^Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« V Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankovani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slouenceu
Velja
za;. Avstro-Ogrsko . . K 6 —
» Nemčijo.............» 7'50
» ostalo inozemstvo . » 9-— > - < za celo leto. Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 16 h.
Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20h za 1 cm1 vsakokrat; minimum 24 cmi. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte, zahvale In izjave ter za oglase med besedilom po 20 h za 1 cm». — Za male o g l a s e se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 h za besedo vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista „Mir“ v Celovcu.
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Poštnohranilnlčni račun št. 96.232.
Leto XXXVII.	Celovec, 28. junija 1918.
Pl. Seidler na polpoti.
Dunaj, 23. junija. V nedeljo dopoldne vršeči se ministrski svet je sklenil, da odstopi celokupno ministrstvo.
Cesar je nato odgovoril z lastnoročnim pismom, da hoče poprej vse možnosti preiskati, kako hi se dale javne zadeve po parlamentu zagotoviti in si zato pridrži odločitev ter začasno poverja Seidlerja z nadaljnim vodstvom poslov.
Po cesarjevih besedah je usoda Seidlerjevega kabineta zapečatena. Pl. Seidler nikdar ne bo dobil v zbornici večine. Tudi Poljaki so se izrekli zoper njega in jim to po nerodnem pismu dr. Waldnerja ni bilo težko storiti. Dr. Waldner je pozval namreč Poljake, da gredo zopet z vladno večino v boj proti Čehom in Jugoslovanom. Nemci že dolgo niso imeli spretnega voditelja, pa tako nerodnega taktika, kakršnega se je tu izkazal dr. Waldner, bi tudi v politični zgodovini Nemcev zaman iskali.
Za nas ni vprašanja: Ali gre Seidler, ali državni zbor? Ustavno pravico imamo do državnega zbora; in če kak ministrski predsednik dela narodom krivice, da hočejo potem njegovo vlado zastopniki narodov strmoglaviti in vsled tega ministrski predsednik ne dobi zàse večine v zbornici, potem je po vseh navadah in pravilih ustavnega življenja po celem svetu samo eno mogoče: Vlada, ki nima večine za seboj, ki ne uživa zaupanja, naj gre! In Seidler bo šel! Na pol poti je že prišel.
Seidler je vladal pravzaprav proti državi! Napovedal je po zahtevi Nemcev boj Slovanom, narodom, ki tvorijo dve tretjini avstrijskega prebivalstva. Delal je čisto po nemškem receptu; toda nemški njegov vladni sistem je samega sebe ubil, dokazal, da je vsako tako pritiskanje Slovanov ob zid nevzdržno; vsakega državnika, ki bi sledil njegovim potom, bo zadela ista usoda kakor Seidlerja.
Nemci se bodo že še morali privaditi misli, da večnih krivic in preganjanj večina avstrijskega prebivalstva ne bo nikdar radevolje prenašala in
da bo vsako nasilstvo povzročilo še hujši odpor zatiranih narodov.
Nemci imajo danes polna usta besed „vele-izdajalstvo“, „veleizdajalci“ in podobno za tiste, ki odklanjajo nemško varuštvo in trkajo na vrata pravice. Dejansko pa je njihova politika veleizdajalska iz dveh ozirov: 1. Politika vseh nemških strank je prozorno vsenemška (pangermanska); 2. kdor hoče s silo in nasilstvom uveljaviti nemške zahteve v Avstriji, ta dela na njen pogin, ker mora vedeti, da nemških „belangov“ Slovani v Avstriji nikdar ne bomo sprejeli! To more storiti le kak suženjski narod ali zasužnjen del naroda kakor je naša nemškutarija; narod pa, ki hrepeni po svobodi, po pravicah na političnem, gospodarskem in kulturnem polju, se bo suženjskega jarma vedno znal ostresti. Država, katere vlade bi dosledno vladale proti večini prebivalstva, bi se ne mogla dolgo obdržati!
Za Seidlerjem se ne bo nihče jokal, tudi tisti ne, ki so ga na napačno pot zavedli. Prvi bodo v svoji nehvaležnosti padli po njem, ko bo politično mrtev, ravno tisti, ki so se na raznih hujskajočih Volkstagih zanj in za njegovo politiko najbolj ogrevali!
Dragi bratje Jugoslovani!
Na jubilejne slavnosti češkega „Narodnega gledališča" ste poslali v zlato slovansko Prago toliko svojih najboljših sinov, kolikor jih naša stara prestolica že dolgo ni imela priliko pozdraviti v svoji sredi. Proslavili ste z nami naš narodni praznik, prisrčno in bratovsko in v teh zgodovinskih dneh smo se zopet združili v sveti prisegi med seboj tako tesno in nerazdružljivo, da bo ta dogodek ostal na večne čase vklesan v kamenite anale našega češko-slovanskega naroda. Vaši zastopniki so prinesli s seboj v matičko Prago nešteto srčnih in navdušenih pozdravov od vseh strani Vaše prostrane domovine, in ti pozdravi so našli \ naših čeških srcih bratovski odmev; Vaši časopisi so prinesli ob tej priliki toliko krasnih
in temeljitih člankov, da smo čutili, da v teh slavnostnih dneh bije z nami tisoče in tisoče bratskih src Vašega naroda. Ni nam mogoče zahvaliti se vsakemu izmed Vas, ki ste dospeli med nas na naše slavlje, in vsem Vam, ki ste se nas doma spominjali in naših skupnih slavnostnih dni. Pozdravljamo Vas v Vaši lepi domovini, se Vam toplo zahvaljujemo za vse, kar nas je tako tesno združilo v teh nepozabljivih dneh: za Vašo bratovsko ljubezen, za vse izraze Vašega zaupanja do nas, za Vaše pozdrave in govore, za obljubljene prisege, da je naš boj Vaš boj in da hočemo zvesto, trdno in nerazdružljivo stati v tem boju za čast in svobodo naše lepe domovine in da hočemo sčasoma popolnoma premagati vse zapreke, ki so nas delile v škodo nam in tujcem na korist. Verujemo, dragi bratje, trdno v Vašo prisego, ki ste nam jo prisegli: zato smo prepričani, da premoremo skupno vse ovire, ki nam jih naš skupni nasprotnik stavi na našo pot navzgor. Danes vemo mi in Vi, in globoko verujemo, da naš čas ni več oddaljen in čim bolj gotovo dosežemo svoj cilj. -Praga, 10. junija 1918.
Češka zveza v parlamentu. Češki narodni svet.
Slavnostni odbor za proslavo „Narodnega gledališča" 1868—1918.
Politični pregled.
Vladna kriza.
Cesar se je mudil na Goriškem in v Furlaniji. Nemci so pričakovali, da bo po svoji povrnitvi sprejel odstop Seidlerjevega kabineta, da pa bo poveril Seidlerju sestavo nove vlade. Vtem oziru so se zmotili in so bili silno razočarani. Seidler je nemogoč. Saj so celo v ministrskem svetu proti načinu njegovega .vladanja ostro nastopili poljedelski minister grof Silva - Taroucca, finančni minister baron Wimmer, železniški minister Banhans, minister za javna dela Homanu in trgovinski minister baron Wieser. Če je vlada sama needina, kako naj bi se Seidler mogel držati ?
Podlistek.
Na Prihavi.
Kdor ni bil nikdar med našim narodom v krasnih južnoštajerskih goricah, si ne more napraviti prave podobe o mičnosti dotičnih krajev in o prikupnosti tamošnjega ljudstva.
Čvrst in krepak rod prepeva ondi o vrlinah naše zemlje, o ljubezni do domače grude in slovenske žene, hvali v pesmih tudi dobroto božje kapljice, ki preganja vsakdanje skrbi in odpira vrata v vitežki gostoljubnosti na stežaj vsakomur, ki hoče pobližje spoznati njegovo življenje v bajni domovini. In ta gostoljubnost je tako odkritosrčna, kot je bila le pri Slovanih od nekdaj najti. Ti vrli Slovenci so za vse, kar ti nudijo, poplačani dovolj s tem, da se nekaj uric zabavajo s svojimi gosti, da se z njimi pogovarjajo o narodnih zadevah, da zapojejo milo in ubrano, kot je to le našemu narodu dano, in da berejo svojim gostom zadovoljstvo in navdušenje z očij.
Ni lepšega prizora, kakor opazovati solnčni zahod v izbrani družbi iz visoko ležečega vinograda. Zdi se ti, kakor da se solnce samo obotavlja vzeti slovo od veselega ljudstva in krasnih pokrajin. Vedno večja in večja postaja njegova obla, žarki njegovi se odenejo v rdečkasto barvo, kakor v škrlatu žari vsa okolica in listje na trtah se giblje dobrotnemu solncu v prijazni odhodni pozdrav. V takem trenotku razume vsak, zakaj naši narodni nasprotniki napenjajo vse moči, da nam ugrabijo le kos tega raja. A topoli vrh goric šumljajo skrivnostno, da bodo čuvali slovenski
značaj te zemlje i v naprej in da se nakana sovražnikov ne posreči.
Prihava je posestvo s krasno lego nad Stu: denicami. Kot na dlani vidiš od tam pod seboj manj ali bolj oddaljene glavne kraje Spodnje Štajerske, kakor Slovensko Bistrico, Konjice, Ptuj, vsakega z mično, bogato okolico. Tudi Maribor te pozdravlja od severa, in na levo proti zapadu tirja slavno Pohorje tvojo pozornost. In baš zahajajoče solnce nas spomni na točko, kjer si Štajerc, Korošec in Kranjec podajajo roke, na Savinjske planine, ki bi jih skoraj smeli imenovati srce Slovenije.
