98. številka. Ljubljana, v četrtek 31. decembra. XVIII. leto, 1885. Izhaja vsak dan mveoer, iziinši nedelje in praznike, ter velja po poeti prejeman za avstriisko-ogorske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za Jedon mesec 1 gld. 40 ki, — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa le po 10 kr. za meneč, po .0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četir-.stopne petit-vrste po 8 kr.. če ne oznanilo jedeukrat tiika, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. Rokopisi so ne vračajo. Uredništvo in u prav niStv o je v Rudolfa Kirbiša hiši, .Gledališka stolna". UpfAVlli it V* naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativna utvari. Zaradi futršnjega praznika izide prihodnji list v soboto 2, januvarja 1886. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ Y) jeden mesec.......I „ 40 „ Upnivništvo »Slov. Naroda"* Na starega leta dan. Zgodovina človeštva, držav, in narodov se je zopet postarala za jedno leto. Le malo ur še in prestopili bomo v dobo novega leta, v dobo, ki je dolga za življenje posameznega človeka, a prekratka, malo trenotje v primeri s časom, ki je že bil pred nami in ki še bode, ko nas ne bode. Koliko se premakne posameznega in državnega življenja v jednem letu, a kako malo črk o vsem tem zapiše Kl i jo v svojo knjigo, v človeško povestnico? V zgodovini se izgubijo milijoni ljudij, omenjena neso leta in leta iz življenja držav in narodov. Zgodovina nam ne piše romanov in epizod, ona zabeležuju le čine, ki so v svojih posledicah imeli znatne premembe v življenji države, v odnošajih mejnarodnih, ona izroča spominu potomstva le imena tistih mož, ki so bili organi usode, večne preobrazovateljice. In tako pisana zgodovina prezre mnogo odličnih članov člo- veške družbe, kateri so sicer velezaslužni za napredek državni in kulturni, katerim pa je bilo usojeno, da so le gradivo pripravljali v porabo potomcem, inicijativi zgodovinskih mož; tako tudi boginje Klijone pero v zgodovino ne zapiše vsacega leta, ker se v vsakem ne porodi markantna prememba, akoravno se vsako leto udeleži po svoje vsacega razvitka. Mej taka prezirana leta pa ne spada leto, od katerega se danes poslavljamo, in v njem so živeli ali umrli možje, kateri so odrabljeni letnici 1885 pridobili mesto tudi v zgodovini. Skoro sleherna država, sleharna narodnost v Evropi imela je tudi v odhajajočem letu posebne dneve in dobe, katerih se je posebno dojmil položaj, katerih učinki so v nove struge napeljali državno in narodno razvijanje. Ne glede na Rusijo, katere notranje življenje nemalo prikriva zastor neparlamentarne vladavine, ne glede na Nemčijo in Italijo, Belgijo in Španijo, v katerih so se po parlamentih v bojih razjasnjevala strankarska protivja, bila je po družili državah notranja politika jako razburjena vsled dnevnih redov, ki jih od slučaja do slučaja, od časa do časa na svetlo spravlja konstitucijonali-zem. V Angliji odstopil je liberalni Gladstone in namesto njega je znova na krmilo prišla Salisburv-ieva konservativna stranka Prišle so za tem redne volitve v meseci novembru in decembru in te so pokazale prečudni rezultat s tem, da so Irci dobili v parlamentu tako močno zastopništvo, vsled kate rega se bode moralo rešiti irsko vprašanje v zmislu samoupravnom in narodnem Vnanja politika je tudi vrgla Ferrvjevo ministerstvo v Franciji in nadomestila ga z Brissonovim. Tudi na Francoskem so za tem prišle volitve in tudi te so vznemirile politični svet, ker so osvedočile moč monarhistov, nevarnost za republiko. Toda složno postopanje pristašev republike, katero je zadnji ponedeljek znova poštenjaka Grevvja dvignilo na predsedniški Ščit za i bodočih sodem let, daje upati, da se Franciji ni še bati preobrata i monarhističnem zmislu. Veliko no-varniše 1 >i 1 o je stanje za obstoječo vladavino v Španiji, ko jej je umrl Alfonz XII, vender pa se doso-daj neso dvignili resni poskusi proti pravicam Al- LISTEK. Lepo pismo. Na Dunaj i, o božičnih praznikih 1885. Gospod urednik! Na nekaj posebnega me je ta pot pripravil, ste si mislili, ko ste odpirali zavitek, iz katerega se Vam je prismijalo denašnje moje pismo. V tistem trenutku se je po Vaši za* tohli uredniški sobi razlila zbadljiva, toda nebeška dišeči na. „Ah," porečete, „taka eleganca, tako krasna kuverta, tako fin papir in potem ta — duh! Kaj mi sladkega še pove, moj Dunajski prijatelj, ki mi je tako gizdav in parfumovan oglasil svoj pohod?" Počasi, gospod urednik! Že naprej Vam povem, da Vam ne pošiljam božične potice v podobi sladkoustnih poklonov ali sengačnih novic, ki bi Vam pač dobro došle, da bi jih nesebično razposlali mej Svoje bralce. Naši politiki skrbijo te dni za