174. številka. Ljubljana, vtorek 1. avgusta. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. I«haj a vsak dan, izvzeniši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske delele za celo leto lfi gl*# t'ske časnike, ker tako raz- • kačeno zoper Ruse in Slovane sploh pišejo. Avstrijska nvtiterijn9 novi Uhacijevi kanoni, bodo, kakor „V. L." iz Dunaja poroča, uže v kratkem času gotovi. V n it nje «lr£uve. O ilttmutti/i sodijo ruske novine, da bode kadar njen čas pride, to je, kakor brž Srbija nekoliko bolj prodre, tudi v boj s Turki stopila, potem i Grška ne more izostajati in orijentalno vprašanje se bodo končno reševalo. Kakor „VVien. Tagbl." poroča, je tjrikn, vlada spisala spomenico na velevlasti, da mora tudi ona v vojsko s Turčijo stopiti. Grški oficijalni časnik v Atenah ostro odbija vest, da bi bila grška v Carigradu izrekla svojo nevtraliteto. Iz Mtnvktt-st* poročajo magjarsko-nemški viri (torej negotovi), da je 70.000 muhamedanskih Čerkezov vzdignilo se na Ruse in prepodilo posadke. To je zelo neverjetno, ker večina Čerkezov je izselilo se in divja v Turčiji, drugi pa so razo roženi. Kar si Magjar žerli, to vidi da je. O turi/.fifi sultanu Muratu V. nij še za gotovo znano, ali so ga „samomorili" ali ne, ali je na ostrupljenji uže umrl ali ne, nW. Tagbl." pravi le, da njegov brat H a m i d samo zavoljo tega nij še za sultana postavljen, ker nij še z ministri dogovoril programa. Drugi pa ugibljejo, da morda Murata V. še — nikoli bilo nij, ker ga nij nikdo videl." Dopisi. Iz II■*<'>.U* 29. jul. [Izv. dop.] Denes zjutraj je umrl od vseh stranij čisljan narodnjak veliki posestnik, srenjski odbornik, ud „glasbene matice" ustanovnik „Slovenske ma- tistem trenotji vstopeča Berta, ki je uže pri pol odprtih vratih nekoliko časa poslušala. „0, povprašujem gospodičino Olgo, če me ima kaj rada?" odgovori Česelj počasi izpuščaje jej krilo. „No, in ona — V" „Ne pravi ničesar." „Ničesar? Olga, kaj nemaš rada gospoda Česlja ? Povej!" sili mati medeno. Olga na stran obrnena šepeta nekaj nerazumljivega, potem pa pošasi odhaja. Berta postopi na prste in Česlju oproč se z roko na ramo pošepeta mu medeno t uho: „Molčati — saj veste — pravi se tudi priznavati." V sobi je bilo uže mračno po kotih, ko si Česelj domisli, da bi bilo čas posloviti se. Berta neče di\lj zadrževati; saj imaužo davno in nekaterokrat zagotovljeno, da jutri zopet pride in potlej še in še vsak dan in tudi to jej je celo prav, da ta prvi obisek je pri kraji, predno še 'mož prida domov; kajti vedeti še vaudar ne more kakšen obraz bi on naredil, tiče" in več druzih narodnih društev komaj 40 letni g. Martin Zelnik (bratič ljubljanskega trgovca Jožefa Seuniga) na Malemvrhu št. 15. Pišečke župnije pri Brežicah. Ranjki bil je izobražen kmetovalec iz nekdanje ljubljanske kmetijske šole na Poljanah, prijazen podpornik vsem ubogim in steber nekdanjega političnega slovenskega društva na Globokem, eploh dosleden narodnjak iz prepričanja, cvet kmetske inteligencije, ki je sosedom dobre izglede dajal, skala, ob katerej so se razni takozvani ustavoverni napadi razbi i. Še letos spomladi v svojej bolezni dobil je od štajerskega konjerejnega društva v znak izvrstne konjske izreje in plemena „brončno medaljo". Žalibog je zapustil marljivo vdovo brez otrok. Da bi ga vsaj ona po svojih močeh nasle-dovala. Naj počiva mirno v spominu vseh Slovencev! Iz Nt uro«« trffit pri Ložu 29. jul. [Izv. dop.] Pretočeni četrtek 27. t. m. je bil v našej tihej