Ravno te skale tam v daljavi, rekel je član drnžbe, po poklicu odvetnik, so nam porok, da se nam ni treba bati za našo bodočnost. Naš narodni značaj se je po bridkih izkušnjah v vojski očistil in okrepil in postal je trd, kot kamen naših planin. Vsi zlobni naklepi naših sovražnikov, vse nevihte in vsa morebitna preganjanja bodo naletela na nepremagljiv odpor. Glavna stvar je, da so ob najnovejšem našem pokretu padle vse pokrajinske meje, da je stopilo v ozadje strankarstvo in da se je vse, kar narodno čuti, strnilo v eno bojno vrsto. Ta pa sega od Gospe Svete do Jadrana in ne bo se je porušilo nikdar.
Vrla gospodinja, ki ji je zibelka tekla na jugu Slovenije in ki je bila vzgojena v solnčni Gorici, kjer zorijo limone in oranže, je nato v krasnem altu zapela „Slovenka sem".
Tri podobe iz naše skupne slovenske domovine so se mi odprle pred očmi: V dnhu sem gledal morsko obal, žito našega življenja v bodočnosti, ob njej veselo pridno ljudstvo, katerega zemlja je bogata na vseh zakladih južnih pokrajin.
V daljavi pred menoj so me spominjale mo-
gočne planine na jedro našega naroda, ki mn je tekla zibelka deloma pod večnimi snežniki in ki je v večnem boju z naravo in sovražno gospodo obdeloval z znojnim čelom grudo svojih očetov in jo morda ravno zato vzljubil nad vse.
In krog mene nad vse divna slika smejočega se veselega življenja, slika petja in oduševljenosti, podoba ženske mičnosti v najlepšem sijaju. Tako zadovoljno, tako vedro naj bi živel ves naš rod!
Prihajal je mesec, kazale so se zvezde in pesem za pesmijo se je razlegala iz hriba v do-lino. Živahnost mlade gospodinje, iz katere prs so vreli vedno lepši spevi, in ljubeznivost njenega moža, ki si je ohranil, čeprav politični uradnik, zvesto slovensko srce, sta nas vse očarala. Odložili smo vse skrbi in !se vdali s polno vnemo čutu sreče, ki se je pojavil v naših srcih. Tako ljubko, tako nedolžno in odkrito se zabava samo med zdravim, nepokvarjenim našim narodom, ki si zna na ta način raj ustvariti že na zemlji!
Vse to pa je le zato mogoče, je povzel besedo navzoči sodnik, obrnivši se proti gospodinji ker imajo Slovenci najizbranejše ženstvo na zemlji’ Vi, gospa, ste nam vzor slovenske žene in predno se razidemo, naj posvetim iz tega krasnega kraia nekaj vrstic ravno njej, na katero zidamo vse upe m ki jo ljubimo nad vse. In govoril je:
Slovenska žena:
Poštena, čista in značajna, v vdanosti za dom, moža, v navdušenju za narod vztrajna je skrbna mati in gospa.
Kot angelj dobri domovine nam ščiti rodne pokrajine.
Cesar je povabil na razgovor zastopnike strank, ki pridejo v poštev za sestavo večine, torej zastopnike nemških nacionalcev, krščanskih soci-alcev, Poljakov in Ukrajincev. Poljaki so Seid-lerja odločno odklonili in tudi avdijenca pri cesarju na tem ni nič spremenila. Govori se, da bo poverjena sestava prehodnega, strogo uradniškega ministrstva železniškemu ministru Ban-hansu. Imenuje se pa tudi novi notranji minister dr. pl. Geyer, ki je sledil šele pred kratkim vitezu Toggenburgu in katerega vpliv smo Slovani takoj ob njegovem nastopu občutili — pri cenzuri, ki je postala naravnost smešna. Geyer je bil pač policijski ravnatelj in je imel s Seidler-jem, kakor minister za prehrano Paul, osebne zveze. Seidler je bil za svoje 'prijatelje, ki jih je spoznal svoj čas v kavarni pri taroku, dobra duša ! |1 Cesar je povabil na razgovor tudi voditelja opozicije dr. Korošca. (Kaj poreče na to Girstmayr Francelj?) Uboga Ornigova deputacija! Za Jugoslovane in Čehe je položaj popolnoma jasen. Ostanemo lahko hladni in mirni, naj se zadeve razvijajo kakorkoli. Dokler bo vladal sedanji kurz, je izključeno, misliti sploh, da bi naši poslanci mogli opustiti najstrožje opozicionalno stališče. Nemci se bodo že še morali navaditi misli, da hoče poleg njih še kdo drug živeti!
Kuhlmann o položaju.
Nemški državni tajnik Kuhlmann je govoril v državnem zboru dne 24. junija. Njegov govor je bil zmeren in je iz njega zvenela pripravljenost za mir. Toda kdo bi še dal po izkušnjah v preteklosti kaj na govore državnikov. Za mir so pripravljeni, če se jim trenotni položaj ne zdi najbolj rožnat; če pa dosežejo armade kak večji uspeh na bojišču, pa zopet prekipevajo navdušenja za zmagovit mir. V srcu pa niti eden vseh teh diplomatov ni odkritosrčen!
V oj sle a.
Italijanska protiofenziva.
Italijanska protiofenziva se je začela 20. junija z vso silo. V boj so posegle že rezerve, ki jih je general Diaz združil pri Padovi v mane-
Njen spev je, kakor glas iz raja ki trdne upe v nas budi, da nova zora že prihaja, oznanjevalke boljših dni, in njena roka nam ljubeče neguje cvetko tihe sreče.
Po njej pošiljala nebesa so nam svoj večni blagoslov, lepota njenega očesa odseva žar in kras domov, ki njena skrb nad njimi čuje pred tujim vplivom jih varuje.
Iz zemlje naše rajsko-mile zajema vedno novo moč, kreposti njene so svetile trpinom nam kot zvezde v noč.
Naj prapor naše vrle žene navda s ponosom vse Slovene.
Ljubiti zna in zna trpeti za dom, za svojce, za svoj rod, ljubiti jej je i živeti, v ljubezni hodi svojo pot.
Kot žlahtni cvet so njena lica, in ona sama kot svetnica!
Ves narod naj se v kolo zbere, da jo dostojno počasti, v zanosu solze naj otere, v njo svoje naj upre oči, in videl bliže dan bo priti, ko smel bo prost, svoboden biti.
Trčili smo navdušeni in se v prepričanju razšli, da doživimo uresničenje mogočne misli, ki polni sedaj srce vsakega zavednega Slovenca.
versko armado. Napada se udeležuje okoli 20 divizij, Italijani napadajo v gostih vrstah, ne glede na velike izgube. Ob Brenti se bojujejo francoske in angleške čete. Italijani so bili skoro povsod odbiti. Vendar so se naši vsled visoko narasle Piave umaknili z gore Montello in nekaterih drugih odsekov na desnem bregu Piave. Sovražnik umikanja ni opazil in ga torej ni motil. Vsled povodnji skoro ni mogoče vojaštvu pošiljati črez Piavo municijo in živež.
Italijani so izgubili 50.000 ujetnikov, njih izgube znašajo skupno 150.000 mož.
Protirevolucija na Ruskem.
Na Ruskem se pripravlja protirevolucija; češko-slovaška armada in bela garda, ki šteje menda 30.000 mož, je začela v Sibiriji boj zoper boljševike in je odrezala dovoz do Moskve. General Dutov se je združil s češkimi četami. Prebivalstvo gre povsod protirevolucij on arjem na roko. Češke čete so baje dobile zvezo s četami Kaljedina, Kornilova, Logodova in Kargoza, ki so v raznih okrajih v evropski in sibirski Rusiji organizirali vstajo. Ponekod so bile razobešene stare ruske narodne zastave. Češko-slovaške čete so zavzele Samaro. „Vossische Ztg.“ poroča: Zadnja leta večkrat omenjeni ruski agitator Borcev dospe skoro v Ameriko, da dobi podporo Amerike za rusko revolucij on ar no demokracijo proti bolj-ševikom. Borcevu je padec boljševikov predpogoj za začetek vojne z Nemčijo.
Za deklaracijo.
Slovenci in Slovenke iz župnije Železna Kapla se zahvaljujemo Jugoslovanskemu klubu na Dunaju za trud in odločni nastop za pravice koroških Slovencev in se z navdušenjem pridružujemo njegovi deklaraciji, ki zahteva, da se združijo vsi Jugoslovani v Avstriji v samostojno državo pod vlado slavnih Habsburžanov, našega ljubljenega cesarja Karla I. in njegovih naslednikov. (694 podpisov.)
Obirsko. Tudi mi pod visokim Obirjem nočemo zaostati za drugimi. Tudi mi hočemo biti prosti tujega jarma; tudi naši fantje in možje se hrabro borijo in prelivajo kri, zvesti in udani svojemu cesarju, in mnoge pokriva tuja zemlja.
Živel naš cesar Karel L!
Živela naša dobra cesarica Zita!
Živeli naši poslanci in Jugoslavija!
(114 podpisov.)
Dnevne vesti.