novice svojim otrokom in ženam; to so vsaj novice, ki jih je kdo vesel, a za javnost venderle neso. To pa itak že znate, da je umrl generalni prokurator dr. Glaser; mož je bil veleučen pravnik in vedel je tudi to, da je v življenji po njegovi kazenski pravdi najprvo sodba, potem šele zvršitev; po božji kazenski pravdi pa je drugače, kar sedaj dr. Glaser tudi zna, namreč najprvo zvršitev. potem sodba. Le to naj Vam še naglaSam, da se je nekoč minister dr. Glaser posebno znosil nad tirom. Costo, ko je ta zahteval za Slovence pravno fakulteto v Ljubljani. Ta se nekaterim tukajšnjim nekrologistom posebno duhovito zdi, menda za to — „lucus a non lucendo" — ker je dr. Glaser duha slovenskega zatiral. Kakor pa je videti, je duh slovenski ostal, dr. Glaser pa je šel. In to je vesela božična novica, četudi ni senzačna. Če pa ni senzačnih novic, ste mi že večkrat dejali, pomagano Vam tudi ni s sladkoustnimi pokloni, katerih no marate niti od ministerske strani, in ste že nekaterekrati nekako s sveto jezo čudili se našim poslancem, da se tako radi dajo odkrižati s kavalirsko besedo. Potemtakem ste, gospod urednik, lahko uver-jeni, da nesem današnjega pisma tako lepo in okusno priredil, ker sem mislil, razveseliti Vas s kako posebno vsebino. Če ne zato, za kaj druzega pa? Samo zato, ker sem si dejal, da: lepo pismo lepo mesto najde. Če se ozrete v koš na Svoji levi, v isti grozni ,pele-meleu, v katerem je škripanje z zobmi za večno zavrženih dopisov, vprašam Vas, aH bosta v tako od slučaja zverižeuo, obupapolno fonzovih dedičev. V Avstriji, to se ve da, ni noben dan pojenjalo bojevanje razuoličnih naših narodnih, političnih, verskih in socijalnih strank. Držnvno-zborske volitve neso kaj premenile prejšnjega notranjega položaja. Desnica so je malo krepkejša in z istimi sestavnimi deli prikazala v raznomnogem nasprotstvu z levico. Ta razkrojila se je na liberalni in nemško-narodni oddelek. Ta poslednji je faktor, ki bode skušal nabsurdovati avstrijski parlamentarizem. Slovanstva čakajo tostran in onostran Litve hude borbe. To bode tudi poslej signatura avstro-ogerske notranje politike. V notranji politiki posameznih evropskih držav se tedaj stališča, razen v angleški vsled irskega natiska, neso kaj premaknila v starem letu. Tem važniši pa so bili tega leta dogodki na mejnarodnem polji. Ustanovila se je v starem letu ob Kongu mej-narodna država, kakoršne do sedaj zgodovina ni poznala. Bil je to sad kolonijalne politike, za katero so živele vnanje politiko vseh evropskih velemočij, razen naše države avstrijske. V tem teženji je bila struna večkrat zelo napeta. Oitali smo o borbah mej Anglijo in sudanskimi rodovi, mej Francijo in Ton-kingom. Ti dogodki za evropske moči neso bili preveč častni in pripomogli so v preobrate tudi v notranji politiki. V svojem kolonijalnom teženji zapletle so se velemoči tudi mej sa''0 v vroča diplomatska navskrižja, iz katerih je bilo vsak čas pričakovati krvavih bojev. Znano je, koliko časa je na prsih Fvropc ležala mora rusko-angleškega spora zavoljo afganske meje, in tudi, kako je malo manj« kalo do vojne zaradi Karolinških otokov mej Nemčijo in Španijo, kateri je konečno, — tudi posebnost starega leta — vzmiril papež Lev XIII. Ja-valjne bi se bilo vse to rešilo brez krvoprolitja, da ni bilo trocarske zveze, katera se je dosedaj res obistinila kot straža evropskega miru. Ta zveza imponuje in vsa prizadevanja Anglije in Italije, da bi se ta zveza razrušila ali okvarila s protitežjeni, bila so bivzvspešna. Na shodu Kromerižkem postala je vzajemnost mej Rusijo in Avstrijo še tesnejša in trdo skušnjo je prebila kmalu za tem, ko je 1'lov-divski preobrat odprl vir znanim usodnim dogodkom tovarišijo obsodili tudi moje današnje pismo, to lino kuvertovano pismo na etegantnem, pariumovaiiem papirji? Gospod urednik, jaz apelujem na Vaš e^ste-tični čut, na Vaš dobri okus! Vidite, z lepoto oblike Vam danes hočem imponovati, z obliko Vam hočem seči v srce. Kako ne bi človek ličen bil te praznike? Včeraj popoludne me je moja gospodinja pregnala z mojega stola, dala mi je za vse popoludne „eon-silium abeundi". Obrazložila je svoje besede nenavadno odločnost s tem, da je pred prazniki vse po sobi treba pospraviti v spodobno, lepo obliko. Dejala je, da mora okvire in zastore osnažiti od — recimo po slovenski — od „ivjnu. Vzdignil sem se torej in stopajočemu po širokih ulicah, šumela mi je po glavi beseda „oblika". Ne samo to. Tudi v oči mi je z vseh stranij sililo tisto, kar se imenuje oblika. Noben čas se na Dunaj i ne žrtvuje tako za obliko, kakor čas pred božičnimi prazniki. Neovržen dokaz za to je v tem času obraz „Nnschmarkta" — „snedenega trga". Ta trg je leto