Trst 7 .marca 1950
POLITIČNO PORO
■
''»iO.	'."i	‘V	'Ar..
Tovarišice,
Antifašistična slovensko italijanska ženska zveza združuje antifašistične žene vseh treh narodnosti Tržaškega ozemlja, faradi svojega antifašističnega značaja ter zaradi tega, kar je Prispevala in kar vedno prispeva k učvrstitvi svetovnega miru ■n v obrambo načel demokracije, je postala članica MDFZ. Njen II. kongres je v izrednih mednarodnih .prilikah; Te prilike izvirajo iz dejstva, da hoče vbdstvo Sovjetske zveze- s po-•nojjp Kominforma teptati’ in zametavati nrčela demokracije in enakopravnosti narodov, na katerih' sq gradi in učVrščuje svetovni mir. Obenem so tudi' vzrok odnosa sekretariata MDFZ 3o ASIZZ. Sovjetska politika skuša namreč s pomočjo Komin-fr>rm,n preko sekretariata MDFZ izrabiti ■ to mogočno medna-vodho organizacijo demokratičnih žena v svoje podle namene: Uvel-javlti hoče namreč neenakopravne- odnose-med' socialističnimi državami in demokratičnimi gibanji ter podrediti male narode koristim velikih narodov in držav. Vse to v šk<‘do svetovnega demokratičnega gibanja, v škodo načel miru in de-niokraeije, ki marajo biti, osnova tudi MDFZ. Toda na ta način se-ta tfsrrova rCMl-iti MDFZ ne more izpolnjevati svojega poslan-8lva. Antifašistične žene > Tržaškega ozemlja so v okviru svoje °rganizacije ASIZZ spoznale pogubnost take politike za svetovno demokratično fronto. S tem da bo drugi kongres ASIZZ *•> politiko osvetlil ter podal o njej pravilno oceno, bo veliko P/ifepeval k učvrstitvi svetovne fronte demokratičnih žena. ^.jpgov pomen prerašča tu1 ozke meje Tržaškega ozemlja in do-Jiva mednarodno važnost.
Zaradi boljšega razumevanja je potrebno, da v svojih ugotovitvah po3ež'em'o\nekoliko nazaj. ASIZZ je bila sprejeta v MDFz ipta ]946, ker . MDFZ ni mogla preko žrtev m naporov, [!l jih je naša organizacija dala za. stvar tfeffiokr^cije in svetovnega miru. Pretežna večina njenih članic se je po svojih najboljših močeh udeležila narodnoosvobodilne borbe proti nacl-^ašizrnu,- Ker je bila tako globoko demokratičndga zn&čaja 'ter
sestavni del borbe za ljudsko demokratično oal: t, je tudi zdiu* . ževala demokratično ljudstvo našega1;©zemlja la.;: i.v/iil.e narodnosti in tvorila temeljni kamen-	11
bratstva, ki je bistveno tudi za na: o « . .	-	iJo	AV>:ZZ.	Slo-^,
vensko-italiiansko bratstvo je nanntO na;v. .-ja pridu.atev osvobodilne borbe.
Samo na osnovi te pridobitve s'- ic bilo na , ■ - buriti s tolikimi uspehi-proti nacifašizmu do kont-jic	'	njim.
Kalilo se je v skupnih žrtvah in fcorbiaim ' na^a-ih, katerih veliki del so tudi žene pr- v/.cU- na • I'l ; dna so bile' prežete z zavestjo, da je tudi <ri :	. fcru	rama
prispevale v skupno borbo pratj tiaene .1 m v burno ;-a uresničenje srečnejše bodočnosti, v vi-l.ki a, ai odvisen' končni uspeh. To zavest pa je zbujala v Bj.ii. ia-uimu -ticna.-j;.-litija. !:i jih je seznanjala 7. Leninovim naukoiij, Ki pravi'; «'a nje je bistvena,, včasih celo odločilna s- ta .in-u,.: i: ;,:-i ;',i-j . ’ banja; uspeh revolucije je 'v veliki ni t < av,:' 11 1 1 udeležbe, žena v njej in ni osvobojenja žaru ■■ ■ a 1 - 1	1	<	1	-	-11	(	a	,
človeka od izkoriščanja. »Antifašistična ■ ' ti - ..) <	1
so si ta nauk osvojile in ne t: žavo, n: Ii'i ':	,	■	il	ni	ni‘	'
odvrniti od narodnoosvobodilne bi..-!	■	1	•>	i	'	a	.
njim samim, njihovim družinam in <>ti;<'k<
Velike je. število onih žena, ki so pan«- >	1	ri	:1
osvajalcev ih njihovih zverstev. li:!3	;	•	I	:!.i	in	,
koncentracijskih taboriščih, Unia v«- to ni ■■■ 'r... \ v> vi:i;j, samo ojeklenelo jih jr, Postale o ramo :,e !; 'j <.ul:	■ iu < 'j- ■
sledne borke za /.mago nad nacifaši/nvim m , ur -ni; »S- , : sledne demokracije, za ljudsko dem;!::	-a •	!i.
pozneje, po zmagoviti borbi nad nar:!: ' i-ai 111, r.i tu < vi Leninovega nauka in izkušenj, 'pridobi;, v:h v uaruiloi.i svo'.-o* dtlni boi bi spojile z demokratičnimi mn":r T-.. '•('•n (..etnija v borbi proti anglo-ameriškemu ijppei-taliztiui. Ta .ja n: tu-reč.ptičel odrekati in uničevati pridVbitV.r oanria. • s--* t>'-: ;1-■i ne .'borbp ter skupno z domačo reakcijo kršiti najosnovnejša demokratične pravice.
— 57 —
Št. - liti« SI.
fILf il f' T
mika^nci r>r^HoiAir>Trj
Demokratične množice Tržaškega ozemlja so se tedaj borile za priključitev k Jugoslaviji. Njihova napredno družbena ureditev jim je bila najboljši porok, da se bodo ohranile pridobitve narodnoosvobodilne borbe, na osnovi katerih, bi prišla do izraza ljudska volja in bi se tako gradila in utrjevala ljudska demokratična oblast. Toda prav to, kar so demokratične množice Tržaškega ozemlja hotele,, ni hotel ne anglo-ameriški imperializem ne domača reakcjja. Da se ohrani svetovni mir je bilo potem zaradi mednarodnih pogojev ustanovljeno Tržaško ozemlje.
Toda še vedno je bilo možno, da bi se želje tržaških demokratičnih množic uresničile. Imeli smo močno in enotno demokratično gibanje, ki bi ob podpori svetovnega demokratičnega gibanja na čelu s Sovjetsko'zvezo lahko to ižvojevalo, ako bi Sovjetska zveza izpolnila svojo- moralno dolžnost do tržaškega in svetovnega demokratičnega gibanja.
V odporu, ki so ga anglo-ameriškim imperialistom in domači reakciji dajale demokratične množice, so bile antifašistične žene vedno med prvimi, tako kot za časa narodnoosvobodilne borbe. V njih je zrastel upravičeni ponos na vse, kar so s svojo borbo dale za stvar miru in demokracije in kar ni bilo samo njihova last, marveč je postalo last vsega, svobode in miru željnega človeštva. Odmev njihove borbe je šel daleč po svetu. Tedaj jim jc tudi MDF2 dala dolžno priznanje. Pod vplivom politike Sovjetske zveze in Kominforma odreka sekretariat MDFZ njihovi organizaciji danes to priznanje. Niti se ne potrudi in ne zdi se mu vredno, da bi vsaj poizkušal razložiti in opravičiti nekako svoje stališče. Razumemo, da to ni ravno lahko ob tolikih dokazih, ki jih naša organizacija daje v potrdilo zvestobe svojim borbenim ciljem in načelom miru ter demokracije, ki bi morala biti edino napotilo tudi sekretariatu MDFZ.
Za doslednega demokrata dejstva potrjujejo resnico in na podlagi dejstev ugotavljamo, da'se sekretariat MDFZ izne-Verja tem načelom in da se tudi v »njem očituje razdiralna oportunistična miselnost Kominforma. Njej pobudnik je vodstvo Sovjetske zveze, ki odstopa od revolucionarnih načel marksizma in leninizma, s tem vnaša, neenakopravne odnose med socialistične države in demokratična gibanja ter med velike In male narode. Oddaljuje se od internacionalizma in zavira razvoj demokratičnih sil v svetu, ker postavlja koristi Sovjetske zVeze nad koristi posameznih demokratičnih gibanj in demokratičnega gibanja v celoti. Res je, da se mora Sovjetska zveza kot socialistična dežela utrjevati, ali prav tako se morajo utrjevati tudi druge socialistične dežele,-in demokratična gibanja v drugih deželah, kajti enotno demokratično gibanje je mogoče samo nd podlagi enakopravnosti demokratičnih gibanj.
Ta nepravilni odnos vodstva Sovjetske zveze do drugih socialističnih držav, do drugih demokratičnih gibanj in malih narodov je odraz nepravilnih odnosov vodstva Sovjetske zveze do lastnih narodov in nepravilnega odnosa do mednarodnega revolucionarnega gibanja. Vodstvo Sovjetske zveze zavzema stališče. da se revolucionarni} demokratično gibanje v svetu utrjuje samo s krepitvijo Sovjetske države. Tako nepravilno naziranje je za časa druge svetovne vojne povzročilo, da je Sovjetska zveza popuščala pred imperialisti v strahu, da bi se okrepila posamezna revolucionarna gibanja in s tem oši-bila protihitlerjevska koalicija,,.? čimer bi bila Sovjetska zveza prizadeta. Podcenjevanje revolucionarnih, sil posameznih narodov in popuščanje pred imperialisti je bilo tudi vzrok nepravilne strategije in taktike revolucionarnih gibanj v zapadni Evropi za časa druge svetovne vojne,oziroma nacifašistične okupacije. Svojo nepravilno strategijo in taktiko je vodstvo Sovjetske zveze oslanjalo na to, da se mora vsaka revolucija, če hoče biti zmagovita, držati ustaljenih oblik. Omejiti se mora na stavkovno gibanje in na borbp na barikadah po velikih mestih. Ni upoštevala mednarodnih prilik in konkretnih pogojev narodnoosvobodilne borbe in ljudske socialistične revolucije, naj bi se reševalo na socialdemokrafični način, to je s parlamentarno borbo po izgonu okupatorja. To je bilo tudi krivo, da demokratično gibanje v posameznih deželah zapadne Evrope, konkretno v Franciji in Italiji, ni izšlo zmagovito iz borbe in ni bilo sposobno izvojevati oblasti, čeprav je .imelo za to vse objektivne pogoje. Danes opravičujejo, oportunistična vodstva teh gi-
banj svoj neuspeh s tem, da je bila Rdeča armada predaleč, to se pravi popolnoma na liniji Kominforma in sovjetske politike; ki pravi, da narodnoosvobodilno gibanje v neki deželi ne more zmagati brez direktne pomoči Rdeče armade.
Sovjetska zveza je hotela narekovati tudi Komunistični partiji Jugoslavije to oportunistično sociald.emokratično linijo. Komunistična partija Jugoslavije pa jc pravilno ocenila položaj v mednarodnem in domačem okviru ter lastne sile. Ljudskim množicam je približala in razčlenila cilje narodnoosvobodilne borbe, ki mora biti po svojem bistvu ljudska osvobodilna borba, to se pravi, da mora biti združena z ljudsko socialistično revolucijo. Ako ni narodnoosvobodilna borba združena z ljudsko socialistično revolucijo,, je nemogoče doseči narodno
neodvisnost, to-je nacionalno, socialno in ekonomsko osvoboje-nje. Narodnoosvobodilna borba jugoslovanskih narodov je imela vsa ta svojstva, Usmerjena je bila proti okupatorju in istočasno proti izdajalski, domači buržoaziji, ki je v stari Jugoslaviji zatirala delovno ljudstvo ter se za časa narodnoosvobodilne borbe povezala z okupatorjem zato, da bi si ohranila oblast in da bi po vojni znova izžemaia delovne množice. Revolucionarni značaj narodnoosvobodilne borbe pa jo je prisilil, da se je do kraja razgalila in pokazala svoj pravi obraz. Take so se ustvarjali že med samo narodnoosvobodilno borbo pogoji za graditev socializma po zmagi nad naeifašizmom in po zmagoviti socialistični revoluciji.
Jugoslovanski narodi pa so že za časa narodnoosvobodilne borbe izpolnjevali dvojno dolžnost: domovinsko in internacionalno. Borili so se za osvoboditev lastne dežele in za pomoč Sovjetski zvezi, tedai »edini domovini socializma, s tem pa tudi za pomoč svetovnemu demokratičnemu gibanju. Sovjetska zveza z resolucijo Informbiroja tega ne priznava, zato da bi prekrila ( lastni gniti oportunizem, svoj nepravilni odnos do mednarodnega demokratičnega gibanja, svoje težnje po nadvladi in iz njih izvirajoče izkoriščanje drugih socialističnih držav.
Nedvomno ‘je, da ‘je resolucija Informbiroja po eni strani napravila ogromno škodo svetovnemu demokratičnem gibanju, ker ga je vsaj začasno razdvojila in mu zmanjšala odpornost.
V prvih letih zmagovite borbe nad naeifašizmom se je namreč demokratično gibanje z zmago nad naeifašizmom in osvobodilnim gibanjem kolonialnih narodov silno ojačilo. Veliki uspehi kitajske revolucije ter narodnoosvobodilne borbe v Indoneziji-Indokini in Vietnamu rušijo namreč same temelje imperializma, ki nima več moči, da bi zavri narodnoosvobodilna gibanja in ljudske revolucije ter mora zapuščati svoje pozicije na Daljnem vzhodu. Ce gledamo s tega vidika pa vidimo, da je po drugi strani resolucija Informbiroja s svojo zlaganostjo in negativnostjo vendarle tudi koristila. Nehote odkriva gnili inform-birojevski oportunizem, ki mu narodi v svoji borbi za neodvisnost ne smejo slediti, če hočejo zmagati. Dejstva nam kažejo, da so kolonialni narodi za svoje osvobojence izbrali svojstveno pot na podlagi stvarne analize konkretnih prilik v svojih deželah, zato so iudi uspeli in veliko prispevali k porastu demokratičnih sil v svetu.
V vsestranskem gospostvu imperializma je borba za narodno neodvisnost eden izmed najvažnejših temeljev jačania demokratičnih sil. Imperializem zasužnjuje ir, izkorišča politično, ekonomsko in kulturno kolonialne in male narode in to v škodo tudi lastnih narodov. Borba za nacionalno neodvisnost, je zato v obdobju imperializma bistvena sestavina borbe delovnega ljudstva izpod jarma izkoriščanja. Narodna neodvisnost je poleg tega osnovni pogoj progresivnega razvoja, kajti če narod ni svoboden, se tudi politično, ekonomsko in kulturno ne more razvijati Uspeh borbe proti imperializmu za narodno neodvisnost pa je odvisen mnogo od tega, če bo uresničeno načeio enakopravnosti ri\ed socialističnimi državami, če bo. izražena enotnost revolucionarnega patriotizma in internacionalizma. Ta enotnost je nujna, da lahko zasužnjeni narodi gledajo z zaupanjem v bodočnost. Ko pa ugotavljamo, kolike važnosti je borba za nacionalno neodvisnost v protiimperialistični borbi, moramo ugotoviti tudi, da je napad Sovjetske zveze na Jugoslavijo in njeno neodvisnost obenem tudi napad na socialistično demokratično fronto, g svojo kominfprmistično teorijo, da nobena dežela ne more ostati socialistična, če ne prizna hegemonije vodilne socialistične dežele, Sovjetska zveza namreč ne pri-
— 58 —
OS0I B.URUI 'A
speva k zmagi socializma v svetu, temveč stopa na pot kontrarevolucije in revizije marksizma in leninizma.
Nikjer na svetu pa ni prišla ta škodljiva kontrarevolucionarna politika Sovjetske zveze in Koininforma tako do izraza kakor tukaj v Trstu, zaradi tega, ker je borba proti imperializmu Pri nas izredno ostra m ker zahteva enotnost vseh demokratičnih sil. Napad Komirnorma na Jugoslavijo so najprej izrabili kominformistični agentje v tržaškem demokratičnem gibanju za napad na njegovo enotnost. To je bilo občutiti takoj tudj v ASIZZ zaradi važnosti naše organizacije za demokratično gibanje. Tu moramo pribiti, da so še pred resolucijo bili v njenem vodstvu različni elementi, ki se zaradi oportunističnih nagnjenj v svoji notranjosti niso nikoli strinjali z njeno dosledno revolucionarno linijo. Ta oportunistična nagnjenja pa so 5krbno prikrivali in šele z resolucijo Informbiroja so si upali z njirrii na svetlo. V sebi so imeli mnogo socialdemokratične in šovinistične miselnosti, kar je bilo tudi krivo, da niso do dna razumeli naše borbe. Resolucija Informbiroja je prišla zanje kakor nalašč. Pri priči so'se je poslužili za cilje, ki jim jih je že poprej prikazoval Vidali.
V skladu z linijo Kominfcrma so pričeli blatiti Jugoslavijo in cono B Tržaškega ozemlja, ki je pod jugoslovansko vojno upravo ter zanikovati revolucionarno borbo tržaških demokratičnih množic, ker je ta izšla iz narodnoosvobodilne borbe jugoslovanskih narodov. Začeli so jo imenovati sramotno preteklost. Delo naše organizacije so še posebej označili za težaško, in to samo zato, ker se je po, načelih marksizma in leninizma zlila s celotnim gibanjem in rešuje vsa vprašanja z. revolucionarno borbo proti imperializmu in reakciji. Ti kominformistični elementi v vodstvu ASIZZ so takoj tudi pričeli odstopati oci programskih načel ustanovnega kongresa ASIZZ in jih na ta način izdali. Ustanovni kongres je bil pred dvema letcma komaj nekaj mesecev za tem, ko je bilo proglašeno Tržaško ozemlje. Podal je določene smernice za nadaljnje delo ASIZZ v okviru celotnega demokratičnega gibanja za demokratizacijo Tržaškega ozemlja. Njegova sklepna resolucija ugotavlja,« da so žene iz cone B dosegle popolno enakopravnost zaradi tega, ker je tam ljudska oblast, žene cone A poziva v borbo zu obrambo družine in demokratičnih svoboščin. Ugotavlja nadalje, da ovira vojaška uprava na vse načine razvoj tukajšnjega demokratičnega gibanja. Ko prikazuje ženam potrebo po združitvi v enotno demokratično fronto, podčrtava važnost slovensko-ita-Ujanskega bratstva, te največ je pridobitve narodnoosvobodilne borbe, in važnost, da sc ta pridobitev ohrani. Iz. tega je torej razvidno, kako je ustanovni kongres pravilno ocenil vlogo ASIZZ v sklopu demokratičnih sil Tržaškega ozemlja in koliko važnost jo polagal na njihovo enotnost v protiimperialistični borbi in na slovensko-italijansko bratstvo.
