj, Predlagatelj: Demos -združena opozicija, odobri občine Kranj 3. Ivan ROBE2NIK, roj 1936, organizator dela, Cesta JLA 44, Kranj, Predlagatelj: Kraievna konferenca SZS Vodovodni stolp V seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati. številka volilne enote: 41 Območje volilne enote: KS Voglje Voli se 1 (en) delegat Kandidati so: 1. Janez GLOBOČNIK, roj 1937, kmetovalec, Letališka ulica 3, Šenčur, Predlagatelj: SZS in Svet krajevne skupnosti Voglje 2. Franc ROZMAN, roj. 1929, upokojenec, Krožna ulica 4, Šenčur, Predlagatel) Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj, SZS in Svet krajevne skupn"' sti Voglje 3. Martin DOLINAR, roj. 1929, upokojenec, Na Vasi 12, Šenčur, Predlagatel) SZS in Svet krajevne skupnosti Voglje V seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati. številka volilne enote 42 Območje volilne enote KS Voklo Voli se 1 (en) delegat Kandidati so: 1. Jože ČOPEK, roj. 1946, dipl. organizator dela, Hrastje 117, Kranj, Predlag*' telj: Krajevna skupnost Voklo 2. Janez ZMRZNIKAR, roj. 1934, kmetovalec, Voklo 63, Šenčur, Predlagatel) Demos - združena opozicija, odobri občine Kranj V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata. nadaljevanje na 9. strani Anica Pajkič: pevski zbor kot sprostitev in obveza ABC ZBOROVSKEGA PETJA JE NA ŠOLI Kranj - Seveda ni mogoče niti ugibati, kako bi se obrnila poklicna pot Anice Pajkič, če bi dokončala študij solo petja. Po vsej verjetnosti ne bi več kot dve desetletji poučevala zgodovino in glasbo na kranjski Osnovni šoli France Prešeren, še prej pa na dveh drugih šolah. Toda - če bi se ji v življenju ponudila še kakšna tretja možnost, bi tudi ta imela povezavo z glasbo. Glasba vam je veliko pomenila že od otroštva, toda odločili ste se vendarle za učiteljišče in kasneje še za višjo pedagoško šolo. Zakaj? "Doma sem z Ljubnega na Gorenjskem, kjer so prav v času, ko sem odraščala, imeli do glasbe, petja pa sploh, prav poseben odnos. Spomnim se lju-benskega župnika Babnika, ki je poleg svojega poklica veliko dal tudi na posvetne stvari. Skupaj z drugimi glasbeniki, na primer prof. Janezom Bole-tom, so v Ljubnem pripravljali glasbene prireditve, kot so bile razne spevoigre in podobno. V cerkvenem obredu pa je bila glasba prav posebno pomembna, tako da so v Ljubno hodili k nedeljski maši celo iz Ljubljane - še posebej zaradi imenitnega pevsko glasbenega dela obreda. Že takrat so me spodbujali naj se odločim za študij solo petja, obrnilo pa se je tako, da sem se vsa leta ukvarjala le z zborovskim petjem." Preden ste imeli priložnost voditi samostojno svoj šolski pevski zbor, ste veliko tudi sami peli v odraslih pevskih zborih? "To je bilo predvsem v času študija na učiteljišču in na pedagoški šoli. Spoznala sem, kako delajo imenitni pevovodje, kot so bili prof. Slavko Mihel-čič, prof. Hanc pri Ljubljanskem Zvonu, no, pela sem tudi pri zboru Jože Moškrič. In to je vse. Toda prave izkušnje pridejo šele, ko sam vodiš pevski zbor. Prvega sem imela v Smledniku. Na Prešernovi šoli, kjer kljub upokojitvi še poučujem, pa prav tako še vodim pevski zbor, moj glasbeni kolega pa druge. Dolga leta pa sem sama vodila po tri pevske zbore na šoli. Voditi pevski zbor šolarjev ni tako preprosto, še posebej, če je v zboru sto otrok. Je za zborovodjo to veselje ali le delovna obveza? "Mislim, da je oboje - sprostitev in obveza obenem. Če za nekaj ni veselja, potem pač mukoma obvladaš le en pevski zbor. Obveza je seveda po učnem programu. V zboru pa so običajno le učenci, ki jih to veseli, sicer posebnega uspeha ni. Pri najmlajših, to so učenci prvih in drugih razredov, je treba vedeti, da so pozorni lahko le kakih dvajset minut. Pri starejših pa je važen motiv: ko zvedo, kdaj in kje bodo nastopili, ne manjkajo na vajah, bolj so disciplinirani, skratka z veseljem se pripravljajo; zto zborovodji zelo olajša delo." Razen pevskega in pedagoškega znanja zborovodje pa je pri vodenju šolskega zbora pomembno še marsikaj... "Veliko je odvisno od izbranega programa. Otroci imajo radi ritem. Vsa leta sem v program dodajala kaj takega, kar dviga pevsko razpoloženje. Vem, da zelo radi pojejo pesmi Jakoba Ježa. Lani so se navduševali nad skladbo 'do-re-mi', pred leti smo peli pesem sužnjev iz Verdijeve opere itd. S tem pa ni rečeno, da otroci odklanjajo težje pesmi, nasprotno, pomenijo jim izziv, radi poskušajo zahtevne pesmi, tudi takrat, kadar zahtevajo večgla-sno petje. Pravo poživitev zborovskega nastopanja pa za mlade pevce vedno pomeni instrumentalna spremljava. Poskusili smo že s flavto, klarinetom, trobento, pri tem vedno računamo na učence kranjske Glasbene šole. Še posebej pomembno pa je spremljanje na klavirju. Imamo srečo, da nas že dve desetletji zvesto in vedno z veseljem spremlja na klavirju prof. Marija Bezlajeva." Današnja mladina pozna vse manj slovenskih narodnih pesmi, čeprav jih je v pesmaricah na kupe. Ali jih zborovodje ne uvrščajo v pevske programe? "To je res, vendar je razlog drugje. Pevski program seveda vsebuje tudi narodne pesmi, vendar le tiste primerne za najmlajše. Ko pa bi prišle na vrsto tiste najlepše o ljubezni, o slovesu in podobno,, pa zazija vrzel. Te pesmi sodijo v program mladinskih zborov recimo na srednjih šolah, a kaj, ko tam zborov skorajda ni Gre za znan problem, star, kot je staro usmerjeno izobraževanje. Eden od problemov šolskih pevskih zborov je tudi prevlada deklet. Je to značilno tudi za vašo šolo? "Sploh ne. Vsa leta je bilo v pevskem zboru tudi veliko fantov. Večkrat sem bila tudi že blizu zamisli o ustanovitvi deškega zbora, pa brez uspeha. Morda pa kdaj še bo kaj. V veselje pa mi je vsekakor, da nekaj fantov iz nekdanjega šolskega zbora zdaj poje pri Akademskem pevskem zboru France Prešeren. Šolski pevski zbori spoznajo svojo vrednost na pevskem srečanju v Zagorju. Ste kdaj bi s svojimi pevci tam? "Seveda smo bili. Toda tam ne pride do izraza le sposobnost mladih pevcev in zborovodje, pač pa so odločilni tudi pogoji, v katerih dela pevski zbor. Na Gorenjskem gotovo ni šole, ki bi se mogla meriti s prizadevanjem kakšne šole s Štajerskega za pevski uspeh zbora; enostavno vsa šola mora živeti in dihati z zborom, da ne govorim o pomočnikih, ko-repetitorjih in vseh drugih možnostih, podobno, kot jih imajo najboljši odrasli pevski zbori. Morda šola France Prešeren izstopa po svojem odnosu do pevskega zbora, toda povsod, kolikor vem, ni tako. In to se žal na kvaliteti zborovskega petja na tej šolski stopnji še preveč pozna. Lea Mencinger Umetnost treh regij RAZSTAVA Z MNOGO UPA Kranj - Z razstavo pomurskih, goriških in gorenjskih likovnikov, ki so jo pred mesecem dni odprli v galerijskih prostorih Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti, se v teh dneh srečujemo v Kranju, prihodnji mesec pa bo na ogled v Pilonovi galeriji v Ajdovščini. Na razstavi sodeluje 10 pomurskih, 8 gorenjskih in 7 goriških likovnikov z novejšimi, oblikovno kar najbolj aktualnimi deli, kar je bil tudi motto prireditve. Idejo za to pomembno srečanje likovnih ustvarjalcev treh slovenskih pokrajin je dal vodja galerije v Murski Soboti umetnostni zgodovinar Franc Obal. Bogato opremljen katalog s teksti Braneta Kovica, Franca Obala in Ceneta Avguština je ob pomoči Kulturne skupnosti Slovenije založila Galerija Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti, ki ji gre tudi zasluga za organizacijo razstave. Predstavitev, ki letos povezuje žal še močno omejeno število likovnikov, bo skušal v prihodnje obseči tudi ostale slovenske pokrajine in tako povezati slovensko likovno ustvarjalnost zunaj Ljubljane. Zamisel, ki je prav tako vzklila v pomurski galeriji, nikakor nima namena tekmovati z našim kulturnim središčem, želi pa vendarle predstaviti ustvarjalni likovni potencial zunaj ljubljanskega centra in s tem še bolj spodbuditi likovnike na teh področjih, ki se nemalokrat čutijo zapostavljanje ob različnih prireditvah, ki jih oganizirala Ljubljana. Mislim, da je tega krivo premajhno poznavanje likovnih dosežkov »na terenu«, kjer nastajajo dela, ki velikokrat ne zaostajajo za likovnimi pojavi tako pri nas kot v naši soseščini. Prav naše slovensko »obo-robje« sprejema s področij onstran meje mnoge spodbude, oddaja pa jih tudi nazaj, saj so prav ti umetniki z razstavami svojih del in drugimi likovnimi srečanji najbolj številni in stalni posredniki naše likovne kulture zunaj domačih meja. Likovna prizadevanja v Po-murju oziroma del njih zastopajo: Nikolaj Beer, Sandi Čer-veic, Jože Denko, Štefan Galič, Marjan Gumilar, Štefan Hau-ko, Zdenko Huzjan, Ignac Meden, Franc Mesaric in Vladimir Potočnik; Goriško pa: Lucijan Bratuš, Kari m Azad, Marjan Konic, Marko Pogačnik, Rene Rusijan, Rudi Skočir, Klaudij Tutta in Gorenjsko: Boni Čeh, Herman Gvardjančič, Karel Kuhar, Henril Marchel, Franc Novine, Marko Tušek, Vinko Tušek in Franc Vozel. Cene Avguštin Prešernovo gledališče Kranj GOSTOVANJE CELJSKEGA GLEDALIŠČA Kranj - Predzadnja abonmajska predstava »PLEN« J. Ortona Danes zvečer pričenjajo igralci SLG Celje z vrsto predstav za abonmajski ciklus Prešernovega gledališča. Celjani bodo v Kranju uprizarjali krimi - komedijo Joea Ortona PLEN. Angleškega dramatika že poznamo po uspešnici Kaj je videl strežnik. Večina današnjih ocenjevalcev prezgodaj umrlega dramatika Ortona meni, da je Plen vrhunec njegove dramatike. Orton sodi v tisto vrsto angleške dramatike, ki se je v petdesetih letih začela z Johnom Osbornom in se nadaljevala z Arnoldom VVeskerjem in Ha-roldom Pinterjem. Dramski karakterji pa tudi avtorji so mladi ljudje iz proletarskega okolja, ki jim sistem ne dopušča družbenega vzpona, zato se odzivajo z nihilističnim in ciničnim uporništvom, ki lahko meji na slepo ali tudi kriminalno agresivnost. Or-tonova inovacija je to, da se v njegovi dramatiki proces dosledno dogaja v žanru komičnega, v žanru burke ali farse. To mu omogoča, da vnese še nadaljnjo prvino: vulgarnost, bizarnost, obscenost. Orton hoče na vsak način šokirati svoje občinstvo, zadeti v nevralgično točko družbenih tabujev. Celjsko predstavo so pripravili režiser Franci Križaj, prevajalec in dramaturg Lado Kralj, scenograf Marjan Kravos, kostu-mografinja Cveta Mirnik, lektorica Majda Križaj in glasbeni opremljevalec Ivo Meša. Nastopajo: Marjan Bačko, Anica Ku-mer, Bojan Umek, Zvone Agrež, Miro Podjed in Drago Kastelic. V naslednjih dneh pa bo v organizaciji Prešernovega gledališča po različnih osnovnih šolah nastopal igralec Marjan Bačko z monodramsko uprizoritvijo Levstikovega Martina Krpana. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovem gledališču bo danes, v torek, ob 19.30 Slovensko ljudsko gledališče iz Celja za red premierski in za izven uprizorilo J. Ortona PLEN. Jutrišnja predstava bo za red sreda in izven, v četrtek pa za red četrtek I in izven. V Gimnazijski knjižnici Kranj bo jutri, v sredo, ob 19. uri literarni večer, na katerem bodo predstavili nekaj izvirne poezije, prevode sodobne ameriške in angleške literature - vse ob glasbeni spremljavi, odprli pa bodo tudi fotografsko razstavo. V Glasbeni šoli Kranj bo jutri, v sredo, ob 19.30 diplomski nastop pianistke Kristine Babuder, ki s tem zaključuje svoj študij na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani v razredu prof. Jelke Suha-dolnik. Program nastopa obsega dela J.S. Bacha, Busonija, L.v. Beethovna, M. Lipovška, C. Debussvja in F. Chopina. V Prešernovi hiši razstavlja slikarka Klementina Golijo. V Mestni hiši sta na ogled dve razstavi: Bogastvo jugoslovanskih arhivov ter razstava likovnih del gorenjskih, goriških in pomurskih likovnikov Pogledi na aktualnosti JESENICE - V galeriji Kosove graščine so v okviru prireditev ob mednarodnem festivalu amaterskega filma pripravili retrospektivno razstavo fotografij in slik Iva Koželja. V razstavnem salonu Dolik so na ogled likovna dela Janeza Boljke, Martina Avsenika, Dore Plestenjak, Domna Slane, Ha-mida Tahirja in Jake Torkarja. RADOVLJICA - V spodnji dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 literarni večer grške ljudske poezije. Sodelujejo Klarisa Jovanovič, Veno Dolenc, Alenka Bole - Vrabec in Janez Dolinar. V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Franc Črv, član foto kluba Jesenice. V četrtek, 19. aprila, ob 19.30 bodo v radovljiški Knjižnici predstavili knjigo Janeza Svetine Slovenska šola za novo tisočletje. ŠKOFJA LOKA - Na Loškem odru bodo ta teden, v petek, 20. aprila, ob 20. uri zadnjič ponovili eno najuspešnejših predstav Hrup za odrom M. Frayna v režiji Lojzeta Domajnka. Za izven. Zbirke Loškega muzeja so znova odprte vsak dan od 9.do 17. ure, razen ob ponedeljkih. TRŽIČ - V Paviljonu NOB bodo v petek, 20. aprila, ob 18. uri odprli razstavo slik akad. slikarja Valentina Omana, dr. Ivan Sedej pa bo predstavil knjigo Pariški rekviem. Nastopil bo tudi Ljubljanski oktet z Igorjem Švaro. NAJMLAJŠI FOLKLORISTI Škofja Loka - Na Osnovni šoli Ivana Groharja v Podlubniku bodo jutri, v sredo, ob 18. uri nastopile otroške folklorne skupine z Gorenjske. Sodelujejo: otroška folklorna skupina Rudi Jedretič, DPD Svoboda Ribno (mentorica Milka Prem), otroška folklorna skupina KUD Primskovo (mentor Tomaž Šolar), otroška folklorna skupina Svoboda Mengeš (mentorica Štefka Mlakar), otroška folklorna skupina ŠKD OŠ Gorenjskega odreda Žirovnica (mentorja Ivanka Rožanc in Rado Mužan), srednja otroška folklorna skupina OŠ Bratstvo in enotnost Kranj (mentorica Jožica Debeljak), cicibansko - pionirska folklorna skupina Karavanke Tržič (mentor Bojan Knific) in otroška folklorna skupina OŠ Peter Kavčič Škofja Loka (mentorica Mira Krek). Filmsko gledališče UTAPLJANJE V ŠTEVILKAH Za režiserja in scenarista ameriške črne komedije Utapljanje v številkah Petra Greenawayja je znanih cela vrsta označb: genij, dolgočasen, utemeljitelj nove evropske umetnosti, nerazumljiv, provokativen, kompliciran, ciničen, natrpan, originalen, intri-ganten, pretenciozen, pompozen, elastičen, energičen itd. Zaradi vseh teh lastnosti bo brez dvoma zanimiv tudi ta zadnji (?) film v okviru Filmskega gledališča, še posebej pa zato, ker film v rednem programu ne bo predvajan. ^L. Predstavljamo vam ČETRTI DEL TRILOGIJE V kranjskem mladinskem kulturnem centru Carnium so pred časom pod vodstvom Marka Kuralta samostojno pripravili že tretji gledališki projekt. Čeravno se tačas Carnium ubada s povsem drugačnimi problemi, s strani vodstva kranjskih sindikatov so namreč dobili odpoved pogodbe še nadaljnje uporabe prostorov (o čemer več v eni prihodnjih številk časopisa), ni zamrla niti samostojna gledališka aktivnost. "Začeli smo z Ejga, zapoj-mo eno domačo, nadaljevali z Ejga, dajmo še eno kitico, sedaj pa smo prišli do Ejda, dost je. Kot je moč razbrati že iz naslovov, gre za lahkotnejša