Cerkvene vesti. Na mestno župnijo sv. lija v Celovcu je prezentiran gosp. Janez Pirker iz Brež, na župnijo Šmarjeta v Rožu g. župnik Jož. Kukačka in na župnijo Št. Lipš pri Dobrlivasi g. Feliks Zulechner, kanonik v Gospa Sveti. — V pokoj stopijo g. Karel Hraba, župnik v Šmarjeti v Rožu, in Ferdinand May er, župnik v Nemškem Grebinju. Za provizorja je tam nastavljen g. Karel Fellner, župnik v Stallu, za provizorja v Sattendorfu g. Ferd. Hub er, administrator v Šmohorju, za administratorja v Šmohorju pa g. Jožef Joisten, kaplan v Lipi nad Sachsen-burgom. Župnija Trebnje je razpisana do 25. julija, 2 kanonikata v Brežah do 2. avgusta. Te dni se razpošilja cerkveni odredbenik, ki vsebuje odredbo, da se naj na praznik sv. Petra in Pavla s pridigo in molitvijo vtrdi avtoriteta papeževa in nedeljo navrh (30. junija) avtoriteta cesarjeva. Veleč, župnim uradom se naznanja to za slučaj, da bi cerkvenega odredbenika ne dobili pravočasno.
Narodno gledališče v Ljubljani. Čehi so letos ob navzočnosti mnogoštevilnih zastopnikov bratskih narodov na sijajen način slavili 50 letni jubilej svojega «Narodnega divadla“, ki je njihov ponos in znak visoke češke kulture. V Ljubljani se je osnoval slovenski konzorcij, ki je prevzel nalogo, da oživi slovensko gledališče ter gledališko umetnost dvigne na najvišjo stopnjo dovršenosti. Konzorcij si je že zagotovil deželno gledališče. Da bo mogoče doseči visoki cilj, ki si ga je postavil konzorcij, treba krepke denarne podlage. Ljubljansko «Narodno gledališče" je častna zadeva vsega naroda. Deleži po 100 K omogočajo, da se udeleže glediškega konzorcija tudi naši najširši krogi. Hrvatje in Čehi so poslali za Narodno gledališče večje svote. Narod sebi!
Kako nizko so padli! «Freie Stimmen" z dne 16. junija, št. 135, so v posebni dvostranski prilogi objavile «natančnejše" poročilo o klaver-nem nemškem Volkstagu v Velikovcu. Naše uredništvo dotične številke — ni prejelo ! Ne bo težko uganiti, zakaj je ni dobilo! V poročilu samem pravijo, da je mariborski Francelj Girstmayr poročal v daljšem govoru o «svojih utisih (!) ob sprejemu Štajercev pri cesarju," ob koncu priloge
pa so «Fr. St." dodale še sledeči privesek: «Iz govora štajerskega poslanca Girstmayra-Maribor (Francelj Girstmayr nikdar ni bil poslanec! Op. ured.) naj se omeni še njegov pogovor s cesarjem ob sprejemu štajerskega odposlanstva: F. Girstmayr: «Veličanstvo! Vzrok, zavoljo katerega vse to doživljamo, je amnestija!" Nato je potegnil F. Girstmayr podobo Koroščevo iz žepa ter rekel: «Veličanstvo, dovolite, da s to podobo Vaše Veličanstvo seznanim z veleizdajalcem. Veličanstvo, pomislite, kaj je ta mož proti svojim nahujskanim kmetom dejal na nekem zborovanju: Duhovni gospod se je namreč hvalil, gotovo po krivem, da hodi pri Vaši gospè soprogi nepriglašen ven in noter, kolikorkrat se mu poljubi." Ko je prišel govor na poslanca Verstovška, je opomnil cesar: «Tega ne poznam." Girstmayr je odvrnil: «Potem tudi ničesar ne izgubite! Ljubi gospod in cesar, tako ne gre naprej !" Tako dobeseden prevod iz «Fr. Stimmen". Ljudje, ki so take reči pripovedovali cesarju, je pustil Seidler k cesarju. Občudovanja vredna je potrpežljivost cesarja, da je poslušal take surove govorice štajerskih in koroških štajercijancev! Sramoto so menda sploh izgubili, sicer bi jih moralo biti sram v dno duše in bi take govore prikrivali!
Državno posojilo ali zakladnice. Tudi pri 8. vojnem posojilu je podpisovateljem dano na prosto, da si pridobe zakladnice, ki bodo kmalu zapadle, ali pa državno posojilo. Za kaj naj se odločijo? Če kdo združi z nakupom vojnega posojila čisto določen namen, da bo svojo glavnico ob določenem roku dobil zopet nazaj, potem bo podpisal zakladnice, če mu je na tem, da naloži glavnico za trajno, pa državno posojilo. Državno posojilo je cenejše. 1000 K nom. drž. posojila stane le 915 K 40 h, 1000 K zakladnic 950 K. Obresti / so pri obeh po 55 K lefBo. Država po vojski svojim upnikom gotovo ne bo mogla nuditi takih ugodnosti kakor med vojsko. Kdor hoče tedaj te ugodnosti uživati čim dalje, bo podpisal državno posojilo. Kosi državnega posojila gredo nižje, do 50 K, zakladnice se pa glase najmanj na 1000 K.
Zato bo pri podpisovanju 8. vojnega posojila vsak dal prednost amort. 40 letnemu posojilu pred zakladnicami.
Jekleni zvonovi. Z ozirom na notico pod tem naslovom v št. 25. se nam piše : Želeti bi bilo da bi dotični gosp. župnik tudi objavil težo istega zvona, ki ga je dobil, ker je gotovo, da ima majhen zvon slab glas. Naj se vpraša Jeseničane, ki so imeli in imajo priložnost različne zvonove poslušati pri poskušnjah, pa bo dobil drug vtis. Kar jaz vem, jeseniška tovarna do danes ni delala nobene reklame z zvonovi, pa je vse eno dosti naročil in tudi več pismenih pohval o raznih zvonovih od 100 kg do 1500 kg. Tudi je lahko že v «Slovencu" bral vsak, da tovarna sama vabi gospode, prej ko se zvon odpošlje, da se lahko zvon ogleda in poiskusi. Tovarna se trudi, da se, kar je mogoče, da dobrega napraviti iz jekla. Dobri in lepi zvonovi se začenjajo nekako od 200—300 kg dalje, tako da je za sedanji čas, kar imamo v tej grozni vojni nadomestil, še najboljše nadomestilo.
T. F.
Kotlje. Govori se, da se je nadučitelj Fleifi prostovoljno javil k vojakom. Tako je prav! To je pravi patriotizem!
Guštanj. Na več krajih so nabiti lepaki v slovenskem in nemškem jeziku s sledečo vsebino: «Našo koroško deželo hočejo razdejati. Kdo? Veleizdajalci Jugoslovani." No, da, sedaj so se že naučili toliko slovensko, da znajo slovenske plakate tiskati. To je takorekoč še njih zadnji up, s katerim nas mislijo razdražiti. G. županu Času, katerega ime že pove, da se v njegovih žilah pretaka le slovenska kri, čestitamo, da je pustil kaj takšnega nabiti; kot Slovenec pač dobro ve, da bodo v Jugoslaviji boljši časi! — Dobro bi pa bilo, ako bi občina in tovarna tudi druge razglase pisala in nabijala v obeh deželnih jezikih, da bi delavci in občani razumeli. —
Kazaze. (Iz zemeljske v večno domovino) ste so preselili zopet dve duši iz naše župnije, ena mladeniška, vojaška na polju časti, druga utrjene, skrbne in za dvema sinovoma — vojakoma žalujoče matere doma. Padel je namreč vojak Franc ligo pd. Žnidarjev Franc v Humčah, star še le 21 let, v tirolskih planinah.
Njegov stric FI. ligo je dobil tozadevno začetkom t. m. od poročnika Fr. Krenn, kot poveljnika detiene kompanije sledeče obvestilo: „Žalosten Vam naznanjam, da je naš tovariš Franc ligo v zvestem izpolnjevanju svoje dolžnosti dne 27. maja, ob 9. uri dopoldne, postal žrtev laške granate. Bodite ponosni, da ste doprinesli žrtev na oltarju domovine. V nas živi dalje, mi ga bomo ohranili vselej v dobrem spominu.1' Še tisti dan, na katerega se je malo pozneje preselil v večnost, pa je pisal svojemu stricu naslednjo dopisnico: »Ljubi stric! Najprej Vas vse skupaj iz srca lepo pozdravim in ko Vam nadalje pišem, Vam naznanim, da sem še zdrav in tako tudi Vam vsem skupaj želim, da bi bili zdravi in Vam dam tudi vedeti, da sem zdaj pri 3. bataljonu, 7. kompaniji. Prosim, ali je Vam mogoče, da bi Tevžeju dali kaj s seboj, da bi mi prinesel. Je tudi pri isti kompaniji kakor jaz. Zdaj Vas pa še vse skupaj enkrat srčno lepo pozdravim in ostanem Vaš ljubi Franc ligo. Z Bogom!" Franc! Ni Te več med svojimi, bivaš gor nad zvezdami! Zato mir Tvoji duši, počitek Tvojim zemeljskim ostankom in tolažbo Tvojim sorodnikom! Bodi Ti lahka tuja zemljica! Mi pa Te ne bomo ohranili samo v spominu, ampak bomo tudi molili za Te. N. v m. p.! — In vdrugič so zapeli zvonovi ! In peli so tužno, žalostno, ker počilo je od skrbi prenapolnjeno srce materino. Žalostno, ker z'apustilo je očeta-moža in sina dva. A peli so tudi veselo, ker duša materina je našla pri Bogu druga sina dva. In ti žalno-veseli glasovi zvonov oznanili so celi okolici grenko vest: Slamnikova mati na Metlovi je umrla. V sredo, dne 12. t. m., je zbolela, v pon-deljek nato je že zatisnila oči k spanju do sodnega dne in v četrtek, dne 20. rožnika, smo jo ob izredno veliki udeležbi ljudi od blizu in daleč položili že k počitku v hladno grudo. V slovo so ji pevci po sv. maši zapeli »Blagor mu, ki se spočije!" In potem je škropilo nebo njen grob in njeno krsto in svetle solze so se utrinjale in svedočile dušno bol mnogoterih. In na kraju miru se je vzdignila nova gomila in bo stal nov križ, ki nam bo pričal: Tu počiva mati, ki je kot prva in doslej še zadnja v naši župniji že začetkom te svetovne vojne darovala domovini dva z vsem ognjem srca ljubljena sina. Zdaj v Gospodu počivajoča je bila zvesta žena, ljubeča mati, skrbna gospodinja, miroljubna soseda, in, kar je glavno, verna, pobožna hči sv. cerkve. Kot taka je živela, kot taka je previdena s sv. zakramenti tudi umrla. Svetila ji večna luč! Zaostale pa naj tolaži Bog in vera naša, ki nas uči, da se enkrat zopet vidimo ! R. i. p. !