dolini sijajno veličasten dan — praznik, kakor ga še vsako mesto ne obhaja — slovesnost, katera je le mogoča v takem kraji, kjer iskrenim narodnjakom bije, gorko bije srce za blagor učečej se Šolskej mladini. * Naši domorodci namreč so bili tako velikodušni, da so napravili šolskej deci o koncu leta „prvo šolarsko veselico". In ta je bila res velikanska v vsem obziru, odlična in uzorna, da jo bodo pomnili otroci do starih dnij. Udeležili so se je pa tudi mnogi starši in vsa gospoda loška. Da celo svitla kneginja naša je počastila veselo družbo s svojo navzočnostjo. Po prijaznem holmu, kjer je bil izlet je rajala mladina, pokrepčavša se prej, se ve da nekoliko z boljšimi jedili in pijačo. Kako lepo jo je bilo gledati! Zdaj so skakali in se igrali, zdaj peli in deklamovali, zdaj zopet glasni „živio" klicali, da je le prehitro razgrnil mrak svoj temni zastor črez v radosti se topeče, nedolžne stvarice po zelenej travi. Po končanej tomboli, pri katerej je večina dece dobila male dobitke, poklonjene od dobrotnih rok, uvrste se za prekrasno, vihra-jočo zastavo, ter odrinejo v najlepšem redu, od godbe spremljani, proti domu. Pa tudi udeleževalcem veselice se je bralo veselje na obrazu in naroden duh je vejal mogočno mej njimi. Spominjali so se naših za narod se borečih pradedov, proslavljali so slavnega Preširna in ob jednem tudi ne pozabili slovanskih bratov na jugu — vse znaki zvestih sinov majke Slave. — Tu pa nikakor ne morem zamolčati posebne pohvale, ki jo v prvej vrsti mej dobrotniki zaslužiti gospici Vilhar in Heine, koji ste po načrtu gosp. Verdovca res tako prekrasno zastavo napravili. Slava pa g. učitelju Žirovniku, ki je sprožil prvi misel za veselico in si toliko prizadejal z nabiranjem darov. Pa saj njega kot aranžerja celej veselici, najbolj slavi sijajen izid svečanosti. Vsem blagim prijateljem šolske mladine pa naposled zakličem prav iz srca: živeli! — f. I k IMuittJti julija [Izv. dop.] (Dve slavjanski slavnosti na Dunaji.) Ne morem si kaj, da bi vam ne opisal dveh slavjanskih slavnosti j, ki so se vršile v teku jednega me seca na Dunaji. Akoravno je nekaj časa uže minulo, kar so se praznovale, vendar je veli-kansk njih vtis v prsih vsacega udeleževale* še takov, kot da bi se bile vršile stoprav včeraj. Vsak, kdor je imel priliko navzoč biti pri jednej ali drugej svečanosti, moral se je uveriti, ka ideja Slovanstva vidno in vedno napreduje celo mej na Dunaji živečimi Slovani, ka se v majki Slavi raduje i navdušuje Čeh, Rus, Slovenec, Srb, Hrvat, Poljak, Slovak, Bulgar. Slovanski milodoneči zvuki morali so slehrnemu otajati srce, morali so ga dvigniti za vnimanje slavjanske ideje, marali so osamelega Slave sina pridružiti veli kej slovan-skej rodovini, tako, da se je čutil nakrat v sredini lastnih svojih bratov pazno, poslušaje mile glase pesni slovanske Vile. Prva bila je slavnost svatojanska v pro-speh društva „Komenskega". Društvo „Ko-menski" je češko ter ima blag namen, na Dunaji, ker je uže nad 150.000 Čehov nastanjenih, osnovati češke Šole. Prav za prav bi morala to vlada storiti, ako bi bila vneta za napredek i kulturo vsacega posameznega naroda v drŽavi. No, saj veste, da je Slovan v Avstriji le za to, da služi Nemcu i Magjaru, plačuje neznosljive davke, a da ima v narodnem oziru pravico i prednost zelo malo ali nobenih pravic imeti. V ta dobrodejen namen osnovalo je slov. pev. društvo združeno s češkima pevskima društvoma Luinirom in Slaviljem slavnostno zabavo za 18. junija, ki