Naša organizacija ie našla način, da je izpolnjevala program ustanovnega kongresa in tako nenehno utrjevala demokratično fronto doma in v svetu, čeprav ima zaradi lazaelitve ■Tržaškega ozemlja na dve upravni področji tako različne delovne pogoje.
Oglejmo si sedaj, kako je kominformistična agentura v vodstvu ASIZZ pričela kršiti sklepe ustanovnega kongresa in dve bistveni osnovi tržaškega demokratičnega gibanja: enotnost ‘n bratstvo. Resolucija Informbiroja je služila za razbijanje enotne fronte demokratičnih žena, njihove organizacije ASIZZ m slovenska-italijanskega bratstva. V ASIZZ naj bi bile samo tiste žene, ki so pristale na resolucijo Informbiroja. na klevetanje Jugoslavije, revolucionarne borbe in pridobitev jugoslovanskih narodov ter na oportunistično in likvidatorsko linijo v tržaškem demokratičnem gibanju. Pri tem je zasledovala to, da se ASJZZ ukine kot borbena organizacija in da jo postopoma nadomesti z vrsto drugih organizacij feminističnega tipa in ket se je pozneje pokazalo, tudi s tako imenovanimi ženskimi celicami. Vse to s ciljem, da bi tudi ASIZZ pomagala pii izpolnitvi osnovne naloge Koininforma y Trstu, t0 je pri pripravi terena za P> iključitev Trsta k Italiji. Toda to, kar si je kominformistič-"a agentura v vodstvu ASIZZ zamislila, se ji nj posrečilo; preprečile so ji one antifašistične žene, ki so poznale do dna revolucionarno vsebino narodnoosvobodilne borbe, in protiimpe-rialistične borbe kot tudi stvarnost v Jugoslaviji. Videle so, da lesolueija ne odgovarja resnici, niso pa mogle zajeti takoj
globine spora, ker niso poznale njegovih vzrokov. Odločile so se za resnico, ker niso mogle negirati borbe jugoslovanskih narodov, ne svoje lastne borbe, ne tega, kar so ž njo prispevale k utrditvi demokratične fronte. Obsodile so razdiralno delo kominformistične agenture v vodstvu ASIZZ in postavile odločno zahtevo, da ergamzacija nadaljuje s svojim delom na osnovi sklepov ustanovnega kongresa, ker le tako bo lahko Spolnjevala svojo dolžnost do svetovne demokratične fronte. Na ta način so ohranile organizacijo in jo pričele učvrščevati, na osnovi programa ustanovnega kongresa. Kominformistična a-gentura, ki je izdala revolucionarno bistvo organizacije, pa se njenega imena še poslužuje, ker ji je potrebno za varanje dela žena. Iz razlogov, ki so dobro poznani, ne more nastopati odkrito, ker bi jih v nasprotnem primeru popolnoma odvrnila od sebe. Sam imperialistični pritisk, ki se mu .ie mogoče upirati le z dosledno revolucionarno borbo, pa jo je prisilil, da se je pričela razkrinkovati tudi v očeh tistih žena, ki so ji v prvem trenutku sledile zato. ker so stavile avtoriteto Sovjetske zveze nad resnico. S svojim oportunizmom ln popuščanjem v borbi proti sovražniku delovnega ljudstva pa je kominformistična a-gentura odbijala od sebe vse večje in večje število žena. Mnoge otopijo zaradi razočaranja, ki so ga doživele, pasivizirajo se in včasih mine dolgo časa preden spoznajo, d;> s svojo pasivizacijo služijo le sovražniku delovnega ljudstva.
Analizirati moramo tu celo vrsto dejstev, kjer se očitno kaže zlaganost kominformistične politike, klečeplazenje pred imperializmom in reakcijo kot tudi neposredna povezanost z njima. Ugojoviti moramo, da je Kominform prav tako koč v ASIZZ razdiralno delal tudi v ostalih množičnih organizacijah in to z istim namenom, čeprav se je dobro zavedal vrednosti njihove mobilizacijske sile.
S1AU, ki je predstavljala brez dvoma največjo mobilizacijsko silo, ker je štela okoli 100.000 članov in ker je bila utelešenje slovensko-italijanskega bratstva, mu je postala mahoma nepotrebna. Nanjo so se spomnili kominformist:čni agentje le za času volitev in to samo na podeželju, da so si z njeno pomočjo pridobili nekaj glasov med Slovenci. Toda tako kot pred volitvami so tudi po volitvah zopet pozabili nanjo, ker njihovi načelni politiki ni potrebna.
Ta breznačelna likvidatorska politika pa je še boli vidna v sindikalni organizaciji. Enotni sindikati s0 bil; razredna organizacija, ki je združevala delavstvo obeh con našega ozemlja. Izšli so iz delavske enotnosti, ki je nastala za časa narodnoosvobodilne borbe iz odporniških skupin, v katere se je vključilo delavstvo po tovarnah in podjetjih Bile so te-sno povezane s partizanskim gibanjem in vršile najrazličnejša sabotažna dejanja, zato da bi približale zmago nad nacifašizmom in zmago delovnega- ljudstva. V okviru Delavske enotnosti so si delavci gradili svojo razredno zavest. Istočasno z njo pa se je v vsakdanji borbi proti nacifašizmu in njegovim hlapcem kalilo tudi slovensko-italijansko bratstvo. Delavci so vcdn0 bolj spoznavali, da ie za ekonomske zahteve odločilna politična borba demokratičnih množic za njihove pravice.
Enotni sindikati so 1945. leta nadomestili Delavsko enotnost in postali udarna sil« proti imperializmu v borbi za demokracijo in za spoštovanje ljudske volje. Po resoluciji Informbiroja je Vidali s pomočjo Radicha razbil v Enotnih sindikatih sindikalno enotnost s cono B, ker se istrski okrožni odbor ni strinjal s tem, da bi se Enotnj sindikati likvidirali kot razredna borbena organizacija. Cim so Enotni sindikati izgubili razredni značaj, se je pričela v njih uveljavljati oportunistična linija borbe zgolj za ekonomske zahteve. Kominformistično vodstvo Enotnih sindikatov je zdaj začelo ponujati enotnost Delavski zbornici, ki se ponaša s tem, da je ustanoviteljica tako imenovanih Rumenih sindikatov,' ki varujejo korist; delodajalcev. Ima poleg tega, da zastopa ko-listi delodajalcev, tudi izrazito nacionalne 'šovinistidai značaj in stoji na stališču priključitve Trsta k Italiji. V tem se kominformistična politika ujema s politiko buržoazije in zastopa njene interese Za ceno delavskih koristi. Čeprav ne odgovarjajo mezde visokim cenam blaga in čeprav so odpusti na dnevnem redu, ne more kominformistično vodstvo Enotnih sindikatov ukreniti ničesar pozitivnega proti temu
— 59 —
aiNASTNa TISHOJMIHd
fežktemu položaju prav zato, ker je njegova politika načelno zgregena. Nihče ne občuti tako njenih posledic kot žena,-delavka in mati, ki se iz dneva v dan ubija- s skrbjo, kako bo uravnovesila svoje gospodinjstvo, v katerem vsega primanj-Kuje, ker dohodki že dolgo ne odgovarjajo realnim cenam • življenjskih potrebščin. Gnili oportunizem in politična spekulacija teh kominformistifinih voditeljev Enotnih sindikatov 1‘ipa Radich je kriv, da sta beda in nezaposlenost še večin-, E', njih pa ieVira- bolezen ia prostitucija, ki upropeščata to-liko deluvHkih družin.
Nnjvečji dokaz tega gnilega oportunizma ■ i« izdajstvu nad* delavskim' gibanjem- je- zadnja stavka, v katero so pritegnili delavce, ni? da bi jim poprej povedali; kako sjneSho rtižke zahteve bodo postavili v dogovoru z delodajalci. Spo-črtka so bili delavci naivno uverjeni, da ie stavka izključno ekonomskega značaja. Sele v poteku stavke so s pomočjo \»£tttijnega razkrinkavanja njenih vodilhih elementov in nje-ri'e prave' vsebine pričeli razumevati; kakšno zanko so jim nastavili. Očitna ie bila objektivna povezanost med komlnformi-. stičnim vodstvom, vodstvom Delavske zbornice delodajalci in raznimi iredentističnimi krožki ter predstavniki nacionalistično reakcionarnih strank. Vsi skupaj so manevrirali na škodo de-‘ lhvstva in izrabljali njihovo zaupanje. Ta dozdevna ekonomska stavka je dobila globoko politični, kontrarevolucionarni, protiproletarski in protlrazredni značaj. Tržaško delavsko H-ibanje bo gotovo občutilo njene posledice. Medtem ko nn jcominformistični voditelji v prvem trenutku še nosili krinko, :mo jih’ ob vztrajnem odkrivanju njihovih temnih smotrov prisilili, da so si jo sneli. Njim ni bilo, da se izboljša težki' ekonomski položaj delavstva, temveč da dokažejo, da j-irn je uspelo organizirati časovno neomejeno stavko skupno z De-i lavsko zbornico in da so nanjo pristale različne skupine. Pa rrift ne de, on je bila meri njimi tudi MIS. NI bilo treba dveh tednov, da je bilo razvidno, da je stavka izgubljena. T0 -*e je iztezalo ža drugi dan. Voditelji stavk*; pa so hoteli ih-seeniratl tudi zadnje dejanje. Proglauill so popolno stavko. V njej je bilo vse dmgo važnejše kot' borba delavcev za' njihove pravice. Delavci- so sami ugotavljali razliko med to zadnjo stavko in (ned prejšnjimi stavkami, zlasti še med njo ipr dvanajstdnevno stavko leta 1946. Tedaj je delavski razred predstavljal odločujoa faktor \ političnem življenju, ki je bil sposoben mobilizirati in združiti okoli sebe ogromne množice v borbi za očuvenje demokratičnih pravic. Danes, ko Rnotni sindikati nimajo več svoje razredne vsebine; niso nič drugega kot' orodje v rokah reakcionarne' buržoazije in anglo-ameriške vojne uprave. Njima služijo v borbi proti delavstvu in »roti demokratičnim množicam.
Kominformistični agentje so hoteli tudi Osvobodilno fron-to. |ji združuje tržaške Slovence v njihovi težki borbi za nacionalne pravice, izrabiti v svoje namene. Ustanovili so neko pisevdo Osvobodilno fronto; ki pa je bila od vsega začetka obsojena na popolno životarjenje; ker ni ms nobene moralne osnove. Tudi to so napravili v skladu s splošno kominformstko politiko klevetanja Jugoslavije in v skladu z osnovno nalogo Korninforma v Trstu; Poleg te psevdo-osvobodllne fronte sin ustanovili tudi p»evcMJ*Pro«vetno zvezo, zato da odtrgajo '?!<•>: venski živelj v imenu nekega njihovega intemacionallzma od' matičnega naroda in njegove kulture. Pri tem pa pozabljajo, da ie kullora naroda nedeljiva, da se vse. kar je človeštvo napravilo za obči napiodek in prospah, izraža v narodnih n bilkah in da je istočasno prav zaradi tega globoko interna-clonnlno	1
V tržaških Slovencih in poštenih italijanskih , demokratih bi hoteli ubiti ljubezen do Jugoslavije kok dežele, ki je ure?-nlfflla. revolucijo ter zmagovltb gradi socializem, zato jo prikazujejo v lažni luči ter jo napadajo na vse mogoie načine. V tern ?p zrtajdejo s Slovensko demokracijo in Agnelettom ter Z' italijansko reakcijo na isti trti
Hazumljivo je. d3 vse to skupaj ne krepi demokratične fronte in da se. kot rrao že delno omenili, nujno odraža v borbi, k-i jo bije tržaško delovno ljudstvo, za- socialne in nn; cionaine pravice. Spojnnimo se samo; kako Je- bilo z enojezičnimi osebnimi izkaznicami z oznako, italijanskega držav-ljinsltva, • *i; jtti večina ljudi' ni hotela dvlg-ndti, ker je čutila
do njih odffor. KominfoitnisAiično vodstvo pa je-tedaj izdalo
eno izmed dero»kr,a-li«nih pravic našega ljudstva in pridobiv tov narodnr.osvobodiJr. ■ borbe l<*r direktno podprlo vojaško upravo. Sadovi kom)nio>ini.>iiOnega internacicttaiizma se kažejo tudi v Vprašanju slovenskega šolstva. V vseh teh povoj* nil> letih- ni .bilo reakcionarno časopisje tako napadalno in ni izlilo toliko l,ji:liia; Icaiaif v z.uihjerii • poldrugem- letu-, ko- ga je odnos ktttufciinrlttis.ici.t :n ve.ti.-tva do slovenskega šolstva in do slovenske' kftirfffiiV-' \,'l h k teitni opogumil. Posledice tudi niso izostale. Prju;:;.i; ■ so s., t^koj- v;, povečanem pritisku an-gloatlieriKce vojpe ■ iipi aV,)* rtu. jlovensKCga- šolstva, ki ga 'izvaja sedaj po t-ržaškiV-ob^iii^ Na" koftferenci, koiiiinfbrmisticne Bi-dovtcve -Prosvetne r.\leze je : padel ■ : moder' nasvef, da 'bi «• odprta) siovenra- jJmna-ij-r-v Nabrežini in drugod; Slovenske sT-cdnjtt šole naj bi : • torej potisnile ven iz središča mesta; Ph:v tttkd torej kot je I;: stapala liberalna predftišisJtična ttb-11 ia s slovenskim sred. vi im šolstvom in- v duhu Vidaivjeve-lirecivolivrit! kampanje, v kateri je hotel dokazati, da so Slovenci ssnio v tržaški-okolici in da "jih v Središču- mesta ni.
V tej kampanji je prišla najbolj do IzVafea kominfOrmisttera linija priključitve Trsta k Italiji. Bila je. dann parola širokega volivnega bloka,.ki'je Vsefc6\hla..težn>o po sodelovanju Z italijanskimi nacionalističnimi strankami. Odklanjali pa so Vsako' enotnost1 z. onimi skupinami. Hi . se ni* strinjajo s •-•politiko priključitve. Trsta k Italiji. V- .svoji«! vplivnem programu se Vidaii ni dotaknil dsnovsHr.a -vprašanja -mirovno pogodbe. Z izgovorom iiomirjenja sil,, se je sSUiio.' ueano " d"i?,knil' nacionalnega - vprašanja,' da bi.no padel" vfnemilb&t pri 'italijanski buržoazijl. Na Celi črti odstopa .od di,-sledne demokratične borbe. Italijanski komunistični župani,, ki so na njegovo povabijo nastopali, pred volitvami v Trstu s svojimi govori, naj bi služili kot ■dokaz, 'da imajo' v Iiilifi komunisti ie nekaj besede in da je mogočo tud-! V , kapital;. Učna.'deželi priti s parlamentarno borbo do oblasti, Onorevolg Rina Bencompagni, 3co je pred tedni govorila v Trstu, je hotela prikazat) Italijo Celo kol , kakšno socialistično deželo! Poveličevala je skrb kapitalistov za ženo delaVko. Ni pa' pt»y; dala teg«i, kar je osnov..o, da so tovarne last' kapitalistov in c.a li' tu pa tam včasih kaj napravijo za delaVstv-o, zato da bi ga s tem premamili, laže izkoriščali in odvrnili od njegove borbe Za osvoboditev izpod kapi t'a I istifcinega izkoi; i šč an j a.
Spor meti Sovjetsko-, zvezo in Jugoslavijo izrablja torej Vidaii za priključitev Xi'ntft"k Italiji. Njegove želje pa se nc ustavljajo samo pni Trstu, temveč obsegajo celo Tržaško ozemlje. Zaradi' tega se mnogo govori in piše o preganjanju Italijanov v i: tri Ler se dopt&ia svoboden razmah šovinizmu in- iredentizmu; ki ni!:;.-kor ne mor0 služiti pomirjenju sil, še manj ' pa ustvarjati -/Hupanje med tu živečimi narodi ter utrjevati slovensko-itali-ja-ns&o i.rat-tvo. V tej svoj-i politiki -gredo tako daleč, da fe 'strinjajo' s prihodom kakršnega' koli guvernerja za poznejšo boljšo rejitev vprašanja Tržaškega ozemlja. Zgodilo naj bi se z njim'tako, kot je napravila Sovjetska 1 zveza s Slovensko Kcroško in to za ceno koncesij, ki bi jih morda dobila od imperialistov.
Politika'- priktjifcntVe lWVa k Italiji je popolnoma nacionalističnega značaja, zato ' .-ker .je Degasperijeisa Italija buržoazna kapitalistična država, v kateri sp fašizem znova pofaja in krept. - Poleg- tega'je Italija članica Atlantskega pakta- in maršalizirana. Je torej v -sestavu vojaško političnega imperialističrref'ii bloka in kot taka utrjuje anglo-amerIš.kj in svetovni imperializem,■ ki teži po osvajanju novih ozemelj. Povezanost italijanskega imperializma z anglo-ameriškim im-perlalizmrtm pa predstavlja stalno nevarnost za napad na države ljudske demokrai-ije iii • kontrarevolucionarno inter-' venciio. kar bj v veli:;] ni eri- ošibilo svetovno demokratično fronto. Zato ne pomeni koailmormistična, rešitev tržaškega vprašanja ničesar 'drugega Kot' okrepitev pozicij svetoVntga imperializiiia in izdajo koristi delovnega ljudstva,
•Jasno' fle. ■koiirin.frtrrtiistitfrta' politik-;', priključitve • Trsta 1 k Italiji, zrcali tildi v odtibsu do-' cone B; kjer se popolHoina ■ujema t nacloflalističho'. in v^eskrizl reakcionarno pollt’lkp;' a: istrskega' GLN, . ki nastopa proti ljudski ^ oblasti z rezistenco - in pasivizaeiio, 'ki ' priporoča, in ■ z ‘razmmi sabotažHiAii -.‘dejaHji-slojih staviš!jefiiko.vt' Zeli-ai 'povratka- k Italiji, zato' da
—. 60 —
Offfit nMBUt -L
: l?ila odpravljena ljudska oblast, in .-bi delovno ljudstvo «-iz-,8Ubll0 zemljo, ki- jo je pobilo, z agrarno .reformo, Postala .naj Pi zopet .last bogate.. zeinljišjce gospode. -V svojem sovraštvu do socialistične Jugoslavije ere 'tržaško komirirormističnp jVodstvo tako daleč. da izenačuje ■ ungia-prnei iško okupacijsko Vojsko z jugoslovansko .armado,,k' je. zrastla Jz ljudstva, je del. delovnega ljudstva iv kot laka . brani , .njegove interese.