Gospod Janez Hutter, c. kr. profesor v Celovcu, je daroval Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani znesek 100 K v prid goriškim beguncem. Vrlemu in ljudomilemu darovalcu izreka Posredovalnica tem potom svojo najtoplejšo zahvalo in izreka željo, kakor je tudi izrekel darovalec: »Tern največjim revežem našim pomagaj Bog in kar največ dobrih ljudi."
Vransko-Šv. Uršula. (Romanje.) Na Ciril-Metodovo, dne 5. julija zjutraj, bo odtod patriotično romarsko sveto opravilo na sv. Uršuli, kamor dospemo dne 4. julija čez Homec na sv. Ulriha in sv. Duha, skozi Suhodol na Plešivčnika. — O polnoči bomo žgali velikanski kres.
Guštanj. Gostilna pri g. Osetu na Tolstem vrhu, ki je bila zaradi vojske nekaj časa zaprta, je zopet odprta. — V dotični gostilni se je nabralo na obletnico deklaracije K 6276 za razne narodne namene.
Prevalje. Za spomin svojega umrlega ljubečega sina Maksa je daroval g..Wesiak 10 K za slovensko šolo v Mariboru. Bog plati!
Guštanj. Umrla jn na Tolstem vrhu Mar. Lasnik pd. Čebulova mati. Rajna je bila skrbna ter delavna gospodinja. V njeno hišo je zahajal tudi naš list „Mir“. Naj v miru počiva!
Tolstivrh. V ruskem ujetništvu je umrl posestnik Jakob Novak pd. Jakob. Od njega že niso dobili od leta 1915 nobenega poročila. Njegov tovariš, s katerim sta bila skupaj v bolnišnici v ujetništvu, poroča, da je rajni umrl že leta 1915. Naj mu bo lahka tuja zemlja! Tovariš je srfečno pobegnil iz ujetništva.
Tolstivrh. Tudi v našo občino sta se vrnila dva junaka iz ruskega ujetništva in sicer Ivan Cevnik in Jožef Kavčič pd. Ronet iz Pod-klanca. Pravita, da sta se dalj časa vozila v ruski uniformi z ruskimi vojaki, ki ju niso spoznali. Saj znata tudi čisto po rusko govoriti. Upajmo, da se še drugi vsi srečno vrnejo domov.
Tolstivrh. Pridobil se je že 101 naročnik za slovensko časopisje. Največ naročnikov je za list „Mir“. Naše delo še ni dokončano, temveč agitirati moramo še vedno naprej ! (Slava delavnim rodoljubom! Ured.)
Št. Jurij na Vinogradih. V petek, 14. t. m., se je hipoma raznesla tužna, strašna novica, da leži posestnik Jožef Dreier pd. Hajnž v Malem
Št Vidu mrtev na cesti blizu veleposestva in gostilne Rajnek. Orožnik iz Št. Janža in ljudstvo, katerega se je hitro nabralo na licu mesta, so dognali, da se je Hajnž ubil. Na predvečer je bil rajni še ob 9. uri zvečer v gostilni pri Raj-nekarju v družbi več kmetov. Ko so ti odšli domu, je Hajnž še ostal in je šel šele proti 10. uri, najbrž malo vinjen, sam po bližnjici, ki pelje od Rajnekaija črez precej strme in po kakih 6 m visoke skale v Mali Št. Vid. Nož in pipa sta ležala zgoraj na potu ob robu skale, a Hajnža so našli pod navpično skalo mrtvega na cesti. Rani na glavi sta pričali, da se je pri padcu raz skalo na cesto ubil. Nekateri so celo mnenja, da je bil po zločinski roki ubit. V nedeljo, ob 3. uri popoldne je bil Hajnž pokopan ob velikanski udeležbi ljudstva od blizu in daleč. Pred letom mu je umrla žena na griži v Celovcu in zapušča hčer in 4 sinove, ki so vsi vojaki in le 2 sta se mogla udeležiti pogreba. Bog mu bodi milostljiv in naj počiva v miru!
Sele. (Čudnega ptiča) je prignal vihar v nedeljo, 16. t. m., popoldne čez gore. Velik siv zrakoplov se je sukal nad našim gorskim krajem. Kmalu je začel vsled hudega viharja padati. Nato je padel v bližnji selski gozd. Vse je hotelo čudnega ptiča, ki je nepričakovano Sele obiskal, videti. Našli smo ga zapletenega v drevju. Zrako-plovca pa ni bilo nikjer. V gondoli so ležali razni zemljevidi, daljnogledi itd. Najbrž je bil opazovalni avstrijski zrakoplov (našli smo tudi avstrijske zastave), ki je v tem viharju ponesrečil. Orožniki so kmalu zvedeli o nenavadnem obisku. Prišli so na Sele, da odpeljejo čudnega ptiča v dolino, da se ga tudi radovedneži v dolini nagledajo.
Djekše. (Že zopet ogenj.) Dne 18. t. m. proti polnoči je na Djekšah v vasi strela udarila v Kramplovo hišo. Takoj je bila vsa v ognju. Skoraj čudež je, da so se vsi ljudje rešili. Bilo jih je 12. Zgorela je hiša in tudi skedenj ter oprava, obleka in živež. Za vso vas je bila velika nevarnost. Le, ker je začel dež liti in se je zlasti iz hidrantov neumorno škropilo, je bilo še mogoče obvarovati sosedna poslopja. Bila je to strašna noč za Djekše. Kramplova hiša je bila lesena. Tram v hiši je imel letnico 1608. Torej je hila hiša stara letos 310 let; za 37 let je bila starejša, kakor sedanja cerkev na Djekšah. Bila je Kramplova hiša prava zgodovinska znamenitost za Djekše. Koliko je bila videla žalostnih in veselih dogodkov, koliko radostnega smeha in bridkih solz. Letos smo imeli iz Kramplove hihe že tri pogrebe. Mnogokrat je bila v nevarnosti zaradi ognja. Pa njene očrnele stene so stale kakor skala ter dajale zavetje marsikakemu revežu.' Sedaj pa je prazno pogorišče tam, kjer je stala znamenita Kramplova hiša. — Dne 22. t. m. tudi proti polnoči je začelo goreti pri Brezniku tukaj v Vovberskih gorah. Zgorela je hiša in dobro založena kašča. Kako je ogenj nastal, se še ne ve. Pri Završniku, pri Vrhovniku in sedaj pri Brezniku, torej pri treh skoraj sosedih, je v petih tednih gorelo, vsakokrat na soboto proti polnoči. Skoraj bi človek mislil, da kdo nalašč zažiga.
V Dolini, znanem Marijinem svetišču, ki leži v prijaznem gozdiču, pol ure severno od postaje Grabštanj, se vrši v nedeljo, dne 7. julija, prvi veliki cerkveni shod in sicer s sledečim sporedom: Ob 6. uri tiha sv. maša, ob 7. uri sv. maša z blagoslovom in še ena tiha sv. maša. Ob ‘/a9- uri obhod z Najsvetejšim, slavnostna pridiga in slovesna sv. maša. Ob lepem vremenu se vrši vsa slovesnost pod milim nebom. Na predvečer je ob 8. uri sv. blagoslov z litanijami Matere božje. Več gospodov bo spovedovalo, tako v soboto zvečer kakor v nedeljo zjutraj. Ure so razumeti po starem času. Poskrbljeno bo tudi nekaj za telesno okrepčitev. Verno slovensko ljudstvo napravi pri Mariji Dolinski mogočno ofenzivo proti zunanjim in notranjim sovražnikom naše ožje in širše domovine!