in dan neukusen, zlasti zavoljo svojih obsežnih in kričavih prodajalk. Okusna je šele stvar, kadar je kupljeno kuharica oprala in v ponev položila. Brej je ves trg malookusen. K) pa se primaknejo božični prazniki, pristopi tudi na na Balkanu, kateri so „crčme de la creme* 1885. leta Irf kateri bodo v svojih posledicah tudi 1886. letu zagotovili znamenito mesto vpovestnici, Bože daj! — v prid in napredek slovanstva balkanskega in splošnjega. Koliko se je uveljavil v prešlem letu narod slovenski? Toliko, kolikor je sam za se storil. Nič več in nič manj. Naše delo ni bilo brez vspeha. A to vodilo vzemimo si Slovenci tudi v bodoče leto, da je le to naše, kar si sami varu-rujemo in osvojimo! Prebili smo tudi 1885. leto in sicer ne umirajoči, nego ustajajoči. Bog, naše delo in slovaustvo z nami, da prebijemo tudi novo leto, tudi bodočnost, dokler zgodovina ne začne omenjati tudi naših del, del svobodnega in srečnega naroda! Q Deželni zbor kranjski. (IX. sej a dne 22. decembra 1 88 5.) iLMbO Poslanec Hren poroča v imenu upravnega odseka o prošnji mestne občiue Višnjegorske, naj bi se c. kr. okrajna sodnija premestila iz Zatičine v Višnjogoro. Poročevalec opomni, da se je jednaka prošnja za premeščenje c. kr. davkarije že 1. 1880 predložila deželnemu zboru in isti jo je priporo-čevaje odstopil c. kr., vladi, oziroma pravosodnemu ministerstvu. Prošnja se je vrnila, ne da bi se naveli razlogi, zakaj se jej n: ustreglo. Istina je, da se je pričelo poslopje, bivši samostan v Zatičini, kjer so uradi nastanjeni, rušiti in bode kmalu razvalina. Tudi leža Zatičine je nepovoljna, ker je strani glavne ceste, nema niti brzojavnega urada in saniu jednorazredno šolo. V Višnji gori pa je tro-fazredna Sola, telegrafski urad in mesto leži ob glav ni cesti. Tudi v Auerspergovi graščini, katera se je ravno zdaj popolnem obnovila, lahko sta novali uradniki. Poroč< valeč tedaj nasvetuje, naj bi se Ca kr. sodnija ;n davkarija premestili iz Zatičine v Višnjo goro. Potem pa naj bi se združile občine Tehanja vas, Gaber in Prapreče, ki spadajo /daj k sodiiji v Zatičini, s Trebanjsko sodnijo, izločajo pa naj se od Ljubljanske okrajne sodnijo okraja občine Gro iplje, U a ena in Slivnica ter piiklopijo Vlšnje-gorskemu Bodnijskemu okraju. Poročevalec Se posebno naglasa, dn se je prošuji Višoj-gorsko mestne občine sedaj pridružilo tudi devet kmetskih občin tega okraja, kar leta 1880 ni bilo. Konečno nasvetuje da se prošnja izroči vladi, oziroma pravosodnemu ministerstvu s toplim priporočilom, da jo uslisi Poslanec Svetec izjavlja, da rad privošči Viš: .... ida dobi imenovanj c. kr. urade v svoje metlo, :.Uo •' Ui'tla s tem zadovoljna, a deželni zbor ne more postopati jednostransko, prosilo je le deset občin, ne ve se pa, kaj poreko druge. Vendar je umestno, da se tudi poizve mnenje ostalih občin. Višnjagora je že jedeukrat prosila za tako premeščenje, pa ni bila uslišana, zdaj pa se v prošnji neso naveli deželnemu zboru novi uzroki, da bi se vnovič priporočala državni vladi. Govornik torej nasvetuje, da so prošnja Višnjegore iu drugih občin izroči c. kr 1 ladi brez posebnega priporočila. Poslanec profesor Šuklje pravi, daje poslanec Svetec v seji deželnega zbora dne 2. julija 1880, ko se je razpravljala i^ta prošnja mesta Viš-njegorskega brez pomisleka glasoval za predlog, da se prošnja s toplim priporočilom odstopi c. kr. vladi. Kje je tedaj razlog, da poslanec Svetec de-našnjo prošnje neče podpirati, ko d dovina pa kaže, da narod kateri nema razvitega meščanstva, ne more napredovati. Na Angleškem, kjer biva kulturni narod prve vrsto, stanuje v mestih 51% na deželi 49°/o prebivalstva. Pri nas na Kranjskem pa stanuje v mestih le 8n/(i na deželi pa 92°/fl prebivalstva. Meščanstvo gre posebno na Dolenjskem sedaj rakovo pot, deloma, ker so se zamašili prejšnji viri blagostanja, deloma, ker so se mestom odvzele uradnijo, to pa n. p Višnjlgori. i', zgolj osobnih razlogov. In vendar ima Višnjagora v zgodovini Kranjske gotovo častno ime že pred 400 leti. Gotovo tedaj zasluži, da jej deželni zbor kaj opomore, tedaj upa govornik, da se ne bode vzpre-jel predlog poslanca Svetca. »D.djo prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 31. decembra. V deškem deželnem zboru v tem zasedanji ne pride več na vrsto niti Trojanov niti Plenerjev predlog o jezikovnem vprašanji. Odsek, kateremu sta se izručila ta predloga, še ni začel meritorič-nega posvetovanja. Ker bode po Novem lotu trajalo zborovanje samo kakih 14 dnij, ne bode imel ; zbor časa rešiti tako važnih stvarij. Drugo leto se i bodota morala predloga tedaj z nova staviti. Pri posvetovanji o deželnem budgetu mislijo Nemci pro-j uzročiti hudo govorniško