Nemogoče je torej kovom,(j 0 irrtcr.inoiivvaiizAfu komin-formistične politike, ker . je njen nacionalizem vsepovsod dtip: Ijiv. V Gorici , je zapostavljanje Slovencev in krš-tije njihovih narodnih pravic na ttnevn. m remi , toda kottiliiformisti de najdejo besed,, v njihovo'zaščito, temveč-- ravitrt 'nasprotrio, saj je v občinskem svetu njihov aar.npntjc izjavil,' da so sc v tridesetih letih, ko so bili prti Italijo, naučili dovolj italijanščine m. da je zato njihova z: nteva, da- bi govorili na občinskih sejah v slovenščini, popolnoma odveč. C .se beneški Slovenci Potegujejo za slovenske šale. se jim očim. da srt nacionalisti Preželi s Titovim jugoslovanskim imperializmom/ *
Tako stališče kaže, da tudi KPI tie tolmači pravilno nacionalnega vprašanja, ki je bistvena sestavna boVba delovnega ljudstva in preizkusni kamen vsakega komunista, v ..knl fto Se v njem razvit čut internacionalizira. Analiza' vsega tega ham podaja sliko splošno protirevolucionarne politiko •konim-forma. s katero deja usluge .samo' sovražnikom delovnega ljudstva
V vsem delu kominformustičiic agenture v ženskem tržaškem antifašističnem gibanju je vidna linija priključitve Trsta k Italiji. 2e takoj ljepie'retmo' po prvi siji izvršilnega odbora, ki je bila po ustanovnem• Ko;r ovsu,, So je Marija Ca* sali izrazila, da bo. treba de.lo ;AS-I.ZZ priim: viiti'jeklu VDI-jji v Italiji. . Ko so jo .vprašali za,.•pojasnilo k teinu' je odgovorila, da bodo žc prišle odvovaroicv., direktive. Ta dogodek biim sarti go sebi govor] 0 podtalnem delovanju rn.znih oportunističnih elementov v hušem pokn iU V. korist KPI. ki so v vprašanju Trsta zavzema- Za prikljlšmov. e Italiji. V. delovanju združenja italijanskih žMia ■ oos-vn. delno tudi linija. KPI,' ki je zamudila ugodne pogoje revolucionarne, borb,, -z;). prevznin oblasti ter se je borila samo v okviru narlamptitarir;ga boja in paktiranja z najrazličnejšimi reakcionarnimi. strankami, za delitev oblasti, združenje italijanskih' zena ni in tudi ne mo-re še biti monolitna (enotna) organizacija. ■?. visoko raV.tedno in politično zavestjo svojih članic, -teki kot je ASIZZ. Njene članice niso šlo skozi oruj narod,noosvobodilne b;-ibe, ker borba odporniških sil Italije. w, 'najedenega razloga ni zavzela takega obsega. Združenje italijanskih ženg' zastavlja vse svoje napore v Jo, da, bi širokim Si lirftim' množicam pri. kazalo nujnost, parlamentarnega boki. JJod-mo odrekati Združenju italjjansjsiii žena njegov.-, progresivne vloge med ženskimi množicami Italije. Ce b; pa .ASJZZ šla na to linijo, bi pomenijo, du se tržaške antifašistične žene odpovedo tistim pridobitvam osvobodilne borbe, ki jih čuvamo za renp tolikih žrtev, to je enotnosti organizacijo ne le V vodstvu/ temveč od spodaj navzgor clbVerisko italijanskemu bratstvu.. Dalje bj pomenilo 'odstopanje od revpluciinvijnoija miselnega razvoja, ki so ga antifašistične'^epe , TrSi,ške;.,:j .ozemlja na,-pravile v narodnoosvobodilni in . pzotiiipprrj,Mistični borbi. Vodstvo korninfnrmisiičae. ape.cije. v. tako imenovani trankciohoški AS12Z, Se je zato, da- bi', se 'teren' Za . priključitev Trsta k Itftliji čim bolje .pripravilo.. .mirno' odreklo vjera tem pridobitvajn. Marija C-vali govori v nekom svojem članku o ženskih organizacijah, jd so ::r že ustanovile in, ki .se bodo še Vstan,oyilc ter o vlogi ženskih .celic. prganjžacijo AŽI2Z "im.enuje samo bežno,' ker ne .utore', iz političnih ,.rč(Z.lo-iov kot smo že ugotovili, še .mimo nje. .Njeno inv služi komi-n-Pormilstičnemu vodstvu v. tržaški agenturi le tedaj.• ko se hoče x njim predstavljati na mednarodnih (murnih in- predstavi biti tepske množice, ki jih s svojo oportunistično politiko odbija. Lasti si ga .brtjz vsajc«-.' pravice z.aradj tega, ker je. s svojipi i.nilim oportunizmom In fikvidatnrstvom žc zdavnaj izdalo njenp revolucionarna načela in kar je povedal Lenin o važnosti ženskega gibanja. V soglasju z nenačelno jn nedemekra-bčpo politiko Kotninfornia je dopustilo; • da jo bil sekretariat MDFZ določi! Lauro WeK kot predstavnico tržaškihdemokratičnih žena brez. vprašanja ali se tržaške dčmakratične
žene-s.tem strinjajo ali pc. Ni »p ji«i dali možnost, d« bi izrekle svoje mnenje, sekretariat MDF2 pa je ob isti priliki odrekel resnično izvoljenko predstavnicam anti{ašističniji žena Tržaškega ozemlja udeležbo na mednarodnem kongresu v Budimpešti. Brez besed je šel preko knjige podpisov, kj. Jo je uasa organizacija poslal^ izvršilnemu odboru MDFZ. Ta ■vsebuje nad 10.000 podpigbv žena Tržaškega ozemlja, ki se (»b • resoluciji Inlormbiroja niso strinjale, da se izrablja za raz. ■bijanje tržaškega demokratičnega gibanja in njegove enot: tisti ter postavile zahtevo, da ASI2Z nadaljnje av<tie delo na .temelju sklepne resolucije ustanovnega kongresa! Preprečilo je, da bi milijonske množice žena v svetu zvedeie za bistvo spora v tržaškem demokratičnem .gibanju ter (resnico. o lem,, kdo je ostal zvest načelom miru in demokracije in kdo, i h je izdal. Postopal je pristransko m to v edino škpdo nted a. rodpe demokratične fronte žena v njenih naporih za de. niokracijo in utrditev miru. Nepravilni odnos vodstva ‘MUKJŠ ■do {(aše . organizacije nas .ne Čudi; izhaja namreč iz tega, ker •Se je naša organizacija premočrtno postavila iig stran resnice in proti vprašanju .nedemokratičnih m škodljivih metni v meanarortno demokratično gibanje
Se v večjem merilu kot prpti . nam, se jih poslužuje v odnosu do AifZ Jugoslavije delno že na kongresu federacije v Budimpešti, ,v celqtj .pa na jesenskem plenumu y Moskvi. Na tem plenumu »o AFZ Jugoslavije izključili iz MDFZ. ,Ki>t motiv zp izključitev je vodstvp MDFZ navedlo da vodrivo A KZ Jugoslavije podpira ((imperialistična# in ((fašistično# Ti. tovo politiko. Zaradi tega je. tudi samo že nd. zdavnaj fašistično ' in špijongko. Kako je mogoče torej, da .bj bii( v vodstvu AKZ fašisjke, da bj fašistke in špijonke ppmo, - .le in sodelovale v oboroženi borbi prot, okupatorju in onim, k« so se .mu vdinjali zaradi svojih lastnih koristi? Ali rvi to uc-.smisel in protislovje? Jugoslovanske žene so bile mcb soustanovitelj icami MDFZ in go s svojimi .žrtvami ip s syi.jo -dosledno revolucionarno borbo pole* sovjetskih lent1 BaiY(Č dale za mir in demokracijo. Tedaj se ie Kakionariji tftk<v« izrazila o borbi jugoslovanskih naiodov in dala s toni' tudi njim svoje priznanje. »Nestrpno čakamo oa- naett vate Jista-vca, je rokla, «ker z zanimanjem gledamo na to. kar bo lahko vzgled tudi Španiji, saj ni nihče tako pravilno rešil narodnostnega vrrašanta kot vaša partijo#.
Vprašamo se, kako bo moglo vodstvo MDFZ nekoga dne opravičiti to svoje krivično in ,nenačelno stališ*'e do '• jug..mn. vanskih žena, ki mu v zgodovin] demoktuličnega .ibauja ni primere? Kako bo izprala svojo krivdo pred svetovnim demokratičnim mnenjem? Razvoj- bo potrdil, da je b-o-b-, .jvgmrio. vanskih narodov pravilna in zgodovina jim bo ouuai;, .cdnio* riti pravično mesto. Obsodila by vse one, ki danes nai-.vno vnašajo zmedo v demokratično gibanje v sv> tu, ki razbijujo enpinost sil miru in demokracijo in rušijo ugled komunističnih partij. Naše mnenje je, da bi se moralo na plenumu v Moskvi na osnovi stvarnosti in dokazov raSpravbat: o jllgo-slovanskcm vprašanju odnosov med socialističnimi državami, ker je to že zdnavnaj preraslo okvir držtviuh Jugcrttlovan-i ih meja. Tak pravilen in demokratičen potek nu samem plenumu bi ojačal politično in razredno znVest žena. M19N£ bi pr.irtiibi-la na zaupanju in s tem bi se okrepila priitiimpei ialističnsl fronta, obenem tudi borba za neodvisnost narodov ji tcimljl resničnega miru. Vodstvo MDFZ pa je postopalo v nasprotju s koristmi svetovne demokratične fronte in hoče z izključitvijo AJF? Jugoslavije izločiti jugoslovanske žene tz družine demokratičnih žena v izključno korist protirevolucionarnih sil To se drgaja y trenutku, ko je enotnost revolucionarnih sil t ko nujna in ko jugoslovanske .žene In jugoslovanski narodi dajejo iz seb? vse za izgradnjo socializma, za neodvisnost malih narodov in pravilne pdpoge med socialističnimi državami Tj od* rjosj ne smejo biti tako kot so med kapitalističnimi državaniij kjer velika država izkorišča nialo državo, temveč morajo l iti taki, da velike in gospodarsko bolj razvite države ptithagiiji malim in gospodarsko manj razvitim državam, da bj te čiiim prej dosegle življenjsko raven. Samo taki odnosi v/buiajo za,up.aoje malih narodov v velike narode In ustvarjajo med njiipt prijateljske vezi. Prav zaradi tega in da bi zaviralo razvoj socializma v Jugoslaviji tudi skriva partijsko in državno
vodstvo Sovjetske zveze bistvo spora z Jugoslavijo in se poslužuje proti njej klevetriiške gonje, insceniranih procesov, kot je bil proces v Budimpešti in Sofiji, ter ekonomske blokade.
Kominformistična agentura je hotela, da bi me podpisale neko pismo, ki ga je nameravala poslati vodstvu jugoslovanskih žena. Hotela ga je pozvati, naj bi vplivale na partijsko in državno vodstvo, da bi spoznalo napake, ki jih navaja resolucija. Me tega nismo hotele storiti, ker dobro vemo, da je vodstvo AF2, da je vsaka članica AF2 in vseh 16 1/2 milijonov jugoslovanskih narodov eno s svojim vodstvom.
Jugoslovanske žene so podpisale na tisoče in tisoče protestnih resolucij, v katerih izražajo svoje upravičeno ogorčenje zaradi te zarotniške izključitve iz federacije. Me antifašistične žene Tržaškega ozemlja, se jim z vsem srcem pridružujemo, ker razumemo do dna njihovo pravično borbo. Za časa narodnoosvobodilne borbe smo se od njih učile požrtvovalnosti in tiste brezmejne predanosti stvari delovnega ljudstva. Tudi da nes, ko se borijo za neodvisnost lastnega in s tem tudi za neodvisnost vseh malih narodov proti vsakršnemu političnemu in ekonomskemu izkoriščanju, nas s svojim zgledom bodrijo v naši borbi proti imperializmu, proti vsakovrstni reakciji in proti kominformizmu, ki objektivno in dejansko ščiti koristi imperializma.
Zaradi koncentracije vseh teh kontrarevolucionarnih sli je naša borba izredno težka in zahteva od antifašističnih žena prav toliko truda in požrtvovalnosti, kolikor jo je zahtevala narodnoosvobodilna borba. Toda nobena še tako velika težko-ča jih ne more od nje odvrniti, zato ker jih preveva zavest, da jačajo z njo demokratično fronto v svetu. Za lanski 8. marec in. Prvi maj so si mnogo prizadevale, da bi vodstvu komin-formistične agenture prikazale potrebo po enotnosti demokratičnih sil v naši vsakdanji borbi, ki jo tržaške delovne množice tako iskreno želijo. Vse njihovo prizadevanje pa je bilo zaman, zato ker kominformistična agentura noče enotnosti z resnično demokratičnimi silami, temveč v pričakovanju tako imenovane boljše rešitve tržaškega vprašanja išče enotnost z reakcionarnimi skupinami.
Takoj po resoluciji Informbiroja so se vodilne komunistične agentke takole izrazile o rešitvi tržaškega vprašanja: «Me bomo za spoštovanje mirovne pogodbe, dokler bo tudi Sovjetska zveza«. S tem da so imenovale Sovjetsko zvezo, so takoj hotele čustveno vplivati na ženske množice in jih pridobiti za kominformistične politične špekulacije. V pričakovanju poznejše boljše rešitve hočejo združitev obeh vofnih področij Tržaškega ozemlja in prihod guvernerja ter umik okupacijskih čet. Tako imenovano boljšo rešitev oslanjajo na klevete, češ da je Jugoslavija zašla v imperialistični tabor, in zato je ta tako po njihovem boljša rešitev, ki je popolnoma na liniji italijanske reakcije, v interesu celotne demokratične fronte Pri tem delajo bistveno napako, ko zanikajo, da se v Jugoslaviji gradi soializem, da torej Jugoslavija ni socialistična država in ko pozabljajo, da je Italija kapitalistična država atlantskega pakta in Marschallovega plana.
Tudi s Tržaškim ozemljem naj bi se napravila taka uma zana kupčija kot je napravila Sovjetska zveza s Slovensko Koroško, zato da zadosti svojim državnim interesom. Zaradi svojih državnih interesov tudi ni bila politika Sovjetske zveze v odnosu do tržaškega vprašanja nikdar taka, kot bi morala biti, če bi upoštevala voljo tržaških demokratičnih množic. 2e na konferenci v Jalti in v Potsdamu se je Sovjetska zveza posluževala tržaškega vprašanja za barantanje z imperialist: in popuščanje pred njim na račun kompenzacij, ki bi jih dobila. Tako je med politiko vodstva Sovjetske države v odnosu do tržaškega vprašanja in med politiko Kominforma ter Vidalija kot najvidnejšega tržaškega kominfcrmističnega eksponenta, ena sama vzročna povezanost- Teži za tem, da se proti volji demokratičnih množic izroči celotno Tržaško ozemlje De Ga-sperijevi Italiji. Slovenska reakcija v Trstu, ki se zbira okoli Demokracije, je tudi izdala neki proglas, s katerim je zavzela v odnosu do tržaškega vprašanja isto kontrarevolucionarno stališče, kot ga je zavzela kominformistična agentura. V tem proglasu je nagrmadila celo kopico demagoških fraz, s katerimi hoče prikazati svojo zaskrbljenost za usodo Trsta, ali bolje rečeno, za svojo usodo, ker ji ni bila usoda slovenskega delovnega ljudstva nikoli pri srcu. Po svojem družbenem položaju
predstavlja namreč ostanek tistih reakcionarnih sil, ki jih je ljudska revolucija V Jugoslaviji premagala. Rešitev tržaškega vprašanja s Svobodnim tržaškim ozemljem je ustvarjena zanjo kakor nalašč. Tako bi bila zavarovana njena korist pred socialistično Jugoslavijo, ki jo odklanjajo zaradi 4ega, ker je socialistična in pred močnejšo italijansko buržoazijo, ki ' je v svojem konkurenčnem boju brezobzirna. In samo zaradi tega sc zavzema za spoštovanje mirovne pogodbe. Njeno stališče jo izrazito naperjeno proti Jugoslaviji in kot tako nasprotuje težnjam slovenskega in hrvatskega ljudstva in vseh demokratičnih množic. Je odločno protislovensko in protidemokratično. Od obstoja STO-ja namreč ni in ne more biti odvisno vprašanje slovenskega narodnega življenja, ker to je odvisno predvsem od njegovih lastnih sil, sil njegove matične države socialistične Jugoslavije. To je podpisala mirovna pogodba s pripombo, da se ne odpove Trstu in tem krajem. Zato se za borbo za slovenski narodni obstoj v mejah STO-ja skriva lkt-ba proti Jugoslaviji.
V danih mednarodnih pogojih, ko so bile perspektive za uresničenje in demokratizacijo Tržaškega ozemlja, smo se odločno borili za spoštovanje mirovne pogodbe. Toda zaradi politike državnega sovjetskega vodstva, s katero ne podpira tržaških demokratičnih množic v njihovi borbi, s katero odstopa od revolucionarnih načel marksizma in leninizma, ter ne varuje koristi malih narodov in njihove neodvisnosti, temveč le svoje koristi, v škodo svetovnemu demokratičnemu gibanju, ne smemo dopustiti, da bi Tržaško ozemlje postalo predmet trgovanja incd velesilami. Cc se zopet postavlja v ospredje tržaško vprašanje, potem se mora ono reševati samo na osnovi direktnega sporazuma med jugoslovanskimi narodi in italijanskim narodom, z upoštevanjem tržaških demokratičnih množic. Tako direkten sporazum med prizadetimi narodi in v soglasju z delovnim ljudskem Tržaškega ozemlja, bo naša organizacija vseskozi podprla,
Od uspeha te premočrtne in brezkompromisne borbe za-zajamčenje demokratičnih pravic je odvisna rešitev cele vrste vprašanj, ki tako globoko posegajo v življenje žene v coni A Tržaškega ozemlja. V coni B, kjer je ljudska oblast, teh vprašanj ni več, ker so jih odpravili njeni demokratični zakoni, na podlagi katerih je žena postala družbeno, politično in ekonomsko enakopraven činitelj v javnem življenju in :ma vse možnosti razvoja svojih duševnih sil. V coni A Tržaškega ozemlja je v družbenem življenju še vedno zapostavljena, ker se njene umstvene sposobnosti ne vrednotijo tako, kot se vrednotijo sposobnosti moža in se n. pr- materi vdovi ne zaupa varuštvo nad otroki, ki jih preživlja s svojim delom. Njeno delo, pa naj ga opravlja še tako vestno, ali pa še bolje kot na istem mestu njen moški tovariš, je manj cenjeno in zaradi tega prepema tudi sorazmerno manjše plačilo. Ničesar ni storjenega, kar bi olajšalo življenje matere-delavke in ji Odvzemalo v urah njene zaposlitve v tovarni ali podjetju skrb za otroke, ki so doma brez varstva, prepuščeni samim sebi. Nima možnosti, da bi se strokovno izobrazila in s tem vsaj nekoliko izboljšala svoj težki, ekonomski položaj. Socialna zakonodaja je tako pomankljiva in ji ne nudi nobenega jamstva za starost, ko ji bodo opešale moči. 2alostno je stališče gospodinjskih pomočnic, ki bi morale veljati za delavke in bi sem jim morale priznati pravice, ki jim pritičejo. Na niz teh proble mov, ki se pojavljajo na anglo-ameriškem področju, ASI2Z vedno gleda v sklopu celotne borbe demokratičnih sil, ker je izven nje njihova uspešna rešitev nemogoča. Le zmaga demokratičnih sil bo osvobodila ženo dvojnega izkoriščevanja: kot ženo in kot žensko delovno silo, ki ga občuti tako močno v sedanjem družbenem ustroju.