dela, ki v osnovi temeljijo na improvizaciji. Sicer pa zgodba sama govori o skrivnostnem poboju v hribih, nato se duše selijo v realnebesa in potem v propagandni oddelek pekla, odkoder duše prispejo pred realpe-klensko sodišče," pravi glavni motor predstav Marko Kuralt in nadaljuje: "Seveda je vse skupaj naslonjeno na aktualne dogodke pri nas, začinjeno z dobršno mero smeha in provokativ-nosti." Finančno so posamezne predstave v največji meri pokrili s pritokom od klubske videoteke, del denarja pa je prispevala tudi kranjska ZKO. Kot je povedal Kuralt, imajo konec letošnjega leta v programu tudi "četrti del trilogije", v katerem se bodo uboge duše vrnile nazaj na zemljo. Zapišimo še to, da teater tudi sicer ni neznana zadevščina v prostorih Carniuma, v mislih imamo predstave Gledališča čez cesto, Teatra Ante Portas oziroma Gledališča Ane Monro. Pa še to. Marko Kuralt nam je ob koncu povedal, da vabijo vse neuveljavljene gledališke skupine, ki bi rade pripravile svojo igro pa nimajo ustreznega prostora, da se lahko oglasijo v Carniumu. y g _ / ureja LEA MENCINGER »IMiS^MSSGLAS 8. STRAN Arhitekt svetuje Nov kotiček v stanovanju "Želimo opremiti dnevno sobo. Ima nekoliko neugoden razpored, posebno dimnik vsiljuje določene rešitve..." je napisala družina iz Kranja. Dnevna soba je osrednji in zato zelo poudarjen prostor, ob in v katerem se dogaja pravzaprav vse. Iz dnevne sobe prehajamo v jedilni kotiček in kuhinjo, skoznjo pridemo do spalnice. Dnevno sobo je treba opremiti kot sobo za dnevno zbiranje, za posedanje s prijatelji in za sprejemanje občasnih gostov. V sobi je dovolj prostora za postavitev sedežne garniture v obliki črke "L", sestavljene iz troseda, ki ga je, Če je potrebno, možno razklopiti v ležišče za dve osebi, in iz nekaj foteljev (primerna je sedežna garnitura KOFCE - ZLIT Tržič). Po uporabnosti je to najpomembnejši pohištveni element - mora biti lep in udoben hkrati. Nasproti sedežnega sestava sem predvidela sklop treh nizkih omaric, ki obkrožajo ven štrleči dimnik. V tem delu naj bi bil postavljen tudi televizor. Ena od sten je uporabljena za postavitev vrste nižjih omar, v katerih bo spravljeno vse kar stanovalci potrebujejo za zbiranje, bivanje pa tudi prehrano. Zelo priporočam, da bi ti deli pohištva bili sestavljeni iz delno odprtih in delno zaprtih elementov. Primerni bi bili elementi iz sistemskega pohištva ALEA - Bor Laško različnih višin, širin in globin. Na ta način bomo dobili zanimivo rešitev. Zraven sedežne garniture sem predvidela še eno manjšo vrsto nizkih omaric z odprtimi in zaprtimi elementi, namenjenimi za opremo za poslušanje glasbe, plošče, kasete ipd. Centralna razsvetljava je pomaknjena vstran, tako da je natančno nad klubsko mizo, ki s imSSSILI^BS^11! ?\ lnSOLSKIH m-°pi Ta mesec na vrtu Torek, 17. aprila 1990 Sadik zgodnje cvetače ne smemo saditi niti pregloboko niti preplitko. Rastline morajo priti ravno v takšno globino, kot so bile pred tem. Zgornji rob koreninske grude naj bo v isti ravnini kot zemeljska površina. Korenine potrebujejo za svoj razvoj toplo okolje, zemlja pa je v globini še mrzla. Pozne sorte cvetače, ki jih nameravamo saditi na prosto meseca junija, sejemo na prosto zdaj, aprila. Od srede aprila dalje sadimo nakaljen semenski krompir. Krompirjeve gomolje sadimo v ogreto zemljo. Če je zemlja še premrzla, s sajenjem raje poča-kajmo do konca aprila. Zemljišče moramo že jeseni pognojiti s hlevskim gnojem. Odprta sončna lega je za zgodnji krompir izredno ugodna, posebej če so tla rahla in humozna. Krompir moramo saditi v dovolj veli- ki vrstni in medvrstni razdalji. Vrsta naj bo od vrste 60 cm oddaljena, v vrsti pa naj bo razdalja med posameznimi gomolji okrog 30 cm. Sadimo 5 do 6 cm globoko. Pregosto posajen krompir bo sicer razvil bujno zelenje, gomoljev pa bo malo. Zgodnje kolerabice pridelamo na sončni in topli gredici z redilno prstjo. Hlevski gnoj podkopljemo že jeseni. Aprila sadimo na prosto dobro razvite in utrjene sadike s koreninskimi grudami. Pikirane sadike brez koreninskih grud bodo dale pridelek vsaj dva tedna pozneje. Ko sadimo glavnato solato, pazimo na pravilno globino. Pregloboko sajene rastline naredijo slaboizoblikovane glave, zato morajo biti po sajenju še vidni klicni listi. Tudi za solato izbiramo sončne in tople lege: v senci ne bomo pridelali lepih solatnih glav. tem pridobiva središčni pomen tega dela sobe. Ob tem pa načrtujemo še lokalno razsvetljavo nad trosedom na steni ter nad televizorjem na steni (halogen-ske stenske svetilke SIJAJ Hrastnik). Ob oknih je sklop večjih rastlin. Ker so okna na poševnem podstrešju, prepuščajo naravno svetlobo pod izredno ugodnim kotom. Na notranji strani si omislite dekorativno roleto, ki je lahko edina okenska zavesa. Barvno je prostor v rjavih odtenkih, rjavo-temno rjavo pohištvo, kremasti itison, sedežna garnitura pa v pastelnih odtenkih. Detajli so vedno prikupni: zelena v barvi mahu ali olive, medeno rumena. To je kombinacija brez tveganja in elegantna hkrati. Danica Račič Ahačič, dipl. ing. arch. arhitekt za notranjo opremo v trgovini ZLIT v Tržiču. Če ne veš, kam bi jadral, ni noben veter pravi. Seneka Poskusimo še me Kunec v poprovi omaki Za 4 osebe potrebujemo: 1 kunec, 5 dkg masla, 1 velika čebula, 1 del belega vina, 1/2 del smetane, 1 del juhe, 1 zvrhana žlička grobo stolčenega popra, 1 žlička moke. Čas priprave: 10 minut Čas kuhanja: 50 minut Kose kunca skupaj s sesekljano čebulo in poprom na maslu rjavo zapečemo. Dodamo moko, belo vino in juho ter v pokriti posodi počasi dušimo 30 minut. Dodamo smetano in dušimo še 15 minut, dokler meso ni mehko, pri tem pa moramo paziti, da je meso ves čas prekrito s sokom. Pred serviranjem lahko jed flambiramo. ... da majhne stvari postanejo VELIKE ... JF.m 17. KUNCIRCA misa PO Mt HI SI Ui.lM M t \ _ mirni i« mfmmmt. nmiiimm Krožek ročnih del V naši šoli imamo krožek ročnih del. Učimo se raznih ročnih spretnosti, kot so: pletenje, vezenje in šivanje. Pogovarjamo se s tova-rišico, ki nam rada pomaga in svetuje. Pri krožku smo sama dekleta. Za osmi marec smo sodelovale na razstavi ročnih del, ki jo je pripravilo Turistično društvo Šenčur. Vsako sredo se srečamo za dve Šolski uri, ki zelo hitro mineta. Vesele smo, da smo se naučile osnov pletenja, težji vzorci pa nam delajo težave. Z veliko in dobre volje bomo zmogle tudi to. Krožek vodr tovarišica Marinka Krivec. Krožek rade obiskujemo, saj slovenski pregovor pravi: "Več znaš, več veljaš!" Dominika Smrekar, 4. a r. OŠ J. in S. Mlakarja Šenčur Anketa Kaj mislite o mladini? • Mladina je danes čisto drugačna. • Danes imajo boljše pogoje za učenje, naletijo pa na mnoge probleme. • Mislijo, da se varčuje samo z denarjem. • Takšni in drugačni - kot so jih vzgojili starši. • Mladina se mi smili, ker živi v negotovosti. • Mladina je danes razvajena. • Mladina je kar v redu, samo delati se morajo naučiti. • Nič rada ne govorim o današnji mladini. • Mladina mi ni všeč predvsem zaradi obnašanja do odraslih. • Upam, da se bo mladina čez nekaj let popravila. Odgovarjali so starejši ljudje, spraševala pa Katja Koblar, 7. b r. OŠ bratov Žvan Gorje Bila je Velika noč, ki ni le cerkveni praznik, ampak tudi del naše bogate kulturne dediščine. Preddvorski učenci so z voščenkami risali pisane pirhe. Tovariš voznik, postoj! V Podlubniku imamo tri šole in en vrtec. Mimo pelje glavna cesta. Na cesti pa ni niti enega znaka in ne napisa. Avtomobili vozijo prehitro in tam okoli nihče ni varen. Da bi ljudje bili bolj varni, bi postavil znake. Na cesto bi napisal "šola", ob cesto pa postavil veliko tablo. Na njej bi pisalo: "Pozor, šola, dom slepih in vrtec". Postavil bi tudi semafor in narisal zebro. Če ne bi zadostovalo, bi postavil radar, zraven helikopter in marico. Tako bi voznike prisilili v bolj obzirno vožnjo, mamicam in nam otrokom pa oskrbeli varno pot v šolo in domov. Primož Lešnjak, 3. a r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka Prva cigareta Bilo mi je kakih pet let, ko sem prvič poskušala kaditi. Bilo je takole: Z očkom sva odšla v trgovino po kruh in zelenjavo. Kot zmeraj, mu je ostalo nekaj denarja, da mi kaj kupi, ampak takrat si je raje kupil ljubljene cigarete. Po nakupih sva odšla k babici na podstrešje, kjer je soba, v kateri moj očka slikar slika in kadi. Gledala sem in gledala, kako lepo in z užitkom požira dim. Postal je lačen in odšel jest. "Jaz te bom počakala tukaj!" sem se zadrla in se usedla v naslonjač. Neka nedolžna cigareta je še ostala. Žarela je kot sonce, iz nje pa se je kadilo kot iz tovarne. Bila je privlačna, topla, prijetna... Pomislila sem: "Ali je res tako dobro kaditi?" Nekaj časa sem se obotavljala, nato pa sklenila, da bom enkrat in čisto majčkeno kadila. Delala sem se odraslo in prijela za "čik", ga dala v usta, potegnila in... Uganke Vse predrto, vse prebito, lačno predrto, zmeraj pa sito. V trebuhu kuha, ko je skuhano, pa izbruha. Črke dela, pa ni stroj, bombice ima, pa ni top. Rdeča je in rumene pike ima, izpod zelene strehe se hah-lja. Konj na meni, jaz na konju. Kaj je to? Rešitev: sito, mešalec, nalivno pero, jagoda, podkev Učenci OS Ivana Tavčarja Gorenja vas "Ehm, hm, ehm!" sem se davila v naslonjaču. Šlo mi je na bruhanje in solze so silile v oči. Zakaj sem poskusila, zakaj? Vstopil je očka in me vprašal, kaj mi je. "Saj vidiš in veš!" sem mu odgovorila. Takoj mi je dal vodo in rekel: "Ali je bilo hudo?" Nisem mu odgovorila. A takrat sem prisegla, da se ne dotaknem nobene cigarete več. Daša Abaza, 5. r. OŠ Bratstvo in enotnost Kranj GRADIŠ PODJETJA IN STROKOVNJAKI ZA ZASNOVO IN IZGRADNJO RAČUNALNIŠKIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV Vzpostaviti želimo lasten računalniško podprt informacijski sistem. Če ste podjetje, obrtnik ali strokovnjak z zadosti kvalitetno skupino sodelavcev in ste zainteresirani za sodelovanje, vas vabimo, da nam pošljete pisno ponudbo do 5. maja 1990. Izhodišča za izdelavo ponudbe vam lahko pošljemo po pošti, ali pa so vam na razpolago v našem podjetju vsak delov-nik med 6. in 14. uro. GRADIŠ LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI ŠKOFJA LOKA p.o. 64220 ŠKOFJA LOKA, Kidričeva c. 56, tel.: 631-181 telex 34694, telefax 631-114 <8F Združena lesna industrija Tržič p.o. ZLIT TRŽIČ Objavlja LICITACIJO OSNOVNIH SREDSTEV 1. Prikolica IMV Adria 450/a z baldahinom, leto izdelave 1979, izklicna cena 10.000,00 din. Prometni davek plača kupec. Licitacija bo v prostorih podjetja dne 20. 4. 1990 ob 11. uri po sistemu videno-kupljeno. Ogled opreme in vplačilo 10% varščine istega dne do 10. ure. Kupci bodo lahko blago prevzeli in plačali od 23. do 26. 4. 1990. Po tem roku zapade 10% varščine. MODNA KONFEKCIJA »KROJ« ŠKOFJA LOKA vabi k sodelovanju OBLIKOVALCA konfekcijskih oblačil - ženska in moška konfekcija Za kreativno in samostojno delo želimo zaposliti mlajšega strokovnjaka z višješolsko izobrazbo (FNT - Tekstilna tehnologija, smer oblikovanje oblačil) in vsaj enoletnimi izkušnjami s področja konfekcijskega oblikovanja. Nudimo vam možnost dodatnega izpopolnjevanja. Če smo vam uspeli vzbuditi zanimanje, vas prosimo, da se nam pisno predstavite z opisom delovnih izkušenj in krajšim življenjepisom ter z dokazilom o strokovnosti na naslov: Modna konfekcija »KROJ« Škofja Loka, Kidričeva 81, v 8 dneh od dneva objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi komisije za delovna razmerja. ireja HELENA JELOVČJ RELAX d.o.o. Kranjska gora Vršiška 23 RAZPIS IN VABILO Ste že razmišljali o aktivnem samostojnem delu? Sedaj se vam ponuja enkratna priložnost za uresničitev vaših želja. K sodelovanju vabimo mlade, ambiciozne ljudi: - KUHARJE, - NATAKARJE, - RECEPTORJE, - ANIMATORJE, - MEDICINSKE TEHNIKE, - FIZIOTERAPEVTE, - POMOŽNE DELAVKE, ki so pripravljeni skupaj delati in ustvarjati dobro ime novega turistično - športnega centra v Kranjski gori. Odprli ga bomo 1. julija 1990, zato čimprej, najkasneje pa do 30. aprila 1990, pošjite ponudbe z ustreznimi dokazili na naslov RE-LAX d.o.o. Kranjska gora, Vršiška 23. TENIŠKI REPREZENTANTI IN REKREATIVCI Čakajo vas tri pokrita in šest zunanjih igrišč. V predprodaji lahko kupite dnevne, sezonske, polletne in letne karte. Če pa se ob prebiranju teh vrstic zavedate, da se na teniških igriščih še ne znajdete najbolje, vam nudimo tudi učitelja, ki bo pomagal premagati začetne težave in vas popeljal v čudoviti svet tenisa. Vse nadaljnje informacije dobite po tel.: (064) 88-150. Torek, 17. aprila 1990 9. STRAN GLAS KRANJ nadaljevanje s 6. strani Številka volilne enote: 43 Območje volilne enote: KS Zalog Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so: 1. Franc BOHINC, roj. 1941, kmetovalec, Zalog 39, Cerklje, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odobri občine Kranj 2 Peter BOHINC, roj 1966, študent VT VTOZD-2ivinoreja, Zalog 8, Cerklje, Predlagatelj: Krajevna skupnost Zalog 3'. Lovro PLEVEL, roj. 1945, elektro instalater, Zalog 89, Cerklje, Predlagatelj: Krajevna skupnost Zalog V seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati, števila volilne enote: 44 Območje volilne enote: KS Zlato polje Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so: 1. Franci KOŠNJEK, roj. 1930, upokojenec, Krožna ulica 1, Kranj, Predlagatelj: Svet krajevne skupnosti Zlato polje 2. Igor VOZEL, roj. 1937, elektrotehnik, Krožna ulica 1/a, Kranj, Predlagatelj: Svet krajevne skupnosti Zlato polje 3. Jože PEGAM, roj 1925, upokojenec, Krožna ulica 13, Kranj, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj V seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati. Številka volilne enote: 45 Območje volilne enote: KS Zabnica Voli se 1 (en) delegat. Kandidati so: 1. Janez ERŽEN, roj. 1945, kmetovalec, Zabnica 59, Zabnica, Predlagatelj: Demos - združena opozicija, odbori občine Kranj 2. Marko HAFNER, roj. 1942, strojni tehnik, Zabnica 68, Zabnica, Predlagatelj: Krajevna konferenca SZ Zabnica V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata. RAZGLAS Občinska volilna komisija Kranj objavlja na podlagi 89. člena Zakona o volitvah v skupščine (Ur. I. SRS, št. 42/89 in 5/90) SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE DELEGATOV V ZBOR OBČIN SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE NA VOLITVAH 22. APRILA 1990 Številka volilne enote 20. območje volilne enote: Del občine Kranj, ki obsega območje KS: Bratov Smuk, Center, Čirče, Gorenja Sava, Huje, Orehek-Drulovka, Planina, Primskovo, Stražišče, Struževo, Vodovodni stolp in Zlato polje. Voli se 1 delegat. Kandidati so: 1. Vitomir GROS, 1942, dipl. ing. strojništva, Kranj Predlagatelj: DEMOS - združena opozicija Ljubljana 2. Aleksander RAVNIKAR, 1951, dipl. pravnik, Kranj Predlagatelj: Kolegij direktorjev