Št. Rupert pri Velikovcu. (God sv. Alojzija) svojega drugega zaščitnika, je tukajšnja Marijina družba v nedeljo dne 23. rožnika prav slovesno in ob obilni udeležbi ljudstva obhajala. Pri dopoldanski božji službi so vse članice Marijine družbe in vsi otroci Marijinega vrtca pristopili k skupnemu svetemu obhajilu. Popoldne je najpoprej č. g. p. Ju ven al iz Tinj imel v cerkvi slavnostni govor, v katerem je v navdu-. šenih besedah sv. Alojzija proslavljal kot bliščeč izgled Marijinega otroka. Sest deklet je bilo nato na novo sprejetih v Marijino družbo, ki šteje zdaj 53 rednih članic. Končno je v šolski telovadnici vršila se predstava prekrasne igre v štirih dejanjih »Človeški poklic". Vkljub "skrajno slabemu vremenu, deževalo je neprestano, se je vendar nabralo kakih 300 poslušalcev. Predstavljali so igro otroci Marijinega vrtca, ki so si svoje tako obsežne vloge zelo dobro naučili in jako iz-
vrstno izvršili, dasi so to otroci, ki so šele v tretjem šolskem letu. Igra nam živo predstavlja vso nečimernost človeškega življenja in je napravila na poslušalce mogočen utis. Članicam Marijine družbe za krasno petje in čč. šolskim sestram za ves veliki trud presrčna hvala!
Koroški gospodar.
Prehrana.
Vlada si je meseca aprila izposodila od kmetov tistega žita, ki ga kmetje potrebujejo za poznejši čas in obljubila, da ga vrne tekom meseca junija. Vlada je upala, da dobi žifo iz Ukrajine. Toda namesto žita za povračilo je izdala vlada poročilo, v katerem pravi: C. kr. urad za ljudsko prehrano je vsled težav pri dobavljanju ukrajinskega žita prisiljen zaenkrat ustaviti vse dovoze žita in moke. Žito, ki ga je na Koroškem in ki so ga bili oddali samooskrbovalci za julij in avgust 1918, je le še do 30. junija 1918. Da pa ta čas, da ne bi bilo žita, kolikor mogoče pomaknemo naprej in da bomo shajali z žitnimi živili do tre-notka, ko bo mogoče zopet misliti na dovoz, je bila deželna vlada prisiljena odrediti, da se bo od 22. junija 1918 dajala le polovica na krušno in močno karto izdaj ane množine moke in kruha. Nadalje pravi poročilo, da sta vlada in vojno-žitnoprometni zavod v Celovcu storila, kar sta mogla, da se ta težava v prehrani prejkomogoče odstrani in da računa na izkušeno požrtvovalnost in spoznanje koroškega prebivalstva, da bo to prehodni slabi prehranjevalni položaj resno in dostojno ter brez malosrčnosti preneslo.
Ta položaj res ni rožnat, pa tudi nemško-vladnega, absolutističnega gospodarstva ne opravičuje. Nemške stranke pravzaprav itak nimajo pravice, pritoževati se čez zavoženo gospodarstvo. Saj so vse nemške stranke izvzemši nemške socialne demokrate teh razmer sokrive. Ali si moremo misliti, da bi naša poljedelska država tako omagala, ako bi bil državni zbor takoj v začetku vojne kontroliral vse voj negospodarske zavode in centrale, ako bi bilo poslancem dano, da uvede skupno z vlado gospodarsko politiko; toda nemške stranke so vriskale vladi, ki ni hotela sklicati parlamenta. S silo so hotele nemške stranke ohraniti in razširiti gospodarstvo nad drugimi narodi.
In Nemci so v tem oziru neozdravljivi. Pod Seidlerjem so v trenotku, ko je aprovizacija popolnoma odrekla, zagnali zopet krik, da se morajo nemški »belangi" (nemške zahteve po nemškem državnem jeziku itd.) izpolniti in ker to ne gre v državnem zboru, naj bi to storil dr. pl. Seidler z absolutističnim vladanjem. Še 16. junija so na dunajskem nemškem Volkstagu govorili za absolutistično vladanje. Posebno glasen je bil dunajski župan dr. Weisskirchner.
Ko pa je vlada naznanila, da bodo Dunajčanje dobivali le še polovično porcijo kruha in je postajala množica nevoljna, tedaj se je zganil kar hitro dr. Weisskirchner in je v občinskem svetu občutil potrebo, izpregovoriti par ostrih zoper Seidlerjev absolutizem. Povedal je pa tudi manj interesantne, zato pa tem žalostnejše reči: Zaloge v Romuniji so izčrpane, iz Ukrajine sedaj ni mogoče spraviti zalog v Avstrijo. Nemčija je po pogodbi prevzela dolžnost, da spravi iz Ukrajine v Avstrijo 15.000 vagonov žita. S tem bi bili izhajali. Iz neznanih vzrokov je pa Nemčija na dolgu še za dva tisoč vagonov moke.
Kljubtemu, da vsakdo lahko vidi, kam vodi vladni absolutizem (vladanje brez drž. zbora) in so se krščanskosocialni absolutisti streznili, je med nemškonacionalnimi poslanci še vedno dovolj absolutistov. Ti absolutisti se zbirajo okoli poslanca dr. Waldnerja in radikalca Teufelna. Dr. Waldner ima seveda dovolj vzroka, navduševati se za absolutizem, ki prizanaša njegovemu hlevu, ne pa hlevom naših kmetov, ki se praznijo, praznijo.
Ovsena muha.
Na ovsu se je letos pokazala nova bolezen. Ovseno stebelce začne rumeneti. C. kr. postaja za varstvo rastlin na Dunaju je bolezen preiskala in dognala, da ovseno stebelce oškoduje ovsena muha.
. Ovsene muhe so dvojne: večja in manjša. Prva je črna in ima kovinasto svetlo barvo. Te živali se trikrat na leto zaplodijo. Prvi plod odleti koncem aprila. Muha znese do 70 jajčec in sicer na spodnjo stran žitnega lista. Ličinka, ki prileze ven, se zarije med list in stebelce v srce rastline ter jo ukonča. Muha začne uničevati setev navadno ob robu njive ali pa si izvoli določno zaznamovan del žita. Drugi plod zleže jajčeca najraje v travo, napade pa tudi ječmenov klas in oves. Tretji plod je v avgustu, ki gre na
žito, ki se je samo na polju vsej alo in poganja, pa tudi na zgodaj vsejano ozimino. Te ličinke se tudi zapredejo in zabubijo za zimo. Iz ličink pa pride ovsena muha.
Dr. Wahl priporoča zoper tega škodljivca sledeče sredstvo: Ta muha se nahaja povsod na travniških travah in gre morda na žito le, če se zelo razmnoži. Muha more občutno škodovati žitnemu stebelcu le, dokler je mehko. Skrbeti je torej treba, da vigredni in jesenski plod te muhe ne najde več mladega žita, na katerega bi znesla jajčeca.
Jesenska setev naj se tedaj kolikor mogoče pozno izvrši (ne pred 20. septembrom), pa se naj v rasti pospešuje s primernim gnojem; izkušnja uči, da tudi pozna setev ne pomaga vedno. Jarca se mora pa kolikor mogoče zgodaj vsejati, kar je zlasti važno. Predno pride ovsena muha, so rastline že precej krepke.
V jeseni uničena ozimina se mora v jeseni ali vsaj pred aprilom 10 do 20 cm globoko pod-orati, da muhe ne morejo izlezti. Če so ovsene muhe veliko oškodovale, se ne priporoča nato na sosednem polju sejati jarce, posebno ovsa ne.
Naši vojaki.
S tirolskih hribov 2. 6. 1918. Mi slovenski fantje topničarji se zopet enkrat oglasimo od gorskega topničarskega polka št. 2, bat. 8 in pošiljamo mnogo iskrenih in srčnih pozdravov vsem čitateljem in prijateljem „Mira“ posebno pa vsem podkrnoškim dekletom iz visokih, skalnatih in sneženih tirolskih hribov! Lipnik Martin iz Podkrnosa pri Celovec; Jožef Schrott iz Kadiš; Jakob Dreier iz Čarč pri Velikovcu; Leutschacher Šimen iz Borovelj ; Anton Drganc, Jan. Kambič iz Semiča, Kranjsko; Jož. Papež, Murene Fr., Jernej Plevanič, Pečarič Matija in Franc Jagodič iz Kranjskega.
Na bojišča 14. 6. 1918.
Pozdravljam Vas in tudi tebe, dragi „Mir“. Kdaj me boš zopet obiskal? Zopet smo se približali ital. fronti, kjer je prav gorko. Dobro, da smo bolj na visokih planinah, da bolj sapa vleče. S pozdravom	W. A.
Vojaška pisma.
Laško bojišče.
Dragi „ Mirovi “ bralci, posebno tovariši vojaki! Vem, da ni bil vsak tako srečen, da bi bil na dopustu v veselem, krasnem, razcvetenem mesecu maju, kakor sem bil jaz. Gotovo pa tudi ni vsak tako nesrečen, da bi moral tako težko slovo vzeti iz ljubega domačega kraja, od znancev in prijateljev, kakor jaz. Vojaki pač vejo in znajo, da v celi vojni ni hujšega trpljenja kakor slovo od doma, ko ti podajajo tovariši roke, ko objame žena svojega moža, ko poljubujejo otroci svoje očete ali ko kropi mati svojega sina ! Kako hudo je reči: z Bogom, moji dragi! Pač sleherno oko se solzi in vsako srce krvavi. Pač ko zlato lepi so bili dnevi dopusta. Svojim znancem v tolažbo moram povedati, kako da se doma godi ! Kmetsko ljudstvo pridno dela, moli in joka. Če tudi manjka močnih delavnih moči, pa naša polja so prav skrbna obdelana, vsak hrib, vsaka reber če je še tako strma. Vsa čast našim starčkom, materam, ženam in otrokom za njih veliki trud in delo. Biser slovenske zemlje pa so in ostanejo naša pridna slovenska kmetska dekleta, ki orjejo, sejejo, kosijo, žanjejo in opravljajo vsa moška dela in preživljajo sebe, domače, mestjane, nas in državo in zraven tolažijo žalostne starše. Rekel sem, da ljudstvo tudi moli in res! Mogoče ne povsodi, pač pa pri nas na Djekšah so od prvega dne vojne vsak večer litanije z blagoslovom za srečen izid vojne, za ljubi mir, za našega vladarja in za nas vojake. Vselej v večernem hladu se zberejo ljudje v cerkvi, utrujeni ljudje; posebno ganljivo je slišati nedolžne otroke, ki tako pobožno iz dna svojih src molijo z g. župnikom na glas za naše avstrijske vojake. V oddaljenih hišah pa molijo skupno po večerji. Ob nedeljah po pridigi pa g. župnik molijo in imenujejo dolgo vrsto imen padlih vojakov iz dješke fare in okolice. Pa tudi trpijo naši ljudje!