Pred našo organizacijo AS12Z se postavljajo velike in težke naloge, za katere pa je trdno prepričana, da jih bo uspešno rešila ob tesni naslonitvi na KP STO. Ona ji kaže pot, po kateri ji je hoditi, da bo premagala vse ovire. S svojo dosledno borbo za uresničenje načel marksizma in leninizma, na katerih sloni enakopravnost in neodvisnost narodov, ter z nepopustljivo borbo proti izkrivljenju teh načel, proti revizionizmu, secialšovinizmu in metodam, ki so sramotne za demokratično gibanje, dviguje in utrjuje v nas, antifašističnih ženah Tržaškega ozemlja, politično in revolucionarno zavest, ki naš je ne more nihče oropati. Z njo bomo pristopile k vsem nalogami
ki nam jih nalaga naš II. kongres za okrepitev našega demokratičnega gibanja in svetovne demokratične fronte.
Nenehno bomo poglabljale borbo za enotnost vseh demokratičnih sil jn razkrinkovale skupino vodilnih kominformistov na čelu z Vidalijem, ki je enotnost demokratičnih sil nalašč rpzbila. Uničiti je hotela njihovo odporno in udarno moč, da bi t;'ko laže izpolnila osnovno nalogo Kominforma pri nas, ki poceni izdajo koristi demokratičnih množic. Na tradicijah narodnoosvobodilne in povojne protiimperialistične borbe bomo Utrjevale slovensko-ittlijansko bratstvo, da bo postala SIAU znova mogočna fronta slovenskega in italijanskega delovnega ljudstva, ki zaupno gleda v prihodnost, ki si jo ustvarja v borbi proti vsem silam mračnjaštva in zatiranja. Borile se bo-n^o zato, da dobijo Eriotni s-indikati zopet razredni in revolu-cipnarmi značaj, da se izloči njihovo sedanje gnilo, oportunistično vodstvo, ki paktira s sindikatom delodajalcev ter izdaja delavske koristi. Postati morajo zopet ona odločujoča sila, ki V političnem življenju mnogo pomeni, in ki je zmožna čuvati *n ščititi koristi delovnega ljudstva in demokratičnih množic. Ne bomo dopustile, da bi se kršile narodne pravice Slovencev *n zato bomo vsepovsod podprle delo njihove politične organizacije Osvobodilne fronte. V skrbi, da bo mladi rod zrastel v ideji bratstva med narodi, v resničnem patriotizmu, ki daje vsebino Pravemu internacionalizmu, bomo razširjale napredno kulturo in neusmiljeno bičale šovinizem, ki priznava vrline le svojemu narodu, odreka pa drugim narodom njihov kulturi razvoj in kar z njim prispevajo k obči človeški kulturi. Prav tako bomo bičale ‘redentizem in stremljenja po osvajanju tujih dežel, po njihovem političnem in ekonomskem podrejanju. V tržaških šolah Je šovinizma in iredentizma še vedno polno, zlasti v italijanskih, ker niso šole demokratizirane in ker v njih ni tistega naprednega duha kot je y šolah v coni B Tržaškega ozemlja. Kot doslej bomo tudi nadalje zahtevale demokratizacijo tržaškega šolstva in zahtevale, da bodo naši otroci imeli lepe, prostorne in svetle učilnice, da se ne bodo gnetli v vlažnih nezdravih osojnih sobah, kot se to še vedno dogaja. Šolska poslopja 'norajo služiti svojemu namenu. Anglo-ameriška uprava in trž. občina bi morali poskrbeti, da se to čimprej realizira. V šestem letu po vojni je že skrajni čas, da dobijo oni, ki so izgubili stanovanje zaradi zračnih bombnih napadov, zopet svoj dom. Njihovo stališče je zelo težko in tržaška občina je do tega skoraj popolnoma brezbrižna. V kolikor se tudi zidajo nova stanovanjska poslopja, so dodeljena v prvi vrsti raznim ezu-•om, ki so v strahu pred pravično ljudsko sodbo zapustili svoje domove. Le ti imajo prednost. Ne smejo bi biti govora n>ti o «sfratatih», o družinah, ki so jih zaradi bede, ker niso '»ogle plačati stanarine, pognali iz lastnega stanovanja in nastanil- v skupna enosobna stanovanja, prava legla bolezni, Kar nikakor ne dela časti niti vojaški upravi, niti tržaški občini. Tudi na le nesrečne sfratate ne bomo pozabile v naši b°rbi, ker ona teži za tem, da pribori vsakemu človeku dostojne življenjske pogoje.
Nemogoče je govoriti o dostojnih življenjskih pogojih •ržaških delavk pri nizkih, nezadostnih mezdah, ki jih imajo. ~d njih se ne zahteva, nič manj kot od moške delovne sile, toda za svoje delo ima celo tudi 40 odst..manjšo plačo. Odločno Postavljamo zahtevo za enako delo enako plačilo in to za de-‘svke, nameščenke in uradnice. One, ki so dopolnile svojo službeno dobo, morajo dobiti dostojno pokojnino, da jim ne bo >eba iztisniti še svoje poslednje moči za delo v tovarni. V tovarnah, ki zaposlujejo žensko delovno silo, naj se ustanovijo troske jasli m številr, vrtcev naj se potroji, zato da ne b?do otroci prepuščeni ce?ti in njenim kvarnim vplivom. Izpopolni
Se zdravstvena zaščita matere in otroka. Omogoči naj se *enj delavki, da sc strokovno izobrazi in poglobi svoje znanje.
Pristopi naj sc k rešitvi težkih socialnih vprašanj, ki zapnejo kmečko ženo-delavko. Kraška zemlja,, ki jo z možem obdelujeta, ne da dovolj za preživljanje družine. Poleg -moža, ki dela v tovarni, v luki ali kjer koli drugod, mora brezpogojno udi ona v mesto za zaslužkom, Bavi se- s pranjem perila, z raznašanjem mleka, s prodajanjem zelenjave in tudi ' raznimi priložnostnimi deli. Njen zaslužek doseže ali pa tudi rie raslužek delavke. V socialnem pogledu pa ni zanjo ničesar
storjenega in v okviru naše splošne borbe se bomo borile, d* ' se raztegne tudi nanjo socialna' zakonodaja.
Na podlagi pridobitev narodnoosvobodilne borbe je sicer tržaška žena dobila pasivno'in aktivno volivno pravico, vendar pa kot vidimo, ni mogoče še govoriti o enakopravnosti žene, ker je v družbenem in ekonomskem oziru še vedno zapostav ljena. Skupno z borbo za pravice delovnega ljudstva in demo* kratičnih množic bojno najodločneje zastopale zahtevo po ženski enakopravnosti v domačem in mednarodnem merilu.
Ponosne smo na to, da smo stopile na stran jugoslovanskih žena, ki kot enakopravne državljanke gradijo socializem, ki s svojo borbo za pravice malih narodov največ prispevajo k temu, da bi se ne povrnile vojne grozote, da bi si resnična demokracija povsod utrla pot. Vemo, da se revolucionarne napredne miselnosti ne da zatreti, da je zaman vse prizadevanje vodstva Sovjetske zveze in držav Infornibiroja, ki so tudi v tajništvu MFD2 in tajništvih nacionalnih sekcij, našle oporišče svoja nenačelne politike, za gonjo proti Jugoslaviji. Vsakogar, ki se s to njihovo politiko ne strinja, hočejo sramotiti v strahu, da bi svet zvedel za resnico in jih obsodil zaradi laži, hinavščine in prevare, ki se je poslužujejo. Kljub njihovemu prizadevanju postaja namreč resnica vse bolj otipljiva in ne bo mognie zadržati njenega zmagoslavnega pohoda med demokratične množice sveta. Te bodo bolj in bolj spoznavale, da tajništvo MDF2 podira temelje tej mogočni organizaciji demokratičnih žena, ker ne sledi več njenim človečanskim ciljem. Okostenelo je in postalo poslušen Stroj, Onim, ki so stopili na pot kontrarevolucije, je treba samo pritisniti, da teče tako kot hočejo. Opira se na nenačelno politiko, zato množicam demokratičnih žena v svetu he more dati več ničesar pozitivnega, ker ne more poglabljati njihove zavesti in razširjati njihovega političnega obzorja. Gonjo proti Jugoslaviji, vodi po nalogu, ki pride iz Moskve. Mehanično in ukazujoče ga prenese na vodstva posameznih nacionalnih organizacij.
Naša organizacija j,e že tedaj, ko je šlo tajništvo MDF2 molče brezbrižno mimo tega, kar se je pri nas dogodilo na osnovi resolucije Informbiroja, spoznala, da to ne služi več svojim namenom. Antifašistične žene Tržaškega ozemlja, pa so našle v sebi dovolj moči. da so s svojim delom nadaljevale, ker jih je bogata revolucionarna' vsebina vse njihove borbe in to kar so z njo dosegle, prepričal^. o njegovi pravilnosti. Zanj tudi niso iskale pristanka .'tajništva, MDF2„ storile so le svojo dolžnost, ko so ga obvestile. Pristanek na njihovo delo jim je dalo demokratično ljudstvo Tržaškega ozemlja, za čigar napredek se borijo skupno z hprbo za napredek vsega človeštva. Od te borbe jih ne more nič -odvrniti in v sebi s0 globoko prepričane, da so na svetu milijoni iskreno mislečih naprednih žena, ki jim je resnjca nadvse. Ko jo bodo spoznale, bodo obsodile delovanje tajništva MDF2, i^i zlorablja njihovo zjfupanje. Jugoslovanske žene jim jo pomagajo odkrivati s svojim požrtvovalnim delom za izgradnjo socializma in z borbo za neodvisnost njihove dežele in vseh dežel sveta, ter za pravične odnose med njimi.
V tej njihovi trdi in težki borbi jih me antifašistične žene Tržaškega ozemlja podpiramo z .našo dosledno borbo proti imperializmu in proti mahinacijam Infornibiroja. Na osnovi Leninovega nauka, ki Je za nas dragocen, in na katerega se vedno oslanjamo, se bomo vztrajno borile za pravice delovnega človeka, za enakopravnost žene, za vse večjo utrditev načel demokracije in osvoboditev Vsega človeštva. Razkrinkovale bomo nadalje informbirojevske1 špekulacije, povezavo in sodelovanje z najrazličnejšo reakcijo: Prosvetljevale bomo žene, zato da se vodstvo komi n form isti čn o agenture in različne reakcionarne stranke ne bodo inoglc okoriščati z njihovim neznanjem in jih odtegovati od borbe, ki je edina pravilna. Poglabljale bomo v njih politično zavest, da bodo začutile, kako važen činitelj so v borbi za demokracijo in mir, ki slonita le na pravičnih odnosih med narodi in na njihovi neodvisnosti. To borbo bomo neustrašno nadaljevale in izpolnjevale tako tudi svojo internacionalno dolžnost do svetovne demokratične fronte žena, s katero nas spaja vsa naša borba. V tej svetovni fronti žena smo poleg junaških jugoslovanskih žen na prvem mestu v borbi za temelje resničnega miru, kar si lahko štejemo v čast.
'■ ' ' . '■ ■ -"lH "	.	1	•	•	■	•	:■	...	;	I'	: J. ":; ■ f: . .,
Oi anizacijski referat
Marice Škabar je ve
.Tovarišic?!	,	:
• (Organizacija Ant ifašistične ' slovansko italijaipske ženske zveze' 'Je imela 'krit' množična	organizacija	v	okviru ljudske
demokratične triinte -vbfikb in;	važno	vlogo	.v	borbah, ki jih
ju ta iiontp morala . vodili prot; imperializmu in krtu?y«i ir. ukciji,"ki”je hotela našemu ljudstvu odvzeti pridobitve osvo-t>.. Irp	pziu mrtve, ' 1 so siaie toliko žrtov in ki so ie-
<poln Ir mm, ...:;'i.ii;n in .socialne zahteve delovnega ljudstva.
it ).<;! ',u: a poročita ,.tovarišic? Reschitzove ste že izvedel- "kaj,.'.im.ftara t>r!>!»niza< i.in predstavljala .v borbi bodisi s 'krajevnfsja trtriiiia bodisi mednarodnega; •
Med V o .V / a : , (tcnlokrattčnih, Cena jo ob priliki pri-thnivja n, i' aa ani.otciji, za svojo članico, pravilno izjavila, da «prcddavl)a IZZ za Sene vsega sveta vzpodbudi* in ohrabri* 'tov v' >t prilil inidtii-.h:auu in ea mir, da predstavlja muk kal.o ;.c mma. boriti da bi se preprečilo, da bi človeštvo mus jilr). dož.vetj .,npt’tk. še hujšo vojnim.
Politično pori filb. dokazuj«	poleg	tego,	da	je treba prav
antlhisu n c- m 'aoiviu'. npš ga t kemija	.pripisati	-veliko Zaslugo
če ,	1 . . r,. riKit!	’ i«..-.- rnhznm' pri svojeni	poskusu uresničevanja i.	1	,	:	.Parskih	načrtov	in	načrtov za osvajamo	l-iv.iše. , izvi«U'f'opustošenja, ;našega	gospodarstva, zlasti pa ik.jv vel lice indu.iti uc<: .	'	-,	'	>.	•	>
V-f-in ruma l ii, icmvV dn je prav Marshallov plan tisto In;:i-;;;duo i- č-sMj ,.:i '/asužnjdvattfe raznih narodnih gospodu	v *rIj l ,	e,	d f'bi la gospodorštva	prilagodil kot1 do-
jjoioit.eno -	-	tka -za veliko ameriško proizvodnjo.
Tov Vi -ur 1 r-o> Ivin se žadj-ževalu na dolgo na teh pro1 bi i-• o. i:, r blr le že politično poročilo obširno pojasnilo in andližiraH V«- . i-Pivda pnlnea bo. da na čim boljši način m-.ai izira-u. ■ oi uaoi/aei iske vidike delovanja AS12Z od osvobodilne" borbe do . pripravljanja' našega ustanovnega kongresa in i •' r -e-' -i bo -je izšla resolucija informacijskega urada Idr nato dri danes. ■	:
Polili t.i.l; zaj naše ;a ozemlja ozinačujejo posebnosti, Jest iu šrč-HijcmA v rrtdfo ’ fcutčnm’ ‘d#Iu- sveta. Te posebnosti.
I s ■” in V'-.ošilili več nerodnosti. To sožitje je v toku razvoju	" I; i!:f..-ih,:	-	-mi tmnerlsdizma in	s -pojavo fašizma
odvzela vre n ; o nalne pravice, slovenskemu in hrvažkennj življu:	.e	■	,1	... u	_	,.
• Medlem- ju, bilo dolžnost ■ > AK12Z- -ob zmagovitem zaključku o-ao I c vfo-ne' kt je omenjene narodnosti v . njihovem skupnem inloir,.-.u pi.bratila z italijanskim narodom, -imela tudi nalr-.-.-o ul•<!('!.; v. i-nritdje ra-zvijatr pridobitve te borbe ter po. K lobi U in. ražvi'."li , luv: u.šui lilalijanako- bratstvo kot eno izmed jinlv> 'i ; ui-šiv borbe proti nacifašizmu, borbe ■ ki so jd S-kanno, vodili ■ -
Ob i > j. 1 J ' ih pogojih našega ozemlja ni bilo in tudi •ni mučlo 1-;1i drnce c--,, ‘organizacijo, -ki hi izražala ta kriir-r-pt kot t- i,i'-lj«o' podlago »a dosledno in demokratično borbo,
Ali bi tnu' I.-t \ izvršiti-bo tako važno nalogo ženska orga-ni/cuij!) 'tir- re bi inieln ‘tako’ globoko političnega značaja?'
Ali p;,  in •••<•> jo bi se ne bi brigalo in ki Se ne bi' -borila
za u; . nj.- tn -v-Vn,, »/-iMeve? Prav gotovo ne!
Vir - H,-vele mrir.-f1 ravnmeti. da $e mora «b objektivnih pogojih riaSega (»zemlja -vsiika borba .za uresničenje zahtev
naših demokratičnih množic oslanjati na slovansko-italijansko bratstvo. Zaradi tega je treba vsako oportunistično zatrjevanje, da je borba za to načelo preprečila naši organizaciji nadaljnje razširjanje, nujno vključiti v ideologijo italijanske buržoazlje in rasne superiornosti ter jo zaradi tegu odkloniti kot fašistično ideologijo.
A S JZ Z je bila ustanovljena zato, da bi izvršila posebne naloge. Osvobodilna borba se je vodila ob najtežjih pogojih. Fi-onta je potrebovala vsega in oskrbovali jo je moralo civilno prebivalstvo, t.j. prebivalstvo, ki ie živelo tudi na okupiranem ozemlju ter je zaradi tega bilo delovanje v tem smislu nevarno. Bilo je nujno, da so organizacije, ki so morale izvrševati te nitlog« — med temi tudi naša organizacija — slonele ria terenskih odborih, ki so bili od vrha do baze povezani z gosto mrežo.
Na la način je bilo mogoče prispevati v borbi in tudi omogočiti politizacijo množic, na našem posebnem polju na politizacijo žen.
Ali je mogla naša organizacija po končani osvobodilni vojni in z utrjevanjem ljudske oblasti na našem ozemlju ter •nato v borbi za obrambo in ohranitev pridobitve te borbe zavzeti nove1 organizacijske oblike? Prav gotovo ne. In sicer zaradi tega, ker so bile značilnosti borbe v svojem bistvu vodno onake, a revolucionarni duh v .napredovanju, :2aradi tega je morala biti organizacijska struktura ista v kolikor je točno izražala voljo in odločnost naših množic, ki so hotele voditi borbo za obrambo — kar So zakonito smatrale za svoje — do kraja.
Zene našega ozemlja So zelo dobro razumele nujnost borbe na politično — organizacijski platformi, na podlagi slovansko
italijanske enritnosti. 2e letg 1944 so žene, organizirane v Sbvienski protifašistični ženski zvezi postavile temelje za
a.ktiviziranje v borbi v organizacijski obliki Italijanskih antifašističnih žen. Ustanovljena je bila organizacija DAI (Dorine antifaseiste italiane) in tl dve organizaciji sta se leta 1945 ob koncu vojne združili in si nadeli ime: Antifašistična .sip-vansko-italijanska ženska zveza.
Na prvem kongresu ASI2Z v februarju l!)4fi na Rejci je bila odobrena iniciativa združitve. Izdelan je bil program, ki jp dokazoval visoko stopnjo politične in socialne zrelosti, ki so si jo naše žene pridobile v osvobodilni borbi. Ta program je predstavljal odločen korak k uničenju vsakršne nacionalistične špekulacije, k; sta jp italijanska burjSoazija in imperializem izvajata v škodo delovnega ljudstva iti y škpdo r.apre,.«a.