podjetij SP Iskra Kibernetika Kranj V seznamu kandidatov sta vpisana 2 kandidata Predsednik občinske volilne komisije ALOJZ MAROLT RADOVLJICA SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE DELEGATOV V . ZBOR OBČIN SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE NA VOLITVAH 22. aprila 1990 (drugi krog) številka volilne enote: 57 Območje volilne enote: Občina Radovljica Voli se 1 delegat občinska volilna komisija Radovljica je na podlagi 89. člena Zakona o volitvah v skupščine odločila: 1. Ker n**< DODATNA OPREMA CELOVEC. St. Veiterrina Tel. 9943-483-54400 - 75 FORD KAPOSI v Celovcu je najstarejše in največje zastopstvo forda na Koroškem. To je podjetje, h kateremu se lahko obrnete ob vsakem času, brez ograj in zapornic z velikim številom parkirnih prostorov za kupce. Več kot 70 sodelavcev zagotavlja vsem kupcem, vseeno ali pri prodaji avtomobilov, servisni delavnici, kleparski delavnici ali skladišču nadomestnih delov kar največjo pozornost. Veliko skladišče novih avtomobilov in veliko rabljenih brez prometnega davka nudijo še posebej gostom iz Slovenije veliko izbiro. Da so vsi pri FORD KAPOSI kupljeni avtomobili brezplačno dostavljeni do meje, je samo po sebi umevna usluga. Ravno tako se razume samo po sebi, da slovensko govoreči sodelavci poskrbijo za premostitev jezikovnih ovir. Poleg tovarniško novih FORDOVIH avtomobilov in rabljenih vozil vseh znamk, zastopa avtomobilska veleblagovnica KAPOSI tudi motorna kolesa znamk KAWASAKI in SUZUKI. Od FORDA izučeni mehaniki nudijo hitro in korektno delo. V računalniško vodenem skladišču nadomestnih delov imamo več kot 18.000 pozicij na razpolago za direktno prodajo ali montažo v hiši. Veselimo se vašega obiska Gerhard Tyl poslovdodja in družabnik firme CELOVEC, PISCHELDORFER STRASSE 219, Tel.: 9943-463-42200-0 VOŽNJA Z LADJO PO VRBSKEM JEZERU JE IZREDNO DOŽIVETJE Vkrcate se lahko na naslednjih mestih: Klagenfurt/See - Celovec/jezero Krumperdorf - Kriva vrba Sekira - Sekira Reifnitz - Ribnica Maria W6rth - Otok POrtscah - Landspitz - Poreče Portscah - Werzer - Poreče Dellach - Weisser R6bl - Dole Velden - Vrba Pustite avto v Celovcu - povezava je med vsakim od naštetih krajev. Obratovalni čas: co v Vrbo. In po uspešnem večeru spet po isti poti nazaj. »Wellen - Boogie« - zabava na ladji z velikim zabavnim programom, raketami..., vse ladje, ki sodelujejo, so sredi jezera. Cene vozovnic: odrasli 150,- ATS v predprodaji odrasli 130,-ATS otroci 75,- ATS v predprodaji otroci 65,- ATS in za vožnjo po Lendskem kanalu: odrasli 40,- ATS otroci 20,- ATS Predprodaja kart je v prometnih uradih - Celovec Heiligen-geistplatz in v turističnih uradih vseh objezerskih občin. Lahko pa si najamete tudi celo ladjo. Cena za tri ure je 4.400,-ATS. Podrobnejše informacije dobite pri: W6rther-See und Lendkanal Schiffahrt, St. Veiterstr. 31, Celovec, tel.: 9943-463-21155 JAPONSKA POMLAD SPOMLADANSKA RAZPRODAJA od začetka maja do konca septembra. V glavni sezoni je vsak torek in četrtek »Mondscheinfahrt« /vožnja v mesečini/ ob prijetni glasbi in dobrem razpoloženju. Ob nedeljah je na programu »Friihschoppenfahrt« - dobro razpoloženje in zabava ob živi glasbi. Vsak večer v juliju in avgustu vozi ladja iz Celovca, Marije Otoka in Poreče tudi v igralni- KDOR HOČE, DA SE MU ČEVLJI PODAJO KOT "VLITI", NAJ PRIDE K NAM! Schuhaus KEILER CELOVEC - KARFREITSTRASSE 7 (CENTER) hermann fritz CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 232, Tel. 9943-463-282710 • VELIKA IZBIRA GUM VSEH DIMENZIJ • ALUMINIJASTA PLATIŠČA ZA VSAK OKUS • VETR0BRANSKA STEKLA ZA VSE MODELE • NAJKVALITETNEJŠA KAR0SERIISKA POPRAVILA SONČNE STREHE S HITRO MONTAŽO 3SSEPIN ORTOPEDSKA TEHNIKA SANITETNA HIŠA Getreidegasse 5 in Viktringer Ring 22, CELOVEC, tel. 9943/463-55668 Ringmauergasse 2, BELJAK, tel. 9943/4242-25513 • elastične nogavice in obveze (bandaže) za športnike • inhallrni aparati • aparati za masažo, merilci krvnega pritiska • prsne proteze • obveze za opekline - po meri, hitro In poceni • otroški invalidski vozički (ALVEMA) • športopedia - inval. vozički nove generacije Odprto: ponedeljek - petek, od 8. do 12. in 14. do 18. ure, ob sobotah dopoldne. Okvirni koledar prireditev v Celovcu aprila Koncerti: vsak petek od 21. do 24. ure v Galerie Caffe na Feldkirchhner str. JAZZ in DIXIELAND koncert 19. aprila FILHARMONIČNI KONCERT v koncertni hiši 21. aprila ob 20. uri v gradu Krastowitz POMLADANSKI KONCERT DEŽELNEGA ZBORA 30. aprila KONCERT na Starem trgu 2. maja NEUHAUS TRIO v koncertni hiši Umetniške razstave: ves mesec Ohcet na Koroškem - Arkadenhof pri Ktn. Heimatvver, Herreng. 2 5. 4. - 28. 4. Peter Kubovskv - Umetniška hiša 13. 4. - 26. 4. Gerhard Dorfinger - Umetniška hiša 13. 4. - 22. 4. Ferdinand Penker - Koroška galerija 24. 4. - 27. 4. SEJEM STARIN - sejemska hala št. 5 25. 4. - 27. 4. Anton Mahringer - Koroška galerija AUTOHAUS CELOVEC ROSENTALERSTR. 48 Tel.: 9943-463-511785 št. 1 NA KOROŠKEM • VELIKA IZBIRA VOZIL • NADOMESTNI DELI • SERVIS IN POPRAVILA • GARANCIJSKA DELA • LAKIRANJE DODATNA OPREMA: SONČNE STREHE. RADIJI, ZVOČNIKI OKRASNE ČRTE ALUMINIJASTA PLATIŠČA, SPOJLERJI... SUBARlI VELIKA IZBIRA BLAGAJN SHARP TRIMMEL BAHNH0FSTR. 55 CELOVEC INFRA (BIVŠI MOTO MAT) CELOVEC SIEBENHUGELSTRASSE 15 TEL.:9943-463-23350 PRED ŽELEZNIŠKIM/PODVOZOM LEVO-800 M) Govorimo SLOVENSKO VSE ZA AVTO MEHANIKA VSI DELI ZA GENERALNO BENCINSKIH IN DIESELSKIH MOTORJEV ZA AVTO, TOVORNJAK, TRAKTOR, DELOVNE IN GRADBENE STROJE. MOTORJI — NOVI IN OBNOVLJENI GLAVE MOTORJA, POLOSOVINE, TESNILA, VENTILI, VODILA, BATI, OBROČKI, LEŽAJI, GLAVNI + OLJČNI BENCINSKE IN VODNE ČRPALKE, LEŽAJI ZA KOLESA ŠOBE ZA DIESELSKE MOTORJE... — IZREDNO NIZKE CENE - IZVOZ - UVOZ SERVISNI DELI FERODO ZAVORNE OBLOGE IN PLOŠČICE, IZPUŠNE CEVI IN LONCI, ZAVORNE ŽILE, FILTRI VSEH VRST, SKLOPKE, AMORTIZERJI, SVEČKE, JERMENI, METLICE. DODATNA OPREMA OSTALO KOMPLETNI HELA PROGRAM, VLEČNE KLJUKE, SMUČARSKI PRITUAŽNIKI, AVTORADIO + ZVOČNIKI PREVLEKE IN PREPROGE, ELEKTRIKA NAROČILU TUDI MASKE IN SPOJLERJI..., DODATNE LUČI, MEGLENKE ZADNJE LUČI TUDI ZA TOVORNJAK IN KAROSERIJA TRAKTOR, ŽARNICE, OGREVALNE SVEČKE... ZELO VELIKO SKLADIŠČE VSEH KAROSERMSKIH DELOV IN STEKEL ZAVORNA TEKOČINA, KIT ZA KAROSERIJO, ŠTARTNI KABUI, RAZLIČNA OLJA, DODATKI ZA NAFTO KEMIČNA ZAŠČITA, NEGA AVTA, LEPILO STEKLA, ITD... SMO NAJUGODNEJŠI. PRIMERJAJTE! VI LAHKO, Ml NE SMEMO! Torek, 17. aprila 1990 KMETIJSTVO 15. STRAN @@R«TO'J^(CH-AS Pridelovanje krompirja Evropske so le cene Hektarski pridelki krompirja ne dosegajo niti svetovnega povprečja Kranj, 13. aprila - Strokovni posvet o pridelovanju in trženju krompirja ter o raziskavah v poljedeljstvu, ki sta ga v okviru petih Poljedelskih dni pripravila Zadružna zveza Slovenije in Živinorejsko veterinarski zavod za Pomurje, je razkril, da ima Slovenija v pridelovanju krompirja še veliko neizkoriščenih možnosti.in da so od vsega evropske le cene. Dovolj pove že podatek, da hektarski pridelki v Sloveniji nazadujejo in da ne dosegajo niti svetovnega povprečja (17^ tone na hektar 1987. leta), kaj šele evropskega (22 ton «»a hektar 1987. leta), in da imata od naših sosedov manjše pridelke t Bo,Bar'ia >n Albanija. V Sloveniji namenjamo pridelovanju krompirja preveč površin; najnovejša analiza razvojnih možnosti ugotavlja, da bi lahko pridelali dovolj krompirja že na polovici sedanjih "krompirišč", če bi povečali hektarske pridelke s sedanjih 12 na 22^ tone. Krompir, ki ga pridelujemo v Sloveniji, je v povprečju tudi zelo drag in celo dražji kot v nekaterih evropskih državah. Vzroka sta predvsem dva: neurejen trg in dejansko visoki stroški pridelovanja. Na višini stroškov najbolj vplivajo drago seme, produktivnost, ki je pri nas še enkrat nižja kot pri pridelovalcih v Avstriji in Švici, ter draga in slabo izrabljena mehanizacija. Veliko problemov je tudi v pridelovanju semenskega krompirja: izkušnje »o pokazale, da razpršena pridelava (med nasadi jedilnega krompirja) ne daje rezultatov in da bo treba uvesti zaprta, ekološko najugodnejša izolirana območja. Eno takšnih območij naj bi bilo tudi "a Gorenjskem. Kot ugotavlja Neva Zibrik s Kmetijskega inštituta Slovenije, je pridelovanje krompirja v Sloveniji ena najbolj tradicionalnih poljedelskih dejavnosti, saj skorajda ni kmetije, ki ne bi nekaj svojih njiv namenila krompirju. Podatki kažejo, da je pri nas krompir med vsemi poljščinami na tretjem mestu, za pšenico in koruzo, da "zaseda" 30.500 hektarjev ali 12 odstotkov vseh njiv in da sta v Evropi samo dve državi (Danska in Poljska), ki namenjata krompirju večji delež površin kot Slovenija, sicer pa je povprečje med štirimi in petimi odstotki. Hektarski pridelki nižji kot pred tridesetimi leti Kaj to pomeni? V Sloveniji bi lahko zmanjšali delež "krompirjevih površin" in jih namenili pridelovanju žit in krmnih rastlin za potrebe živinoreje, če bi povečali hektarske pridelke in izboljšali smotrnost porabe krompirja. Če zdaj krompir "zaseda" še okrog 30.000 hektarjev njiv, naj bi jih leta 2000 le še 22.000, najnovejša analiza razvojnih možnosti Pa kaže, da bi lahko pridelali dovolj krompirja že na 14.000 hektarjih njiv. Zmanjšanje površin bi bilo mogoče le ob hkratnem povečanju hektarskih pridelkov. Podatek, da so bili v Sloveniji ob koncu petde-setetih let višji hektarski pridelki kot v zadnjih štirih letih (od 12 do 14 ton na hektar), pove Veliko; še več podatek, da v državah, ki imajo podobne vremenske in podnebne razmere kot Slovenija, dosegajo še enkrat višje pridelke: Avstrija in Švedska pkrog 27 ton na hektar, Švica in Anglija okrog 37 Jon na hektar, ZRN 33 ton, najbolj znane pridelovalke krompirja (Belgija, Nizozemska) pa Celo več kot 40 ton na hektar. Kot ugotavlja Neva Žibrik, je *a Slovenijo značilna tudi nesmotrna poraba krompirja. Primerjava z državami Evropske gospodarske skupnosti namreč *aže, da pri nas zaradi slabe rodnosti in saditve nekakovost-nega semena porabimo še enkrat večji delež krompirja za ^eme kot v EGS, približno enkrat večji je tudi delež za živalco krmo, domala trikrat večji Pa kalo. Semenski krompir le v sprtih območjih? . Vse raziskave tudi dokazujejo, da je najučinkovitejši ukrep *a povečanje hektarskih pridelkov in za izboljšanje gospodarnosti pridelave redna menjava ln saditev kakovostnega seme-JJa. Naši tehnologi priporočajo, .a naj bi pridelovalci krompirja menjali seme vsaj na tri leta, jlcer pa bi bil velik napredek ,eto, če bi ga (tako kot v deže- *n Evropske gospodarske Kupnosti) vsako leto zamenjali ?aj 20 odstotkov. Redna menjava in saditev kakovostnega, Anton Potočnik iz Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske ugotavlja, da je krompir na Gorenjskem najvažnejša poljščina in skoraj edina, ki daje pomembne tržne presežke. V kranjski občini, v kateri je več kot polovico vseh krompirišč" na Gorenjskem, namenjajo krompirju 20 do 25 odstotkov njiv. Povprečni hektarski pridelki so nekoliko višji od slovenskega povprečja (13 ton), zadnja leta znašajo okoli 18 ton in se v zadnjih desetletjih niso dosti izboljšali (zanimiv je podatek iz J 930. leta, da so že tedaj v kranjskem srezu pridelali v srednje dobri letini 12 do 20 ton krompirja na hektar). Nekateri pridelovalci, ki uporabljajo kakovostno seme in tudi sicer spoštujejo strokovne nasvete, dosegajo tudi po 40 in več ton pridelka na hektar; sicer pa bi v kranjski občini morali pridelati povprečno po 25 ton na hektar. Odlok o obvezni menjavi semena, ki ga je občinska skupščina sprejela pred šestimi leti, ni dal željenih rezultatov; sicer pa Anton Potočnik med glavne tehnološke napake pri pridelovanju krompirja na Gorenjskem uvršča neustrezen kolobar (silažna koruza kot najpogostejši posevek pred krompirjem), pretirano gnojenje, premajhen delež saditve potrjenega semena, nepravilno rezanje gomoljev, pomanjkljiva priprava zemlje in oskrba nasadov. potrjenega semena se izplača v' vsakem primeru, tudi pri najbolj ekstenzivni pridelavi, najbolj pa vpliva na gospodarnost pri intenzivni tehnologiji. Da so hektarski pridelki nizki in da so nasadi jedilnega krompirja v slabem stanju, je deloma tudi razumljivo: oskrba s semenskim krompirjem je izjemno skromna. V Sloveniji bi na leto za posaditev 30.000 hektarjev površin potrebovali 60.000 ton semenskega krompirja, lani pa so ga (za letošnjo setev) pridelali le okrog 3.300 ton, okoli 2.000 ton pa so ga še uvozili. V Kmetijskem inštitutu Slovenije ugotavljajo, da je pridelovanje semenskega krompirja prišlo lani v najtežjo krizo, saj je doslej neznana bolezen (prstenasta nekroza gomoljev) skorajda prepolovila pridelavo semenskega krompirja in hudo ogrozila pridelovanje igorja, ki je pri nas najbolj razširjena sorta. Virus, ki je zajel predvsem jedilni krompir, se je razširil tudi na nasade semenskega krompirja in je povzročil močne okužbe tudi tam, kjer je bilo sajeno brezvirusno seme, domača ali uvožena elita. Ker tudi predpisana 20- oziroma 50-metrska razdalja med nasadi jedilnega in semenskega krompirja ne predstavlja nobene zaščite pred okužbo, v Kmetijskem inštitutu Slovenije predlagajo, da bi pridelovanje semenskega krompirja osredotočili v območjih z dovolj veliko naravno izolacijo. Eno od treh takšnih območij v Sloveniji naj bi bilo tudi na Gorenjskem in sicer na levem bregu Save od Voklega do osamelcev Valburge, Kašice m gričevja med Mostami in Kamnikom. Na teh območjih naj bi povsem ukinili pridelovanje jedilnega krompirja, za domačo pridela- Janko Šumi, predsednik Poslovne skupnosti za sadje, krompir in vrtnine, sicer direktor Gorenjske kmetijske zadruge, ugotavlja, da od skupnega pridelka 450 do 500 tisoč ton krompirja organizirano odkupijo le približno 55 tisoč ton: 5.000 ton ga vzame živilska industrija, 15.000 ton porabniki zunaj Slovenije, 3.000 ton tuji kupci, 22.000 ton menze, gostinski obrati in drugi veliki porabniki, 10.000 ton pa ga gre v maloprodajo. Preidelova-nje krompirja je neorganizirano, prav tako "krompirjev trg". Pogodbe med kmeti in zadrugami ter med zadrugami in trgovskimi organizacijami se ne spoštujejo dosledno, glavni razlog za to pa je cena, ki je bila doslej praviloma na neor-ganizaranem trgu višja kot v organizirani prodaji. Ker se vse več vojvodinskih kmetov odloča za pridelovanje krompirja, bo ekonomika prisilila tudi gorenjske pridelovalce, da bodo začeli bolj redno menjavati in saditi potrjeno seme ter razmišljati o bolj gospodarni uporabi strojev v okviru strojnih skupnosti. vo pa bi gospodinjstvom regresirali kakovostni semenski krompir. Ce takšnih območij ne bomo uveljavili - meni Tadej Sluga s Kmetijskega inštituta Slovenije - se od semenar-stva lahko poslovimo, saj bo uvoženo elitno seme ali domači brezvirusni material iz laboratorijev in mrežnikov propadel v enem ali največ v dveh letih. Odlok o zaprtih območjih naj bi v Sloveniji sprejeli 1992. leta. C. Zaplotnik TJNI BRIZ ALKOHOLA Si že dolgo želite dotik SVILANITOVE brisače ali kopalnega plašča... ? KOPALN 25- PRIDITE Murkine prodaja MODA Radovljica, DEKORATIVA Lesce, Vsi posebna ponudba poteka od 16.