Navedel bom samo en slučaj. Tam, kjer se pravi v Hudem kraju, živi neka vdova, ki je več let pred vojno imela bolnega moža in dva sina pri vojakih, katerih niso oprostili; pogorela ji je tudi hiša, umrl ji je mož. Ko je izbruhnila vojna, ji je umrl oče, en sin in drugi je pogrešan od začetka vojne in tretji je skoraj že sedem let vedno pri vojakih. Leta 1916 so ji vzeli lepega dobrega konja; ker vsled bolehnosti ni mogla iti zraven, so ji dali zanj 460 K, ko so drugi dobili za slabše konje po 2000 K. Jokala in letala je od občinskega sluge do najvišje osebnosti v tistem glavarstvu, pa konj je bil preč in denarjev
nič več, kakor reci in beri štiristo in petdeset kron; kdo se bo potem čudil, da je ljudstvo nevoljno. Kakor vsem kmetom, tako so tudi tej vdovi izpraznili hlev in žitnico, in ker ni mogla dovolj in pravočasno oddati žita, je morala plačati zelo visoko denarno kazen; z ledenih, zasneženih hribov po zimi brez konja vendar ni mogoče voziti!
Vse drugo pa je po starem in prav po koroško ! V mestih je veliko ljudi brez jela in dela, velika graščinska polja pa ležijo mrtva, vojaščine oproščeni gozdarji pasejo zajce, ki imajo pa vendar še več prostosti, kakor pridno slovensko kmetsko ljudstvo.
Pri kmetih eden komisar drugemu odpira vrata in v celih vrstah prihajajo berači iz bližnjih nemških mest in iz nemških krajev. Vse toži čez hude čase, pa še hujših se je bati, ko pri kmetu ne bo več kaj za rekvirirati, oderuhi ne bodo mogli bogateti in tatovi nič krasti.
Vsem Mirovim bralcem iskrene pozdrave Jurij GO z elit, k. u. k. 10.1. D. Feldpost
Že trev’ca pada — na zelenih travnikih...
Stari spomini. PoSilja Anton Stražar.
Lepi cvetoči mesec majnik je minul; prišel je rožnik, ki smo se ga svojčas kmečki fantje najbolj veselili. Sredi tega mesca, takole po sv. Vidu, smo že vriskali in peli, ko smo šli s kosami na zelene travnike. Še predno je vzšlo zlato sončece, so bila že rosna naša čela. Saj smo odšli že na delo ob treh, najkasneje ob četrti uri. Ko smo se zbirali, smo zapeli zuano:
Fantje vstanite!
Sem slišal tri bit, rožiške nalite pa gremo kosit!
Tudi pri nas imamo travnik v sosednji gra-diški vasi, v takoimenovanih „gradiških lokah“. Oče so že zvečer pripravili in sklepàli kose, zgodaj v jutro pa sva odšla na delo.
Še predno sva prišla na travnik, so bili že tam Gradišani; seveda tudi moji vrstniki, ki so ukajoč in pevajoč rezali travico. Tudi letos je prišel že čas košnje; jaz in moja tovarša Klopčič in Burger se spominjamo na iste čase in se po-menkujamo — kdaj jo bodemo zopet rezali trav’co.
*
* *
Ko sem bil še na vojni pošti št..., sem dobil z doma prošnjo; šel sem ž njo takoj na raport, ali ker še ni bilo prvih „urlavbarjev“ nazaj, nisem dosegel nič. Popoldne 4. 6. pa so me poslali v tehnični kurz na voj. pošt. št. ... Znova sem poskušal svojo srečo. Pa ko bi ne bil stanoviten v prošnji, bi ne dosegel nič, no v tretje se mi je pa hvala Bogu posrečilo.
Z nočjo vred 15. 6. sem se poslovil od tovarišev in odpeljal na dvatedenski dopust. Ob na 9 sem se odpeljal: prvo z električno železnico iz Lane do Burgstala. Nato čez Bolcan, Franzens-feste, Beljak in ob 11. uri zvečer 16. pa sem izstopil v Ljubljani.
Nisem se pač nadejal, da bodem v letošnji košnji doma, temveč, da mi bode ta veseli čas potekel v Tirolah. Znova torej kosim v domačem kraju, pa vseeno nisem tako vesel, kakor sem bil nekdanje dni...
Moje oko se zaman ozira po mnogih mojih nekdanjih tovariših ...
Kosci so zdaj zvečina sami osiveli očetje in naše pridne dekleta, vsi kot jaz si že želimo, da bi došel toliko zaželjeni mir, da bi se nam fantom ne bilo treba več potikati križem sveta, temveč, da bi ostali doma, kjer je najboljši in ni treba tako gladovati in pasti uši.
Zdravilstvo.
Jetiki — boj ! Opis ljudske bolezni in obrambe. Dr. Anton Brecelj. Izdala in založila „Nova založba0 v Ljubljani. Cena 2 K.
O ljudskem zdravju. Poglavja iz socijalne medicine. Ljubljana 1918. Založila „Tiskovna zadruga0 v Ljubljani (Sodna ulica št. 6). Cena 3 K 60 h, s poštnino 4 K.
Dve novi knjigi iz medicinske stroke, ki ju mora vsak z naj večjim veseljem pozdraviti. Saj je bila v naši književnosti morda ravno medicinska stroka najbolj zanemarjena. Morda je tudi to vzrok, da je umrljivost pri Slovencih tako velika! Pojmi o ljudskem zdravju so med našim ljudstvom včasi še predpotopni. Premnogi se še ne zavedajo, da so svež zrak, snaga in solnce predpogoj za ohranitev zdravja. Premnogi pričakujejo čudežev od samih zdravil in ne vedó, da je naravno življenje najboljše sredstvo zoper bolezen.
Knjižica „Jetiki — boj“ zasluži, da se kar najbolj razširi.
Pisana je poljudno in bo vzbudila med ljudstvom, kjer sedaj ta moderna kuga tako hudo razsaja, veliko zanimanja. Tabele, ki so knjižici pridejane, bodo tistim, ki se zdravstveno stanje ljudstva proučujejo, posebno dobro došle. Knjižica „0 ljudskem zdravju0 je namenjena krogom, ki jim je izročen blagor naroda. Prebrati bi jo moral vsak slovenski inteligent, predvsem sociologi in duhovniki. Obsega poglavja: Uvod, plodovitost, umrljivost, naravni prirastek, padanje števila porodov, vpliv spolnih bolezni na plodovitost, umrljivost dojencev, vplivi svetovne vojske, socijalno-zdravstvene naloge. Pisatelj dokazuje nov, to je manj znan vzrok za nazadovanje koroških Slovencev. Na Koroškem se rodi v slov. velikovškem okraju sorazmerno manj otrok nego v celi deželi. To dejstvo bo treba natančneje preiskati in najti globlje vzroke. Statistika kaže, da je na Koroškem nad polovico nezakonskih otrok. Tudi umrljivost je med Slovenci velika.
Na tisoč ljudi znaša umrljivost v celi Avstriji 22-3°/po- Umrljivost na Slovenskem je velika. V velikovškem okraju je umrljivost 21'90/0oj v celovški okolici 20’9 %0, v šmohorskem okraju 18'7 °/oo 5 sploh je šmohorski okraj zelo zdrav. Naravni prirastek ljudstva znaša tam ir5°/00, v velikovškem okraju pa samo 6’5°/00. Umrljivost na Koroškem sploh znaša 22'7°/00, na Kranjskem 23'7 °/00, na Štajerskem 221 0/00.
Knjižica je resno delo, ki glasno opominja naš narod, da je v nevarnosti za obstoj. Vzemi in beri in študiraj !