se je istega dne uže ob 4. uri po polu dne v Zoblovem vrtu v Ftlnf-hausu pričela. Srce se ti je razonelo videti dragocene slovanske trobojnice vihrati na vrtu. Odborniki slavnosti, v narodnej obleki, preko ram se širocimi slavjanskimi trakovi sprejemali so prišlece, slavjanske melodije, ki jih je svirala godba, slovanske pesni, slovanski govor v vseh narečjih, vse to je moralo navdušiti. Občinstva seišlo se je jako Veliko, tak6, da je v tretjem delu zabave, ki je bila v zelo velikej dvorani, primanjkovalo prostora. Pele so se sledeče pesni z mnogo natančnostjo: „Staro če S k a" od J. N. Škroupa, „Vlasti" od Fdrchtgott-Tovačovskega, „Utonula" od P. Kriskovskega, „Venček slovenskih narodnih", „Wiosna" od Zien-tarskega i „Pfijde jaro" od F. Tovačov-skega. Vsaka teh pesnij bila je sprejeta obilnim aplavzom i velikim navdušenjem. Tretji del programa obsegal je ples. Tu si videl rajati krasen spol večinoma Slavjan-ke! Saj se je le malo čulo nemškega govora i čuditi se je bilo, kako je mogoče tii na „nemškem" Dunaji najti toliko izbornih Slo-vank, popolnem zavedajočih se svoje narodnosti vedno le slovanski govoreč, ko sem vendar bil pri toliko veselicah na Slovenskem, ker je naš nežni spol le po nemški govoril razen vrlih Lasčank, pri kojih sem opazil, da se najbolj ogibljejo nemškega govora. Da bi našle dosti posnemovalk! Na redu bili so tudi slovanski narodni plesi, kot je beseda, sou-sedska itd. Nepopisljivo lepo je bilo gledati, kako je prešinilo vse društvo, zlasti nežni spol vrtiti se i kolobariti v domačem plesu. Kdo bi si bil domišljeval, da se more Človek na Dunaji v tako vrlo narodnem duhu razveseljevati ! Druga slavnost bila je na spomin ss. bratov Cirila in Metoda, dne 5. jul. pri „črnem orlu" v Doblingu, Kako naj bi vam opisal to izborno zabavo? Še zdaj mi je srce polno najglobokejših vtisov, ko se spominjam nepo-zabljivih uric, ki sem jih doživel ondašnji večer. Še zdaj mi done* mili glasovi pesnij slovanskih, še zdaj mi utriplje srce, ko se spominjam krasnih slovanskih melodij. Dozdeva se mi, da jih še slišim; dozdeva se mi, da Še gledam, kako se vzdigujejo prsa nežnim in burnim glasom prisluškujočim. Še zdaj čujem neizmerni rokoplesk, neprenehane „slava-, ži- kaj bi rekel in dejal in morda tudi počel v Bvojej trmi, ko bi£ nenadnega obiskovalca za-lezel v svojej hiši? IV. Berta je bila zadovoljna o prvem Čes-Ijevem obiskanji. Po njenih mislih je on človek prav priljudnega, dvorljivega in prijetnega vedenja; čeden, čvrst mladenič, in kar je najvažneje, sin odlične, premožne rodo-vine meščanske: tedaj njej za zeta čisto po srci. Ali Olga, — to jej je očitno, če ravno nerazumljivo — ona nema srca za njega! Če dobro preudati, to brž, iz prva uže nij tolikanj napačno. Saj, toliko je denes izpoznala Česlja, da se bo držal nje, da je zelo zaljubljen v njo; drugič sama iz svojih skušenj ve tudi to, da prilična, ženskina opora nij neomestna, da marveč še le toliko bolj priganja in privezuje čestilca; in na zadnje pa za tacega hčerinega vedenja ona sama vjame kako kratkočasno trenotje. Česelj jej je prav prijetno dvoranil. Kaj bi ne smela časi Ožiti mulo radosti. Moj bog vendar, kaj pa ima od svojega starega, vedno rentačečega moža? Vendar tako, to se ve\ ne morejo na dolgo trajati tako važne, hčerino prihodnjo srečo odločilne razmere. Pred vsem treba, da se Robert sprijazni z mislijo na Česlja in drugič, da temu ljubitelju tudi Olga nakloni svoje srce. Da doseže to 6boje, o tem Berta najmenj