borbo. Vnaitje flržare. Turški državniki in diplomatični krogi v Carigradu so nekda prepričani, da se bode kmalu I sklenil mir mej Srbijo in Itol^ari jo. Manj opti-• mistično pa sodi o sedanjih dogodkih Carigradsko „snedeni trg" nekoliko poskušenj lepe oblike. Vse se tako priredi, da mika ter vabi preprosto občinstvo, kupuj* č' za svojo božično mizo. Se ve da merilo ni estetika; ako bi bila, občinstvo bi si poiskalo drugi „snedeni trg". Svoje poulično pregnanstvo sem večinoma prebil, stopnje od jedne knjigotržnice do druge. Postaja! sem pred izložbami in prebiral naslove knjigam. Uganil sem takoj, da so knjige in knjižice postavljene na ogled „ad hoc", za božič. Učene vsebine, Bicer izloži ne, morale so se za to priliko umakniti knjigam, katere je bolj priporočala lepa vez, lepa vnanjost, oblika, nego-li vsebina, soditi po naslovih in imenih pisateljev. Oblika je bila vse, in ne rečem, da zavoljo tega knjigo neso bile malo prikupljtve. Zlasti v jedni izložbi so se kozali na vrhunci časa — knjigovezi in njihovi pomagači. A baš ta izložba imela je ubogo malo dobrih del v sebi. Toda prodajalec, kakor je bilo videti pri uhodu svoje pro-dajaluice, imel je dobro kupčijo. Rekel sein si torej, da oblika vende--le ni prazen nič. Vprašal pa sem se, stoječ pred naslednjo izložbo, katera je po nujala osobito dela novejših nemških pisateljev v vsej eleganci, vprašal sem se: Ali vsa ta nališpana dela odvagajo prvega slovenskega pesnika, poezije PreširnoveV Dal sem si odgovor, odgovor v vprašanji: Ali vsa ta nališpana dela odvagajo le jedno jedino Preši m ovo pesen? Zato pa — v kakšni obliki imajo Slovenci svojega Preširna? .. . To sramotilno vprašanje me je gnalo, da sem hitreje stopal na svoj dom, ko so že svetiluice razsvetljevale velikomestni mrak. Preširen, ki je svojo svetovno slavo žrtvoval v svojem velikem rodoljubji za svoj slovenski narod, Preširen prebiva nam v izdaji Z obliko, skoro bi dejal, iz predpotopne dobe, te pa dandanes, ko bi se mu za male novce — ako bi se sploh pri Preširnovi poeziji smelo gledati na novce — dala lahko dostojna, vsaj okusna oblika! In niti nemarno ga, da bi ga brali, da bi ga dajali naši mladini, naše najboljše berilo! Sedel sem, da Vam, gospod urednik potožim pezo rodoljubne sramote, katero občutim sedaj, v času lepe oblike, praznične lepote! Vaš ostali izobraženi svet veseli se ta čas narodnih duševnih proizvodov v vnanji popolnosti, le mi Slovenci imamo Preširnove poezije v obliki, ki ne pristoja na nobeno božično mizo, tudi na najrevnišo ne! Gospod urednik, ne zavrzite mojega lepolič-nega pisma iu z mano vred voščite veselo novo leto tistemu, ki bode Preširnov zaklad priredil nam za bolji okus, pred vsem za nežne roke slovenskega ženstva! V e n d u s. prebivalstvo, katero misli, da se bode sedanja kriza vlekla do pomladi, potem m pa začne zaradi ori-jentalskih zmešnjav vojna mej velevlastimi. — Kakor je znano, se Srbi pritožujejo, da so Bolgari oropali Pirot in celo odpeljali veliki zvon. Da so ta poročila o bolgarskih grozodejstvih pretirana, če ne popolnem zlagana, še praviti ni treba. Že za vojne imeli smo dovolj prilike se prepričati, koliko je verjeti srbskim poročilom. Veliki zvon so Bolgari res odpeljali iz Pirota, toda ga neso uplenili. Bolgarski knez je želel seboj vzeti zvon, kateri je naznanjal prvi dan objavo vojne. Poprosil je cerkveno oblastvo, da zvon proda. Poslednje se tega ni branilo, a izjavilo je, da ne ve cene, ker je zvon darilo kralja Milana. Dovolilo je pa knezu odpeljati zvon, ceno mu bodo že pozneje sporočilo v Sonjo, ko izve, koliko je vreden, da ga plača. Poročila o protidinastičnem gibanji v Srbiji so nekda izmišljena. Iiazstrosili so te vesti pristaši vladne stranke, kateri hočejo na ta način pocrniti Hističa in njegovo stranko pri kroni. Ker po sedanjih nevspelnh že kralj spozna, da politika sedanje vlade ni prava, se naprednjaki že boje, da ne bi Ristič prišel na krmilo. S tem bi bili zanje medeni meseci pri kraji, z mameluštvom in denunciranjem bi ne mogli več dobivati mastnih državnih služeb kakor dosedaj. — Srbi se hudo maščujejo nad onimi Pirotskimi prebivalci, kateri so izražali svoje simpatije do Bolgarov, ko so ti bili v Pirotu. Nekaj so jih že pobili. Več Pirotcev je ube-žalo v Caribrod. Vas Orehovico blizu Pirota so Srbi popolnem oropali. Na skrivnem so prebivalci Pirot-skega okraja poslali deputacijo knezu Aleksandru, da se potegne pri srbski vladi zanje. — Srbski kralj ni vsprejel ostavke ministerstva, ker nikdo sedaj ne mara prevzeti vlude, dokler se ne zbolj-šajo vnanje zadeve, ter bodo vse stranke podpirale sedanjo vlado v vseh vnanjih vprašanjih. Skupščina se skliče še pred koncem