Za kratek čas«
Zlobno. Mlad pesnik: „Danes sem poslal nekaj svojih pesmi na pet uredništev. Sedaj sem res radoveden —0 Prijatelj ga prekine: „— katero uredništvo ti bo tvoje pesmi najprej vrnilo.0
Dobra žena. A: „Moja žena je strašno radovedna.0 — B: „Moja pa ne; me na pr. še nikdar ni vprašala, odkod jemljem denar za njene obleke, ki jih venomer naročuje!0
Resnica. „Konj, ki ste mi ga prodali, grize in noče vleči. Pa ste še rekli, da ga za dvakratno ceno ne bom prodal, če ga dobim.0 — „Seveda, saj ga tudi ne boste prodali.11
Lepa iznajdba. „Čuditi se moramo, česa vse dandanes še niso izumili: Brzojav brez žice, vožnja brez konja, smodnik brez dima ...“ — „Zdaj manjka samo še nekaj!0 — „To bi bilo?0
—	„Dota in bala brez žene.“
Junak. „Kaj pa je Savo Savič tako potrt?0
—	„Spisal je knjigo proti ženski volivni pravici. Založnik mu je poslal nagrado, in mož ne ve, kako naj svoji ženi dopove, zakaj da je dobil denar.0
Previdno. Joža k Tonetu, ki ima obvezano glavo : ,.Kakšen si pa danes ? Pa se niste menda kje dali?0 — Tone: „Nič hudega!. Včeraj sem vendar enkrat poizkusil povedati svoji ženi, kaj da o njej mislim!0
Iz šole: Učitelj: „Velevnik od glagola nesti je „nesi°, od jahati „jahaj°. Jurče, povej mi, kako se glasi v velevniku stavek: Vol vleče?0 Jurče: „Hi!°
Iz izkušnje. „Kako sodite, gospod doktor, ali ima mož pravico, odpirati pisma, ki jih dobiva njegova žena?° — „Pravico? Morda, težko pa, da ima za to potrebnega — poguma !“
Šaljiva uganka. Pravijo, da ženske ne morejo obdržati nobene skrivnosti zase. Eno skrivnost pa vendar skušajo vsemu svetu prikriti. Katero ?
Durovi.
Št. Tomaž. Za zidanje vojaško-spominske cerkve v Celovcu in za pozidanje Sv. Višarij so darovali sledeSi: 5. g. župnik Brabenec 20 K, Waldhauser Marija 60 K, Kus Uršula 10 K, Daniel Marija 2 K, Waschnig Julija 10 K, Ranpl Urš. 5 K, Ruditz Pavlina 20 K, Štraus Urš. 2 K, Lueger Magdalena 20 K, Knapiš Neža 2 K, šotor Marija 10 K, Halegger Ed. 5 K, Schneider Ana 2 K, Karpf Mar. 2 K, Mundschiitz Terez. 6 K, RaSnik Brigita 2 K, Zechner Pavlina 6 K, Jandl Ana 1 K, Kramer Neža 40 K, Traun Mar. 4 K, Womig Val. 4 K, Klampferer Ana 6 K, Bauer Val. 3 K, Hudelist Marija, mati, 60 K, Hudelist Marija 60 K, Habich Val. 10 K, Taupe Jož 10 K, Taupe Ana 3 K, Flo-rianžič 1 K, Bauer Lucija 20 K, Kuchor Mar. 20 K, Tauschitz Mar. 10 K, Zechner Marj. 6 K, Knlle Vinc. 2 K, Velik Lucija 10 K, Kau Mar. 2 K, Janež Marija 2 K, Strauss Kat. 2 K, Janeš Marija 4 K, Perkonig Ana 10 K, Golob Julijana 2 K, Kulterer Apolonija 2 K, Tauschitz Jos. 20 K, Wolbank Karolina 2 K, Pogačnik Apolonija 1 K, Kramer Štefan 30 K, Roseger Marija 12 K, Martinc Katarina 6 K, Nussbanmer Katarina 20 K, Ahac Ana 4 K, Achatz Marija 40 K, Kramer Ana 14 K, Oblak Uršula 8 K, Eberndorfer Manja 10 K, Hobel Urban 6 K, Fric šivilja 3 K, Kramer Jožef 40 K, Jandl Kristina 4 K, Pipan Guštav 40 K, Ko-karnig Ferd. 20 K, Kos Marija 6 K, Šturm Fr. pd. Toman 300 K, Sturm Marija pd. Tomanca 200 K, Kulterer Uršula 20 K, Štraus Uršula, mati, 10 K, Frank Neža 8 K. — Skupaj 1298 K. Vsem naj povrne Bog in Marija!
Hodiše. Za spominsko cerkev so darovali: Pavel Holzer 5 K, Marija Pavli6 10 K, Terezija Sabotnik 30 K, cerkveno darovanje dne 31. 3. 38 K, Katarina Janše 3 K, Jožef Kulnig 10 K, Marija Košič 3 K, trgovec Waschner 30 K, Katarina Marki 10 K, Rupert Sabotnik 5 K, Lucija Kulnig 1 K, Barbara Preseker 2 K, Ana Dovjak 2 K, Uršula Sima 2 K, Matej Kompoš 10 K, Pavel Kulnig 10 K, Amalija Gorišnik 3 K, Franc Strani! 10 K, Cvandrovi 15 K, Marija Pauliž 20 K, Jurij Aichholzer 10 K, Urš. Šofneger 20 K, Katarina Kus 2 K, Terezija Oraš 10 K, Ana Setz 40 K, Magdalena Premur 4 K, Marija Šrot 20 K, neimenovan 3 K, Petricovi 20 K, Franc Aichholzer 10 K, Uršula Aleš 3 K, Ana Ogris 10 K, Sebastijan Ropper 10 K, Marija in Ana Schelander 5 K, Marija Roli 3 K, Martin Berger 6 K, Ivana Schawarz 5 K, Marija Schelander 3 K, Uršula Kramar 8 K, Juri Strani!, župan, 20 K, Jožef Schawarz 4 K, Ana Schawarz 5 K, Helena Mikše 5 K, Jožefa Paulič 6 K, iz cerkvenega nabiralnika 30 K, Kanov-čarjevi 10 K, Jožef Tribnik 5 K, Ljudmila Kaufič 4 K, Anton Rupretiš 3 K, Marija Schelander 6 K, Matija Waste 10 K, cerkveno darovanje dne 9. 5. 23 K, Ana WeiB 4 K, 11. roža sester 15 K, Simon Kues 10 K, Anton Habich 10 K, Peter Schottl 5 K, Marija Schawarz 2 K, Fani Schiittl 5 K, Marija Kompajn 5 K, Katarina Strani! 6 K, Ana Adlasnik 10 K, iz cerkvenega nabiralnika 5 K, Tomaž Robas 25 K, Marija Kues 10 K, dr. Valentin Morti 9 K; skupaj 660 K.
Lastnik in izdajatelj : Oregor Einspieler, prošt v Tinjah. Odgovorni urednik: Otmar Mlhàlek.
Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Telefon 179.
Prežalostnim srcem javljamo tužno vest, da je Vsemogočni poklical k sebi našega srčno ljubljenega in dobrega brata, oziroma svaka in strica, gospoda
Franja Schoffa
uradnika v upravi „Slovenca" v Ljubljani, sedaj topničarja,
ki je podlegel danes v 26. letu svoje starosti vsled ran, dobljenih od granate.
Predragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Ljubljana — Tolsti vrh, dne 24. junija 1918.
Ludovlk Schoff brat.
Ivanka, Tinka, Tončka Schoff
sestre.
Cilka Schoff roj. Rotar
svakinj a.
Ludovlk, Lojzek, Danica, Franci, Milenka
nečaki in nečakinji.
V zalogi Družbe sv. Mohorja v Celovcu
je nanovo izšla knjiga:
Izbrani spisi dr. Jožefa Vošnjaha
I. zvezek:
Troje anplsM ceščeij.
Povest.
C e n a : Mehko vez. 88 h, za družnike 66 h, po pošti franko 14 h več.
«J
Ne spati in ne delati ne morejo mnogi, ker trpe bolečine, ki ne puste živcev v miru. Ako izvirajo te bolečine od prehlajenja, prepiha, starih poškodb ali drngih pov-zročevalcev bolečin, se dajo lahko odstraniti skoro vedno z Fellerjevim bolečine lajšajočim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko „Elsa-fluid“. „Elsa-fluid“ učinkuje jako olajšujoče, prinaša mirno spanje, pomirja živce, ter nas stori zopet zmožne za delo in mirno mišljenje. 12 steklenic tega dobrega domačega zdravila pošlje na vse kraje franko za samo 14 K 32 h lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg 67 (Hrvatska). Obenem se lahko naroče Felleijeve želodec krepčujoče lagodno odvajajoče rabarbarske krogljice z znamko „Elsa-krogljice“ 6 škarjic franko za 7 K 37 h. To najprijetnejše odvajalno sredstvo je nedražečega in neškodljivega nčinka, ter zasluži prednost pred drastično učinkujočimi sredstvi, ki le črevesa dražijo in slabé želodec. Ne dovolj razviti otroci, ki so žlezasti, slabokrvne deklice, slabotne osebe uporabljajo z dobrim uspehom pristno Dorschovo ribje olje, dobrega okusa. Tudi za Fellerjevo pomado za varovanje kože proti solnčnim pegam po 4 K 50 h (jača vrsta) in za Fellerjevo Tannochina-pomado „Elsa“ po 4 K 60 h (jača vrsta) smo dobili že ponovna priznanja.	(sb)
Listnica upravništva.
Vse cenjene naročnike prosimo, naj nam pri preselitvah ali premestitvah naznanijo poleg novega naslova tudi stari naslov ter številko, ki je tiskana v zgornjem kotu naslovne pasice (nad imenom). To je zaradi tega važno, da ne bi pošiljali lista pomotoma na dva kraja, na nov in na star naslov.
Pridobivajte „Miru“ novih naročnihov!
Kil h n ni m P°šten0 dekle, ki je vešča tudi gospodinjstva, nUIIllI ItU želi dobiti novo službo, najraje v kakem župnišča. Naslov pove uredništvo.