ne more dvomiti. V ta namen hoče uže sama storiti, kolikor je na njej; vendar lepo počasi, da se kaj neprenagli. Počaka, da posname iz njenega in njegovega vedenja, koliko bo treba njej še poprijeti in potežiti. Tako Berta to pretehtuje po Česeljevem odhodu, dokler pride Robert domov. Mož je popolnem prijazen ženi, kakor bi bilo najbolje sporazumljenje mej njima. Berti upanje za polovico porase. Ali jedna je, ki jej nij tako lehko pri srci — Olga ! Po tako nenavadnem, denašnjem doživetji, ko pride v spalnico, začno jej silno hude misli buriti po mladej glavici. Tam nasproti ima ljubčeka, ki jo tolikanj ljubi in ona njega; tu na domu je denes obiskal jo drug, ki zagotavlja, da jo ravno tako ljubi! Tega jej žele% priporočajo, silijo, tega hočejo mati; o onem razun nje same še nihče ničesar ne ve, ona si niti ne upa besedice ziniti o njem, najmenj svojim starišem. Ta je odličen, slaven, bogat meščan; on učenik — druzega ne ve". Ona temu Žena — in onemu —? Olga se zamisli in obsloneč tam na oknu precej časa premišljuje. Vse, kar so jej mati priporočevali in hvalili na tem, stopa jej tako živo, tako spodbudljivo in zapeljivo pred oči; taka sreča taka razkošna sijajnost se jej sliče pred dušo, da uže skoraj ne ve, kako, kam naj bi se odločila; da uže meni, da mora mater ubogati, da —. Kar v tistem hipu ozreč se zagleda v nasprotnem oknu zasvetlikati se lučico, ki svojim krotkim žarkom ravno tako hitro razjasni in razdani mrak, ki jej je zdaj nastajal v srci. „Pa onega, Svitana ljubim tudi jaz, tega Česlja pa ne maram !w vzdihne poluglasne in kakor sramovaje se svoje nestanovitnosti, za-I krije si obraz. Solze jej rose v očeh, ko črez, nepričakovano mnogo. Vse više stanove videl si tu zastopane. Slovanščino si lehko slišal v vseh narečjih govoriti. Izmej odličnih Slovencev bili so navzoči: g. prof. Stritar, g. dr. Turner, bivši profesor na vseučilišči v Strassburgu, g. dr. ^Srnec, g. prof. Detelja in dr. Tudi slovenskih vseučiliščnikov se je obilno število udeležilo. SI. odboru slov. pev. društva izrekamo javno najgorkejšo zahvalo za blagovoljno naklonitev prostih vstopnic, koje je omenjeni odbor baš pri tej veselici mnogo mej slovenske vseučiliščnike razdelil. Značaj obeh slavnostij bil je občeslovansk. Da se torej ideja Slovanstva ukreplja, je glavno In najboljše sredstvo petje, in slovansko pevsko društvo dunajsko, akoravno je pri njem največ Čehov, vrlo se zanima za vse tu bivajoče Slovane in ako so jedenkrat uresničijo želje vsacega za Slovanstvo gorečega rodoljuba, imelo bode premnogo zaslug za to — dunajsko slovansko pevsko društvo. Želeti jo torej temu pevskemu društvu tudi za bodočnost najsijajnejših vspehov! Radoslav P. IK ltii«ij<» 20. jul. [Izv. dop.] Pišem vam zopet neliko javljenj od ruske srede, katera najsijajneje dokazujejo, koliko se tukajšnji narod zanima za osodo borečih se Jugo-slavjanov. Razen slavjanskega komiteta v Moskvi s svojimi podružnicami po vseh večjih mestih je, kolikor je meni znano, sanktpeterburSki „dam-skij kružok" največja korporacija, katera vso svojo delavnost posvečuje slavjanskemu vstanju. Ta korporacija je uže darovala več nego 50.000 rubljev vrednosti za razne potrebščine srbske armade. A dozdaj so darovale večjidel samo st. peterburške aristokra-tinje. Za to predsednica krožka" apelira v razposlanem vsem listom pisma na radodarnost ruske ženske sploh, katero je pisano, kakor more pisati samo ženska, prešinjena sočutjem k največjim težavam sorodnega