leta po pravoslavnem koledarji, a se bode takoj po shodu odložilo zborovanje, dokler se konča vnanja akcija. Tedaj bode pa vlada poročala o svojem delovanji, potem pa najbrž odstopila. Sporazumljenje mej ruskimi carjem in bol-gavsklm knezom se ne bode tako hitro doseglo. Car še vedno črti kneza, če tudi ne tako kakor pred Bi'bsko-bolgarsko vojno. Zategadelj pa bolgarski knez tudi ne bode potoval v iVterburg, ker se boji,, da bi bil jako hladno vsprejet, kar bi škodovalo njegovi veljavi V Bolgariji. Odnosa mej bolgarskim knezom iti ruskim carjem morejo se, kakor se misli, le polagoma, po daljšem razvoji dogodkov, zboljšati, Kakor se govori, se je Giers obrnil z okrožnico do velevlastij, da bi se zopet sešia konferenca, ki bi se posvetovala o rešenji vaSioiBaaovninc-JtijsBi.«i£»a vprašanja. GMerfi predlaga, da naj bi se konferenca sešln v kakem drugem mestu, ne pa v Carigradu. Ruska vlada misli, da mnogo zavisi VSpeb posvetovanj od tega, kdo predseduje, Pod predsedstvom kakega turškega državnika, se ne bode dosegel nikak vspeh. Konferenca se pa tako hitro ne more suiti, pojasniti se more poprej notranji položaj na Francoskem. Dokler Francija ne dobi nove vlade, se ne more udeleževati posvetovanj konference. V Peterburgu se baje nadejajo, da se bodo VZhodnorumeliJ8ko vprašanje sedaj dalo lahko rešiti. Diplomacija bo že našla kako obliko za zjedinenje Bolgarov, katera formalno ne bode v nasprotji z Berolinsko pogodbo, pa bode vendar vztrezaia željam bolgarskega naroda. — Skoro vse velevlasti so že odgovorile na turško okrožnico o vzhodnorumelijskih zadevah. Vsi odgovori razen angleškega so po vsebini podobni. Velevlasti obžalujejo, da konferenca ni imela vspeha, zagotavljajo Turčiji, da bodo po svoji moči pripomogle, da se ta stvar ugodno reši. Svare pa Turčijo, da naj ničesar ne stori brez vednosti velevlastij, da se to vprašanj, še bolj ne zamota. Anglija je pa jako platouično odgovorila. Prihodnjega urejenja razmer v Vzhodni Rumeliji v odgovoru ni skoro nič omenila. Turčija bi najrajša, da bi se priznala personalna unija, drugo pa ostalo vse pri starem, toda Bolgari bodo javaljne s tem zadovoljni. lluska vlada je odredila, da morajo vsa inozemska delniška društva, ki so koncesijonirana v Rusiji, plačevati 3°/0 davka od dobička, kakor domača delniška društva. Pred včeraj se je zaključilo zasedanje francoske zbornice in senata. Poprej so se še dovolili nekateri krediti manjše važnosti. Nadomestilne volitve v onih okrajih, katerih volitve je zbornica zavrgla, bodo 17. januarja. Na ŠpaBijKkrnii so baje zasledili veliko zaroto. Zarotniki so hoteli odpraviti sedanjo vladu-jočo rodbino in portugaljskega kralja Dom Luisa de Braganca proglasiti za španjskega vladarja. Središče tej zaroti ni bil Madrid, ampak Lizbona. Razm6re v Ki rini se vedno bolj hujšajo. Po poročilih iz Hangona se po vsej deželi klatijo roparji, ropajo in požigajo mesta in vasi. Mej prebivalstvom vlada velik strah. Roparji čakajo celo na ladije na roki Iravadv. Parniki morejo le pod vojaškim varstvom voziti v Mandalav. 22. t. m. je nad Minkio veliko roparsko ladijo ujel velik vojni par-nik, kateremu zapoveduje mr. Pkavre, uradnik v Minkiu. )IS1. Iz I'ulj a 28. decembra. (K novemu letu.) In zopet je zatonilo v morje prošlosti jedno leto. Leto dnij je v življenji narodov, kolikor kaplja vode v širnem oceanu. In vendar je pri denasnjem času, ko se hitru živi jedno samo, kratko leto dosta dolgo, da more trajno upi i vati na bodočnost in osodo ka-cega naroda. Ali naj se ozremo danes, na pragu novega leta stoječ, v bližnjo minulost? Pogled ta ne more vzradostiti domovino in narod ljubečega srca. Cesta, ki jo imamo za seboj, ni bila gladka; hoja po njej neprijetna; po njej nam se neso stlale duhteče cvetlice, a ob robu njenem rastel nam je v izobilji osat in premnogo bodečega trnja. Po jarkih ob tej cesti so pa pohlepno prežali sovragi naši, da bi nas oropali onega, kar nam je na svetu najdražji, da bi nam iztrgali narodnost našo, kojo ljubimo iz globine plamtečega svojega slovanskega srca. Protivnik] naši so si ostali zvesti — premenili neso svoje taktike ni za las Laž in obrekovanje, prilizovanje in rotenje, nasilstvo in de-nuncija, vsa ta podla sredstva bila so jim dobra, da bi nas sramotili pred izobraženim svetom in da bi v ljudstvu našem zatrli sveti čut, ki ga je sam Vsegamogočni usadil v človeško srce — ljubezen do domovine. Drugorodnim preganjalcem pridružile so se domače izdajice, to so one zaničljive stvari, ki one-snažljajo gnezdo, v katerem so se rodile, ki plu- vajo v skledo, iz katere jedo, ki.....ali mimo, mimo, slika je pregnusna, da bi se mogli pri njej ustaviti. Obrnimo se do druge žalostne