~30laprila amaom AVT0IMP0RT UD0VČ Lesce d. o. o. Begunjska 17, 64248 Lesce tel.:064-74-207 Posreduje pri prodaji rabljenih vozil in sprejema naročila za vsa uvožena osebna vozila. Ogled rabljenih vozil je v petek in soboto. Videoteka Partizanska 34 64208 Šenčur pri Kranju Tel: (084) 41-159 Dobro in slabo Če izhajamo iz statističnih podatkov, ki kažejo na veliko razdrobljenost kmetijskih zemljišč in na majhnost povprečne kmetijske parcele, potem bi bilo za Gorenjsko najbolje, da bi na vseh kmetijskih površinah (izvzeti bi lahko družbena posestva, ki razpolago z dokaj velikimi in zaokroženimi zemljišči) izvedli komasacijo - zložbo majhnih parcel in ponovno razdelitev v večje obdelovalne kose. V nekaterih gorenjskih krajih so se za takšne gospodarsko koristne spremembe, ki omogočajo la*je in cenejše obdelovanje in višje pridelke, sicer že odločili, vendar pa njihove dosedanje izkušnje niso najboljše. Vse komasacije, za katere ni bilo popolnega soglasja ali so bile delu kmetov vsiljene, so ob vsem dobrem in koristnem prinesle tudi marsikaj slabega - poleg večjih kosov zemljišč tudi nove prepire in primere "na smrt skreganih". Spomnimo se: kmečki pretep, ki mu je pred leti botrovala zložba na Visokem pri Kranju, je dobil epilog na kranjskem sodišču. Iz Selc smo pred nedavnim prejeli pismo, v katerem lastniki manjših kmetijskih zemljišč zatrujejo, da komasacija "prinaša razdor med vaščane in še poglablja razlike med kmeti in nekmeti". Zložba je sprla tudi nekaj kmetov iz bližnje okolice Kranja, brez zapletov pa ni šlo niti pri komasaciji, kije zajela okolico Predoselj. čeprav ni mogoče posploševati na podlagi nekaterih primerov, pa vendarle: sporov, prepirov in "na smrt skreganih " bi bilo precej manj, če bi se za komasacijo odločali tam, kjer si jo lastniki zemljišč tudi sami najbolj želijo, če bi v komasacijskih skupnostih in odborih bili strokovnjaki in kmetje, ki uživajo zaupanje in so pošteni do sebe in drugih, in če bi v nekatere birokratske postopke vnesli več človečnosti in demokratičnosti. Četudi se marsikomu zdi, da je komasacija le preprosto pisarniško premikanje parcelnih mej, pa dosedanje izkušnje kažejo, da lahko uspejo le tiste, pri katerih gre za močno zavedanje (odgovornih), da je zložba tudi korenit poseg v lastnino, tradicijo, navade, medsebojne odnose... Tisti, ki delajo le birokratsko strogo po črki zakona in pozabljajo, da so gorenjski kmetje ne le gospodarsko, ampak tudi čustveno navezani na svojo zemljo, opravijo bolj malo ali storijo le to, da zasejejo (nikdar izrojeno) seme razdora. C. Zaplotnik MEŠETAR Po koliko so gnojila, krmila, zaščitna sredstva in gradbeni material v Gorenjski kmetijski zadrugi? Primerjave kažejo, da so tudi med temeljnimi zadružnimi organizacijami, ki sestavljajo GKZ, malenkostne cenovne razlike. TZO Naklo TZO Sloga Kranj gnojila: din NPK 7-20-30 2,70 KAN 1,80 urea 2,70 semenska koruza BC 35,63 BC 278 45,28 Mirna (vreča 17 kg) 970,10 Eva (vreča 10 kg) 545,00 zaščitna sredstva: — za koruzo: lasso atrazin 98,00 ciatral KSZ 144,50 primextra 119,00 deherban A 78,50 — za krompir: prohelan 118,40 ridomil M-2 196,90 dithane M-45 (0,1 kg) 16,40 antracol 130,95 reglone 171,10 — za pšenico: dicofluid MP combi 141,30 TZO Tržič koruza 2,95 pesni rezanci 3,40 sončnične tropine 3,60 ridomil 202,70 lasso combi 148,00 dithane 158,80 prometrin 117,30 reglone 196,30 apno 49,50 cement 76,50 opeka MB H6 9,85 armaturne mreže 647,00 gnojila: NPK 15-15-15 KAN 27 % NPK 7-20-30 S NPK 10-30-20 NPK 7-20-30 2,59 1,85 3,91 3,29 2,78 krmila: K-2(18%proteinov) 3,78 NSK-B(15%proteinov) 4,51 bro-finiš 5,39 zaščitna sredstva: ridomil M7 prometrin deherban A radazin primextra zolone dithane M-45 gnojila: KAN NPK 13-10-12 krmila: K — 19 TL — pit TL — starter koruza — rinfuza sojine tropine zaščitna sredstva: ridomil M2 dithane M-45 antracol primextra deherban dicofloid combi reglone 187,00 114,00 78,40 86,20 119,00 75,00 127,30 TZO Cerklje 1,77 2,10 2,20 4,50 4,00 5,80 3,00 5,20 192,00 127,30 129,30 120,20 78,40 141,00 143,20 MIKROVALOVNA PEČICA HITACHI MR-5900 SONY PIONEER TOSHIBA FISHER BLAUPUNKT PHILIPS HICHI DENON PANASONIC TEHNICS i - KOMPAKTNA 1 NAPRAVA Z I ENOSTAVNIM .VODENJEM I - IDEALNA MIKROVALOVNA PfClCA M MANISE GOSPODINJSTVO > POSEBNE LASTNOSTI: I - brezstopenjska možnost pečenja 75-500 W - pečica iz lakirane jeklene pločevine vsebina 16.4 litra • vrteči krožnik - časovno stikalo (0,30 min) - dodatna oprema i pekač s pokrovom - v beli ali rjavi barvi YAMAHA tUXMAN KENVVOOD SHARP NAKAMICHI JVC ITT HI - Fl stereo center JAGER Oorovtje, Lolblttr. 12/Hauptplatz 17 ureja CVETO ZAPLOTNIK Marta Ankele: Podljubeljski naj vsaj šentanškega ujame "Kakšen turizem smo včasih imeli v naši dolini! Samo stari prospekt barona Fritza Borna iz dvajsetih let vzemite v roke: poletni in zimski zdraviliški kraj je nudil s Sv. Ano, svojo pošto, dnevno več avtobusnih zvez z Ljubljano in Celovcem, taksi, 87 kilometrov sprehajalnih poti, čisti gorski zrak brez prahu, prvovrstno klimo, odlično za rekonvalescente, za vse, ki potrebujejo posebno pozornost, za "basedovo" in živčno bolne, za tiste, ki se nočejo zrediti ali shujšat, za ležalne kure, v sobah delno vgrajene omare, po tleh parket ali linolej, pobeljene stene, ki nudijo največjo varnost, absolutno čistočo. Hiša ima radio, klavir, gramofon, pink-ponk, croquet, bazen za plavanje, lastno cerkev... Za več kot sedem dni bivanja goste brezplačno prepeljejo do železnice, popoldne obvezna malica, taka kot zajtrk... strežbo, za pogovor. In to je bil čas, ko v hiši ni bilo nobene tekoče vode, ko smo vsa tla še ribali." Nak, takšnega turizma v šentanški dolini in v Tržiču zlepa ne bo, kot je bil takrat," zmajuje z glavo Ankeletova Marta, nekdanja učiteljica in daleč znana gostilničarka v Podljubelju. "Pri nas smo imeli po dvajset letoviščarjev na celodnevnem penzionu. Danes tega ni nikjer, ne v Tržiču, ne v Podljubelju. Zagrebčani so prihajali, Dalmatinci iz Splita, Zadra. K baronu Bornu je hodil na počitnice sam zagrebški nadškof Stepinac. Gost je bil resnično gost, deležen vse pozornosti. Dvakrat na dan smo jim postiljali. Zjutraj in po popoldanskem počitku. Posebno pecivo se je peklo zanje za popoldanski poobedek z belo kavo, vsi smo jim bili na voljo za Ankeletova gostilna v Podljubelju je stara vsaj stopetde-set let. Na starih orumenelih fotografijah izpred leta 1909, ko so zaprli ljubeljski rudnik živega srebra, je še rudniška "pleh muzika", ki je ob nedeljah igrala v Ankeletovi lopi, v njihovem "šotoru", kot so pravili zaprtemu in zasteklenemu paviljonu na vrtu, se je lahko zbralo po sto ljudi hkrati. Tržič je ves živel za turizem, se kar kosal s turističnimi sobami, danes pa od Smuka v Retnjah pa do Ankeleta skorajda ni prenočišča za turista. Ko so pred nedavnim delavci delali na elektrarni v Lomu, so morali hoditi spat v Retnje. Ankeletova Marta še vedno oddaja sobe. Vesela sem, da mi jih je pokazala. Skromne podstrešne sobice so to, v nobeni ni vode, ne ogrevanja, sanitarije so za vseh pet sob na hodniku. Po tleh ni mehkih itisonov, do sob se pride po strmih stopnicah... Pa vendar ima vsa povojna leta goste in to celo zelo ugledne goste, bi lahko rekli, saj so med njimi celo danski ambasador in nemški konzul. Po dvajset in več let že prihajajo eni in isti. Nekoč se jim je danski ambasador najavil, pa se je zgodilo, da jih ni bilo doma. Bo šel pa v hotel, so si mislili. Pa ni šel. Ko so prišli, je spal v avtu, noge molel ven... In ko so ga vprašali, zakaj ni vendar šel v hotel, jim je povedal, da v hotel ne gre, če ni največja nuja, kajti tam je samo številka 102, nič drugega. Pri Ankeletovih je pa kot domač. Tako domač, da si lahko sam skuha krompir, če si to zaželi. Ne moti ga skromna sobica, vesel je le, da najde domačnost, toplino. Radi posedajo po gornjem balkonu, kjer se vrh mogočne kostanjeve krošnje da skoraj z roko doseči, od koder je razgled na šentanški vrh Do-brče, na vse zelenje doline, spodaj pa svojo večno pesem žene Mošenik. "Ni dovolj, da ti gostu daš sobo, zajtrk, najbolj pomemben je zanj pogovor. Toliko sob je bilo včasih spodaj, a vsi so le v kuhinjo rinili, da so bili sredi hišnega življenja, sredi dnevnega dogajanja. Je pa res, da voditi turizem ni lahko. S srcem moraš biti z njim. Nič čudnega, da toliko ljudi začne z njim, pa kmalu preneha. Turizem je trdo delo, predvsem pa je pomembna pozornost do gosta, neposrednost." Marta je bila pri prvih, ki se je zavzemala, da bi Podljubelj dobil svoje turistično društvo, da bi kraj spet zaživel kot nekoč. No, tako kot nekoč, zagotovo ne bo več, kajti mir kali avtocesta, toda vseeno bi bilo lahko tu veliko bolj živahno. Avtokamp je velika pridobitev za kraj, toda premajhen je, odročen. Če bi bilo po njenem, bi zgradili nov kamp tamle zgoraj nad trgovino v Podljubelju, v Jezerc pravijo domačini. Tam bi bilo več prostora, na sedanjem kampu bi bila pa le športna igrišča. Tudi kaj večjega bi morali zgraditi, a sami ne bodo zmogli. Zdaj so vendarle spoznali, da je samo dobra volja in pripravljenost za delo premalo. Priti bi moral nekdo s kapitalom, da bi postavil pokrito teniško igrišče. Moralo pa bi biti takšno, da bi se vklopilo v kraj, da bi ne kazilo okolice. Včasih so sanjali o gondolski žičnici, ki bi z Jezerc vozila prav na Kofce, na Kofcah pa bi zgradili hotel, smučišča... Danes je to seveda utvara. Podljubeljčani dobro vedo, da se bo turizem tu razvijal le na kampu, drugače ne. Razen če bo v kraj prišel tuji kapital. Potem bi pa bilo možno marsikaj. Menda bi bila Ankeletova Marta najbolj srečen človek, če bi se to zgodilo, kajti če enkrat okusiš tisti pravi turistični utrip, te ne izpusti. Posebej še, če tako tesno živiš s krajem, kot Marta s svojim Podljube-ljem. Marta Ankele je praznovala letošnjega februarja enaino-semdesetletnico In čeprav bi se o turizmu lahko pogovarjali ure in ure, le moram pobrskati tudi po njenem življenju. Človek bi mislil, daje bilo vse lepo in dobro, ji kot gostilničarski hčeri dobro postlano, a je bilo vse drugače. Pri Uršulinkah v Ljubljani je diplomirala za učiteljico, a je po sili razmer, po materini, očetovi in bratovi smrti po vojni morala prevz gostilno. Koliko živih spol nov! Trideset let je vodila 5< tanški Rdeči križ, bila ena vih šoferk v Tržiču, tekmoV na motorskih dirkah, najlel spomine ima na salzburško lo gospodinjstva, najtežje vojna leta, ko je na srečo u izgnanstvu v Srbijo, kamor odpeljali večino njenih šolsl kolegov, a na nesrečo doživi najhujše strahote ob koncu I ne v tej krvavi šentanški doli ko je vse bežalo mimo ali ustavljalo prav v njihovi h Najprej Nemci, za njimi usti četniki, ubežniki vseh vrst. 1 nji, vozovi, vojske, ženS otroci... Že po koncu vojne prišli po njenega brata. Da angleški vohun, so dejali in odpeljali. Nikoli več ga niso deli, nikoli izvedeli, kje ostal. Angleški vohun! Čista mišljotina! Komu je bil na p njen brat? Danes lahko Č* na belem bere o takratnih godkih, o Kočevju, kjer naj bili še živi ljudje, ki so jih VJ ob koncu vojne! Spet ima n brez spanja. Zakaj prihaja to? Mar bi pustili tako, kot bilo. Preboleli so, potlačili stva takrat. Čas je nekako zdravil rane. Nikoli ni marala strai Prav zato, ker so si bile v čnem navzkrižju. V njihovi stilni se nikoli niso usedli isto mizo. Vsaka stranka je dela za svojo in grdo so se I dali, pikre so letele po sc Tudi pesti so govorile včai Če so kaj dobrega prinesli I munisti, je razmišljala včaJj je bila enotna stranka, da ni lo sovraštva med ljudmi. Z< spet prihajajo tisti časi. Če še hujši. Se je že začelo. In mu boš lahko zaupal? D. Dol«' Ljubljana, 9. aprila - Hitim, da ne zamudim edinstvenega dogodka: velika Gruzijka, po rodu Asirka, Jevgenija Jumaševna Davitašvili -JUNA, svetovno znana bioenergetičarka je prvič v Sloveniji. A me sredi stopnic do rdečega salona hotela Union, kjer naj bi bila z njo tiskovna konferenca, prestreže mladenič in se opraviči v imenu organizatorjev, da bo konferenca malo kasneje, kajti gospa Juna je pravkar pripotovala in prosi za pol urice odloga, da se uredi od poti. Novinarjev nas je začuda malo, vsega šest, sedem, pridruži se nam še iranski mag. farmacije in starejša gospa, zdravnica. Je krivo pomanjkljivo obveščanje? Vsi si obetamo velik, doživet dan. In je bil! Drago plačan večer bio-propagande ali Razburljivi trenutki z JUN( Ob pol dveh smo vsi na mestu, a June od nikoder. Da je rada muhasta, so nekateri že vedeli. Malo po drugi uri le malo gneče na stopnišču. To bo Juna, si mislim, in si predstavljam okroglo rusko gospo, matrjoško s pisano ruto, podu-hovljeno, morda tudi z ostrim pogledom, kot jih navadno pripisujejo ljudem z nadnaravnimi močmi... Vrata se odpro in tu je Juna s celim štabom mladih spremljevalcev. A nikakršna matrjo-ška! Visoka, vitka, v tesno oprijetih usnjenih hlačah, v rdeči jakni, beli bluzi s čipkastim ovratnikom, na životcu zvonč-kljajo odlikovanja. Črne lase ima spletene v dolgo kito, na sredi prevezano z rdečim trakom, v ušesih dolge uhane, prsti so polni vseh mogočih srebrnih prstanov. Drža ponosna, pokončna, korak uren. Dobra mrha! Sicer pa ima komaj leto nad štirideset. Pripravljena imamo vprašanja. Mladi novinar z Dela prelistava dve leti stari Times, ki je prinesel, da Juni pojenjuje moč, in zatrjuje, da jo bo vprašal po tem, pa naj bo, kar hoče. Tudi meni so znanci, ki se spoznajo na razne bio in drugačne energije, pravili, da ne dela več, da se ji te nadnaravne moči ne obnavljajo več, ker preprosto ne veruje v boga. Rada bi jo povprašala po največjih njenih ozdravitvah, uspehih, o tem, kako na tovrstno zdravljenje gledajo zdravniki v Sovjetski zvezi, s kakšnimi težavami se je borila, da je prodrla, da je danes dvakratni doktor profesor, kaj čuti med seanso, bo v Sloveniji kaj zdravila, imela tečaje, ali morda kaj sluti, kaj bo s Sovjetsko zvezo... Toda izkazalo se je, da smo imeli vsi skupaj slab dan. Juna ni prišla pripovedovat o sebi, o zdravljenju, temveč čisto poslovno: Jugoslovanom je prišla le sporočit, da je inovator, da je izumila aparat, ki bo nadomestil njene roke, ki bo prav tako žarčil, opravljal brezkontaktno masažo telesa, z mikrocirkula-cijo bo ogreval in redčil kri, da bo hitreje plula, pronicala tudi tam, kjer nastajajo zastoji in se zato pojavlja bolezen, telo bo spet prekrvavljeno, kot mora biti. Tkivo se bo obnavljalo, oživljalo. Cirkulacija možgan bo vplivala na celoten organizem, zavirala bo staranje, podaljševala