ljuda. Stavjansko blagotvorno društvo v Moskvi organizira tudi sanitarne od dele za v vojski Srbov i Črnogorcev, in prosi v to ime materijalne pomoči pri ruskem občinstvu. „Moskovsko medicinsko obščestvo", katero se je obrazovalo komaj pred necimi tedni, poslalo bo iz svoje srede zdravnika, katerega bode preskrbelo z vsemi medicin- skimi sredstvi, da bi mogel na tak način tudi družim uže na mestu sočim zdravnikom pomagati s svojim orodjem. To se bo zgodilo na stroške členov društva. S sredstvi, ki so došli po nabiri v redakcijo „ St. peterburskih Vjfrlomostej" obrazuje se sanitarni oddel iz 3 zdravnikov in B milosrčnih sester, kateri se bodo skoro odpravili na srbsko bojišče. Organizacijo tega oddela prevzel je prvi ordinator st. peterb. klinike F. G. Flerov. V Libavi, v Ostlandiji, opravljala je ruska kolonija kopajočih se tam mrtvaška opravila za ubitimi na slavjanskem jugu, in pri tej priliki sobralo se je 70 rublje v za ranjene Srbe; tudi tamošnji pastor je začel zbirati dare za Slavjane. Iz Penzenske gubernije piše se sledeče: Dopisnik je srečal ogromni voz, na katerem je bilo naloženo prtov, srajc, jopičev itd., sploh obleka. Na vprašanje, kam vse to pe-Ijajo odgovoril je voznik: „Fito d ari kmetov penzenskega okroga v prid Ilercegovincem, potrpevšim od slavjanske vstaje. Vozim v policijo, da bi se od tam odpravilo, kamur ide." Slavjanska vstaja na jugu prešinila je vse plasti društva našega. Domače stvari. — (Za Srbe.) Na prvi poziv smo uže nekaj šarpije (ali cufanja) in starih platnenih stvarij za obvezavanje jugoslovanskih ranjencev dobili. Ta teden odpošljemo prvo, oni teden drugo odpošiljatev. Zato v novic povsod po domovini opozorujemo zlasti Slovenke naj zbere kaj in pošljejo nam. Vse prav pride. — (V Srbijo) je šel, kakor so nam poroča, izmej slovenskih zdravnikov tudi dr. Karel Lipold zdravit ranjene vojake. Živio! — (Keglanje na korist dramatičnega društva) Čujemo, da se bode sredi meseca avgusta „pri kroni" v Gradišči pričelo. Upamo, da bode udeležba jako živahna, ker ima to važno društvo mnogo prijateljev. Ker je tudi krčma dobra, naj se kegljalci obilo udeleže te „borbe." — (Benefica gosp. Stiicklna) bode ti. t. m. na vrtu čitalničnem z zanimivim programom, kateri se bode še objavil. — (V Gorici) vršili so so te dni na obeh srednjih šolah izpiti zrelosti (matura). "vijo-, vyborne-, horoše-" klice iz stotine in zopet stotine grl. Še zdaj vidim raz vneta lica krasnih gospoj in gospic, radosti žareče se oči mladeničev in mož, v globino mislij in čutstev utopljenega pesnika. Takov velik vtis prouzročile so pojedine točke programa na odlično, mnogo stotin broječe občinstvo v velikej, krasnej dvorani rčmega orla". Naj preidem k posameznostim: Program te zabave bil je zelo obširen. Tojaška godba na čelu jej kapelnik g. Kralj (ljubljanskemu občinstvu menda še v dobrem spominu) svirala je dosti krasnih pijes, mej druzimi: Herold-ovo ouverturo k operi „Zampa", Bizet-ov potpourri iz opere „Carmen", Rosen-kranz-ove spominke iz opere „Ilka\ Kralj-ev potpourri iz slovanskih melodij in druzih, Gounod-ovo fantazijo iz opere „Faust", Suppe-jev odlomek iz opere „Fatinitza". Godba se nij mogla prehvaliti, tako izvrstno je izvela svoj nalog. Mej odmorom posameznih pijes razdeljevala je soproga g. dr. Lenoch-a, predsednika slov. pev. društva krasne šopke mej pevce, kojih sem štel ta dan do nad GO. Videl si jih vse osrečene prejeti toliko krasen darek od krasne dame, navdušene Slovanke. Da bi Slovenci