prikazni v našem narodnem življenji. Nesporazumljenje mej nami samimi nam je na mislih. Sinovi smo jedne in iste matere; vsi nosimo tudi to sladko zavest v prsih svojih; sreča naroda nam je vsem prva briga, težnje naše so si v svojem bistvu povsem jednake in ven-der se zgodi preuinogokrat, da se naša pota — ki vodijo proti jednemu in istemu cilju — križajo in da tako drug druzega oviramo, mesto da bi se pol-pirali; in to vse radi tega — ker se ne razumemo. V tem zadnjem oziru bilo je ravnokar prel teklo leto sila Žalostno. Vihar domačega prepira divja) je [)o Slovdriakiii pokrajinah, razburjeni valovi javnega našega življenja ploskali so kvišku svoje pene iu premetavali malo našo narodno ladjico sem iu tja, da se je bilo bati, da jo ne bi treščili pb nesrečonosno skalo iz razljutenega morja strlečo. Da, leto 1885 bilo je za narod slovenski leto boja, leta truda. Koliko želja je gojilo pred letom dnij vsako zvesto narodno srce in koliko se nam' jih je res spolniio?! O, to nerazumno, skrivnostno človeško srce! Kako malo je in vendar kako množico čutov ima v Bebi skritih. Iu če se mu spolni le mali del tega, kar je želelo srečno je. No naše srce i danes ne more radostiti se, kajti bratom našim izven Kranjske spolnila se ni niti jedna želja. In če boleha le jeden ud, trpeti mora celo telo. Naj pa danes radi tega tugujemo? Ne, Bog obvaruj! Uekriminacije in očitanja druzemu ne bi nič kasnila, še škodovala bi. Opati četno, da nam bode leto 188G pokazalo srečnejši obraz, upati čemo, da čaka naroda našega v bližnjej bodočnosti milejša osoda, upati čemo, da bode slednjič sjet previdel, da narod slovenski zasluži — če ne z ozirom na njega število, pa z ozirom na njega naravno nadarjenost — da se postavi, kot jednakoprtveu v jedno vrsto z drugimi narodi avstrijskimi. Da pa to dosežemo, treba je, da le nam spolni jo te-le tri želje: Tuji svet naj pride do spoznanja, tla se je nad nami hudo pregrešil, ker nas jo slabo sodil in nam krivico delal, rod domačih izdajic naj izgine izinej naroda našega, — in mej nami samimi naj se utabori Lepa harmonija m blagi mir, hidra prepira pa naj bode pregnana od nas na vekovečne čase. To so tri želje, ki jih gojimo ob nastopu novega leta — in ti, dragi čitatelj, jih gojiš gotovo z nami — in ako se nam spolnijo te želje, praznovali bodemo 1. januvarja 1887 v resnici „arečno novo leto"! .«^v,|ot-HČ. Iz Zagreba 30. decembra. JIzv. dop.j Danes bila je volitev v Novem, katero je dosedaj zastopal pokojni Ivan Vončina. Izvoljen je kandidat nezavisne stranke, bivši ban, Ivan Mažurani d, s 86 glasovi. Izid volitve bil je že naprej gotov, ker je Primorje vse opozicijonalno. Na Baniji kandiduje Pavleković, veleposestnik v Zorkovci. Ker je kaudidat večine, ga vlada z vsemi silami podpira. Podžupan Kovačevie poskuša na razne načine pridobiti si volilce in tako novih zaslug. Nekim pošilja pozive v hišo, da naj glasujejo za Pavlekovića, druge zove k sebi v urad, pa jih skuša pregovoriti, tretjim obeča to in ono, ako bodo za vlado glasovali. Je li bode vspel, to bode pokazala volitev, katera je na 7. januvarja razpisana. Ker vlada izbranega župana Varaždiuskega ni potrdila zato, ker je opozicijonalec, je na novo izbran sodnijski svetnik g. Femenič županom Varaždinskim. Vlada ga je tudi potrdila, ker je bil zrni-rom jako lojalen in ker je obečal, da bode tudi tak ostal. Staro leto ide h koncu, pa nam se za novo obeča dosta novega. Kakor piše ,A'gr. Ztg." bode početkom novega leta stvar glede kameralnih spisov definitivno rešena. Mi sodeč po tem, kar se j" dozdaj godilo, nemarno upanja, da se bode koristno za Hrvatsko rešila. Morebiti bodemo dobili nekoliko nevažnih spisov nazaj, ali večina, in mej temi naj-važneji, ostali bodo gotovo v Pešti. Početkom novega leta počel bode izhajati v Zagrebu nov beletristični list „Balkan". Urednik mu bode znani pesnik A. Harambašić. Za program novega političnega dnevnika „Agr Tngblatt" se še sedaj točno ne ve. Da bode zastopal stranko cen-truma, to je gotovo, ali ravno zato se ne ve njegov program. Geutrum namreč ima, kakor nekateri mislijo, za svojo podlogo elaborat Živkovićev, dočim drugi trde. da je vzel za podlogo svojega programa govor grofa Sermage-a v budgetni debati. Grof Ser mage izjavil je v „Pozoru", da bode on odgovoren samo za ono v novem dnevniku, kar bode s svojim imenom podpisal. Zaključujoč iz tega, vzel bode centrum za svoj program valjda elaborat Zivkovićev. Predstojnik naučnoga oddelka deželne vlade namesto pokojnega Vončine še zdaj ni imenovan. Do zdaj ima največ šans dr S. Spevec, profesor na Zagrebškem vseučilišči in podpredsednik sabora, in govori s<\ da jo njegovo imenovanje že k presvetlemu cesarju