življenjsko dobo. Prav tako kot njene roke bo tudi aparat sposoben vseh masaž, od možganskih do uroloških. Aparat je že patentiran v Ameriki, kjer ga tudi izdelujejo, prihodnje leto ga bo Jugoslavija že lahko kupila. To je rezultat njenih šestnajstih let dela. Take stvari ne gredo hitro. Novinarji, ja, vi ste neučakani, ampak vedite, če se dva poročita, na more priti otrok že čez teden dni na svet, zakon narave je drugačen. Potrebno je toliko let dela, da se naredi nekaj tako velikega, pomembnega za človeštvo. Juni je uspelo, kar ni nikomur. S številnimi sovjetskimi doktorji znanosti, akademiki, fiziki, profesorji, vse tudi našteva po imenih, je na leta poskušala z zdravljenem enega organa. Poskuse so delali na zajcih, ovcah, na žabjih zalegah. Po pet let so čakali na en rezultat. Ko so bili pravi rezultati tu, je pripravila na to zdravnike, da so nadaljevali njeno delo, brez nje. Šele ko so oni po letu, dveh opravili svoje delo, so skupno začeli s komplementarno medicino, ki izhaja iz tradicionalne. Zdravijo katerokoli bolezen človeka. Zdravijo en organ, delujejo pa na vse organe hkrati. Julka Vahen s TV le skuša prodreti s svojim vprašanjem, sli je komplementarna medicina v SSSR vključena v sistem izobraževanja. Toda odgovora ni. Juna je kar naprej pri svojem aparatu, pred seboj premetava celo mapo papirjev, ki dokazujejo, da je večkratni doktor, da je inovator, da ni podrejena raznim ministrstvom, ki bi jo omejevali pri njenem delu, popotovanjih po svetu, ima vse potrebne papirje... Mladi novinar z Dela le vsili tisto vprašanje o njeni krizi. Ne, ne, ni v krizi, kot pišejo časopisi, zaradi tega svojega poslanstva se ni več ukvarjala z zdravljenjem, naučila je mlade zdravnike in danes jih petsto tisoč že dela po njeni metodi. Dokazala je, da lahko ozdravi tudi začetnega raka, danes že poskuša ozdraviti aids. Toda čakati bo treba dve leti za objavo rezultatov. Redno ima predavanja po moskovski televiziji, pojavlja se v oddaji Dober večer, Moskva, o njej pišejo časopisi, vsi novinarji so njeni prijatelji. Tudi slika, piše pesmi. Kar oglejte si tole knjižico... S seboj ima knjižico v ruskem jeziku, kjer piše tudi o njenem umetniškem delu, kajti Juna je vsestranska. Stilizirani ženski obrazi v modrem, z velikimi očmi, čutnimi ustnicami. Niso slabe! Novinarska konferenca gre h koncu in ko se drenjajo okrog nje, ko podpisuje fotografije za spomin, jo le uspem vprašati, kdaj je začutila to svojo moč. Pa mi pove, da jo čuti, odkar se zaveda sebe, da je to pri njih v rodu. Katere ozdravitve ima za njene največje uspehe, pa ne izvem več. Popoldne se vidimo v Cankarjevem domu... Za novinarje je vstop prost. Junin obisk v Jugoslaviji je tokrat v organizaciji UNIS-TO-URSA. V soboto so jo predstavljali v Sarajevu, danes v Ljubljani, jutri, v torek v Zagrebu, v sredo v Beogradu. Iz njenega obiska so naredili posvete o tradicionalni in komplementarni medicini, kjer so se vključili tudi naši zdravniki, ki se poslužujejo tovrstnega zdravljenja. Menda imamo center za bioe-nergetike v Brčkem. Izkoristiti je treba njeno navzočnost, da opozorijo nase, da pokasirajo... Vstopnice za pogovor z Juno v Cankarjevem domu in v zagrebškem Intercontinentalu so nastavili kar na staro milijardo dinarjev, malo milejši so bili za Sarajevo, kjer je bilo treba odšteti 700, in v Beogradu 800 din. Toda, ker se je napovedoval slab obisk, so vstopnice v Ljubljani znižali na 600 din. Nekaj čez sto se nas je potem le dobilo v Cankarjevem domu, toda posvet, ki naj bi trajal od petih do desetih zvečer, je bil eno samo veliko razočaranje. Tu so se zbrali večinoma ljudje, ki se sami ukvarjajo z bioenergijo, tudi nekaj zdravnikov je bilo vmes, nekaj bolnikov, ki so želeli priti do June tako ali drugače. Toda, June ni in ni hotelo biti. Prvič se je posvet začel z uro zamude, potem je dr. Edvin Derviševič predaval o akupunkturi, za njim dr. Živojin Jankovič iz Zenice dol-govezil o homeopatiji. In prvi je kar naprej poudarjal, da v Jugoslaviji ne bodo dovolili, da bi kdo drug, razen zdravnikov lahko uporabljal bioterapijo. Nobenih šarlatanov ne bodo trpeli. Kar nekaj naših znanih bi-oenergetikov je skočilo pokonci: Kaj pa Juna? Je mar ona prava zdravnica? Ni! Naslove je dobila. Ljudje so postajali vse bolj nestrpni. Tako drage vstopnice, pa naj poslušajo zdaj tole abecedo akupunkture in povrhu jih še žalijo. Končno le pride Juna, vsa v usnju, toda znova je v prvem planu njen aparat, ki bo nadomestil njene roke, diplome, potrdila, šestnajst let dela in življenja za človeštvo, poskusi na srcih žab, podgan, plazmi zajcev in spet neskončna plejada imen akademikov, s katerimi je delala in ki priznavajo njeno delo. Ona pa samo potuje, ne ve več, kdaj se konča noč, kdaj začne dan. Iz Jugoslavije se bo vrnila v Moskvo, potem mora v Italijo, tudi k papežu bo šla, tako so jo prosili, pa v Havano, Ameriko zaradi aparata, da bo drugo leto na trgu. Vendar vsi zdravniki naj znajo zdraviti z bioenergijo. Vsak jo ima v sebi, eden več, drugi manj. Brez rok, brez duše ni ljubezni. Roke nikoli ne škodijo. Pomagajo pri arteriosklerozi, pri Parkinsono-vi bolezni, povsod. Drug drugemu lahko naredimo preventivo. Zakaj bi se zaradi starosti življenje nehalo pri šestdesetih. Sto nam naj jih bo dano. Otroštvo nosimo v sebi, le oživiti ga je treba. Ni treba več hoditi v Rusijo, zdravnike bioenergeti-ke - s tem naj se ukvarjajo le zdravniki - imate že v Jugoslaviji. Njeni učenci so jih naučili... Večer propagande, ki pa so ga morali vsi navzoči presneto drago plačati! Gospej v zelenem malo više nad nami je prekipelo. Že prej jo je razburil oni s homeopatijo, ki se niti izražal ni prav. Zdaj naj vendar že Juna pokaže, kako dela. Zato smo vendar prišli. Dovolj je te propagande! O, da ne bi nikoli tega izustila! Juna pod nami je naenkrat poskočila kot tigrica in izbruhnila kot vulkan: "Kaj vi to govorite?! Kdo pa ste vi?! Kaj si vi dovolite?! Jaz sem tu gost in si me upate žaliti. Mene, ki sem dala šestnajst let svojega življenja za človeštvo! Šestnajst let! Skoraj pol mojega življenja! Ozdravila sem nešteto ljudi, garala dneve in noči. Za ljudi? Kako si drznete! Kaj ste pi naredili za ljudi...?" V tt očeh sveta jeza, skače pokol maha z rokami, se tolče odlikovanjih... Kar videlo se je, kako Juri sebi tlači bes. Počasi je umii korake, ki so jo kar nosili s1 in tja in res so bile na vrsti anse. Bo takole razburj1 sploh lahko delala? Pa je. N prej je pokazala seanso za st1 Roke položi na glavo "pači* ke", sledi masaža prvega zadnjega prekata, obvezno > sira nadledvični del, spet m! ra... Kako se počuti obdel* gospa ne izvemo, kajti Juna hitro opravi še skupinsko I terapijo. Dvignemo roke, pO si se z njimi nagibamo p( njej in nazaj, začutimo I vljince, ona nas vodi z dvig11 nimi rokami. Zdaj zamižite ke držite gor... Še vedno ču) mravljince, roke so težke, kazalec se mi nekam čud obrača. Kaj neki počne Ju" Rada bi poškilila, pa si upam... Potem spet lahko gledamo, pomanemo roko v ki in vsa teža iz rok in nog enkrat izgine. "Vplivala sem na vašo cj gijo, vi ste vplivali drug na & gega, pa ste vse to občutili > sem vas le vodila..." Seanse je konec in z nioj ninega nastopa v Cankarji domu. Ljudje se zdaj zgtf okoli nje, moški z bradic mano, ki je že prej hotel H zati, kaj vse ve, pograbi m> fon in pripoveduje o fufl' odlikovanj na njenih pf dvojni malteški križ ji ščit' sno stran, na levi je enak,' dar pod kotom 45 stopinj, bica, ki jo ima okrog pas( okovana, v njej ima lahko1 čne baterije, morda inštrufl* kdo ve. Ima močno brad kar označuje njene m? spolne funkcije, močne na odlikovanjih je veliko " rumene barve, ki v tej ko1! naciji najmočneje izžareva j Uf, kakšen dan! Amp*| dlaneh me je pa res ske'1 zaupam sosedu Stanetu 9J Torek, 17. aprila 1990 / RAZVEDRILO IN REPORTAŽA 17. STRAN GLAS Bilo bi naravnost krasno, ko bi se končno že začeli ukvarjati tudi s čem drugim, kot je politika in volitve, čeprav so prve in svobodne in neposredne. A v tem vmesnem času, ko mislimo, da moramo imeti politiko noč in dan v krempljih, ker se bojda dogajajo zgodovinske stvari, naša ušesa kot da niso dojemljiva za prav nič drugega, kot so stranke in dvoboj naših dveh predsedniških kandidatov. Medtem ko bo narod še teden dni naglas in potihem tuhtal, koga čaka predsedniški stolček po nedeljskih volitvah, gre, na grobo vzeto, revno življenje slovenskega naroda svojo pot. V nemalo gorenjskih fabrikah, ki jim groze stečaji, vlada absolutna apatija; v neštete delavske domove sili prava revščina, ki ji ni kos nikakršna socialna pomoč. Po drugi strani pa maloštevilni pisci, ki jih je zaslediti po revialnem tisku, vendarle dovolj vehementno opozarjajo, da se prav v tem vmesnem času tu in med nami že nekaj časa dogajajo silne lumparije, ko se nezakonito odtujuje družbena lastnina. In odhaja v iznajdljive roke tistih, ki vedo, kako in kaj, se pravi tistih, ki so pri koritu. Za zdaj jih takole, vsak v svojem okolju vidimo in opazujemo, čez nekaj časa pa bodo viri in finančni izviri njihovih mešanih ali zasebnih firm morali biti evidentni. Na moč se je razpasla tudi praksa, da firmi pljunkneš kakšen donosen program in ga instaliraš v domačo delavnico. Kaj takega bi v EVROPI ZDAJ TEMA TEDNA OBESITI -DA ALI NE? tako zelo »štrafali«, da bi se dotični kršilec nemudoma obesil. Sploh pa jim kaj takega ni treba nič »štrafati«, ker imajo učinkovite obrambne mehanizme. Konkurenčna klavzula v pogodbi obvezuje namreč vsakega managerja (pri nas bi vsakega po-slovodnika), da se nekaj let ne sme zaposliti v sorodni dejavnosti, kaj šele, da bi kaj »šmuglal« doma. Upajmo vsaj, da nam s pravo strankarsko opozicijo prihaja smiselna zakonodaja in nadzor in da so nakradli, kar so delavstvu pač pokradli. Upajmo tudi, da ves ta rompompom ob izbruhu demokracije ne bo produciral le nove zmede in novih kapitalnih požeruhov tako na levi kot na desni. Upamo že lahko, kako pa v resnici bo, ve samo kakšna ekstra vedeževalka. Zdaj smo še v stadiju, ko se le previdno otipavamo, saj nenadoma ne vemo več, kdo je kdo. Samo med zanesljivimi sorodniki se še razvnemajo kakšni strastni strankarski prepiri, kakšnih ostrih dialogov pa izza štirih sten, na ulici ali po službah, ni. Če pa že kdo koga kritizira, se ob koncu preventivno zavaruje s kakšno občo sprejemljivo čveko ali pritakne kakšno humanistično noto. Korajžnih, ki na noben način ne skrivajo svoje čvrste strankarske pripadnosti, je malo... Zdaj pa si zamislite, kakšni duševni križi in težave nas utegnejo napasti, ko pride 27. april in 1. maj, ko so se v nekdanjem socializmu množično izobešale zastave. Kaj pa zdaj? Naj privežemo slovensko zastavo na okensko polico, ne da bi tvegali spekulativna razglabljanja in cinična zijala s ceste? Naj bo zastava z zvezdo ali naj zija luknja? Naj bodo na njej lipovi listi ah ne? Naj bo partijska na pol droga, na tričetrt droga ali na cel drog? In - ali ima obešanje zastav sploh še kakšen smisel in naj gre tudi ta tradicija rakom žvižgat? Najbolje bi bilo vedeti, kako je s tem v Evropi, kamor neutrudno in trumoma korakamo. Dokler pa Evrope skokoma ne osvojimo, nas bodo mučile tudi tovrstne dileme: Obesiti ali ne, to je zdaj vprašanje.... D. Sedej Vodnikova kmetija odprtih vrat Kaj se zgodi, če hoče kmečka gospodinja "svoj" denar Gorenja Žetina, 11. aprila • Oktobra lani Je Vodnikova Tilka, kmetica iz Gorenje Žetlne pod Blegošem, prva na Škofjeloškem in menda tudi na Gorenjskem uradno odprla svojstveno dopolnilno dejavnost na kmetiji, ki nI niti klasični kmečki turizem niti gostilna. Gre za "kmetijo odprtih vrat". dvajset glav govedi. Sama sicer Jernej Vodnik ne more, da bi pravi, da ji je tako, kot je zdaj, za konec ne pristavil še kakšne kar všeč; med tednom lahko dela gospodarske. Dotakne se ceste, po svoje v hiši in zunaj, ob sobo- »Če bi družba hribovcem dala dotah in nedeljah pa streže ljudem, brc ceste, bi zanje naredila do- »Če povem po pravici,« pravi gospodinja Tilka, »sem želela enkrat priti do svojega denarja. Druge ženske imajo plače, pokojnine, Jaz nikoli nisem imela svojega denarja.« Podjetni kmetici, ki je vsa leta tudi predsednica aktiva kmečkih žena v Javorjah, je na nekajmesečni uradni poti - na loški občini sploh ni bilo pravilnika, ki bi omogočal tovrstno "obrt" - veliko pomagala pospeševalka iz Kmetijske zadruge Škofja Loka Majda Luznar, ki je pravzaprav dala idejo. »Rekla sem si; poskusila bom, te ne bi šlo, bom pač nehala,« reče Tilka Vodnikova. Prvi meseci, pretežno zimski, ki so sploh manj privlačni za planinske pohode in sprehode v naravo, so kmetici-gostinki pokazali, da ji »e bo treba odnehati. Nasprotno, vse več tistih, ki se ob sobotah ali nedeljah podajo na Blegoš, se okrepča v Vodnikovi kmetiji odprtih vrat, vse več pa je tudi takšnih gostov oziroma celih skupin, iz Ljubljane, Kranja, Škofje Loke, ki nalašč prihajajo na nedeljska kosila. »Včasih pogrešam kuharski tečaj, v katerem bi se izurila tudi v Pripravi zahtevnejših jedi,« pravi Tilka Vodnik, »potem pa si mi- slim, zakaj le, kdor pride k nam v goste, gotovo pričakuje domačo, kmečko hrano, če bi rad kaj bolj "finega", bi Sel v gostilno.« Tilka Vodnik, ki jo v njeni dejavnosti podpira tudi mož Jernej pa tudi otroci ji radi pomagajo, posebej pri strežbi, zdravo razmišlja. Kateri častilec narave bi si mogel za nedeljsko kosilo želeti kaj boljšega od juhe z domačimi rezanci, kosa sočne pečenke ali zrezka, kruha iz domače peči, slastne ocvirkovice, belo opasanih krofov? Ali pa - če se že ne odloči za kosilo - krvavice iz doma spita-nih prašičev, pečenice, suhe klobase iz zaseke ali olja, doma kuhanega žganja, čaja iz bezgovih jagod? »Ravno v nedeljo je eden od gostov vprašal, ali se bodo vedno dobile takšne klobase, kaj, če bodo pošle,« se je pridružil pogovoru za udobno kuhinjsko mizo gospodar Jernej Vodnik. »Takole mislim; če bo klobas zmanjkalo, jih pač ne bo na jedilniku, dokler ne bomo naredili novih. Gostom hočemo dati stalno kakovost, okus, ki se ne bo spreminjal, hrano z naše kmetije.« Jernej Vodnik priznava, da je ženina dejavnost dobrodošlo dopolnilo hribovski kmetiji, na kateri ni mogoče preživeti več kot Kažipot za kmetijo odprtih vrat, delo sovaščana, kiparja Petra Jo-vanoviča. A gospodar razmišlja tudi o kmečkem turizmu, za začetek morda s tremi, štirimi sobami, kasneje, če bo kateri od štirih otrok, ki so še doma, navdušen, lahko tudi na veliko. »Zdaj, ko se za razvoj kmečkega turizma prek zadruge spet dobijo nepovratna sredstva, bi bilo neumno, če priložnosti ne bi izkoristili,« pravi Jernej Vodnik. volj,« pravi. Asfaltna prevleka je že na večjem kosu poti iz doline v Javorje, proti Gorenji Žetini, »Zdaj pripravljamo za asfalt 700 metrov poti, pričakujemo, da bodo začeli delati prihodnji teden. Potem nam za letos ostane se 500 metrov. Vaičani smo letos zbrali za cesto 110 tisočakov. Potem bo brez asfalta še 1200 metrov poti do naše hiše.