imeli mnogo tacih, nemčurstvo bi izginilo kot kafra! Močan zbor pričel je petje pod pevovodjo A. A. Budite, dvorne opere soloviolončelista s Forchtgottovo „Na horach", ki se je veliče-stveno razlegala. Pel se je potem v kvartetu Lisinskijev „Brodar", na dalje zbor Fiircht-gottove „Ruže", dr. Ipavic-eva „Domovina", zbor s tenor- in bas-solom, ki sta ju pela g. Naprstek, Čeh, in Slovenec dr. A. Ferjančič. Krasnemu Ferjančič-evemu glasu nijso se mogli načuditi, bil je očaralen; črez vse krasno pel je tudi g. Nd-prstek. Pele so se potem še naslednje pesni: Narodne slovaške, koje je Forchtgott harmo-niziral, Forchtgottovo „Diočino pozdraveni", Vilharjeva „Pri luni" in Zajčeva „Nočni stražari", izmej katerih se je vsemu občinstvu neizmerno, da najbolj dopala naša slovenska „Pri luni". Ploska in burnega priznavanja pri končanji te pesni niti konca nij hotelo biti. Tretji del programa, namreč ples, mogel se je valjda do polovice dovršiti. Občinstva, kakor sem uže omenil, bilo je najodličnejšega nekaj zopet glavo vzdigne po konci in tam pri nasprotnem oknu zagleda svojega ljubega. Silno jej stisne srce ta pogled. Zdaj čuti, kaj je nameravala nevrednega, hudega groznega — o nezvestobo! Svitan, ki je bil mej tem uže opazil jo, poda jej pozdrava in poljuba znak z roko. Olga zaihti skoraj na glas, pa vsa uničena odzdravi. Potem tam na mestu trpi in kar ne more od okna. O kako rada, rada bi zdaj pohitela tja k njemu, povedala mu vse, vse, obtožila se mu, prosila ga odpuščenja, razjokala se njemu na srci in zagotovila mu vedno, vedno, neprelomljivo zvestobo! Ko mu da znamenje, obklej naj počaka jo jutri, gre v posteljo; pa ljubi gost spanec je ne objame nocoj. Kar je dnes doživela, pre-tehtuje ter še in še uvažuje, kaj bo iz tega V Zdi se jej, da jej žugajo hudi še dnevi; strah je je pred prihodnjostjo; pa naj pride, kar hoče, to priseže: da le njega, Svitana hoče ljubiti ter mu zvesta ostati. Svitana se polaste hude skrbi, ko dražega jutra zasliši Olgino natančno, odkrito- srčno izpoved. Kar je boječ se pričakoval, vse vidi zdaj uresničeno: Olgo, svojo ljubljeno dekle v jako osodepolnem položaji, njeno ljubezen prenevarno skušano! V prvem trenotji spredivi, da tii brez odloga treba pogumnega poprijetja, drugač je krivda na njemu, če začne nežno in neizkušeno, dekliško srce pešati in naprem tako silnim in vabljivim navalom omaga. Ali kaj mu početi? Po kratkem preudarku sprevidi, da smo jeden pot se kaže mu rešilen. Svoje, dozdaj tajno, nežno razmerje namreč, ljubezen do Olge, to mora zdaj očitno slovesno spoznati njenim starišem: povedati jim, da mu je resna in resnična volja, Olgo vzeti v zakon in storiti jo srčno. To Svitan pri tej priči tudi razodene svojej ljubi, katera ga vsa navdušena hvali za to srečno misel, zagotovljaje mu, da po tem ona najbolje spozna njegovo resnično in pravo ljubezen do nje, ter da v pričo tega prepričanja bode pa zdaj toliko mirneje in stanov itneje pričakovala njegovega rešenja. Skrbipolni oblak, ki se zdaj Olgi razgrne z obraza vleže se pa Svitanu na čelo. Kdo mu je porok, da to, kar je on zdaj, bode mu pa tudi zadostno priporočilo pri Olginih stariših ? Dozdaj še nij stanovitno umeščen v službi. V letu in dnevi, ko bi brez dvoma se zgodilo to, stopil bi on z dostim pogumom in zaupanjem pred njenega očeta; do tačas bi on tudi uže potrpel, tako tudi mlada Olga lehko; ali sila je tu! Svitan prosi Olgo, naj mu privošči vsaj do jutri počakati, da do dobrega preudari ta prevažni