na sankcijo poslano. Zagreb dobi nov trg. Vrlo potreben je bil tu trg v Iliri, naiživahnejših in največjih ulicah v Zagrebu. Motni zastop je to tudi uvide), pa je hotel od oskomptne banke kupiti njeno zemljišče v Ilici. Ker je pa eskomptna banka za svojo zemljišče preveč zahtevala, bode se to zemljišče na temelji zakona za mestO Zagreb razsvojilo iu ondu nov trg odprl. S tem trgom postavil si bode mestni zastop trajen spomin, mestu Zagrebu pa storil veliko korist. Alfa. LJomaee stvar!. — („Slovencu" v odgovor.) — Pred-včeranjem smo naznanili po poročilu, katero smo dobili, da bode „Ljubljanski List", ki je skoro dve leti delal zdražbe iu sejal prepir mej nami, /. novim letom prenehal izhajati. „Slovence'' se je tega našega naznanila polotil in hoče najti nekak kavzalni neksus mej prenehanjem „Ljubljanskega Lista" in postopanjem odločno narodne stranke, odnosno njenega glasila „Slov. Naroda". Kakor je to že pri njem Od nekdaj navada, obrača prav svetobliusko oči proti nebu ter na ves glas hvali Boga, da ni tak kakor mi. Učita nam nedoslednost in trdi, daje naša odločnost v narodnih zahtevah bila le „nekak amerikanski humbug". — Na to le sledeči kratki odgovor : Kaj je načelnika deželne vlade kranjske napotilo, da opušča slovensko večerno prilogo nemškega uradnega lista, ni nam znano in brigamo se tudi prav malo zato; to pa vemo, da bi tudi daljše njeno izhajanje ne imelo istega vspeha, katerega so na Turjaškem trgu in nekaj časa tudi v „S1 o vence vihu krogih pričakovali in tako živo želeli. Naš narod je preveč probujon in presamosvesten, da bi le za trenotek bilo mogoče odvrniti ga splošno od odločnega boja za svoje pravice in svoj obstoj iu porabiti njegove moči za druge — na imenovanih dveh krajih — pač zelo različne namene. In prepričan naj bode „Slovence", da bode naš list, kakor doslej, tako tudi v prihodnje brez ozira na desno in levo vedno odločno zagovarjal vse narodne tirjatve in brc zožimo proti vsakemu branil narodne pravice. Pač pa je Splošno znano, da so se bili v „SloYcnč'vihu krogih v komaj preteklih časih prav nedvojbeno postavili na stališče tako zvane „elastikea in da se je njegov patron gospojd kanonik Klun nekaj časa kar topil na žarkih milosti, ki so izhajali iz dvorca na Turjaškem trgu. To naj pomisli uredništvo „Slovenčevo" in potem sklepa, kje je nedoslednost in kje humbug. — (Gosp. Emil Gutmann) imenovan je definitivnim pristavom pri finančni prokuraturi v Ljubljani (IX. razred). — (Imenovanje.) G.Valentin Kosovel, carinski asistent na Krku, imenovan je carinskim oficijalom v Trstu. — (Vladni svetnik dr. Valenta), do sedaj predsednik mestnemu zdravstvenemu svetu, odložil je, kakor čitamo v uradnem listu, dotični svoj mandat, ker se je nedeljska komisija sešla brez vednosti tega specijalnega sveta. Menimo, da je ta občutljivost na popolnem napačnem mestu, in več nego čudno bi bilo, ko bi župan Ljubljanski ne smel sklicavati komisije, obstoječe iz mestnih odbornikov in uradnikov, brez vednosti zdravstvenega sveta. Vladni svetnik dr. Valenta ravnal bi bil pravilneje, da je sklical sejo zdravstvenega sveta v posvetovanje proti koleri. A tega ni storil, dasiravno ga je nekdo v tej zadevi celo interpeloval. Torej še je-denkrat: Neumestna občutljivost! — (Odbor družbe sv. Cirila in Metoda) imel je 30. decembra sejo. Posvetoval se je o došlih mu dopisih od raznih poddružničnih odborov: (Maribor, Konjice, Trst, Metlika, Grad pri Blelu, Gradec, IUidolfovo,) kateri so naznanjali, da vlada iz formalnih razlogov pravil ni potrdila. Odbor je rešil rečene dopise in sklenil, razglasiti navod za ustanavljanje poddiužnlc in preskrbeti potrebnih tiskovin. Tajnik poroča, da se je ustanovila poddružnica v Trstu in na Bledu na Gorenjskem. Gosp. župnik Miha Leudovšek iz Makol nabral je 9 gld. in poslal družbi. V Š m ar t ne m pod Šmarno goro ustanovila se je poddružnica, v Motni k u se pa snuje. — (Celjska poddružnica družbe sv. Cirila in Metoda ) Pravila te poddružnice je sedaj ministerstvo notranjih zadev z ukazom z dne 16, decembra t. 1. št D),845 potrdilo s tem, da ne najde uzroka, zakaj bi naj ustanovitev prepovedalo. Da se torej voli odbor in da moro poddružnica začeti dobivanje, vabilo se vsi prijatelji skmmske šole k pristopu in k občnemu zboru, ki bo v nedeljo 3. januvarja 18815 popoludne ob treh v čitalnici Celjskoj. — (V Trstu) zaprla je policija te dni la-honskega agenta Scotti-ja, ker je na galeriji mestnega zbora kričal: ,.Kvviva Itaskovič, morte a Na-bergoj!" Ko so ga v zaporu preiskovali, našli so pri njem irredentovsko veleizdajsko proklamacijo. — (O koleri) lahkomiselni ljudje še vedno raznašajo vzneniirjujoče vesti. Da ne bo nepotrebnega