« H. Jelovčan Kovinotehna in 1. april Vodnikova Tilka in Jernej iz Gorenje Žetine V Kovinotehni na Jesenicah, blagovnici Fužinar so se odločili, da 1. april letos že ne bo minil kar tako. Objavili so, da bodo trgovino odprli v nedeljo, 1. aprila, ob 5. uri zjutraj in da bo odprta pol ure. Tega dne naj bi odprli trgovino tudi ob 15. uri. Seveda ob tem, da bodo vsi, ki bodo ta dan in ob tej zgodnji in popoldanski uri deležni popusta ob nakupu malih gospodinjskih aparatov in drugega blaga. Le kdo bi verjel, da bodo trgovci trgovino res točno ob petih zjutraj na 1. aprila odprli! A so JO odprli. Točno ob S. uri so bila vrata odprta na stežaj. Da ni bilo kupcev? Ste se pa zmotili! Nekateri so prav previdno kukali izza vogla - da se ne bi osmešili - ko pa so videli, da so vrata odprta, so vkorakali v trgovino. Bilo je kar nekaj kupcev; prvi je dobil zastonj varovalke, naslednji je kupil omaro, spet tretji pa mlinček za kavo, rekoč: bom pa ženi zmlel kavo in ji jo skuhal. Kupci torej 1. aprila ob 5. uri zjutraj niso prišli zastonj, kot so mnogi mislili, češ saj je tako ali tako prvi april. A vsi tisti, ki so prišli ob 15. uri popoldne, so odšli z dolgimi nosovi. Kajti za popoldanski čas pa ie Kovinotehna, blagovnica Fužinar, napisala na vrata trgovine: 1. april! Skratka: blagovnica Fužinar na Jesenicah je tudi tokrat ostala zvesta svojemu geslu: NEMOGOČE JE MOGOČE. V tem smislu, da je RES odprla trgovino na 1. aprila dan, ko so vsi mislili, da gre le za krepko potegavščino. In prav TO je bila potegavščina: trgovino so res odprli. Delegati le z javnim prevozom Minil je 12. kongres Zveze sindikatov Slovenije in obenem prvi kongres Svobodnih sindikatov Slovenije. Sindikalisti so že začeli varčevati. Na obvestilu udeležencem kongresa so ob zaključku poudarili, da se jim bo V STROŠKE PREVOZA UPOŠTEVAL LE PREVOZ Z JAVNIMI PROMETNIMI SREDSTVI. Nič kilometrin torej! Če bo šlo tako naprej PRI VSEH DRUGIH ZADEVAH, pri katerih se lahko »šparavno« obnašajo, bodo državni sindikati morda še daleč orišli.... Mate gorenjske vasi Paloviče Piše: D. Dolenc So Paloviče Valvazorjevo Naličje? Res čudno, da je sredi sa-Hih razumljivih vaških imen ynies eno, ki ga nikakor ne zna-^o razložiti. Zakaj se zadnji J'asi v tržiški občini, ki pod Do-°rčo meji na radovljiško, reče ravno Paloviče ali po domače Palovče. Pri nobeni hiši v vasi Se ne reče tako, da bi vas lahko Prevzela njeno ime. Kar nekak-šen tujek se zdi sredi lepih va-*lc Mlaka, Brdo, Popovo, Leše. ^ zdi se mi, da sem našla prstno ime. Naj me kdo popra-Vl> če nimam prav. Ko brskam Po Valvazorju, najdem pri poglavju o jeziku, noši, šegah in JJavadah na Gorenjskem tole „jedilo o plesih in pretepih: ^i takih plesih nastanejo če-st° pretepi ali celo uboji. Tako je zgodilo leta 1682., da so u°ili v Begunjah ključavničarja gospostva Katzensteinskega z Jf^enom Fertunati (ali Fortuna-')» mojstra, ki mu v kranjski e*eli ni bilo para; in tačas bi <* bil moral imenovati ne For-unatus, temveč pravilneje In-°rtunatus. Ista nesreča je za-Qe|a leta 1683. Martina Koder- mana v Hlebcah, Jerneja Dolenca v Zgošah in Jakoba Kre-lja v Paličju, ki so vsi v omenjenem 1683. letu bili ubiti na plesu." Ker ni nobenega Paličja v begunjskem koncu, od koder Valvazor našteva ubite na plesu, Paloviče pa so dokaj blizu, bo po vsej verjetnosti držala ta razlaga, da so Paloviče nekdanje Paličje. Ljudje vedo povedati, da so ime Leše prišle iz le-ševja, ki ga je v obilju raslo v tem koncu vznožja Dobrče, Paličje bi prišlo pa od palic, ki so jih hodili režat v ta konec, ali pa, ker so jih nasajali k trtam takratnih vinogradov. Valvazor tudi piše o vinogradih, ki so včasih uspevali tu in te kraje imenuje Mala Vipava. Kot mi pove Vrbancljeva mama Ana Justin, se spodaj v polju, kjer imajo njive, še vedno reče "v goricah". Cvenklnova gorica, na primer. Včasih se je pesem zlivala čez polja Naj mi miroljubni in prijazni vaščani Palovič ne zamerijo, da sem začela s takšnim uvodom, sicer se je pa to dogajalo več kot 300 let nazaj in takšne razboritosti med fantini že dolgo ni več. Vrbancljeva mama se spominja le fantovskega petja, ki se je glasilo izpod vaških lip, enkrat iz Palovič, drugič s Popovega, tretjič iz Leš, se odbijalo od pobočja Dobrče in zlivalo čez polja vse tja do Peračice in Brda. Da, takrat je bilo na vasi res še lepo, romantično. Ni bilo traktorjev, ki bi ropotali skozi vas, ni bilo radia, televizije. Edine novice so izvedeli pri maši v Lešah. Z voli, tudi po sedemsto kilogramov težkimi, so orali, vozili s polja, iz gozda. In pri vseh domačijah je bila polna hiša Iju-, di. Danes je nekaj hiš praznih, družine so veliko manjše kot nekoč. Leta 1956. je bilo v vasi Janez Bogataj, predsednik krajevne skupnosti Lese, kamor spadajo tudi Paloviče, je edini obrtnik v vasi. Ta dan je za Planiko brusil sekalne plošče. 18 hiš in po podatkih v Krajevnem leksikonu Slovenije je bilo takrat v Palovičah še 92 prebivalcev, po prvem podatku iz leta 1869 pa 103. Danes je 20 hiš in okrog 80 ljudi. Bila so namreč leta, ko je kraj zaradi odročne lege nazadoval, ljudje so odhajali na delo v Tržič in tam tudi ostajali. K Cesta vrača življenje v vas Danes pa vasica oživlja. Janez Bogataj, predsednik krajevne skupnosti Leše, kamor spadajo tudi Paloviče, mi pripoveduje, kaj vse so v kraju že naredili. Najbolj pomembna je bila cesta. Še deset let nazaj, si prišel v Paloviče po slabi, strmi kolovozni poti. Danes je cesta, ki se v vas odcepi od ceste Tržič - Begunje, lepo speljana do vasi, asfaltirana vse do sredine vasi. Hiše imajo telefone, urejen je vodovod, novi transformator je poskrbel za močno elektriko v vasi, poprej pa je pri vsakem vklopu puhalnika zamigala vsa elektrika po vasi. Pri vsaki hiši nekaj gradijo, popravljajo staro ali zidajo novo. Skratka, vas doživlja prenovo. Veliko dobre volje je med vaščani, mi pripoveduje Janez Bogataj, za vsak napredek se hitro vzamejo skupaj, primaknejo tudi denar, da se le naredi, kar je potrebno. Asfalt so položili s kar precej samoprispevka. Le ponekod je slabo položen in so ga reklamirali. Po 15. maju letos se ga bodo izvajalci lotili s popravilom. da bo kdo rekel, da pretiravam, a je res, da vsako leto naredimo vsaj sto ur za skupno stvar. Urejamo bankine, čistimo odvodne kanale, popravljamo vaške poti. Skupaj se pa tudi po-veselimo. Ob prvem maju, na Paloviče so lepa vasica v pobočju Dobrče. Hiše so postavljene v dokaj strmem bregu, spodaj v ravnini pa imajo polja. Skupaj delajo, skupaj se povesele "Če nismo vsi delavni, se ne da nič narediti," razmišlja Janez Bogataj, ki je trenutno tudi edini obrtnik v vasi, ključavničar, ki pa se je specializiral za izdelavo in popravilo strojčkov za čevljarsko industrijo. "Mor- primer, tamle zgoraj na vaškem pašniku zakurimo kres in naredimo pravo pravcato vaško veselico. Pred nekaj leti je sosed dal jagenčka, da smo ga spekli, drugi smo zbrali za zaboj vina, piva, pa je bil praznik, ki ga ne bomo nikoli pozabili. Čisto nekaj drugega, kot v mestu, kjer se ljudje v istem bloku skorajda ne poznajo med seboj." (Š^M^m&TGLAS 18. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA' Torek, 17. aprila 1990 Skupščina ZTKO Kranj Kranjski šport kljubuje krizi Kranj, 4. aprila - Na 8. redni seji skupščine Zveze telesnokultur-nih organizacij kranjske občine so za novega predsednika izvolili Slavka Brinovca, obenem pa ugotovili, da je šport morda ena redkih dejavnosti, ki še kljubuje gospodarski oziroma splošni družbeni krizi. Kranjska občina je bila v preteklosti v mnogih anketah izbrana za eno najbolj "športnih" občin v Sloveniji in Jugoslaviji na osnovi primerjave med številom prebivalcev in številom članov najrazličnejših športnih organizacij, tako tekmovalnega kot rekreativnega pomena. Ta sloves je kranjska občina uspela zadržati tudi lani. Kar 19.180 prebivalcev kranjske občine sodeluje v telesnokulturnih organizacijah, od tega 15.704 aktivno, kar predstavlja 21,66 odstotka prebivalcev občine. Dokaz temu še dve drugi ugotovitvi. V kranjski občini deluje 18 telesnokulturnih organizacij posebnega družbenega pomena, ki sodelujejo v vrhunskem in tekmovalnem športu, 33 športnih društev, ki se ukvarjajo z več panogami, in 26 organizacij, v katerih gojijo samo eno panogo. Občina ima 83 kategoriziranih športnikov, od tega dva zaslužna športnika, tri športnike mednarodnega razreda, 23 športnikov zveznega razreda in 55 športnikov perspektivnega razreda, kar uvršča Kranj na drugo mesto v republiki, takoj za Ljubljano, ki pa združuje 4 občine. V športu poklicno dela 16 trenerjev in psiholog, napredek pa je viden tudi pri vzdrževanju športnih objektov. Do konca leta 1991 bodo sanirali še nekatere pomanjkljivosti na teh objektih Lani so bile organizirane mnoge akcije, od trim lig do planinskih pohodov, razni množični teki, ocenjevana so bila Šolska športna društva (v občini jih je skupaj na osnovnih in srednjih šolah 17), organizirane so šole v naravi, testiranih pa je bilo nad 12.000 šolarjev. Kranjčani so organizirali osem od predvidenih desetih večjih prireditev. Ni bilo tradicionalnega veleslaloma in judoističnega tekmovanja za pokal Kranja. J. Košnjek Streljanje Kranjske strelke prvakinje V Hrastniku je bilo konec marca republiško prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško za vse starostne kategorije. Tekmovalo je 600 strelk in strelcev. Med Gorenjci so bile najuspešnejše strelke Strelske družine Bratstvo in enotnost iz Kranja, ki so zmagale, za moštvo pa so tekmovale Darinka Smrtnik, Blanka Kežmah in Sonja Hafner. Smrtnikova je bila najboljša tudi med članicami posamezno. Izkazala seje tudi mladinka Darja Bešter iz Podnarta, ki je dosegla tretji najboljši seštevek krogov. Normo za nastop na državnem prvenstvu je doseglo 25 gorenjskih strelk in strelcev. Poglejmo še nekatere druge boljše uvrstitve gorenjskih tekmovalcev. Med člani ekipno je bila SD Kranj 15., posamično pa Jure Frelih deveti, Tone Urbane iz Radovljice pa 18. Med članicami so Kranjčanke ekipno zmagale, ob najboljši Darinki Smrtnik pa je bila Blanka Kežmah tretja, Sonja Hafner šesta in Jelka Bauman 18. Med mladinci ekipno je bila SD Kranj 18., posamično pa Matej Malovrh 22., Jože Pišek 19. in Aleksander Prime 35. Med mladinkami ekipno je bil Kranj 4., SD Partizan Julek iz Radovljice 5. in Triglav Javornik 7. Posamično je bila Darja Bešter 3., Sandra Miljkovič (Radovljica) 7. in Bernarda Lokar (Kranj) 9. Med pionirkami ekipno so bile Radovljičanke 11., posamično pa Radovljičanka Barbara Šolar 11., Helena Malovrh (Predoslje) 16. in Sladjana Sorak (Radovljica) 28. Med pionirji je bil Kranj 21., posamično pa Robi Makuc iz Mojstrane 6.in Žiga Sitar iz Radovljice 15. B. Malovrh A zvezna vaterpolska liga Razmah planinstva Vse več članov Ljubljana, 9. aprila - Čeprav gospodarski položaj naše dežele ni v prid razvoju društvenih dejavnosti, vnema za delo v slovenski planinski organizaciji ne pojenjuje. Ne samo, da še naprej ustanavljajo nova planinska društva, tudi število članstva se iz leta v leto veča. Tako je imela Planinska zveza Slovenije predlani več kot 106 tisoč članov, lani pa se je v njej združevalo že natanko 114.207 planincev. Podatek, da je med njimi skoraj polovica mladih, daje zaupanje v nadaljnji razvoj te organizacije, ki je pomembna tako za spodbujanje množične rekreacije kot razmah alpinistične in športne dejavnosti. Delež stalnih prebivalcev Slovenije, ki so včlanjeni v PZS, se je od leta 1988 povečal od 5,33 odstotka na 5,72 odstotka v lanskem letu. Razveseljivo je dejstvo, da republiško povprečje presegajo kar v 25 občinah; med njimi so tudi gorenjske, na primer, jeseniška z 16,43 in radovljiška s 15,90 odstotka. Morda še pomembnejši pa je podatek, da neorganizirano obiskuje gore kar okrog 400 tisoč prebivalcev Slovenije. S. Saje Kolesarstvo Novi uspeh mladincev Save Kranj, 13. aprila - Matjaž Zevnik, trener mladincev kranjske Save poroča, da so na tekmovanju v Italiji nastopili mlajši in starejši mladinci Kolesarskega kluba Sava iz Kranja. Mlajši so tekmovali na dirki Cian Marino v Trstu, kjer je Žiga Bajt zmagal, na izredno zahtevni 51 kilometrov dolgi progi pa je bil Jure Studen tretji. Starejši pa so sodelovali na 100 kilometrski dirki Udine - Pordenonne. Povprečna hitrost je bila 42 kilometrov na uro, med dirko pa je močno deževalo. Zmagal je Ivan Plet (VC Cervignano), Matjaž Petek (Rog) je bil tretji, Kranjčan Tomaž Poljanec pa četrti. _3_. J.K. ureja JOŽE KOŠNJEK Vaterpolisti Triglava postajajo enakovredni tekmeci Kljub porazu proti tretjeuvrščeni ekipi POŠK Brodomerkurja so kranjski vaterpolisti ni sobotni tekmi dokazali, da so v dobri formi in pripravljeni boriti se za obstanek v ligi "Odkar smo dobili novega tre nerja, se je naša forma prece. izboljšala, kar smo dokazali Ljublja, 14. aprila - Po tekmah brez dobljene točke so vaterpolisti Triglava v zadnjih kolih le prišli v pravo formo. Po dveh zaporednih zmagah, najprej s Crveno zvezdo v Tivoliju in nato z Medveščakom v Zagrebu, so tudi na sobotni tekmi z močno ekipo POŠK Brodomerkurja dokazali, da se lahko merijo z našimi najboljšimi ekipami. Tako so večino prve in druge četrtine tekme vodili, na koncu pa so zaradi nekaj napak in nezbranosti morali priznati premoč izku-šenejše ekipe gostov. Tekma se je začela z dobro igro obeh ekip, vendar pa je bilo več požrtvovalnosti pri va-terpolistih Triglava, tako da so večino prve četrtine vodili in jo zaključili z rezultatom 6 : 4. Po zaključku druge četrtine, ko je bil rezultat izenačen, seje začel pravi boj za vsako žogo in rezultat je bil večino časa neodločen ali pa je ena od ekip po-vedla za gol. Odločitev o zmagovalcu je prinesla zadnja četrtina, ko so Kranjčani popustili v obrambi in pri streljanju na gol nekajkrat zadeli vratnico. Tako se je lepa in ves čas zanimiva tekma končala z rezultatom 14 : 16 za igralce POŠK Brodomerkurja. Nov trener Triglava, Bruno Silič, ki je prav gotovo veliko prispeval k boljši igri in zbranosti ekipe, je po tekmi povedal: "Ekipa vaterpolistov Pošk-a je med našimi najboljšimi in je trenutno na tretjem mestu v ligi. Računali so, da bodo tu v Ljubljani brez težav zmagali. Tako pa je bil boj za točki vseskozi trd, čeprav moram priznati, da je na koncu zmagala kvaliteta in izkušenost gostujoče ekipe. Ker so do konca še štiri srečanja računamo, da bi lahko dobili kakšno točko vsaj še v tekmi s Solarisom, ki jo igramo 21. aprila doma. Za nas pa sta bili pomembnejši tekmi z Medveščakom in Crveno zvezdo, ki sta nam prinesli štiri točke." Krištof S t roma jer je bil najboljši strelec v ekipi