korak, predno ga stori. Olga mu rada privoli na vse, saj verjame, da ljubljeni Svitan namerava in hoče vse le njej na srečo. Svitan si ne more kaj, da ne bi svojej ljubi izrazil hude bojazni, katera ga zdaj vzn* miruje zaradi nje v tolikej, nevaruej izkusil javi, pa gorko priporočil jej zveste pazljivosti proti zapeljivim mrežam, ki se jej nastavljajo, Svitan se s teškim, teškim srcem loči od nje ; Olga mirno potolažena od njega. (Daljo prth.) Na gimnaziji oglasilo se je 16 dijakov, a 1 je odstopil, od ostalih 15 sta bila 2 z odliko a 9 zrelih proglašeno, 2 smeta za dva meseca popravljati, 1 je pal za pol leta, 1 pa na nedoločen čas. — Na realki oglasilo se je G domačih dijakov in 1 vnanji, 1 je pa popravljal. Od teh je bil spoznan 1 zrel z odliko, 4 zreli, 1 sme popravljati za 2 meseca. 1 je pal za pol Jeta, 1 (vnanji) pa na nedoločen Čas. — (Nemškutarsjko zemljepisje.) Iz ormuške okolice nam piše naročnik: Tako je Ormužki nemškutar zemljepis tolmačil — čul sem ga na lastna ušesa: „Sie ! zelin Jiiger haben 1000 Tiirken vom deutschen Boden in Dalmatien zuruck in die Turkei ge-jagt." Kaj ne, kaj uže tem Švabom in po-švabljeuim renegatom nij „deutscher boden V" Kitaj kmalu tudi. — (Utonil) je pri Grosupljem pod Ljubljano majal tamošnjega Činkeljuovega posestva, g. Ilofer. Revež je neki vedno bolehal in se je po nasvetu zdravnikovem pridno kopal, da bi vtrdil svoje zdravje. Vtorek pa ga je menda krč prijel, in pouzročil njegovo smrt. — (Znani kamniški p a d a r) Saurau nas toži. Upamo, da bode tudi Motničaue in g. barona v G., ki mu v „Tagespost" od 30. julija 187G očita ali nevednost ali pa hudobo, Češ, da v Motniku nij hotel ali pa nij znal nečemu otroku zlomljene roke zve-zati. Resnično je to gotovo, ker tudi mi smo dopis dobili. Razne vesti. * (Za poduk.) Oziraje se na kratek dopis v „Slov. Narod." od 28. julija št. 141 iz št. Petra, v katerem se poroča, da so tamkaj žabice mej dežjem na zemljo padale in o končnej opombi ,,od kod so jih oblaki zajeli, in če uže žive ali pa so še v zalegah prišle mej vetrovne moči to se ne ve in ostaje dopisniku zanimiva uganka" naj mu bode v poduk in pojašnjenje sledeče : Po letu in sicer po dolgo trajajočej vročini, zleze neka vrsta žab v sosednje gozde, kder je za nje tamkaj hladneje in močvirneje; v teh gozdih tedaj ostanejo omenjene žabe mirno skrite tako, da jih ni-kdo ne vidi. Ko pa začne zopet deževati prilezejo prav v obilnem številu na svitlo ter se okrepčujejo na hladnej in mokrej travi. Kdor tedaj pride v tak kraj in vidi po dežji toliko malih žabic, ko malo poprej v vročini nobene nij bilo videti, ne more si ta čudež razjasniti, odkod je tako naglo toliko žabic prišlo, in ta čudež vodi nevedne do misli, da je bil „žabji dež." * (Poštni rop.) V Presburgu oropanih je bilo 30. julija o polunoči na kolodvoru 13 žakljev denarja, v katerih je bilo 20.000 gld. Roparjev še nijso zasačili. * (Veliki ogenj.) Na kolodvoru v Veroiii se je vnel v noči od 22. na 23. julija velikansk ogenj in sicer v velikem magazinu, kateri je mej dvema druzima magazinoma, od katerih je bilo v jednem več ko 20.000 sme-rekovih in jesenovih žaganic naloženih. Slučajno je bilo tudi mnogo bronastega blaga, olja, masti, cunj in druzih rečij, katere se lehko vnamajo. V druzem nastropji pak papir, obleke in drugo jednako blago. Ogenj se je razširil v malo trenotkih. Kljubu strašnemu požaru se je vendar posrečilo vojakom tehničnemu osobstvu in družim društvom ogenj od onih dveh magazinov