strahu, povemo še jedenkrat, da je ni niti v Trstu, niti kje drugoj na Slovenskem. — (Prot. dr. Bogišić) dovršil je državljanski zakonik >;a Ornogoro, a glede izdanja stavil nekatere predlog.Kadar slednje knez odobri, začne se zakonik takoj tiskati v tiskarni na Cetinji. Pričakovati torej smemo, da v bodočem letu dobimo to za slovansko pravo velevažno knjigo. — (Petardo) vrgel je pivdvčeraj zvečer dosedaj šo nepoznan zločinec v sobo občinskega zastopnika A. Valečeco v Bregih pri Ivanić!. Petarda se je razletela in Valečeca smrtno ranila. — I Vabilo) k veselici, katero priredi Narodna čitalnica v Vipavi v petek 1. januarja 1886, na novega leta dan v svojih prostorih. Spored: 1. Heidrich: „Želje Slavjana." možki zbor. 2. „#e je dan," popotnica. •'!• HeiOrich: „Slovo," 4. Kocijančič: »Danes tukaj, jutri tam." 0. „Starost, slabost," šaloigra. G. „ Zakaj bi jaz župan ne bil?" Komični prizor s petjem. Začetek ob pol 7. uri zvečer, Ustopnina 30 kr., sedež 20. — (Na vseučilišči v Zagrebu) razpisana je stolica za slovansko filologijo s posebnim ozirom na hrvatsko-srbski jezik in literaturo. Plača rednemu profesorju 1800 gld , 859 gld. stanarine in 5 petletnic po 200 gld., izrednemu profesorju pa 1400 gld. in 300 gld. stanarine. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Celovec 30. decembra. „Klagenfurter Zeituug" zanikava vest o jezikovni naredbi za Koroško. London 81. decembra. Ker se je dognalo, da sudanski Arabci -90 lUtdeČem morj dobivajo orožje, dobile so angleške vojne ladij e ondu nastavljene ukaz, da obali zastavijo. London 30. decembra. „Bureau Ren-ter" brzojavlja iz Kajire: General Stephenson napal je v 30. dan decembra sovražnika, da premagal in potem zašel Ginnis. Sovražnik beži, konjica ga preganja. Zaplenili dva kanona in 20 praporov. Jeden angleški Častnik mrtev, jeden častnik in 20 mož ranjeoih. Izgube sovražnika velike. Ljudsko sredstvo. Moll-ovo „ Francosko žganje* daje ravno tako uspešno kakor ceneno sredstvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah ia ulesih. Cena steklenici 80 kr. Vsak dan razpos.lja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrečuo Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (11-9) Tu|cl: 30. decembra. Pri Nloiins Dr. Curti z Dunaja. — Omahen iz Litije. — Jančar iz Šmarja. Pri .«»IJ« i: Theimer z Dunaja. — Komjanec iz Kočevja. — Del Necro iz Ljubljano. I'mrl i so v Ljubljani: 29. decembra: Meta Pogačar, dninarica. 85 let, Kravja dolina št. 11, za starostjo. 30. decembra: Leopold Koželj, sedlarjev sin, 1 mes., Pod trančo št. 2, za božjastjo. V deželnej bolnici: 28. decembra: Franc Srovec, delavec, 66 let, za starostjo. Meteorologično poročilo. i ■ i RODOVINA FR. KS. SOUVAN™ želi (765) !U [D vsem sorodnikom, prijateljem in znancem i VESELO MLADO LETO. V Ljubljani, dne sv. Silvestra 1S85. lc=l|t=3|c=i|t^|.=^lalCT|t^l^J|cr^^ ^^^^^^ sorodnikom, prijateljem in } Vsem znancem vosci \ veselo k srečno novo leto !Mat. IKIreč, (766) dež. tajnik. CHAMPACNE **** A7ALA a C 0. <*l»vmt zaloga v Ljubljani pri . . g, PETEB i.assmli-u. Varstvena znamka. s* 1 Caa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-kritn v mm. 30. dec. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvećer 730-43 mm. 730 09 mm. 732-88 mm. - 9-4° C - 5 4" C - 5-0« C si. sev. si. svz. brezv. obl. snež. obl. 1*10 um. snega. Srednja temperatura — 6"6°, za 3-7' pod normalom. D-CLnajsIra, "borza dne- 31. decembra t. 1. (Izvirno telegrafično porodilo.) Papirna renta..........83 gld. 75 kr. Srebrnu renta..........84 „ — „ Zlata renta...........110 „ 70 , r>°/0 marčna renta.........100 „ 70 „ Akcije narodne banke....... 872 p — Kreditne akcije........ London , ........... Srebro......... Napol........... C. kr. cekini . . ....... Nemške marke . ,...... 4°/0 drtavne Brećko iz I. 1854 250 gld. Državne srečko iz I 1864 100 gld Ogrska slata renta 4°/0 . . „ papirna renta 5°/0 . ... . . 5g/0 štajerske zemljišč odvez oblig- . Dunava reg Brećke B°/, 100 gld. Zemij.'.ć avstr 4,/I°/0 zlati zast listi . Prior, oblig Elizabetine zapad železnice Prior, oblig Ferdinandove Bev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfov ■ srećke.....10 , Akcije anglo-avstr. banke 120 „ Trammw:y društ. vel). 170 gld a. v. . . za trpeče na prsih in plučah. Neogihnn potreben zoner kaielj, hripavoat, zasllzenje, katar in oslovski kašelj. 2h take, ki /.'-i- dobiti čist In krepek glas, za skrofclj-naate, krvične, slabotne, blodične In krvi-revne je sok kranjskih planinskih zelišč, B^jT s porifoNforiio kislini apnom in ii-lv/.om poiiic-NUii. ":->,Mz Lastni izdelek. Cena 56 kr. Dobiva se v (673—8) LEKARNITRNKOCZY zraven rotovža v Ljubljani. ■■ Razpoiilja se vsak