Organizacija ASI?Z je bila zaradi svoje dosledno de-mokratične politične linij,e in zaradi svoje organizacijske struMnre močna _ organizacija. Zaradi tega je v borbah proti imper ializmu, ki je hote] z vojaško intervencijo vzpostaviti stari fašistični red, lahko doprinesla na pozitiven in konkreten na-čin k preprečenju, da bi bila demokratična fronta odrinjena s pozicij, ki sj jih je priborila z osvobodilno borbo.
Pri prvih »konkretnih napadih imperializma na pridobitve osvobodi Ih P borbe in sicer razpustitev Narodno zaščite, ljudskih sodišč in drugih demokratičnih ustanov, ko je vse naše ljudstvo protestiralo s stavkami, demonstracijami itd., so bile Žene organizirane v ASI2Z vedno ob strani delovnega ljudstva.
Razdobje od maja 1945 do ustanovnega kongresa ASIZZ Tržaškega ozemlja je bogato na borbah za težnje našega ljudstva po združitvi k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji., težnje, ki bi bile rešile tako narodnostno kakor tudi socialno vprašarije, Rešitev, ki -bi zajamčila pridobitve osvobodilne bor-'fce, ki jih ogroža angloameriikl imperializem, 'ki je s svojo lirisotnostjo Utrjeval in rehabilitiral dan za dnem že poraženi fašizem.
V tem razdobjiu so si -sledili dogodki v okviru politične in
gospodarske borbe, ki je naše ljudstvo ne bo moglo nikoli Pozabiti, ker vsaka bodoča borba tržaških demokratičnih ftitiožte se bo morala neizogibno naslanjati na to razdobje. Ni •negoča dosledna borba našega ljudstva, če se v istem času Zanikuje pretekla borba.
Samo ljudje, ki sa bili nasprotni in ki so iz oportunizma Podpirali našo bor^o, lahko sedaj zanikujejo pozitivne in nttpredfle rezultate te borhe. Kako ogromne izkušnje si je pri-ftohilo naše. ljudstvo v tem razdobju. Kako bogatp nauke je dala naša b^rba in ne samo za naše prebivalstvo, pač pa tudi za svetovne demokratične sile, ker vsaka nuča akcija, vsako *iaše gibanja je imelo in nudilo možnost mobilizacij« raznih nacionalnih demokratičnih gibanj.
Imperializem in n5"'- v' * 'snii hi^n«	,«t v «vojf
,ofenzivi proti delovnemu ljudstvu upali odvzeti pridobitev osvobodilne borbe, toda njihova akcija se je razvijala na gospodarskem področju. Jasno je postalo za naše delavce, da je angloameriški imperializem potreboval trgov in so.prav dobro razumeli, da je bila naša velika industrija konkurent ameriški proizvodnji ter je zato borba za očuvanje te industrije naletela na budnost demokratičnih sil in ob sodelovanju naše organizacije so bili načrti za demobilizacijo industrije preprečeni.
Toda organizacija ASIZZ se ni omejila na podpiranje borbe na spiošnem političnem področju, nikoli ni pozabila na reševanje vprašanj, k; jih vsebuje njen program.
Številne so bile zaradi tega zahteve, ki jih je (naša organizacija postavila Ga dnevni red Ena od naj večjih se nanaša na ruiadino, ki se ni zaradi vojne mogla naučiti poklica 'r* ki je še vedno prisiljena živeti tja v en dan. Postavljeno le bilo vprašanje pouka kamor spada tudi pravica slovenskega Prebivalstva do hj.egove' šole in do enačaja pouka na splošno. Borba v obrambo materinstva in otrok, borba proti prostituciji, za stanovanjsko vprašanje, velike demonstracije žena Prot; brezposelnosti, za očuvanje miru itd.
V isto razdobje spada velika dejavnost A&1ZZ na organizacijskem področju. Iržaški mestni odbor ustanovi in aktivi-zin, okrajne odbore. Organizira znatno število sektorskih in faznih odborov. To delovanje je omogočilo nagel razvoj vodilnih kadrov, ki so lahko obvladali vsak položaj, ki je med borbo nastal.
Z organizacijskega stališča je bila organizacija ASIZZ med najboljšimi množičnimi organizacijami, ki so pripadale flemp-kra-tičFri fronti. St ;vilne konference in zborovanja označujejo njeno konkretno delovanje v tem razdobju.
Leta 1943 jc bilo njeno delovanje zelo intenzivno. Zene so še udeležile številnih protestnih demonstracij proti vojaški Upravi zaradi tenkih gospodarskih razmer, v katerih živijo delavci, tor raznih predavanj in zborovanj politično organizacijskega značaja. Med najvažnejšimi so sledeče:
Konferenca vseh aktivistk, ki je bila 31. maja v dvorani «64assime» v Ul. Coroneo. Konference. AFZ In italijanskih anti-tašističnlh žena, ki je bila v gledališču Nazionaie, kjer se je sestavil program za razširitev te organizacije in so se postaji temelji za druge kongrese in konference.
Leta 1SM5 je bilo leto, ki zaradi številnih borb beleži važen ^atum za tolititno organizacijsko utrditev na,šP organizacije, ‘'er je uspela mobilizirati okrog seb« žene vseh slojev, kj so 'azumele važnost trenutka za življenje našega ljudstva in so navdušeno prispevale k delovanju ASIZZ.
Zato lahko rečemo, da je leto 1945 s svojimi borbami neizpodbitno dokazalo, da je politična linija in organizacijska struktura ASIZZ točn0 odgovarjal« zahtevam naše borbe.
To leto ima šc večjo važnost zaradi dejstva, Jser je naša
organizacija V novembru prejela uraden poziv mednarodne zveze demokratičnih žena, naj se z desetimi delegatkami ude«
leži kongresa, ki je bil 26. novetiibra istega leta v Parizu. Kljub temu, da so se naše delegatke pripravile, da bi s svojo udeležbo prispevale k uspehu tega kongresa, je okupacijska vojaška uprava odklonila potrebno dovoljenje.
Ta kongres, ki je zabeležil hov0 razdobje v borbi demokratičnih žena vsega sveta, je odobril in potrdil pravilnost našega stališča in je dokazal, da je treba ojačiti borbo na dotedanji politični platformi. Ravno ta kongres je vlil novega duha >n sile našim ženam, ker so čutile v svojj borbi oporo vsega ženskega delhokratičnega sveta, čutile so svojo odgovornost v pooblastilu, ki s0 ga prejele na tem kongresu, da se borijo proti imperializmu in netilcem nove vojne, ki so prav na našem ozemlju skušali ustvariti nevarno ognjišče.
V znak protesta proti prepovedi vojaške uprave, da bi potovale v Pariz, so se pritrdila številna zborovanja in predložile resolucije, ki so izzražale upravičeno ogorčenje naših žena. Razen tega je na§a organizacija obvestila kongres o postopanju okupacijske oblasti.
Ce pomislimo, da je bila naša organizacija sprejeta V mednarodno demokratično žensko zvezo in da je nekoč vsa svetovna demokratična frortta poznala in podpirala naSo borbo na podlagi naše politične linije, spoznamo Sele, kako globoko j^ posegel revizionizem v ^vodstva posameznih organizacij demokratičnih žen, če ta vodistva zdaj sprejemajo kominformi-zejn in trde, da je bila borba načega ljudstva «sramotm preteklost«. Gredo še tako daleč da ignorirajo delavnost šen v Istrskem okrožju, ki konkretno tioprinasajo k izgradnji načrtnega gospodarstva, ki bo s stalnim političnim, gospodarskim, socialnim in kulturnim dvigom pripomogla k blagostanju ljudstva Poleg tega hočejr ignorirati borbeni duh in delavnost drugih tisočev žen v coni A ki se odločuj© borijo proti imperializmu za mir in za bratstvo.
Tovarišice, če hočemo popolnoma spoznati, Icaj je pomenila naša organizacija v vsem trm borbenem razdobju za naše ljudstvo, moramo vsaj v glavnih obrisih prikazati doprinos naših žena k splošni borbi.
V juliju 1945 — demonstracija pred sedeži ZVU in SEPRAL-a ir. pred Ljudskim do>mom v znak protesta proti nevzdržnim življenjskim pogojem delavcev; angleška vojaška policija je žene razgnala. September 1945 — protest proti rekvizieiji šol in zavetišč v katerih so naše žene prostovoljno oskrbovale tisoče delavskih otrok.
Zadnji teden oktobra 1945 — tisoči žena večkrat protestirajo in zahtevajo kruha;, zaradi surovega nastopa angleške vojaške policije je bilo več žen pretepenih in ranjenih.
November 1945 — v znak protesta zaradi kršitve narodnostnih pravic Slovencev se . naše žene junaško branijo pred angleško vojaško policije ip kljub surovosti policajev odločno branijo, predno jih aretirajo.
December 1945 — naša organizacija odločno protestira pri ZVU in zahteva, da se hiša mučencev v via Ghega spoštuje in se ne spi eminja v vojaške urade.
Leta 1946 — protestna pisma in zborovanja ker ZVU ni dovolila, da bi se kongres naše ovganizaeije vršil v Trstu; kongres je bil nato februarja intega leta na Reki.
Ob prihodu medzavezniške komisije, t. j. v marcu 1946 je civilna policija poleg drugih tovarišev ubila tov. Genzo Marijo; policija je hotela preprečiti ljudstvu, da bi izobesilo zastave, ki bi pokazale njihove pravične Zahteve. Ljudstvo se je. dvignilo in proglasilo protestno splošno stavko in naše Žene so bile v prvi vrsti te borbe,	ki	je bila bofba	za	zmag«
stvari, z a katero so se toliko borih	in	za katero je bilo	prelite
toliko krvi.
Od 25. maj« do ,2. junija 1946 je naša organizacija razvila veliko delavnost za «Toden otroka	—	žrtve vojne«,	ki	ga je
razpisala mednarodna demokratična	ženska zveza. V	tem času
so se žeoie odlikovale tudi na kulturnem področju. Tisoči otrok so mšli tolažbo in veselje v raznih prireditvah, ki jih je organiziral« ASIZZ,
Od 19. ,do 22. junija ao bili številni sprevodi in protesti
— .6.5 —
tisocev in tisočev žena po tržaških ulicah in trgih, na katerih so žene zahtevale kruh, delo in obnovo.
30. junija 1946 je tržaško delovno ljudstvo skupn« z vsemi demokratičnimi silami našega ozemlja doživelo najhujšo provokacijo po vojni. Pod pretvezo kolesarske krožne dirke P° Italiji, ki bi naj prišla tudi v Trst, je skušal neofašizem razbiti vst: sedeže naših organizacij in jim zadati tako smrtni udarec, da bi spremenil razmerje sil, ki se je y Trstu nagibalo odločno na našo stran.
Ta napad bi naj vplival na delegate Združenih narodov, ki so se zbrali v Parizu, da bi sklepali o mirovni pogodbi z Italijo. Naše ljudstvo je odgovorilo takoj in odločno. Velika , dvanajstdnevna splošna stavka pomeni najsvetlejšo :itran V' zgodovini našega demokratičnega gibanja.
Ta stavka ni le ohranila obstoječega razmerja sil, temveč' ga je še spremenila v našo korist. Ob tej priliki so bile žene v prvih vrstah z delavci in so dale občudovanja vredne primere revolucionarnega duha, požrtvovalnosti in predanosti.
V januarju 1947 je AS1ZZ sprejela vabilo MFDZ, naj se udeleži zasedanja glavnega odbora v Pragi. Na zasedanju je naša delegatka prikazala položaj v katerem smo vodile borbo. Zasedanje je njeno poročilo soglasno odobrilo in nas s tem vzpodbudilo za nadaljnjo borbo.
Februarja 1947 je bila v kinodvorani «Mas»imo» konferenca delovnih žena, ki je poudarila težke življenjske pogoje te velike skupine žena in sklenila postaviti na številnih sestankih zahteve po ženskih pravicah, ki jih je fašizem toliko let zanikal in na katerih rešitev se je naša organizacija do konca borila. Na tej konferenci so delovne žene ppkazale svojo predanost organizaciji; konferenca je mnogo doprinesla k razširjanju in krepitvi ASIZZ.
8. marec 1947, mednarodni ženski praznik je dobil našo organizacijo v borbi, ki je hotela doseči od ZVU in delodajalcev, do se ta dan prizna kot plačan praznik. Kljub vsej podpori delavcev ZVU in delodajalski razred nista hote]a popustiti. To pa ni moglo preprečiti, da se ne bi svečane konference v kinodvorani «Alabarda» udeležili) na tisoče žena, ki so se z navdušenjem zavezale, da bodo nadaljevale borbo za svotjc zahteve.
30. november, dan miru, je bil za žene delaven dan, .V tednu pred tem dnem so se vršile okrajne konference, ki so podčrtale važnost tega dne jn njegov pomen v borbi miroljubnih narodov. V istem času se je pokazala potreba po razširitvi naše organizacije z izvolitvijo novih terenskih odborov; žene pa so podpisovale resolucije za mir in jih pošiljale na OZN.
Leta 1948 je pomenilo velik preobrat naše organizacije. V tem letu se je morala vsa naša politika v skladu s tem pa tudi naša organizacija preurediti zaradi ustanovitve STO-ja. Zaradi tega je moral kongres, ki smo ga pripravljale, padati točen obračun opravljenega dela in pokazati pot v bodoče borbe, ki so obetale* biti težke.
Jasno, je bilo da so imperialisti sicer podpisali mirovno pogodbo z Italijo, ki ie določala ustanovitev STO-ja, da pa ^nimajo namena to pogodbo tudi spoštovati. Zaradi tega je bila naloga naše fronte, predvsem pa naše organizacije, da se bori za spoštovanje mirovne pogodbe.
Predkongresna' delavnost se je začela že v januarju 1948 in je slonela prav na tej politični liniji; poleg tega so se žene pripravljale na še hujšo borbo za rešitev gospodarskih in socialnih vprašanj, ki zadevajo naše prebivalstvo.
Ce so se že poprej tu in tam kazale bolj ali manj oportunistične tendence, so te tendence prav v predkongresni dobi prihajale vse bolj jasno na dan; predstavnice teh tendenc so skušale vtisniti vsej predkongresni delavnosti pečat' kompro-misarstva, linijo ki bi morda utegnila biti pravilna v italijanskem političnem položaju, medtem ko bi pri nas pomenilo kapitulacijo, Je bi postavili borbo ASIZZ na platformo UDI-a (Zveza italijanskih žena).
Delavnost kominformistk z ASI2Z, kot so bile Marija Ca-sali (Carletta), dr. Laura Weiss, Vera Husu in druge, je bila že takrat na liniji KPI. ki se ;e ?>ede tržaškega Vprašanja postavila na objektivno nacionalistično stališče. Naravno je bilo,-da so. ge ob ustanovitvi STO-ja, ki je pomenila korak
nazaj v borbi za uresničenje naših osnovnih zahtev, pojavili oportunistični in kapitulantski elementi še bolj kot poprej.
Ustanovni kongres KP STO je popolnoma pravilno opozoril demokratične sile na nevarnost, ki so jo pomenili oportunisti vseh vrst s svojimi poskusi izkoriščanja nastalega položaja. Zaradi tega je treba delavnost teh elementov uvrstiti v razkrojevalno delo, ki ,ga je na škodo našega demokratičnega gibanja vršil Informacijski urad KPI v Trstu in ki so ga vršile skupine «prijateljev ljudstva«, ki so se zbirale okoli informacijskega urada in lista «Informatore del popolo«. Zaradi tega lahko mirne duše trdimo, da s0 tendence, ki s0 se razhajale s politično linijo ustanovnega kongresa KP STO, pomenile kapitulacijo pred razrednim sovražnikom.
Tendence, ki so jih sedanje kominformistke že takrat vnašale y našo organizacijo so bile samo priprava na likvidatorsko linijo, na katero je po resoluciji Infonnbiroja šel Vi-dali s svojo družbo. Treba je bilo premagati ne majhne težave, da smo preprečile, da ni že ustanovni kongres postal začetek likvidacije naše organizacije. To dokazuje tjudi dejstvo, da na tem kongresu ni bilo mogoče podrobno obravnavati organizacijskih vprašanj.
Kljub vsemu pa je ustanovni kongres, ki se je vršil od
6.	do 8. marca 1948, pomenil dokaz sile naših žena, kot ga še nismo videli. Kongres in navdušena udeležba sto in sto žena na kongresu ter tisočev žena pri delu za kongres na čast kongresu so pokazali, da je naša politična in organizacijska linija pravilna in da je bilo treba nadaljevati delo prav na tej liniji.
Redkokdaj je bilo videti tako navdušc-nje, nele med ženami, temveč tudi med vsem ljudstvom, za kak kongres. Prav to dejstvo bi moralo dati misliti našemu kominformizmu o škodi, ki jo je napravil naši organizaciji in demokratičnemu gibanju sploh.
Ne bodo odločevala razna pismena in ustna zagotovila in	izrazi solidarnosti, ki	jih tajništvo MDF2	pošilja komin-
formistkam za borbo na našem ozemlju. Prj tem odločuje le konkretna borba, mobilizacija najširših demokratičnih množic. — Tista značilnost, ki je bila odlika vse naše politične protifašistične in protiimperialistične borbe.
Na osnovi programa, ki je bil določen na tem kongresu, je	ASIZZ ojačala svoje	organizacijsko	delo	in mobilizirala
številne žene z geslom borbe za mir in z zahtevo po volitvah na našem ozemlju.
Kmalu po kongresu,	t. j. v prvem	tednu	aprila, je bilo
pri	Sv. Jakobu veliko zborovanje pod	geslom «Za obrambo
miru«. V istem mesecu se je vršila konferenca v tiskarskem krožku, kjer je naša organizacija izrazila svojo solidarnost s španskimi ženami, ki jih preganja Francov fašizem.
15. maja je bilo veliko zborovanje na trgu Tra i Rivi v Rojanu; zborovanje je zahtevalo od ZVU naj razpiše volitve.
18. junija se je vršila konferenca, ki je odobrila sklepe izvršilnega odbora MDFZ v zvezi z vprašanjem miru itd.
20. junija je ASIZZ organizirala v Trebčah velih shod, da bi potrdila voljo žena in vsega prebivalstva, da se bori za demokracijo, za pravični mir in da utrdi enotnost med mestom in podeželjem.
Politično - organizacijske slabosti, ki so obstajale v latentnem stanju, so zadobile konkretno obliko borbe proti po-pitično . organizacijskim temeljem ASI2Z ko je bila objavljena resolucija Informbiroja.
Ta resolucija je v bistvu dvignila in okrepila kapitulantske in likvidatorske težnje, ki so se pokazale že v pripravah za ustanovni kongres. Sedanji voditelji tržaškega kominfor-mizma so izkoristili svoje vodilne vloge, zlasti v naši organizaciji in so jo postavili celo y službo kominformizma, da bi se kominformizem ukoreninil med našim ljudstvom zlasti med ženami.