Triglava, saj je dal kar pet golov: "Na koncu tekme smo popustili v obrambi, napad pa je bil boljši. Mislim, da nas je POŠK malo V soboto v Radencih Jubilejni maraton treh src Kranj, 17. aprila K - V soboto, 21. aprila, bo v Radencih na sporedu 10. jubilejni maraton treh src. Ta jubilej bodo še posebej slovesno proslavili. V petek zvečer bo v hotelu Radin v Radencih kulturnozabavna prireditev v počastitev jubileja, v salonu hotela Radin pa bodo odprli razstavo fotografij z dosedanjih maratonov. Tekmovalni dan bo sobota, 21. aprila. Dopoldne bodo tekmovali najmlajši: cicibani in pionirji. Popoldne ob 14. uri pa se bo začel tekmovalni spored za vse kategorije od mladincev do veterank, vmes pa bo zanimiv kul-turnozabavni program. Za zaključek maratona bo ročk koncert, na katerem bosta nastopila Šank ročk in Rdeči baron. ZTKO Kranj obvešča udeležence sobotnega maratona v Radencih, da bo iz Kranja organiziran posebni avtobusni prevoz. Avtobus bo v soboto 8. uri odpeljal izpred hotela Creina v Kranju. Prijave sprejema ZTKO Kranj, telefon 21- 176 ali 21-235. J. K. Planinci Stegovnik vas pričakuje Kranj, 17. aprila - Planinsko društvo Kranj organizira v soboto, 21. aprila, izlet na osamljeni, 1692 metrov visoki vrh Stegovnik. Predviden je vzpon iz doline Lomščice (Grahovše) oziroma Doma pod Storžičem, od koder bodo izletniki krenili mimo smučarskega doma na planini Javornik, kjer bo krajši predah, nato pa bo vzpon na vrh po eni od dveh poti. Če bo vreme ugodno, bodo izletniki po postanku na vrhu, malici in spoznavanju z geološkimi zanimivostmi tega predela, krenili še na Veliki Javornik ali Ženikljevec (1715 metrov), oziroma pol ure hoda od Ja-vornika. Skupno bo hoje od 5 do 6 ur, vrnitev v Kranj pa je predvidena ob 17. uri. PD Kranj načrtuje prevoz z mini busom oziroma kombijem, ali osebnimi avtomobili. To povejte v pisarni P D, da bodo vrnjeni stroški prevoza. Za prevozne stroške je treba plačati 30 dinarjev. Prijave sprejemajo v pisarni PD do četrtka, 19. aprila, pojasnila pa dajejo po telefonu 22 - 823. Odhopd bo v soboto ob 6. uri zjutraj izpred hotela Creina v Kranju. Izlet bosta vodila Peter Meglic in Matija Grandovec. j. K. VEDNO ZA ENO DOLŽINO KOLESA SPREDAJ Beljak KARTNER BUNDES-STRASSE 45 Tel.: 9943-4242-32444 podcenjeval, vendar pa je res, da so oni boljša ekipa. Na vsak način pa smo boljši od Med-veščaka, kar se je pokazalo v prejšnji tekmi v Zagrebu. Sam igram vaterpolo že osem let, trenutno sem res v dobri formi, imam pravi občutek za žogo in tudi ekipa je dobro pripravljena. Lahko rečem, da sem prepričan, da bomo ostali v l.A zvezni vaterpolski ligi." Zeljko Krivokapic, ki se je na tekmi štirikrart vpisal med strelce pa je razmišljal takole: zadnjih tekmah. Tudi dane! smo imeli možnosti za zmago saj smo velik del tekme vodili priložnosti pa nismo povseil izkoristili. Vsi v ekipi se trudi mo, igramo borbeno. Vzdušje \ ekipi je odlično in prepričan sem, da bomo dobro zaigrali vj play outu." Čeprav so kranjski; vaterpolisti računali, da boda svoje navijače lahko razveselili s tekmami v kranjskem letnert bazenu, pa bo naslednja tekmiH doma s Solarisom zagotovo šfl v zimskem bazenu Tivoli v Ljuj bljani. "Čeprav so nam odobril li igranje v bazenu v Kranju! pa je zadnja ohladitev spremej nila našo odločitev in tako bd tekma s Solarisom še v Ljublja] ni, najbrž pa bomo zadnjo teki mo s Kotorjem, 5. maja, že lahko igrali v kranjskem letnertj bazenu. Prav tako pa seveda kasnejše tekme v play outu," m povedal Matjaž Brinovec, sekretar vaterpolo kluba Triglav. V. Stanovnik slika: G. Šinik Od tekme do tekme J Strelsko tekmovanje pri Vodovodnem stolpu - V počastite* krajevnega praznika Vodovodni stolp je ŠD Vodovodni stolp organiziralo tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno puško Sodelovale so ekipe Gorenjskega tiska, slušno prizadetih, obrat« Jelovice iz Kranja, Gorenjskih oblačil, VP 1098 - 4 in borčevski organizacij Vodovodnega stolpa, Kokrice, Zlatega Polja, Britof* ter strelske sekcije pri SD Vodovodni stolp. Najboljši ekipni r< zultat je dosegel Gorenjski tisk, v tekmovanju borčevskih ekip p* je zmagal Vodovodni stolp. Najboljši posamezniki so bili Igoj Žižmond (Gorenjski tisk), Štefka Cvirn (Gorenjski tisk) in Dejaj Majnik (Vodovodni stolp) med mladinci. Tekmovali so tuq učenci kranjskih osnovnih šol Staneta Žagarja (dve ekipi), Mati« Čopa, Bratstva in enotnosti ter Simona Jenka. S 416 krogi sta bil| najboljši ekipi Žagarjeve šole. Pri Vodovodnem stolpu namer? vajo takšna srečanja še organizirati. J. f Škofjeloško namiznoteniško prvenstvo članov in dvojic - Orga nizator je bil Partizan Škofja Loka, sodelovali pa so člani do 3» let in od 30 do 40 let. Tekmovanje je bilo na Podnu, kjer so pogo-ji slabi, saj pušča streha. Pri članih do 30 let je zmagal Andi Al čin (Jelovica) pred Boštjanom Rantom (Partizan) in TomažeiJ Prevodnikom (Partizan). Pri članih nad 30 let pa Ivan Cufl' (Iskra) pred Francem Rantom (Iskra) in Fadilom Jogičem (Teh nik). Tekmovalo pa je tudi 16 moških dvojic. Zmagal je par Jelo vice Ahčič -Cenčič pred parom LTH Rant - Fojkar in parom Paf tizana Pešelj - Žagar. J. Starm** Tržiško šolsko plavalno prvenstvo - ŠŠD Storžič z Grajzerj?1 ve osnovne šole je priredilo občinsko šolsko plavalno prvenstvoj na katerem je bila presenetljivo dobra udeležba, saj je tekmovanj kar 110 plavalcev iz vseh treh tržiških osnovnih šol. Zmagala I Grajzerjeva šola, ki ima edina bazen, pred ŠŠD Polet (OŠ heroji Bračiča) in ŠŠD Kokrški odred z osnovne šole Križe. Rezultati j letnik 1977 in mlajši (25 metrov prsno): Beno Prelog (Polet in TH na Kramarič (Storžič); 25 metrov prosto: Beno Prelog (Polet) I Tina Kramarič (Storžič); letnik 1975 - 76 (50 metrov prsno): D*j vid Mlinar (Storžič) in Saša Kramar (Storžič); 50 metrov prosto^ 'Sašo Pajntar (Polet) in Saša Kramar (Storžič); štafete 4 krat 1 metrov (letnik 1977 in mlajši): prsno Storžič med dečki in dekl'! cami, prosto pa tudi obakrat Storžič, letnik 1975 - 76 pa prsfl" dečki Polet, deklice pa Storžič, prosto pa obakrat Storžič. J. Kik' Avto moto šport Motokrosisti startali Kranj, 17. aprila - Motokrosisti so tekmovalno sezono zaČ*' s prvo dirko za republiško prvenstvo v Lenartu v kategoriji i 250 ccm. Zmagal je Urbanija, Vid Mlakar iz Žirov pa je bil 1 njegov klubski sotekmovalec Sandi Sedej pa zaradi okvare m^j torja dirke ni končal. Naslednja dirka za republiško prvenstvo jj bila v Šentvidu pri Stični. V kategoriji do 80 ccm so tekmovali m di za državno prvenstvo, v kategoriji do 250 ccm pa za repub'1! škega. V manjši kategoriji je bil član AMD Tržič Tomaž Zabret, prvi republiški dirki 17., v drugi za državno prvenstvo pa 21. 30 dirkači. V dirki do 250 ccm za republiško prvenstvo je zmag? Urbanija, 10. in 14. pa sta bila člana AMD Žiri Vid Mlakar1' Sandi Sedej. Še obvestilo ljubiteljem cestnohitrostnih dirk. V nedeljo, % aprila, bo na dirkališču Grobnik nad Reko mednarodna dirka Air Jadran. Na njej bodo tekmovali tudi gorenjski dirkači Pio** Štern, Katrašnik, Lipnik in Zornik. , M. Jenko1 Ton Ni< »1 Kra mar ravn soji Ska ni 1 mo( Tri, prv tort » jih sme odg Fra gla' haj: nik mu po i stri val nez pelj lo zrn« ga kar voz klo raz skl zna Z Sk< Gol uče zun ljut nju Po\ doi um za Uio raz 2a\ terj cev osn Pri« stre Torek, 17. aprila 1990 / KRONIKA 19. STRAN GLAS Kič več odškodnin za "pleh škode" neznanih motoriziranih povzročiteljev "Praske" s parkirišč poslej brez pokritja Kranj, 16. aprila - Z aprilom je začela veljati omejitev, ki jo je 23. marca prinesel novi zavarovalni zakon; zavarovalnica ne bo več poravnavala tako imenovanih "pleh škod", to je materialnih škod, ki so jih zakrivili neznani vozniki registriranih motornih vozil. Zanimivo je, da takšnih odškodninskih zahtevkov sploh ni bilo malo. V gorenjski območni zavarovalni skupnosti Triglav so jih samo v letošnjih prvih treh mesecih imeli tristo, torej povprečno sto na mesec. »Odškodnine za škode, ki so jih povzročali neznani vozniki, smo plačevali iz avtomobilske odgovornosti,« je povedal Franc Lotrič iz kranjskega Triglava. »Do takšnih škod je prihajalo na različne načine; voznik se je umikal naproti vozečemu vozilu, ki je peljalo preveč po sredi ceste ali celo po njegovi strani, zapeljal s ceste, poškodoval svoje vozilo, medtem ko je neznani povzročitelj mirno odpeljal naprej. Ali: neznano vozilo je z nezasenčenimi lučmi zmedlo nasprotnega voznika in ga pahnilo v nesrečo. Ali: drobci kamna izpod koles neznanega vozila prilete v vetrobransko steklo drugega vozila, steklo se razbije... V drugi, še obsežnejši sklop škod, ki jih povzročajo neznana, sicer registrirana, motor- na vozila, pa sodijo razne "praske" na parkiriščih, ko neznan povzročitelj zadene parkirano vozilo in odpelje, ne da bi se javil oškodovanemu vozniku. Takšne odškodnine smo praviloma zavračali, škodo smo poravnavali le, če je oškodovani voznik lahko dokazal, da jo je povzročilo registrirano motorno vozilo. Pri tem smo tesno sodelovali z miličniki, ki so poskušali izslediti povzročitelja, pa tudi naši cenilci so domnevno na parkirišču poškodovano vozilo posebno skrbno pregledali. Moram reči, da je bil pretežni del takšnih škod težko dokazljiv, in da so ljudje to možnost povrnitve škode tudi lažno izkoriščali,« je dejal Franc Lotrič. Kakorkoli že, zavarovalni zakon odslej materialnih škod, ki jih povzročijo vozniki z neznanimi motornimi vozili, ne priznava več kot obveznost zavarovalnic. Še naprej pa veljajo odškodnine za telesne poškodbe, invalidnost, bolečine, smrt, ki jih ljudem prizadenejo neznani povzročitelji. Je torej rešitev v kasko zavarovanju? »Praviloma je šlo za manjše materialne škode, ki so jih vozniki lahko uveljavili tudi iz kasko zavarovanja, če so imeli seveda polno kasko zavarovanje. Žal je polnih zavarovanj malo, večina voznikov se odloča za odbitne franšize v znesku dveh, treh odstotkov vrednosti vozila. Tako so bile škode na parkiriščih običajno premajhne, da bi jih sploh lahko poravnavali iz kasko zavarovanja. Vsekakor se bodo morali vozniki odločiti; ali tvegati in manjše "praske" poravnavati iz lastnega žepa, ali pa vozilo, ki glede na standard postaja vse bolj dragocena dobrina, tudi kasko zavarovati. Najcenejše je polno kasko zavarovanje, še posebej, ker voznik lahko doseže tudi polovični popust, če ne povzroči nobene škode.« H. Jelovčan Epidemija nalezljive zlatenice se umirja ' Žarišče v šoli na Trati škofja Loka, 15. aprila - Septembra se je v Osnovni šoli Cvetka Golarja na Trati pojavila nalezljiva zlatenica, ko sta zbolela dva učenca. Bolezen se je nato razširila tudi na druge učence in na ljudi v zunaj šole. Od septembra do vključno marca je zbolelo skupaj 42 1 ljudi. V Zavodu za socialno medicino in higieno Gorenjske v Kra-'0 nju ugotavljajo, da se epidemija umirja. ta Nalezljiva zlatenica je nalezljivo obolenje jeter. Virus, ki it1 Povzroča nalezljivo zlatenico, se širi z blatom prek rok v usta bo-U dočega bolnika. Posredni prenos virusa je z okuženo vodo, živili, ■e umazanimi rokami in muhami. p4 V Zavodu so ob pojavu nalezljive zlatenice izdali navodila oj Za preprečevanje širjenja, vendar jih prebivalci ogroženega ob-aj tiočja niso dosledno uresničevali, sicer se epidemija ne bi tako . 2. Tovorni avto ZASTAVA 640 AD, letnik 1979, nosilnost 4,5 t 72.000,00 di' 3. Tovorni avto ZASTAVA 80.10 letnik 1986, nosilnost 5 t 151.000,00 di1 4. tovorno vozilo ZASTAVA 50,8, letnik 1986, nosilnost 1 T, cena 95.000 din Javna licitacija bo 24. 4. 1990 ob 11. uri v sejni sobi Marlesove zgradbe v obratu II., Kranj, Škofjeloška c. 6. Ogled osnovnih sredstev bo istega dne ob 10. uri. InteresC se oglasijo v obratu II., Škofjeloška c. 6 pri gl. vratarju. N« licitaciji lahko sodelujejo fizične in pravne osebe. Prometni davek plača kupec, če ne predloži izjave o oprostitvi. Udeleženci morajo pred pričetkom licitacije položiti 10 % varščine od izklicne cene. Cena velja franco Sava Kranj. Kupec mora plačati kupnino naslednji dan, to je 25. 4. \9$ in blago prevzeti v 3 dneh po prodaji. Licitacija bo po sistemu »videno-kupljeno«. Torek, 17. aprila 1990 23. stran mrnmmmsiLAS MALI OGLASI *j§ 27-960 Cesta JLfl 16 APARATI STROJI Prodam KASETOFONA ONKYO TA 2027 in JVC KD-V220. g 28-541__5770 Prodam nov ELEKTROMOTOR 3 kW, 2880 obratov, cena 3.600 din. Zg. Duplje 80_5680 STRUŽNICO TNP 380, novo in sta-ro "BRAUER" stružnico, skupaj z delom (zelo donosen lastni artikel, prodam. Informacije: 061 327-035 _, , 5781 Prodam macesnov opaž, mizarsko poravnalko in lesno stružnico. Poljšica 26, Zg. Gorje_5798 TRAKTOR UNIVERZAL 445 DT, dvojni pogon, brez kabine, nov, prodam. Cena 98.000,oo din, ter traktor 550 DT, cena 105.000,00 din. « 049 53-155_5801 Ležečo tračno ŽAGO za razrez hlo-dovine poceni prodam. Remahazi, Spodnje Gornje 12_5809 Prodam tračno žago za razrez hlodovine in prosto žamanje. « 25-759_5828 Ugodno prodam nerabljen pletilni stroj Brother na kartice, « 75-005 _5847 Registr BLAGAJNO trgovinsko DB 12, novo, pridem za 15.000,00 din. #67-288, popoldan_5856 GRUNDING TV super color ele-ganz 8235 z daljinskim, malo rabljen, zelo ugodno prodam. ■P 78-884 ali Alpska 15, Bled 5857 Prodam VIDEOREKORDER Fisher z dokumenti, cena 800 DEM. « 633-564 5879 Nudim vam bogato izbiro etiket in termo tiskanje na majice, trenerke itd. «22-371, int. 25, Krmelj. do-poldan _5871 GARAŽO v Sorlijevem naselju ali kje drugje vzamem v najem. « 28-704 5872 POSESTI GRADBENI MATERIAL Prodam 150 kvad.m. STIROPOLA, debeline 4 cm. Gašperiin Slavko, Britof 159, Kranj_5814 Prodam PEC za etažno centralno ogrevanje Emo 23, CEVI za centralno ogrevanje 1/2 cole, kovinske PODBOJE in vratna KRILA. Meglic, Retnje 27, Tržič, « 58-086 _5820 Prodam okna in balkonska vrata Jelovica. «45-293_5822 Trapez aluminij, barvasti, 6 metrov dolžina plošče, 106 kvad. m, prodam 10 odstotkov ceneje. « 83-048_5831 Prodam 10 vezanih zastekljenih okenskih kril, « 41 -128 5850 Prodam komplet električno omarico, «40-125_5873 Prodam 2700 komadov strešne OPEKE Kikinda mediteran. « 39-025_5884 Ugodno prodam 4 kub.m MACES-NOVIH DESK. Franc Nahtigal, Zg. Jezersko 103 5891 KUPIM Kupim suh smrekov les, boljše kvalitete (50 in 80 mm). « 061 622-543_5793 Kupim ohranjene rabljene omare za spalnico. « 622-631, škofja Loka 5795 LOKALI Prodam HIŠO na Koroški Beli, centralna kurjava, telefon, satelitska antena, z 350 kvad.m. vrta, možen priključek na vročevod, cena po dogovoru. « 83-673 5840 Starejšo HIŠO na mirnem koncu Bohinja, prodam. «• 80-643, zvečer_5889 RAZNO PRODAM Ugodno prodam HLADILNIK z zamrzovalnikom, barvni TV ekran 53 in MOPED AVTOMATIC. « 58 031, od 16. ure dalje 5768 Ugodno prodam otroški športni VOZIČEK, g 37-333_5776 Prodam čoln Maestral 18 z motorjem Tomos 3,5 konj. moči in MOTOR BT 