Mala hiša (kajža)
se kupi v kakem večjem kraju, brez ali tudi z nekaj polja in vrtom. Ponudbe z opisom in ceno na upravništvo lista „Mir“ v Celovcu pod „Hiša“. Znamka za odgovor.
Kot dekli
za poljska dela
se sprejmeta takoj dve pošteni dekleti v župnišče. Plača dobra, služba lahko trajna. — Več pove upravništvo „Mira“, Celovec, Vetrinjsko obmestje.
Vojni invalid
prosi za službo na kmečkem posestvu, če mogoče za pristava (mar).
Ivan Brodnik, Celovec, Lidmanskygasse 39.
mm p Vabilo ~
lìqS w
občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Borovljah
ki se vrši
v nedeljo, dne 7. julija 1918 ob 11. uri dopoldne v Borovljah v hiši št. 50.
Spored:
1.	Odobrenje računskega zaključka za 1917.
2.	Revizijsko poročilo.
3.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
odbor.
Častna izjava.
Podpisani Jakob Blatnik, posestnik v Psinjivasi, obžaluj0m, da sem gosp. Jožefa Kvančnika p. d. Matevžiča
dne 31. majnika na javni cesti razžalil in prekličem žaljive besede; jaz plačam vse stroške in se zahvaljujem gospodu Kvančniku, da je na mojo prošnjo od tožbe odstopil.
Jakob Blatnik m. p.
Kupim dobro ohranjene
citre
potom pismenih ponudb z navedbo cene. Naslov pove upravništvo lista „Mir“. (Znamka za odgovor.)
Umetni gnoj
kajnit, 100 kg po K 10 30, in dva stara močna voza ima na prodaj Franc Kraut v Pliberku, Koroško.
fla am	H Prve vrste, preizkušene, znamka „Tekla“,
■ za barvanje volnenega, svilenega in plat-I pp	p nenega blaga, se dobijo sledeče: črna,
^ siva, modra (plava), zelena, rdeča, ruj ava B iu lila v zavitkih po 60 vin. v trgovini
pri »Zvoncu" Celje
Ysak si lahko sam pobarva obleko in platno ter prebarva staro obleko!
Za eno žensko obleko je treba najmanj 7 zavitkov barve „ «	„ bluzo „	„	„	3 zavitke barve
Za en predpasnik „	„	„2 zavitka „
Izvršujejo se tudi poštna naročila. — Vsakemu naročilu se priloži slovensko navodilo.
Karl Loibner
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
sprejema kot oficijelno ’subskripcljsko^mesto prijave na
osmo avstrijsko vojno posojilo
po originalnih pogojih:
I. davka prosto 5 72% amortizacijsko državno posojilo . Q . • • po K 91*54:; II. davka proste 5 72% odpovedljive državne zakladnice.. „ 95*50.
Tiskovine za prijavo in pojasnila strankam so brezplačno na razpolago.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu.
Delniika glavnica: K 10,000.000. Rezervni zaklad: K 1,500.000.
Prodala srežke razredne loterije.
Kolodvorska ulica št. 27,
Centrala v Ljubljani.
Podružnice: Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst.
Sprejema vlage na knjižice in na tekati ratun. Hakup In prodala vrednostnih papirjev vseh vrst. Srečke na obroke, promese k vsem žrebanjem.
Mlinar
se sprejme na kmetski mutni mlin. Naslov pove upravništvo lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje 26.
Raramente [
kakor mašna oblačila, plnviala, vela, plaščke ra ministrante, cerkveno perilo, birete, kolarje, šmizete, kelihe, oiborije, monštrance, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi
Dddelch za varamente 3nžefovega društva v Celovcu.
Vabilo
na
občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Tinjah
s sedežem v Slov. Šmihelu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva za 1. 1917.
2.	Čitanje zapisnika 1916 in odobrenje.
3.	Odobrenje računskega zaključka 1917.
4.	Volitev načelstva in rač. pregledovalcev. 6. Slučajnosti.
Občni zbor se vrši v hranilničnih prostorih dne 29. junija 1918, ob Vs 4. uri.
V slučaju, da bi ob določeni uri ne, bilo zadostno število članov, se vrši ob 4. uri ob vsaki udeležbi drug občni zbor, ki sklepa brezpogojno.
Odbor.
Podaljšaj svoje življenje!
Svoje življenje je mogoče podaljšati, zahraniti bolezni, bolane ozdraviti, slabotne krepiti, omahujoče utrditi in nesrečne razveseliti!] gjj
Kaj je za vsakoig(boleznijo?
Oslabelost živčne moči, žalost, izguba ljubih prijateljev ali svojcev, razočaranje, strah pred boleznijo, napačen način življenja in mnogo drugih vzrokov.
Veselo srce
je najboljši zdravnik! Je pot, da postaneš vesel, da se Tvoja nrav poživi, da zadobiš novo upanje, in ta pot se ti pokaže v spisu, ki ga dobi vsak, ki piše ponj, takoj in
čisto zastonj!
V tej drobni knjižici se razlaga, kako se v kratkem da brez motenja v poklica nadomestiti moč živcev in mišic, kako je mogoče izboljšati in odstraniti utrujenost, slabo razpoloženje, raztresenost, oslabelost spomina, nevoljo do dela in razne brezštevilne druge prikazni bolezni. Zahtevajte to pisanje, prineslo Vam bo npapolne ure.
Naslov: Ernst Orsech, Berlin S. W., MarkgrafenstraCe 63, odd. 477.
Zvonarna in livarna kovin
Ernest Szabo
Gradec, Griesplatz št. 10
prosi velečastito duhovščino, da njegovo tvrdko po vojni pri nabavi zvonov in celega zvonjenja vsake velikosti in vglasitve ohrani v blagohotnem
spominu.
100 litrov zdrave domače pijače
osvežujoče, dobre in žejo gaseče si lahko vsak sam priredi z malimi stroški. V zalogi so snovi
za: ananas, jabolčnik, grenadino, malinovec, poprova meta, muškateleo, po-merančnlk, diàeòa perla, višnjeveo. Ska-
-1‘:-------- 'T'- J--*—“ača se lahko pije
namesto ruma ali navodilom stanejo 12 K po povzetju. Dišeča perla stane 20 K.
3UN. GHOLICH, drožerija pri angelu, Brno 638, ffloraDa.
500 kron v zlatu
K 3‘50. Vse brez kakih
Jan. Grolicli,
če ne odstrani krema Orolloh z zraven spadajočim milnim praškom vse aoln&ne pege, maroge, aolnòne opekline, ogrce, obrazno rdedioo
itd. in ne ohrani kože mladostno svežo in nežno. Cena K 6.65 s poštnino vred. 3 porcije stanejo K 17-—,	6 porcij
nadaljnih stroškov. — Naslov za naročila:
drožerija pri angelu, BRNO 638, Horava.
Jan. Grolich,
Demanti za rezanje stekla.
Dcmantov za rezanje stekla morem sedaj le št. 6 po K 22'— in spaldemantov po K 26'— oddajati, ker je privoz demantov prekinjen in se dobi surovina le prav težko in po prav visokih cenah.
Povzetna poštnina stane 90 h.
Za reelno in solidno blago jamči
drožerija pri angelu, BRNO 638, Morava.
Framydol jL.tte.lveW^e
lase in brade za trajno temno pobarva. 1 steklenica s poštnino vred K 3'25.
Rydyol
pordeči bleda lica.
je rožnata voda, ki živo Učinek je Ču-
lovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2’46. — Povzetje 45 h več. — Naslov za naročila:
!HN. GROLICH, drožerija pri aagelu, Brno 638, Morava.
Do K 5000 -brez
zdravniške
preiskave.
Vojno zavaro-
vanjetudi za vojake na bojišču brezplačno.
C. kr. avstr, sklad za vojaške vdove in sirote
Celovec, Paulltschgasse St. 15.
Vojnoposojilno zavarovanje.
Za nabavo
K lOOO*— VIII. državnega posojila se plača;
za zavarovalno dobo
12 let
16 „
na leto K 63 — O 48--35'—
za pol leta K 3210 „ 24-40 17-86
četrtletno K 16-30 ,. 12-40 ..	9-10
mesečno
K 6-65 „ 4-25 „ 3-10
V slučaju smrti se zaostalim polno vojno posojilo takoj izplača.
Nezapadljivost hranilnih vlog, odkup ali zastava polico od prvega začetka ! Kdor n. pr. opusti 12letno zavarovanje za K 1000-— po enem letu ali je zastavi za posojilo, dobi, neglede na morebitno kurzno diferenco, v gotovini nazaj izplačanih K 69-46, čeravno je bil eno celo
leto za slučaj smrti zavarovan.
Zavarovanje se sklepa na podlagi dogovorov s c. kr. avstrijskim skladom za vojaške vdovo In sirote po c. kr. priv. zavarovalni družbi za življenje »Avstrijski Feniks" na Dunaju.
Pojasnila daje in zavarovanja sprejema tudi še sedaj zavarovalni oddelek za Koroško
c. kr. avstr, sklada za vojaške vdove in sirote
Celovec, Paulltschgasse št. 15.
Zahtevajte naše prospekte!	Dopisnica zadostuje.
Najcenejše premije. Vse od-višne obresti za zavarovance.
Zahtevajte tudi naše prospekte za otroško vojnoposojilno zavarovanje.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
PavliSeva ulica it 7.
--------------uraduje vsak dan, izvzemSi nedelje in
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulica št 7.