Kominformistični voditelji so se dobro zavedali, da je treba postopati hitro, da je Ireba izkoristiti omotico, ki jQ je resolucija povzročila med našim ljudstvom; zavedali so se, da bi vsaka zakasnitev pomenila ovira za izvajanje njihovih
'n*črtov likvidacije vsega demokratičnega gibanja. Naša organizacija, ki je bila z organizacijskega stali*£a ena najboljših ^fiožičnih organizacij in ki je bila med onimi, ki so bile kar naibolje povezane 7. ljudstvom, je pomenila kominformistom eno izmeči' glavnih sredstev za razbijanje vsega demokratične-8a gibanja
Seja glavnega odbora v juliju 1948 je bila krona razdiralnega dela na terenu in je pokazala, kako daleč gre komin-jormistični bes p: oti vsemu onemu, kar je ostalo zvesto predli borbi, kar je ostalo zvesto narodnoosvobodilni borbi. Na-^■1. Kot so nam tovarišice Rupena, Reschitz, Bole, KošoveC Beltram. Cebohin, Kocijančič, Plesničar in druge članice izvršnega odbora opisale to sejo, na kateri so bile izključene, dokazuje, da smo videli pravilno in da pomeni resolucija In-i®r>nbiroja za vse naše demokratično gibanje veliko nesrečo;
Cenjena seja pomenj začetek nove laze v obstoju ASIZZ, tako g političnega kot organizacijskega stališča.
Tovarišice, ki so bile izključene niso priznale izključitve e*‘ so dokazale, da to pomeni kršenje nače! in statuta tako naše organizacije kot tudi MFDZ. Izjavile so, da bodo storile Vse. da bi iz ASIZZ spet naredile ono borbeno brganizacijo, ki Ss je odlikovala že v času osvobodilne borbe in nato v borbi Pl°ti imperializmu.
. Označile so kominiormistične voditeljice kot frakcionistične !!' razbijaške elemente, obenem pa obljubile, da bodo posve-“le vse svoje sposobnosti in vse svoje delo reorganizaciji organizacije m razčiščevanju pojmov v vsem demokratičnem; gi-an)u, zlasti pa med ženami.
. , Tovarišice, ki so jih izključili iz izvršilnega odbpra, so se zjavile za tako zvano resolucijo manjšine, ki jo je zastopal tov.
• °abič in ki je postavila, kot prvo in osnovno točko ohranitev enotnosti demokratičnih organizacij. Poleg tega niso hotele odobriti in podpisati pismo, ki je pozivalo jugoslovanske anti-asistične žene k borbi proti njihovim voditeljem.
. Ce je kominformizem, 'kot smo- ugotovili, povzročil težko »kodo demokratičnemu gibanju cone A STO-ja, je bilo to v Coni B po zaslugi budnosti delovnega ljudstva, ki je s politič-nUni, gospodarskimi,, socialnimi in kulturnimi pridobitvami po zaslugi Osvobodilne borbe in ljudskih oblasti, preprečeno. ^ temu je pripomoglo tudi globlje poznavanje problemov izgradnje socializma v FLRJ.
Diferenciacija med doslednimi demokrati in med protire-v°lucionamimi oportunističnimi kominformisti je nastala sko-r° avtomatično takoj po objavi resolucije Informbiroja.
Eden izmed glavnih razlogov, zaradi katerih je cona B STO-ja anko takoj po resoluciji izboljšala svoj položaj z vsakega sta-isča je v tem, da je bilo mugoče prav po zaslugi resolucije azkrinkati in izolirati sovražnike ljudske oblasti, sovražnike plovnega ljudstva, med katerimi je bila tudi ena največjih j^edstavnikov kominformizma v coni B, Loretta Burlini, taj-tca okrožnega odbora ASIZZ za Istro.
Tovarišice, ki so ostale zveste borbi in programu ustanovna kongresa, se niso ustavile in pričakovale razčiščen ja, tem-
so pravilno razumele, da je treba iti po poti trdega dela ^organizacijo in razčiščevanje, kajti vsako oklevanje bi po-®nilo popolno likvidacijo naše organizacije. Bilo je potrebno organizirati okrajne sektorske in terenske odbore, temveč n,(,i seznaniti MFDZ z dejanskim položajem, kj je nastal pri * j?8 zaradi objave resolucije Informbiroja. Tajništvu MFDZ je ° poslano odprto pismo, ki je razkrinkalo frakcionaško in ^azbijaško delovanje raznih kominformističnih voditeljev in jjul° zahtevala odpoklic Marije Bernetič — Marine in Lorette , flini kot predstavnic žena našega ozemlja v glavnem od-°ru MFDZ.
k- Na konferenci ASIZZ, ki je bila v Izoli septembra 1948 je
b.	0 odobreno in sprejeto, po vsebini in v obliki, pismo, ki je hjn° Poslano MFDZ. Sklenjeno je bilo, da je treba podpreti vse-no Pi-siria z zbiranjem podpisov. Zbranih jih je bilo nad 10.000. Za ,9d takrat je naša organizacija v težkem delu za reorgani-Bilo je treba predvsem poiskati vse one žene, ki so bile RoČ aktivne, ki pa so se pasivizirale, ker niso mogle spreje-
ti resolucije Informbiroja, ker so čutile, da ne predstavlja resnice o socialistični Jugoslaviji. Treba jih je bilo nato usmeriti v konstruktivno delo, ki naj spravi našo organizacijo na višino kot nekoč. i
Pri uresničevanju tega načrta je mnogo pripomogla mobilizacija žena na konkretnih'problemih. V oktobru je na primer številna organizacija naših žeria protestirala pri ZVU, ker je hotela repatriirati nekaj mladih Grkov, ki so zbežali pred Caldarisovim fašističnim terorjem, čeprav jim ie Jugoslavija ponudila zatočišče.
Ta dogodek je povzročil še večjo diferenciacijo med dosledno borbo naše organizacije in tržaškim ter italijanskim komin-foimizmom, ki se je omadeževal s sokrivdo pri repatriaciji mladih Grkov s sokrivdo za posledice, ki si jih lahko predstavljamo.
I< diferenciaciji in k nadaljnji aktivizaciji naših žena je pripomoglo tudi vprašanje osebnih izkaznic, ki je še jasneje pokazalo, kakšne cilje zasleduje kominformizem v Trstu. Na .tem primeru se je kar najasneje pokazala izdaja nad slovenskim življem.
Demokratične, predvsem pa slovenske žene so globoko razumele, da ne zadostuje splošna kritika kominformizma, temveč da je potrebna dosledna borba s pomočjo konkretnega organizacijskega dela, kr naj usposobi ASIZZ in vse demokratične gibanje za borbo tudi proti temu novemu sovražniku, likvidatorskemu in protirevolucionarnemu kominfnrinizmu.
Reorganizacija se je razvijala dovolj zadovoljivo. Široka udeležba naših žena na plenumih v decembru, kjer so diskutirale in izdelale nove organizacijske oblike za orgarizacijo vse večjega števila žena in obenem sklenile zbrati tisoče podpisov s katerimi bodo pred OZN zahtevale ohranitev miru in omejitev oboroževanja.
Ker se je bližal božič je naš,' organizacija, zvesta tradiciji. dri ■ morajo biti tudi otroci našegfa ljudstva deležni daril, da vsaj naši najmanjši ne bi občutili razdora v demokratičnem gibanju, tolmačila čustva naših žena in širokih množic in predložila predstavnicam vidalijevske frakcije, naj, se ustanovi enoten odbor, ki naj opravi vse delo v zvezi z božičnim obdarovanjem otrok
Čeprav je bil predlog odbit je naša organizacija, ki je med tem že začela z zbiranjem, izročila vodstvu Vidalijeve frakcije ASIZZ 200.000 lir.
Ta dogodek obenem pa razdeljevanje daiil, ki je bilo pristransko in sektaško, sta doprinesla k temu, da je mnogo žena razumelo pravilnost našega stališča. Sledilo ;c del,, za zbi-ranj* novih prispevkov in za pripravljanje novoletne jelke, ki jo je organizirala naša organizacija, da bi popravila krivico, storjeno stotinam otrok. Ta akcija je pomenila nov razvoj naše organizacije.
Konkretni rezultati dela za reorganizacijo s0 postali vidni na konferenci, ki je bila' 23. januarja 1949 na Proseku, čeprav so kominformističili elementi s sodelovanjem civilne policije poskušali konferenco preprečiti. Konferenca pa se je pa kljub temu vršila ob široki udeležbi in dokazala visoko stopnjo politične zrelosti naših žena in voljo do nadaljnje borbe za še večjo politično in organizacijsko krepitev ASIZZ.'
Na tej konferenci so diskutirale o vprašanjih, ki so se postavile pred nas v zvezi s bližnjimi upravnimi volitvami v Trstu. Udeleženke konference so navdušeno pozdravile ustanovitev Italijansko-slovanske ljudske fronte, katere sestavni del je ASIZZ. Poleg tega je konferenca izdala poziv k enotnosti demokratičnih sil na bližnjih volitvah, poziv za praznovanje 8. marca, mednarodnega praznika žena in za praznovanje 1, maja, praznika vsega delovnega ljudsva.
Konferenca je sklenila izvesti široko akcijo mobilizacije na o&novi teh problemov. Vršili so se številni okrajni in krajevni plenumi. Udeleženke so izglasovale nove resolucije, kj so odobravale poziv k enotnosti, ki ga je formulirala konferenca na Proseku.
V teni duhu je bila tudi velika manifestacija 8. marca v Skednju. Tudi tu je kominformizem s pomočjo policije hotel preprečiti proslavo. Vse grožnje in pretepi niso ustrašili našib žen in otrok in škedenjska dvorana je bila premajhna, da
(
bi sprejela ne samo prisotne žene, 'tanveč tudi one, ki jim je polisija prepovedala vstop.
8 marec 1940 pomeni važen mejnik v reor&anizacijskem čelu ASI2Z. Rajonski in terenski odbor; se razvijajo in ojačajo. Resnost s katero so še ria§e žene posvetile delu, diskutirale in reševale probleme, dokazuje, da je bila začeta borba piovilria in da jo je treha še ojačiti.
Poleg reorganizativne 'delavnosti ni na*a organizacija pozabila na ojačanje zvez s socialistično Jugoslavijo, Naš? žene dobro vedo kakšno važnost imajo direktne zveze z držav?.*, kier vse site sodelujejo pri gradnji nove družbe in kjer bo imet delavski razred zusigurano bodočnost v miru in blagostanju
Tu moramo omeniti obisk raznih delegacij naših žena po tovarnah, jaslih, otroških vrtcih, zadrugah in raznih industrijski objektih v gradnji nadalje obisk z obdarovanjem grških otrok — žrtev monarhofašisticnega terorja itd.
To 'dejstvo je ^op/ipeslo jc .političnemu /. i organizacijskemu ojačanju ASlZZ, ker so se' nase žene prepričevale vedno bolj o resnici v Jugoslaviji in .tako lahko .spoznale da ta ni taka kot jo opisuje koniinformistična propaganda.
Marca meseca so bile številne rajonske in vafce konference kier so razpravljale p problemih mi* ovne pogodb*, ter Marshallovega plana ter so bile ob koncu sprejete tudi tozadevne re-solu ue.	.
približeval se jp 1. .maj in naša organizacija ie kot članica odbora doprinesla mnogo za njegovo izvedbo. Naš-* žene so se izkazal? tako ferl , jlkrU^jti-, foprjov kakor tud; . ri izdelovanju stoterih telovadnih oblek, Tacii ';to delo je p. iporooglo k ojacenjp in razširjenju organizacije.
Se posebno so s,e naše žene .izkazale 'ned »olivno kampanjo. To dejstvo je potrdilo -požrtvovalnost in zatajevanje, ki živi v našem narodu. Volitve so še bolj potidUc težko škodo, ki jo je povzročila naš<',nm ounoKratiCnej.uu. gibanju resolucija Mj. Naša organizacija je tudi izvedla i/.redno rtulp v pripravljali tu počitniških koloni) za otr\«ke naših delavcev. 'To delo jq Jco. kietno dokszalo. da je naša 01 gan,izacija premostila krizo, ki je nastala ob objav resolucije 1U. Poleg tega je dokazala s ora\ili.jo politjčni!- yraa .(zacijsko postavko, da je .mogoče ;i’.tiv.izirati široke mase žena v borbi z našim politično .sa-cial im programom
Kljub raznim težkočam in posebno kljub kominfermistični kampanji ki je med .našimi ženami propagiral,, o nevarnostih katerim bi. bili izpostavljeni otroci, :\'nr lahko poslali v kolonije približno 1.2150 otrok. Brez nadaljnjega jp ta rezultat pozitiven in zadovoJliv pa se je s tem delom nokolrko napredovalo v ra/.iasnnvi jugoslovanskega problema, dokazuje deistvo. da so bile mnoge prošnje za počitniške kolonije zaradi pomanjkanj^ prostor^, . odbite,. Vse organizacijsko delo je ob tej priliki pripomoglo k .nadaljnjemu ojaienji,! naših vaš.;ili odborov in na tej bazi ter v novem duhu pripravilo naše žen.r k reševanju ostalih problemov.
TCP STO se je pripravljala za drugi kongres, ki je bil v Izoli oktobra 1949. Naše .žene so spoznale, du saino z obstojem močne It F, ki sloni na temeljih mai ksiZma-leninizma in ki odločno nastopa v borbi, prfiti vseju sovražnikom delavskega razreda, lahl^o obstaja, in se razvija organizacija kot je ASIZZ.	■' 'v	r.
Temelji, ria. .kjitetflb sloni nafa • or«a«,izaci.ia so oni temelji, ki jih more in noče dosledno braniti samo KP. to je slovansko-italijansko bratstvo popolna emancipacija žena na vseh poljih, , brezpogojna pojun{ za rešitev materinskih in otroških problar mov. pomoč osnovliijn pravicam delavskih žena, za enako ,dplo enal^o plačilo itd. itd'.
Naša organizacija je, da bi ojačila in poglotjilp ljubezen našfga naroda do KP sklicala številne s? je m plenume, kjer ■vi razpravljale o problemih drugega kongres; KP £5X0, kakor tudi o problemih, ki se‘tičejo programa ASIŽZ.
Naše žene so na teh sejah ir plenih jzkazaie vse zaupanje Komunistični partij) in obljubile vso j?oiiiofi za realizacijo programa, ki ga'je postavil .kongrps,
Kongres KP S?Q je pumetvi Wy mejnik v izgradnji. nase
' ' '
V '■
demokratične fronte in je naša organizacija, našla. nov du®
ia ojačenje borbe na vseh poljih.	„r.	i	'
rfile, ki so jih žene zajele iz drugega kongresa KP so pO' Icazai.e pozitivne in zadovoljive plodove v novi iniciativi nP' . voletne jelke, ki je nadomestovala tradicionalni božič otroK-
Vse' priprave in razvoj tega dela so bile_ izvršene v dutlu programa II. koi.grcsa KP.
Nn številnih sejah so naše žene sprejemale program Partije ter obvezale, da bodo na njeno čast delovale za zbiranj6 fondov, igračk, oblek, v pripravljanju kulturnih prireditev itd'
-v prid novoletne jelke.
Ta iniciativa prestavlja politlpnj in organiz??ijski. uspel' naše organizacije. Prav na tem polju so naše žene lahko ponnvpf uvidele kakšen je zilačaj in cilj voditeljev Vidalijeve komin-iorjnistične frakcije.
Prav novoletna jelka je razkrinkala kominformistične Pa" role, da so bile žene na že organizacije podvržene gteiaktifltf. i>eln». Ce pregledamo rezultate naše organizacije in cine frakcio-nistične, lahko izjavljamo, da je beseda «težaško» simptoin skrajnega oportunizma, vržena z namenom, da bt našim žena® kratila zadoščenje videti nekega dne kako tisoči in tisoči otrok nrfših delavcev združeni uživajo ta njihov veliki praznik.
Ni mogoč v takem položaju kakor je naš, to je. pod kapitalističnim pritiskom, obptoj neke dosledne demokratične organizacije, ki za realizacijo svqjih ciljev ne bi zahtevala od svoji!* članov stalnega in intenzivnega dela.
V režimu, kakršen je naš, samo buržoazne organizacije lahko dosežejo svoje cilje brez stalnega sodelovanja svoji*1
članov.
Uuržoazija ima v rokah državno oblast in z izžemanjein lahko doseže svoje ciilje, ki ne bodo nikoli in v nofecnen1 primeru v interesu delavskega razreda.
Zaradi tega spada »težaško delo«, kateremu so bile po Y°' minformbtičneui mišljenju podvržene ,naše žene, med sestayke buržoazne ideologije. . .
Našo organizacija ni 'niti pozabila političnih pripornikov-Nasp,roth0 se je ta akcija paradi ojačenega zbiranja živil ii> fondov zelo zadovoljivo razvila, tako da srup poleg hrane, ki je bila t poslan? dvakrat tedensko, lahko dah družinam pri* pomikov Se mesečno denarno pomoč.	•	.j)
Na la način so se' naše žene oddolžile onim, ki so zaradi še vedno veljavnih fašističnih zakonov prisiljeni trpeti po ječah za zločine, ki jjh niso izvršili.
Po vsem po je potrebno tudi pregledati še nekatere napak«.
Predvsem občutimo pomanjkanje kadr.ov. To pomanjkanje pa tie zavisi od objektivnih, temveč od subjektivnih faktorjev-Mnogo naših žena, zmožnih za delo v vodstvu, odklanja sprt' jem nalog pod pretvezo uespnspbposti. Prot; tej tendenci se ie .treba-.vsekakor boriti. Naše žene morajo razumeti, da .se vek ne rodi z določenimi karakteristikami, temveč se teh priuči med praktičnim delom, četudi bi v začetku nastale napake-
Morajo razumeti, da ne '>■ odklanjanjem nalog, temveč s sprejemom teh si .? trdn^j voljo do dela bomo premostile razne pomanjkljivosti v naši organizaciji.
Urug.-j pomanjkljivost naše organizacije Je prepočasni nastop v nekaterih sektorjih našega ozemlja; to pa posebno veli« za naše vasi.	.
Kljub temu da je v mnogih' vaseh politično' objektivn1 * položaj v naš pridi ni znala naša organizacija nastopiti v organi/ativne;m smislu. Tem ženam vasi moramo pomagat* in tudi z njihove strani je potrebna dobra volja za ustanO" vitev vaških odborov, kjer še ne obstajajo in za večjo aktivnost v onih, kjer že obstajajo.
Ena izmed največjih napak, ki smo jih opazile pri reor ganizaeijj ASIZZ in ki je v neposredni zvezi z ojačenjem te. le vspkakor sektaštvo ki nam v določenih trenutkih zakrije lealni pogled na obstoječi položaj.