50, nov. Skaper, Preska 21, Tržič_5799 Prodam 15 m suhih bukovih DRV. Šuštar, Ojstri vrh 7, Železniki 5802 Prodam drobni KROMPIR. Škorič Julka, Zbilje 60, Medvode, 9 061 614-708__5805 Prodam otroški voziček PEG in av-tosedež. «»21-842_5806 Prodam prednji odbijač in prednji desni blatnik za Z 101, otroško KOLO, 4 POLKNA z okvirji. « 26-037 _5816 Ugodno prodam dolgo obhajilno obleko, cena po dogovoru. « 66-592_5830 Prodam PRIKOLICI IMV. Informacije na « 36-085, popoldan 5843 Ugodno prodam 8 čebeljih družin na 10 satov. Peternelj, Gradnikova 20, Radovljica, «74-410, popoldan_5845 Prodam LESTVE in GAJBICE. «27-144_5848 Prodam bobne SONOR s činelami in dinamično harmoniko. « 28-076_5868 Prodam cisterno CREINA 1700 litrov, puhalnik Tajfun, brez motorja, sušilno napravo za seno ali zrnje in KRAVO ali TELICO po izbiri. Demšar, «65-032_5869 HLADILNIK 180 litrski in manjšega za IMV prikolico-elektrika, ugodno prodam tudi ženska oblačila št. 38. «26-727_5874 JADRALNO DESKO ALFA 160, malo rabljeno, prodam. «80 643, zvečer 5888 STAN.OPREMA Prodam novo BAMBUS GARNITURO in temno poslikano SKRINJO. Vse za 20% ceneje. « 58-031, od 16. ure dalje 5769 Ugodno prodam novo peč za centralno ogrevanje STADLER 40.000 ccal. Cena po dogovoru. Peter Pavlin, Senično 34, Tržič 5778 Prodam novo kombinirano PEČ Ti-na za kopalnico in termoakumula-cijsko peč AEG 3 KW. « 64 180 _5853 Prodam kuhinjsko opremofomari-ce 3,5 m , pomivalna miza, meter-ski pult). «84-360_5860 Po ugodni ceni prodam nerabljeno KUHINJSKO NAPO. Staneta Rozmana 1, Kranj 5875 Podjetja, obrtniki! V Kranju oddamo v najem TRI PISARNE, opremljene s telefonom ter ogrevanel Šifra: 1. MAJ_5832 OBVESTILA Prodam eno lete stare KOKOŠI za zakol in sprejemamo naročila za zaklane kokoši. Bajt Miro, Snakov-&ka 37, Križe, « 57-959 5774 Strokovno VODIM poslovne knji-Qe obrtnikom in gostincem. g 26-831_5817 IZDELUJEM cisterne za kurilno °lje, tople grede, kajake, kanuje in modele za izdelavo umetnega kamna, vse iz poliestra. Meglic, šetnje 27, Tržič,« 58-086 5821 OSTALO Prodam večjo količino kvalitetne 9a SENA. Meglic, Retnje 27, Tržič, ^58-086_5819 Kdor išče ta najde" Za oskrbo 90 'atne, še pokretne mame, ki živi v mirnem in od hrupa odmaknjenem okolju, iščem lajšo upokojenko iz Jesenic ali bližnje okoli e za družbo in pomoč. Šifra: O VSEM DOGOVOR_5833 ^odam semenski KROMPIR igor. praprotna polica 24. Cerklje 5839 STANOVANJA Zamenjam družbeno STANOVANJE, 38 kvad. m., v Kranju - Planina M., za večje na Bledu, Radovljici ali Jesenicah. Šifra: DAM NA GRAPO_5458 2-sobno ali dvoinpol sobno STANOVANJE v Kranju najamem. Ši-fra: TAKOJ - DOGOVOR 5505 Trisobno superkonfortno družbeno STANOVANJE menjam za enakovredno enosobno.« 36-653 _5784 Najamem 1-sobno ali večje stano vanje v Lescah in okolici.« 75-522 5866 VOZILA_ FORD TAUNUS, letnik 1967, v voznem stanju, poceni prodam. « 28-427, po 20. uri_5475 Prodam R 4 po delih in tomosov avtoma tik. « 28-424, po 15. uri _5714 TOMOS PUCH SG 250, letnik 1960, registriran, prodam. «622 731, popoldan 5773 Zastavo 128 GX prodam, letnik 1988, zelo dobro ohranjen, prevoženih samo 13000 km. «37-333 5777 Takojšnja dobava PONUDBA: FORD FIESTA vseh novih modelov! NETO 87.747,00 Avto vam pripeljemo do carine na Ljubelju. opravljamo sarvlt In prodajo rezervnih delov za avtomobila Ford, Alfa Romeo In Subaru A-9170 Borovlie/Ferlach. Klagenfurterstrasse 4. Tel. 04227/3227 MOPED COLIBRI 2 prestavi, odličen in novo moško športno kolo Senior 10 prestav, prodam. Zako-tnik, Pod Plevno 53, Škofja Loka _5783 Prodam 4 komade rabljenih aluminijastih PLATIŠČ z gumami(Z101, jugo). Cena 3000,00 din. Jensterle, Blejska Dobrava 81_5786 BMW 316, odlično ohranjen, z dodatno opremo, ugodno prodam. «28-516_5790 _5792 Prodam Z 101, letnik 1976, garaži-ran, dobro ohranjen, cena ugodna. «51-368__5794 Prodam Z 750, letnik 1981. Radon-čič, Gradnikova 2, Kranj 5807 Prodam YAMAHO 650 XS, letnik 1977. Zupan, Cerklje, Franca Barle-ta 11, « 42-021_5810 Prodam GOLF diesel, nemški, le-tnik 1986. «48-171_5813 *"- Ugodno prodam 126 P, neregistri- ŽIVALI ran, starejši letnik. Simnovčič, Za _______ žago 2, Bled 5818 Mladi! Če bi si radi popravili stanje v denarnici, potem nas pokličite na « 77-276 od 15 do 18 ure, v soboto od 9 do 12 ure. Za prodajo iskanih artiklov potrebujete nasmejan obraz in lasten prevoz. __5815 Zaposlim ŽENSKO za prodajo v TC BLed, z obveznim znanjem angleškega ali nemškega jezika. «22 112, po 20 uri_5838 PRIVATNIKI POZOR! Iščem dobro plačano delo v dopoldanskem ali popoldanskem času, z možnostjo lastnega prevoza. Ostalo po dogovoru. Šifra: MONEY 5877 BRi/ AlkOHOlA VVV 1200 J, letnik 1974, črn, zelo dobro ohranjen, prodam za 3500 DEM. Perpar, majcnova c. 11, Trbovlje 5824 Prodam APN 6, star eno leto. Ivan Bokal, Zminec 23, Škofja Loka _5825 JUGO 45 A, letnik 1986, 30.000 km, prodam «73-766, popoldan 5826 Prodam Z 101 GTL, letnik 1985 in skobelni stroj. « 81 -525 5827 Ugodno prodam MOTOR APN 6 S, star eno leto, malo vožen. «69-509_5835 Prodam Z 750, letnik 1984, dodatno opremljeno. Kopač,« 631-001 _5842 Prodam R 4, letnik 1987 januar, 18000 km. «77-604_5846 Prodam JUGO 55 A, letnik 1987. « 78-205_5849 Prodam JUGO 55, letnik 1985. Zabnica 3_5851 Prodam JUGO KORAL 55, star 13 mesecev in POLONEZ, letnik 1980, neregistriran. «633-610 5854 Avto Z 128, star 30 mesecev, 23.000 km, temno rdeče barve, prodam. « 57-288, popoldan 5855 Prodam AUDI 100 S, letnik 1977, cena 4.500 DEM. «51-915, popoldan 5858 Prodam GOLF diesel, letnik 1984, prva registracija september 1986, 55.000 km. Cena 84.000,00 din. « 77-748_5859 Prodam Z 128, letnik 1983, karam-boliran Tupaliče 55 a, « 45-470 _5861 Poceni prodam BT 50, bele barve, letnik 1988 avgust, z dodatno opremo. Ogled popoldan, soboto in nedeljo ali « 77-292, int. 43, Po točnik Boštjan, Zg. Gorje 54 5870 Prodam JUGO 45 A, star 3 leta, ugodno. Franc Jarkovič, Tržaška 5, Lesce_5880 Prodam Z 101 GT, letnik 1984. Ke-betova 20, Kranj, « 22-056 po 14. uri_5881 Z 101, letnik 1973, prodam. Remic, I i. grupe odredov I, Cerklje 5885 Prodam LADO 1200, letnik 1979. Krek, Cankarjeva 8, Radovljica _5886 Prodam GOLF JGLD, letnik 1984, S paket. « 57-987, popoldan 5887 Prodam FIAT 126 P, letnik 1979. « 66-753__5892 prodam AX TRE, letnik IV. 1988, kovinske barve, z dodatno opremo.« 70-630_ Ugodno prodam FORD SIERA 1,6 karavan, uvozni model, letnik 83, rdeče barve in 126 P letnik 1986, bel. Podlubnik 292, Škofja Loka ZAPOSLITVE Iščem ŠIVILJO, katera bi šivala za boutiqe žensko in otroško konfek- cijo. Šifra: SONČEK_5459 Zaposlimo mlajšo upokojenko za ČIŠČENJE gostinskih prostorov v dopoldanskem času. «46 030 _5534 Nudim zanimivo PAKIRANJE na vašem domu. Šifra: PRIDNE ROKE 5883 Prodam eno leto stare KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo. «41-114 _5465 JARKICE HISEX, stare 7 tednov, vzrejene pod veterinarskim nadzorom. Prodajamo od 20. aprila dalje. Perutninska farma Moste pri Komendi! 5576 Prodam 6 tednov staro TELIČKO. Božnar, Zabrk 3, Škofja Loka 5771 Prodam 1 teden staro TELIČKO fri-ziko. Pokopališka 4, Kokrica 5779 Prodam 10 tednov starega BIKCA simetalca. Britof 164,« 39-544 _5780 Prodam 8 tednov starega TELETA. «65-109_5699 Prodam KRAVO, brejo 6 mesecev in 300 BUTAR. Franc Močnik, Am-brož 1, Cerklje_5791 Prodam KRAVO s teletom. Primo- žič, Dolina 18, Tržič _5800 Oddam nemško OVČARKO z mla-Selca 64, 5811 dičem. Megušar, « 66-958 Prodam BIKA simentalca, težkega 400 kg. Papler, Leše 44, Tržič 5812 Prodam mlado KOZO. Rupa 26/a, Kranj_5841 Prodam KRAVO po izbiri s teletom ali v 8 mesecu brejosti. Zupan, Zg. Gorje 42_5844 JARKICE rjave, prodam. Stanovnik, Log 9, Škofja Loka 5862 V maju bom prodajal rjave in gra-haste JARKICE ter bele pitan-ce(brojlerje). Sprejemam naročila! Stanovnik, Log 9, šk.Loka 5863 PRAŠIČE 20-80 kg težke, prodam. Stanovnik, Log 9, Škofja Loka 5864 Prodam starejšega delavnega in mirnega konja. « 64 115 5865 Prodam KOZO. «65-117 5867 Prodam brejo TELICO simentalko. Tupaliče 8, Preddvor 5876 Poceni prodam teden dni starega črno-belega BIKCA. Basaj, Suha 40, Kranj 5332 Sporočamo žalostno vest, da je po težki in hudi bolezni umrl FRANC OBLAK tajnik krajevne skupnosti Čirče, nekdanji predsednik SZDL, aktivist v sindikatu in drugih družbenopolitičnih organizacijah. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Svet krajevne skupnosti Čirče V 92. letu je umrl naš ata ANTON IŽANC Pokopali smo ga 3. aprila 1990. Hvala vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. NJEGOVI Kranj, Aachen Sporočamo žalostno vest, daje umrla MARA GRAŠIČ šivilja v pokoju Pogreb drage pokojnice bo v torek, 17. aprila 1990, ob 15.30 na pokopališču v Kranju. VSI NJENI Sporočamo žalostno vest, da je v Canon Cityu, Colorado, ZDA, v 89. letu starosti umrl PETER ZUPAN p. d. Oreharjev Peter iz Srakovelj pri Kranju Žalujoči: sestri Antonija in s. Puhlerija (Ana), nečaki, nečakinje in drugo sorodstvo; Srakovlje, Petrovce, Dvorje, Naklo NAJ POČIVA V MIRU! V SPOMIN Pred letom dni smo se poslovili od JOŽA VOGELNIKA iz Podhoma Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjajo in obiskujejo njegov grob. NJEGOVI Podnom, 16. aprila 1990 Odkar vaju ni, neprestano v naših srcih bolečina leži. 20. aprila mineva 10 let, odkar nas je za vedno prerano zapustil naš dragi brat in stric 10. aprila pa mineva leto dni, ko nam je kruta usoda vzela še našo ljubljeno mamico, babico in prababico STANKO BAJZELJ MARIJO REKAR Hvala vsem, ki obiskujete grob naših ljubljenih! NEUTOLAŽLJIVI VSI NJUNI Javornik, Jesenice, Podkoren, Bled / NOVICE IN DOGODKI Moderni interieri Iz Lesnine Moderni interieri v Kranju in na Jesenicah sporočajo, da so v sodelovanju s proizvajalci za nekatere programe pohištva znižali cene do 50 %. Poleg ugodnih cen vam za neka) programov nudijo tudi obročno odplačevanje do 6 mesecev ■ 30 % pologom. Če pa boate obiskali Gorenjski sejem, vaa Laanina vabi na ogled njihovih salonov na Prlmskovem In na Titovem trgu v Kranju. Laanina vam v Kranju in na Jesenicah polag bogata Izbira aobnaga pohištva nudi tudi vrtna garnitura. Po zalo ugodni canl pa lahko kupita atola, miza in ležalnike za kampiranje. Člani stanovanjskih zadrug, pa ao pri nakupu Itlsonov In toplin podov ter lučk Fluo, oproščeni prometnega davka. Telefoni: Kranj - Primskovo: 24-554, Kranj - Titov trg: 21-485, Jesenice: Skladišča 5: 81-179. N^mejnih prehodih dobro pripravljeni Čakalna doba največ uro in pol Kranj, 16. aprila - V drugi polovici prejšnjega tedna je bil na vseh naših mejnih prehodih povečan promet, saj so na velikonočne praznike prihajali naši zdomci, precej pa je bilo tudi turistov, ki pri nas preživljajo krajše počitnice. Kljub bojazni, da bo te dni promet na naših že tako zelo obremenjenih mejnih prehodih zastal, pa so mejne službe poskrbele, da daljšega čakanja ni bilo. Prehodi preko slovenskih meja so se v letošnjem letu povečali za 36 odstotkov, vzrok temu pa so seveda cenejši nakupi v sosednjih državah. Tako mejne službe letos pričakujejo kar 120 milijonov potnikov, še pred leti pa je bilo vseh presto- 20 % DO 30 % ZNIŽANJE CEN V MERKURJEVIH PRODAJALNAH ELEKTRIČNO ROČNO ORODJE ISKRA BLACK & DECKER PROIZVODI: ELMA Črnuče EMI Poljčane SIJAJ Hrastnik KVALITETNO ORODJE BELZER IZ UVOZA TV APARATI GOLDSTAR VIDEOREKORDERJI GOLDSTAR IN TOSHIBA MERKUR VAS VABI ZA NOVE NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA 1 MALI OGLAS ZASTONJ Vabimo vas, da se pridružite več kot 20.000 naročnikom Gorenjskega glasa, dvakrat na teden vam bo prinesel poštar popularnega »Gorenjca« z obilico zanimivega branja in koristnih informacij. Poleg tega imate kot naročnik 25 odstotni popust • pri objavi malih oglasov, osmrtnic in zahval. Opozarjamo vas ' tudi na prihanek 1 din na številko pri naročnini, saj vas redni i nakup Gorenjskega glasa v kolportaži stane 5 din. Poleg naro- ' čilnice na Gorenjski glas objavljamo tudi kupon za brezplačno i objavo 1 malega oglasa v prvi torkovi številki Gorenjskega glasa. Velja samo skupaj s kuponom za naročnino. Pošljite ju na ČP GLAS, C. JLA 16, 64000 Kranj. ---------_---->8 KUPON ZA BREZPLAČNO OBJAVO MALEGA OGLASA NAROČILNICA Podpisani........................... stanujoč............................ BESEDILO: pošta..................................................... naročam Gorenjski glas na gornji naslov. Datum: (Prosimo, da pišete s tiskanimi črkami.) Naslov v oglasnem oddelku, šifra............................... Podpis: SEIEM G0ZDARS samo še do vključno četrtka, 19. 4. pov meja okrog 70 milijonov. Vendar pa je povečan promet na ramenih skoraj enakega števila carinikov, zato je bila skrb o zastojih ob velikonočnih praznikih upravičena. "Promet preko gorenjskih mejnih prehodov je vse dni potekal brez večjih zastojev, k čemur so v veliki meri prispevali tudi domačini, ki te dni niso množično odhajali prek meja. Največja gneča je bila v četrtek, vendar pa je bilo potrebno cer pa se je promet razporedil preko več dni, k čemur je prispevalo tudi vreme," je v ponedeljek povedal Miha Stojan, upravnik carinarnice Jesenice Prva preizkušnja na mejnih prehodih pred bližnjo turistično sezono je tako pokazala da se z dobrim delom (miti minuta ni bila v povprečju potrebna za pregled enega oseb nega avtomobila), da na mejah marsikaj urediti. Seveda pa modernizacija mejnih preho; dov ostaja cilj, z njim pa tudi liberalnejši pristop do mejnih formalnosti (od enotnega carinskega obrazca do računalni ške obdelave podatkov..). V. Stanovnik Slika: G. Šinik ELAN - tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem objavlja licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: 1. kombinirano tovorno vozito TAM tip 75, leto izdeldve 1982, prevoženih 200.000 km, vozno, izklicna cena 32.000 din 2. 4 kamp prikolice IMV adria 500 special, z baldahinom, leto izdelave 1980, izklicna cena 6.000 din za eno Prometni davek plača kupec. Licitacija bo v prostorih tovarne dne 14. 4.1990 ob 10. uri, po načelu videno-kupljeno. Ogled opreme in vplačilo 10% varščine od izklicne cene bosta istega dne od 8.-10. ure. Kupci bodo lahko blago prevzeli in plačali od 16. 4.- 23.4.1990. Po tem roku zapade 10% varščina. Penzion TRIGLAV Kolodvorska 33, Bled (pri železniški postaji) družinska kosila. 50 ttill Za 4 OSCbC vsak dan od 11. dol^ure turistični menu Olt 75 tUlI dalje več vrst steackov jagnje na ražnju jedi po naročilu kraški in dalmatinski pršut izbrana vina sobe za dnevni počitek posebna soba za zaključene družbe do 25 oseb skupinam nad 10 oseb odobrimo 10 % popust Odprto vsak dan od 7. do 23. ure! Informacije in rezervacije tel.: 77-365 vse za dom, stanovanje, gospodinjstvo, vrt in hobi kmetijska in gozdarska mehanizacija - informiranje, preizkus, nakup TVA IN KMCTUSTVA UGODNOSTI! WU KREDITI! TUDI 00 RQ % cniTil