Vzroke tega sektaštva lahko iščemo v dejstvu, da nek*' terc žene n<- razumejo značaja naše organizacije. Mislijo, d» je za pripadnost k AfJIŽZ potrebna kaka posebna sposobnost da je za pripadanje k r.icj potrebno biti komunisti ali sil*1' patizerji, dučiin je znano, da zahtev.a naša organizacija 9®
ojili elanov samb protifašistično zavest in vdanost stvari ejovnega ljudstva; to je najmanjši skupni imenovalec, na terem se vsi odkriti demokratje lahko in sc morajo zedinili, ši „Prav na lJotilaS' *-el1 pojmov se spoznavajo prava antifa-stična čustva. To pomeni, da ni mogoče biti antifašist z •»edaml, pač pa z ‘dejanji.
. ,Naše žene morajo razumeti, da se mora naša organizacija *siriti in mora zaradi tega zajeti najširše plasti žena. ^ektašlvo j.-; postalo še globlje >x> lesolueiji Inioimbiroja. 'J11*«! je treba, da je v vrstah tukajšnjega kominformizma f nogo’, ljudi, ki 'so v t«V; vrstah'• v dobri veri.'BrŽtva komiri-'•«?fefia Ur tako' lahko odkriti'. So žene. ici sledijo kominfor--m liniji, nekatere Iz sentimentalnost^ do 'ZisSH, druge a ™iazni {Sred moralnim in ffetčriftn pritiskom s stran; boli Srizefljh Jcoiniintormistov,.
Potrebno je- torej boriti se proti vsem sektaškim pojavom. uPav tia področju kominff.rmizma bomo dosegiji" najbflljše Pehe, ko bomo popustili sleherno sektaško pozicijo glede tega. Sedaj mora biti vsem lasno,, da je- tukajšnji kominfornn-zgubil ves kredit 'med širokimi demokratičnimi množica-■ f>. posebno po stavki industrij kih delavcev, ki je pokazala *• Vfeijf. komlnformlžma ' s tukajšiVjo in italijansko iredenli-
* letlo in šovinistično' buržoazijo. Zalo nam tudi' to dejstvo f™>Roča, da poglobimo naše vezi z onimi tovarišicami, kj' so
ziittiele komlnformistično izdajstvo. Ponavljam, da bo brez proti selrtaštvu možno doseči prav majhne rezultate;
• ’	čitlitelj, ki je preprečil širšo aklivizacljo naših žena, S**tavlja dejstvo^ da se naša organizacija zaradi poostritve
mične borbe ni mogla posvetili dovolj konkretno in siste-r«v^n° izpopolnitvi organizacijskega sistema. Potrebno je to-!. da posvetijo temu odbori na bazi, sektorski' okrajni in mestni« ivečjo pažnjo. Potrebno je, da se »n vsakem sestanku po-^•"eznlh odborov postavi, tia dnc-vrii red vprašanje izpopol-ltve organizacijskega sistema, ki je za ASIŽZ velike važnosti. 'Sot perspektiva za nadaljnje delo na organizacijskem Se' m'*ri' določiti kot prVa stvar ojsčenje kampanje razširitev naše organizacije.
Objektivni pogoji na našem ozemlju dejansko obstajajo i:i
50
Ugodni
kvantitativno, in , kvalitativno razširitev. Naše
morejo, če to hočejo, osebno ugotoviti resnico o gornjem,
^e vztrajno diskutirajo med ženami. Pri stalni zaostrit-1 borbe čutijo vedno nove plasti prebivalstva potrebo
“si-b,
'6 v obrambo gospodarskih, socialnih in narodnostnih pra-
vic, Zato je treba v čim krajšem času privesti našo organizacije- na isto raven naše politične linije. Delo, ki nas čaka, tq zelo obširno. Sovražnik delovnega ljudstva bo na vse načine skušal preprečiti izvedbo naših načel.
Kominlormisti bddo ojačili svoje akcije proti naši organizaciji. toda vsaka akcija teh ljudi se bo dejansko obrnila proti njim samim.
Zato bo naša borba trda in tegq ne zanikujemo. Toda prepričane, smo, da bo zmaga prej ali slej naša) ker i.i mogoče, da ne bi resnica in pravica zmagali.
Svcsti si,opore, ki jo bomo Vedno imele od jugoslovanskih t>iV^-il-isic-j ki a. tolikim navdušenjem prispevajo k- graditvi s<v ' ciaiiatna v svoji držaji v sveSti si izkulenj' tako ttk političnem linkor na orgunzacijskem področju, ki jih bo- naš« orgatnra-
c.ija lahko pridobila iz stalnih stikov s temi tovarišicami, bomo uscelc ^-ebresti vse težkoče, na katere bomo naletele na naši poli.	v	,
Naša organizacija nima vpžnosti samo Sama zase, pač pa bn moral biti naš zgled v spodbudo in napotilo drugim ženam Sveta, prisebno- itrfahl Itlltje, da začliejV pravdno borbo proti ozkim interesom, ki so se vrinili med interese jvetovnega naprednega demottratičnogo gibanja.	^	j,->• --
Ta II. kongres, ki ima veliko važnost za žene našega ozemlja, mora dokazati, da se ni mogoče dolgo igrati z interesi ljudstva; Kakor so bile žene združene v borbi proti na-. eifašizmu prej in v borbi proti lrffperiaiizmit pozneje, tako bodo morale' b‘iti združene prOtf reVizlonlštičtiepiu kortiinfor-i.iizmu, ki objektivno služi-sovražnikom delovnega ljudstva.
£ ato bo. samo z o,d|očiio borbp, ^.pojashjevanjejji med ljudstvom in s konkretnim razkrinkavanjem kominformistične politike možno vzpostaviti homogenost- sil našega demokratičnega gibanja ter se s tem odločno upreti težnjam imperializma.
V ta namen' je potrebno, <ta se naše žerie ptfgiobijo V znanju političnih in Ideoloških' Vprašanj, ki so rta drtevnem redu •uko na krajevnem kakor na mednarodnem področju..
Gamo tako bomo lahko razumeli obšiVriost in globino dogodkov, ki se razvijajo in njihovo zvezo z našimi socialnimi in 'gospodarskimi problemi, ki-nas stalno obdajajo.
Živimo v zgodovinskem razdobju, ki je zelo važno za zgodovino človeštva. Odvisho bo od rslziftnevaftja, ki ga- bodi) narodi imeli za sedanji čas. ki ga preživljamo, da bo stvar demokracije in miru ldhkd zmifgala.
,Naj živijo žene vseh narodov, ki'se bčtfe za zmago resnice, ;n,iru in demokracije!
— 69 —
V.
JUNA3NCI IMSHOMHd
Delo in naloge A8IŽZ
v coni B Tržaškega »zemlja
(POLITIČNO - EKONOMSKO POROČILO TOV. ŽIVE BELTRAM)
Mednarodni politično pravni položaj Je določil današnji coni B lastno smer razvoja, različno od cone A že z dogovorom Tito-Aleksander; ozemlje ki sedaj predstavja Istrsko okrožje je ostalo pod upravo J. A., kar je pomenilo, da so pridobitve NOB zavarovane in da je odprta pot za njihovo razvijanje in poglabljanje. To bistveno važno dejstvo se ni spremenilo, ko je bila s podpisom mirovne pogodbe cona B kot del nastalega STO-ja odrezana od Jugoslavije. S tem je bil presekan normalni razvoj ljudski oblasti ln gospodarstvu na tem ozemlju, vendar ni 1)11 ta razvoj ustavljen. Potem ko je naše delovno ljudstvo pod vodstvom svoje KP sprejelo to odločitev v trdni veri. da s tem do-prinaša potrebno žrtev za utrditev miru v svetu, je vložilo vse svoje sile v to. da si v teh novih pogojih, t. j. v okviru določb mirovne pogodbe ohrani dotedanje pridobitve in da naj'le noviii poti za njih razvijanje. Dejstvo, da se utrjevanje ljudske oblasti rti prenehalo po priznanju STO-ja, nasprotno, odločno je prehajalo tudi na področje gospodarstva, je pomenilo, da je enotno delovno ljudstvo, ki je odločeno braniti svoje pravice in pridobitve. sposobno uresničiti v Sto-ju svoje zahteve. Ta zavest je vlivala zaupanje v lastne sile ln vero v bodočnost ne samo demokratičnemu prebivalstvu cone B, temveč prav tako tudi cone A.
V takem času in razpoloženju se je vršil ustanovni kongres ASlZZ STO-ja. Zastopnice žena ir. cone B so prineslo na ta kongres svoje izkušnje ln nove probleme svojega dela in so pričakovale od žena celotnega STO-ja, da presodijo, če Je bilo naše delo pravilno in da skupno izdelamo smer za nadaljnje delo.
Odkar obstaja med cono A ln B tega ozemlja črta, ki loči dva sistema, dve nasprotujoči si smeri razvoja, ima tudi organizacija antifašističnih žena. Slovenk, Italijank in Hrvatic v coni B v okviru protilmperlallsyčne borbe demokratičnega prebivalstva celotnega STO-ja svoje točno določene naloge: z ljudsko oblastjo so ženam Istrskega okrožja od zmage nad fašizmom dalje zagotovljene tiste pravice, za katere se žene cone A in vseh dežel, kjer je še na oblasti Izkoriščevalska manjšina, borijo. Med osnovne principe, na katerih sloni ljudska oblast spada enakopravnost žena na vseh področjih družbenega življenja. In nam enakopravnost ni bila podarjena samo principu na ljubo. Ce bi bilo tako. ne bi vedele kam ž njo. ker bi bile nepripravljene, nezrele zanjo in bi ostala samo na papirju. Naša enakopravnost je priborjena v borbi zavednih ln požrtvovalnih žena v. vrstah borcev proti fašizmu. Z zmago nad fašizmom je postala zakon, ki se je začel takoj ln dosledno izvajati. Kot je zmagovito delovno ljudstvo pometlo z vsemi zakoni, predpiši in navadami, ki so pomenili neenakopravne odnose med tu živečimi narodnostnimi skupinami, tako ie storilo z vsemi predpisi, ki so postavljali ženo v krivični položaj manjvrednega bitja pa naj bo to v delovnih odnosih kakor v političnem in kulturnem življenju. Vendar s to veliko zmago, največjo, ki jo lahko doživijo žene kot del delovnega ljudstva, vloga ln naloge demokratične ženske organizacije ni bila končana. Prav zato ker so ženske stopile v svobodno življenje kot enakopravni člani človeške družbe, so prevzele nase enak delež odgovornosti, nalog in dela za spreminjanje te svobode iz možnosti v materialno resničnost - za zdravljenje odprtih ran. ki sta jih fašistična okupacija in vojna pustila na našem gospodarstvu in kulturi, zato da bo člmprej mogoče ne samo obnoviti staro, ampak zgraditi novo. boll.še življenje. Organizacija, ki je združevala demokratične žene. zavedne antifašlstke vseh treh narodnosti, je morala v okviru
te veliko skupne naloge prevzeti nase sorazmerni delež. Napovedati je morala borbo vsem oviram, ki so preprečevale, da bi vse poštene delovne žene brez zaprek poslužile svojih pravic l*1 sprejele svoje dolžnosti ter se vključile v vrste zavestnih gradi' teljev boljšega življenja. Teh ovir in zaprek ni bilo malo in ni' so bile neznatne — in jih do danes še nismo docela odpravili’ Olavna med njimi je brez dvoma splošna kulturna zaostalost' ki Izvira lz podrejenega položaja žene kot skupne usode žen* vseh dežel, kjer vladajo Izkoriščevalci. Poleg tega pa je bila naš# istrska žena z vsem tukajšnjim ljudstvom vred izpostavljena f»" šlstičnem nasilju in njegovemu sistematičnemu zavajanju mnO" žic s poti resnice ln znanja v mračnjaštvo, mistiko in prevar® vseh vrst. Za slovenske in hrvatske žene se italijanski fašizefl1 niti ni	trudil da	bi odeval surovo resnico	izkoriščanja ln	n*‘
silja v	laži o neki	tako zvani	morali, ki	ne	dovoli ženam, da
vtikajo v «javne» zadeve, o nežnosti ženskega spola — žara® katere delavka, čeprav trdo dela vendar ne more doseči istegs* delovnega učinka — torei tudi ne iste plače z moškim, itd. C® je fašizem napravil lz Italijanskih žena ponižane brezpravij sužnje,	Je napravil	iz Slovenk	ln Hrvatic	na	našem ozemlju	m*1’
čenice,	ker jim je	poleg tega	skupnega	bremena naložil še	bi?
najbolj odkritega ln nasilnega saznarodovanja in dejanskega V' trebljanja. Čeprav je naša ljudska revolucija strla ln pregnal® fašizem, ni mogla s tem zbrisati njegovih posledic: ostalo je n® stotine nepismenih, zelo nizko število kvalificiranih delavk 1,1 sploh žena. ki so sl s srednjo strokovno izobrazbo utrle pot množice nekvalificiranih delavk, ki so delodajalcem služile 7,8 I najtežja dela ln ki niso uživale nobene zaščite. Težaško žlvljf' I nje kolonskih žena, ki so se morale — poleg tega, da so obdeloval® I Z'i gospodarja zemljo. —, trgati še za vsak najmanjši postranski I zaslužek, ki je bil vedno povezan z napornim romanjem v Trs1, I p.» kljub vsemu temu niso mogle rešiti sebe in svojih družin 1* uničujoče najbolj črne bede, je pustilo težke posledice. Iz vr** teh žena se je med NOB dvignilo veliko število bork. aktivistk 1,1 organizatork odpora proti fašizmu, ki so s tem prelomile s temf0 preteklostjo in stopile v prve vrste naprednih ljudi; množica!" | ostalih žena je NOB pokazala pot'napredka in jim dala možnost’
d.i pokažejo svoje sposobnosti na novih področjih dela. Vend“l | NOB ni prodrla do vseh žena. Najmanj pa Je preobrazila žene ' obalnih mestih, kamor se je do zadnjega dne trdno vgnezdll okd' f pator. Vse to je predstavljalo ob osvoboditvi polje, ki je zahtC' ; valo trdnega vztrajnega dela naše organizacije. Na kulturni za0' 1 stulcstl in uničenem gospodarstvu so si od vsega začetka gradi'
11 upe vsi sovražniki ljudske oblasti; izkoriščali so jih za svoj? 1 propagando i računali, da bodo prav med ženami najlaže usl>e' vali. Z vsem tem jo morala naša organizacija računati. Dela sC I je resno lotila: skupno z organi ljudsko oblasti ln SHPZ je 0l' j ganizilrala tečaje za nepismene, katerih se je d6 lani udeležil'’ \ skupno dve tretjini vseh nepismenih žena. ASlZz je budila P°' S litično zavest žena. jih pozivala k aktivnemu sodelovanju P1! [ delu ljudske oblrstl — k udeležbi pri reševanju vseh vprašaji i uprave in gospodarstva na zborih volivcev, konferencah, skupš#' nah. itd in res se pri' nas. lahko rečemo, že od 1943. leta dalK ni sprejel noben važen sklep v nobenem pa naj bo v političnei" j ali oblastvenem organu brez direktnega sodelovanja žena.	i
delo bi bilo prikazano samo enostransko, če bi le za trenutek P°’ | zabili, da na položaj v naši coni poleg teh — lahko bi reku i’°' I tranjih faktorjev — stalno delujejo tudi zunanji ln sicer v i1®' * gativnem smislu, v kolikor prihajajo iz dežele, kjer vlada M' I periallzem. Odprta meja v tako deželo, predstavlja za kraje, kjef f
1® jjudstvo odločeno ustvariti postopoma, načrtno, z jasno per-Pektlvo, premagujoč vse težave lastno gospodarstvo neprestani ‘r najbolj različnih težav od valutne špekulacije in političnih Provokacij do stalnih poizkusov rušenja enotnosti našega dednega ljudstva. Odvračanje pozornosti posameznih bolj koleb-J*vih in sebičnih elementov od Interesov skupnosti v iskanju "v^lhnih osebnih koristi, ki so v resnici koristni sovražniku ljud-.*?'oblasti. Tu gre predvsem za iskanje nekaterih, v glavnem ksuznih predmetov, katerih pri nas še ni na razpolago. Ni j otrebno posebej poudarjati, da so v take kupčije, ki predstavilo v resnici vir dobičkov za nekaj brezvestnih špekulantov z .rami, vpletene predvsem ženske. Tega je seveda vedno manj, er uspeva naša preskrba in trgovina ‘iz dneva v dan v večji me-zadovoljiti ne samo najosnovnejšim potrebam prebivalstva, mpak tudi neštetim majhnim povpraševanjem^ ki jih prinaša seboj splošni napredek.	1	'
V času našega ustanovnega kongresa jč bilo naše delo že v renzivi proti vsem tem oviram in sovražnim vplivom. Nasproti bi ni ljudska oblast postavljala samo šol in unalfabetsklh te-uiev’ temve<5 Je odločno prijela tudi za reševanje gospodarskih . av- Razvoj kmetijskega zadružništva — v tistem, času še na stopnji, ko je bilo nabavno — prodajnih zadrug še malo Je bil glavni člen verige za dvig kmetijske proizvodnje in za »gotovitev redne in načrtne izmenjave kmetijskih in lndu-rijsklh proizvodov med mestom in vasjo. Seveda Je predstav-tik- na^e B°sp°darstvo takrat zelo zapleteno in težko problema-u °'.kl jo še posebno dobro razumemo, če jo gledamo s stališča hašnjega položaja, ko smo premagali že marsikatero oviro. Or-bbzaclja žena, na katero se je poleg ostalih ljudskih antifa-clf| k organizacij opirala ljudska oblast pri svojem napornem
• ‘d, ni hotela in tudi ni zaostajala za drugimi. Vse svoje sile g. Vl'gla v borbo proti težavam, s katerimi se je naša mlada ljud-
a oblast borila. Organizirana moč Antifašistične ženske zveze prvič do vidnega izraza na tajnih volitvah v odbore mi • kl so se vršile 9. 9. 1947. in katerih se je udeležilo nad 10°00 žena.
Ustanovni kongres ASlZz je naše dotedanje delo odobril in
* u dal priznanje ter v zaključni resoluciji podčrtal položaj ^ na v coni B s temi besedami: «Ker so žene na ozemlju, ki ga
Pravija ja že dosegle enakopravnost, zahteva kongres, da se ‘ angloameriškem ozemlju: a) vsem ženam prizna pravica do n a\ ki je porok za boljše življenje in ki ščiti družinsko žlv-, nle, itd., sledijo ostale zahteve. Ustanovni kongres ASlZz ^Pomenil veliko vzpodbudo za naše delo. Organizacija se je ij ? ln utrjevala, po svojih smotrih in svojem delu pa je živ-njsko povezana s programom in delom ljudske oblasti, za kate-btrdltev je ASlZz mobilizirala vedno širše ženske množice. ?ato je ASlZz v Istrskem okrožju tako častno prestala pre-. Usnjo imformbirojevskega napada in ni padla v Vidalijevo past. fi "n 1,1 Pač mogel prepričati katero koli pametno žensko v coni Je vse kar je v treh letih, s tolikim trudom in požrtvoval-iaic	Z8rad1'o delovno ljudstvo, čez noč postalo last treh izdata ev-	fašistov, itd.? Da agrarna reforma in progresivni davek
tlstia* drugi ukrepi ljudske oblasti ščitijo kulake in kapitaliste? izve i)et zonfik v	organizaciji,	ki	so imele nalogo pri nas
kojj ■ razkol, je s svojim nastopom samo pripomoglo k ta-l*re '11 pravll"i oceni položaja s strani tedanjega vodstva, ka-de,- 'bu so enotno sledile vse organizirane žene. Prvo junaško t9rJ, bJe,teh vldalijevk za zmago revolucije in diktature prole-Ker	bilo	to, da so se postavile odkrito proti ljudski oblasti.
c0n 80 takoj spoznale, da jim nihče ne bo sledil, so zapustile StVa	Danes vemo. da se one borijo za oblast delovnega ljud-
ltom ako’ da se klanjajo in ližejo njegovim zakletim sovražni-šot,/' °krožnl plenum ASlZz je na svoji seji dne 22. 8. 1948. *ievafn°	pet članic, ki so izdale našo borbo, in nada-
mes?hSV0^e del° s 5e ve^i° odločnostjo. V nekaterih obalnih C k kjer naleti vsaka reakcionarna propaganda na ugodnejši ni ” kot v zaledju, kar je pač nujna posledica dejstva, da NOB bir0; dločujoče preobrazila teh mest, se je vidalljevska inform-dei0evska kontrarevolucija pridružila vsem starim sovražnikom ('ati llega ljudstva. Nlhov cilj je bil paslvlzirati žene, jih odvračil ,.°d nalog, ki jih«je ASIŽZ postavljala in potem dokazovati, ltpariudska oblast ne dela za koristi ljudstva. Najlepši primer ra b° v Izoli: kljub pomoči s strani Mestnega ljudskega odbo-otvorlteW prepotrebnega otroškega vrtca ni in ni mogla lzVo. • Mestni odbor ASlZz. ki je bil nejposredno poklican, da *° dok VS° 1’otrebne priprave, je dobesedno sabotiral. To je traja-daiij j®r nl okrajni odbor odločno posegel vmes. Potuhnjena vi-**bien- kl ie na ta načih izvrševala direktive iz Tista, je bila Pre, bjana in kar naenkrat so odpadle vse tiste ovire, ki so bile dorp bepremostljtve. Danes imajo italijanski otroci v Izoli svoj dei bajlepši vili. To je bil tudi zadnji primer oviranja naše-18 s strani kominformistov. Njihova akcija, ki se je začela
s takim ultrarevolucionarnim ropotanjem, se je spremenila v, najbolj tipično protlljudsko agenturo, ki jo predstavlja par moralnih bankroterjev, ki so izpostavljeni javnemu zaničevanju. Ker so doživeli polom s svojim delom med množicami, so se lotili provokacij in špionaž. Plačilo bo pač primerno njihovemu delu.
Zvestobo dosledni borbeni liniji ASlZZ so naše žene dokazale ln jo stalno dokazujejo v prvi vrsti s svojim vsakdanjim delom povsod kjer Je potrebno. Dale pa so tej zvestobi tudi pečat s svojimi podpisi. Pismo, ki smo ga naslovile Mednarodni federaciji demokratičnih žena septembra 1948. je v našem okrožju podpisalo na tisoče žena.
, V času, ko sta združeni Kominform ln njegova tržaška filiala začela gonjo proti naši coni ln v tem napovedala tekmovanje istrskemu CLN-u — agenturi italijanskega ln preko tega svetovnega Imperializma — se je delovno ljudstvo našega okrožja z vso odločnostjo oprijelo dela za temeljito preobrazbo gospodarstva. Ljudska oblast je z usmerjanjem in kontrolo privatnega . sektorja v industriji, obrti In trgovini pripravljala tla za čim j hitrejši prehod v plansko gospodarstvo, brez katerega sl nl mogoče zamisliti nadaljnjega utrjevanja ljudske oblasti. Na področju kmetijstva pa je že bil v teku proces temeljite preobrazbe proizvajalnih odnosov:	dvigale so se kmetijske obdelovalne
zadruge, ki pomenijo za kmeta korak v naprednejši način proizvodnje in v kulturnejše življenje.
ASlZz je v tem razvoju z neprestano mobilizacijo ln vzgojo žena doprinašala svoj dostojni delež. Uspehe je žela predvsem na polju vključevanja žena v prostovoljno delo na gradnji zadružnih domov in drugih objektov. Formirale so se posebne ženske čete in celo brigade, ki so s svojo požrtvovalnostjo — saj so ponekod delale celo ponoči — vzpodbujale ostale delavce. Današnji ponosni zadružni domovi, palače našega novega kmeta —i zadružnika, so spomenik požrtvovalnemu delu stotin žena. Samo v predkongresnem tekmovanju za II. kongres KP STO-ja, to je v dveh mesecih, so žene v našem okrožju dale 42.000 prostovoljnih delovnih ur. To dokazuje visoko stopnjo zavesti žena, ki vedo, da gradijo zase in za svoje otroke boljše življenje, dokazuje zaupanje v naše sile in v ljudsko oblast ln to prav v času najhujše ofenzive proti vsemu temu s strani združenih sovražnikov s komlnformisti na čelu.
Kljub temu slika našega dela v letu 1949. ne bi bila realna, če bi prikazali samo njeno svilo stran. Ponovno moramo poudariti, da razvoj mobilizacije žena ni bil enakomeren. Mesta so še vedno daleč zaostajala za najnaprednejšeiml vasmi. Sedaj pa ne smemo več tega utemeljevati in če hočete, opravičevati z objektivnimi težavami. Kajti te so bile že zdavnaj znane in bi ASIZZ morala najti take organizacijske prijeme, s katerimi bi uspel prodreti v širino tudi v Kopru, Izoli ln Piranu. Temu vprašanju bomo posvetih še nekaj misli, ko bomo govorili o naših bodočih nalogah. Predno preidemo na opis naših načrtov za tekoče leto in za naprej, bi z grobimi potezami naslikali položaj žena v Istrskem okrožju ob koncu leta 1949., to je ob prehodu v prvo leto planskega gospodarstva.
2734 žena je stalno zaposlenih v našem gospodarstvu. Te uživajo pravice, ki jim Jih daje najnaprednejša ljudsko demokratična zakonodaja. .Te pravice niso samo enake pravicam, ki jih imajo moški, temveč določajo tudi posebno zaščito žene-mate-re. Brez tega namreč o resnični enakopravnosti v delovnih odnosih ne moremo govoriti. Nič ne pomaga ženl-delavki, če ji je za enako delo priznano enako plačilo, če se pa mora za to. da lahko stalno vrši enako delo, odpovedati materinstvu ali pa se odreči enakemu plačilu. Po naših predpisih ima žena v dobi poroda 3 mesece plačanega dopusta, od 4. meseca dalie dodatne nakaznice za hrano, ob porodu brezplačno zdravniško oskrbo, posebne doklade v dobi dojenja in vrsto drugih olajšav, vse to seveda poleg tistih pravic, ki jih uživajo vsi delavci (zavarovanje. letni dopust, itd.) Med delavkami imamo do danes 226 udar-' nlc, na katere so ponosne vse žene našega okrožja.
Mnogo večje število žena je zaposlenih v kmetijski proizvodnji. Danes imamo 24 kmetijsko - obdelovalnih zadrug, v katerih sloni polovica dela na ženskih rokah. Poleg tega imamo še veliko število samostojnih kmetij, del katerih se že pripravlja na združitev v nove zadruge ali za vstop v že obstoječ?. Seveda pa je del teh kmečkih gospodarstev zaradi nazadnjaštva in kratkovidnosti gospodarjev tudi ovira razvoju kmetijskega zadružništva in planskega gospodarstva. Tukaj in tam, kjer se vleče naprej in kjer se sili nazaj, jmajo svojo besedo žene. Napredni kmetje in z njimi seveda kmečke žene, to so v prvi vsti člani KOZ, pa tudi tisti, ki skrbijo za dvig kvalitete in kvantitete pridelkov in ki Izpolnjujejo svoje dolžnosti do skupnosti so deležni stalnega izboljšanja splošnih življenjskih prilik. Zagotovljen jim je odkup vseh pridelkov in s sistemom vezanih cen tudi nakup potrebnih industrijskih predmetov. Progresivni sistem
HINA3Na IMSHOMIHd
Obdavčenja služi kot glavno sredstvo omejevanja gospodarske jnoči kulaka, ki se lahko razvija samo na, škodo malega kmeta.
Izven teh osnovnih kategorij delovnih žena imamo še množico gospodinj, raztresenih y drobnem družinskem gospodarstvu. V njihovo življenje še ni posegla preobrazba, niso si še utrle poti, iz starih okov in prav zaradi tega ostajajo še vedno plen reakcionarne propagande, ki si do njih najlaže utira pot preko cerkve.
Čeprav je ta delitev poenostavljena ip, zato ne dovolj ločna, ivendar služi, da iz nje zaključimo, da mora organizacija ASIZZ, ki ima nalogo vzgajati in vseštiartsko dvigati žene, iskati za Vsako izmed teh glavnih področij posebne metode dela. Poznati- mora probleme žena in jih učiti, kako se rešujejo,
Gospodarski plan za leto 1950., ki*, je bil sprejet od Istrskega okrožnega ljudskega odbora in navdušeno pozdravljen od najširših delovnih množic, izhaja iz realnega položaja in nujnih zahtev razvoja našega gospodarstva,..Citirali, bomo samo nekatero značilne točke iz «Odlolca o, planu«, da bodo naloge, ki jih prinaša bolj razumljive.
Elektrifikacija: za gospodarski in kulturni dvig prebivalstva v največji meri izvršiti elektrifikacijo vasi, IšlektrUicirati 52 vasi, in naselij in povišati investicije za elektrifikacijo v odnosu z letom 1949. za 552. odst. V poljedelstva postavlja plan zahtevo, da se poveča mehanizacija za 90 odst. v primeri z letom 1949. Visoke investicije so določene za melioracije, gradnje, dvig življenjskega standarda. Skupno so investicije v primeri z letom 1949. dvignejo za 57 odst. Na področju delovne sile postavlja plan vključitev 1500 novih delavcev v industrijo, strokovno usposobitev GOO delavcev, organizacijo raznih strokovnih tečajev za GOO učencev. Ti podatki so samo majhen del nalog, ki jih postavlja plan. In že iz teh lahko razumemo kakšnega pomena je za preobrazbo našega gospodarstva in s- tam seveda življenja, Jasno je, da je izvedba plana mogoča le ob naj večji mobilizaciji vseh razpoložljivih sil in samo če bo vsak deloven človek v Istrskem okrožju doprinesel svoj delež. Pomudili se bomo le pri eni težki: V coni B ni brezposelnosti, plan pa postavlja zahtevo, po vključitvi J5Q0 novih delavcev samo v industrijo, Jasno je, da bo te in ostale nove delavce mogoče dobiti le z bolj smotrno razporeditvijo obstoječe delovne sile- In takoj pridemo do zaključka, da je prav ženska delovna sila najslab-še izkoriščena zaradi česar bo treba tukaj iskati glavno sredstvo za rešitev tega problema. Prav tako zadeva v veliki meri žene postavka iz 14. člena, «Odloka o planu«, ki pravi: vključiti v tečaje za nepismene 600 ljudi, da bo v letu 1951: nepismenost popolnoma likvidirana. Razen tega predvideva plan ustanovitev 5 novih posvetovalnic za matere itd;
Vso odgovornost za izvedbo plana v tisti meri, v kateri je odvisen od žena, to je od- njihove vključitve v proizvodnjo, od njihovega kulturnega dviga itd sloni na JVSIZZ. Ta odgovornost zahteva zelo dobro organizacijsko pripravo in zelo veliko in vztrajno delo. Mnogo bolj odločno kot do sedaj bo morala ASI2Z v Istrskem okrožju usmeriti svojo aktivnost med tiste žene, ki so še pasivne, katere je treba postopoma dvigati iz zaprtega kroga njihovega doma v reševanje skupnih problemov v okviru plana in tudi drugih vzporednih akcij. S tem bo izpolnjevala svojo osnovno nalogo širjenja fronte demokratičnih žena. Dosedanje izkušnje pri tem delu — organizacija novoletne jelke, še prej priprava dečjih kolonij, prvomajskih manifestacij itd. — so garancija za uspeh, Potrebna je samo borba proti okostenelosti, proti težnjam k enoličnemu delu po preživelih metodah v organizaciji sami. Preko teh že preizkušenih in uspelih akcij je treba pristopati k vedno novim in bolj pestrim. Za vsako dejanje ljudske oblasti, ki ir blizu neposrednim interesom žfna (n. pr. organizacija novih dečjih ustanov., odpiranje posebnih trgovin za matere in dojenčke, izboljšanje preskrbe z mlekom, in zelenjavo, borba proti otroškim boleznim itdi) se da- brez velikeea truda mobilizirati številne žene, Za tako delo je, treba pripraviti tudi samo organizacijsko strukturo ASI2Z-Temu služijo nove sekcije v okviru odborov ASI2Z: odsek mati In dete, kultura, delovna, žena,..Ti, odseki so razširjeni..s stalnimi komisijami in. vršijo svoje delo preko širokih aktivov, ki jih sestavljajo za posamezne, naloge, V uporabljanju teh organizacijskih metod'Se moramo še mnogo učiti od 'AF2 Jugoslavije, ki je uspela prodreti že. skoraj dobesedno do vsake žene.
S takimi akcijami, najtesneje povezanimi s sistematično kulturno politično vzgojo, bo ASI2Z vzgajala nove zavedne delavce v socializem v mestih in na vaseh. Konkretni uspehi se
bodo kazali na tem, da se bodo vedno nove žene vključevale v naše skupno gospodarstvo, da se ho vedno Večje število zena spreminjalo iz rezerve reakcije v zavestne ih odTočhe vzgojitelje novega rodu v duhu bratstva med narodi, ljubezni do resnice in do dela.
Objektivne možnosti za tako delo so neizmerne, torej so prav take naše dolžnosti., 2ene v coni B so. enakopravne v družbi, zato ne smejo dopustiti, da bi drugi zanje mislili in del;.li. V vsakem kraju, v vsaki tovarni ali zadrugi nas čaka nešteto odprtih vprašanj, ki jih moramo šele rešiti. Vemo, da bomo imele s strani ljudske oblasti vso pomoč Da bo. .sodelovanje med organi ljudske oblasti in našo organizacijo čim boljše, bomo vztrajale, da se. ustanovijo posebni/organi za koordinacijo dela, ki .so bili že predlagani. Naša- žena se ne, sme več zadovoljiti s tem, da je za silo sita in oblečena sama in njena, družina. Stremeti mora, da dvigne svoje zahteve in jih tudi zadovolji v okviru splošnega dviga življenjskega .standiirdo. s tem du s svojim delom doprinaša k temu dvigu. Stremi ti mora za tem, da ji ostane vedno nujno potrebni čas za lastni kulturni dvig im za vzgojo svojih otrok. Zato naj sodeluje pri ustanavljanju o-troskih vrtcev in jasli, pralnic, krpalnic, itd., ki io bodo razbremenile pri njenem delu. S tem bomo ustvarjali obieidivne pogoje za vključevanje žena v produkcijo. Zlasti važno je to. za kmetijske obdelovalne zadruge. Zena, katero je ljudska oblast dvignila na tako stopnjo ne bo niti za trenutek pozabila, da je bil ta njen dvig mogoč samo zaradi ljudske oblasti. Taka žena postane zaveden graditelj, socializma in borec proti vsakemu poizkusu reakcije, da ustavi razvoj, da uniči vse naše pridobitve. da vrne ženo v stanje brezpravno sužnje, ki se sama sebe ne zaveda.
Tak je torej naš položaj, naše delo in- naši cilji -— taka. je naša resnica. Kaj ima ta skupnega s tisto sliko, ki jo, hočejo z lažmi in komedijo pričarati združeni sovražniki; naše svobode in naše ljudske oblasti? Vsaka nova zmaga delovnega ljudstva-je nov poraz za tiste,, katerih «svoboda» in '»demokracija« sestoji, iz suženjstva in terorja za delovno ljudstvo. Pri nas so 1' zajedalci. človeške družbe premagani in razbiti. Nad njihovo usodo pa točijo solze njihovi stanovski bratje v,tržaškem občinskem svetu, grozijo nam s peklom in nebesi preko vseh glasil italijanske nacionalistične reakcije. Da se je temu onemoglemu besu pridružil še nov zaveznik — psevdokomunisttčna partija — je pač rezultat informbirojevske linije, ki sktiJfe, spraviti delav-, sko gibanje na pozicije uslug- reakciji. S kričanjem proti naši coni bi radi zakrili svojo nesposobnost, da bi knr koli štoriji v prid delovnega ljudstva v Trstu in Italiji. Figiure, katerim je zoprna odkrita borba proti razrednemu sovražniku in jo . zato zavajajo na pot gnilih kompromisov,, sovražijo reshiČpb, krvavo ln trdo revolucijo prav tako kot jo sovražijft kapitalisti.
Delovnemu ljudstvu in z njim ženam-1- Istrskega okrožja je jasno, da se je rešilo okov, v katerih'še . trpi ljudstvo cone A, da dela in sprejema tudi napore za pravično -stvar, za lastno boljšo življenje, za utrditev miru v svetu na‘osnovi enakopravnosti narodov, katero je samo že uresničijo.- Tisti, ki nas napada, ki izdajalsko odvračajo lastne delovne množice od borbe- proti Imperializmu ln jim ubijajo vero v sposobnost in moč delovnega ljudstva-, naj se zavedajo, da sta laž in-prevara orožje, ki se neusmiljeno obrača proti tistim, ki'jih Uporablja. Zaman j« danes tržaškim delavkam govdriti o tein, da je zadnja -stavku «velika zmaga«, če pa je bilo s pomočjo njenih Jazi komunističnih voditeljev ponovno potrjeno krivično kapitalistično načelo-neenakopravnosti žfcna — da omenimo samo eno stran prevare, ki jo ta »zmaga« vsebuje.
Borba proti imperializmu, za zrušenje’ gnilega izkoriščevab skega razreda, je trda in naporha. »Vsak’.narod mora soci; ližem roditi« pravi tovaViŽ Regent: varati narode,'.da ;bodo dobili socializem gotbv, od' zunaj, poročni zavlačevati njegovo zmago in večati število- žrtev: Istrsko deloVrio ljudštvo si ustvarja svo-, je-boljše življenje s- trdim delom, z boj-bo proti vsem sovražnikom, trdno naslonjeno na jugoslovanske'' narode: Te pravice si ne bomo pustili vzeti. Tako ie stališče demokratičnih ženo Istrskega okrožja, ki niso pozabile na bedo in zatiranje, ki' jih je še nedavno tlačilo. Zato znajo ceniti in tudj braniti svoje pravioe.
Naj živi ljudska oblast, brez katere ni. svobodfte in enako pravne žene.
Naj živi ASIZZI	'	j