bolj od srednjega izolirati, kateri je bil kljubu temu popolnem uničen. Tu se misli, da nij bilo nalašč zažgano temuč le slučajno. Škode je črez jeden milijon lir,- brezi poslopja, katero še nij vra-čunjeno. Društvo nij bilo zavarovano. *(TheSingerManufakturingCo.) največja fabrika šivalnih strojev na svetu. Vsled oficijalnih poročil o prodavanji šivalnih strojev v Ameriki, prodala je Singer Manu-fakturing Co. v pretečenem letu (1875) zopet največ strojev, ker število narašča na četrt milijona ali pa skoro do polovice vseh šivalnih strojev izdelanih v Ameriki, kar sledeče vrste dokazujejo: The Singer Manufaturfng Co. 249,852 strojev, VVheeler & \Vilson Ma-nufakturing Co. 103,740 strojev itd. itd. Iz teh številk je razvidno, da je Singer Manu-fakturing Co. v pretečenem letu celo 146.112 strojev več prodala, nego kaka druga fabrika. Te številke dokazujejo tudi, da so Singerjevi stroji sploh, posebno pa družinski stroji za domače delo na vsak način najpriljubnejša vrsta. Glavni založnik za vse slovenske dežele je gosp. Franjo Detter v Ljubljani. PomIuiio. Nij še dolgo, ko amo v t. m listu bmli zasluge, katero si je nas vrli pevovodja g. prof, G laser v tukfljdnjej čitalnici pridobil. Gosp. profesor pa se je kakor na tu je vsem uže davno znano bilo, ves vednostim posvetil, kar ga je primoralo Kranj, če ne za zmiroin, vsaj za nekoliko časa zapustiti. V gosp. profesorju izgubila je čitalnica moža, kateri ljubi domovino, ne le z besedo marveč tudi dejansko, pevci pa smo izgubili vodjo v pravnu puninu u besedo. V dolžno čast si štejemo tedaj pevci, da g. profesorju še jedonkrat izrečemo prisrčno hvalo za trud, ki gaje z nami imel, voščimo mu najbolji vspeh pri vsakem njegovem početji, ter Bi želimo, da bi se nas katerikrat spominjal, mi g. profesorja nikdar pozabili ne bomo. Pevci kranjske čitalt.ice. I mrli v I.Jul»l jttnl od 25, do 27. julija: Blaž Ilergeroter, v prisilnoj delavnici, 25 L vsled disentcrie. — Andrej Kofienina, 24 1., v bolnici, za jetiko. — Alojzija iiartol, 11 1., vsled konvulzijon. — Simen Uobek, 80 1., v bolnici, vsled starosti. — Ana Kiedel, 63 1., za jetrnim rakom. — Franjo Do-berlet, 39 I., v bolnici, za jetiko. — Štefan 8kalija, T>1 1., za vodenico. viem bolnim to primerno prav cm.o in okusno-hrano ket t »j bolj Si pripona ček, ter ostanem V*ft tdani Gabriel Teschner. slnSatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brehan. Ne apel, 17. aprila 1862. Gospodi Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje hujdanja in bolečin \sake vrste sedem -let sem strašno. Nijscm mogU niti čitati niti pisati,, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno neBpanje, ter sem trpela vedno na razdražen)i čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi mojo bolečine zlajšali. V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Kevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Kevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popolnega spoštovanja. Markize de Brehan. St. 65.716. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšati ji. Št. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušiiika, omotici in tiščanji v prsih. KevaleBciere je 4 krat tečne j ša, nego meso, ter ■e pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na coni, ko pri zdravilih. V plehastih pnJioah po pol funta 1 gold. 50 kr , 1 fant 9 gold. 60 kr., 2 fanta 4 gold. 60 kr., 5 fantov 1C gold., 12 fantov 20 gold., 24 fantov 36 gold. Kevsleaciero-Biictuten v pušicah in Kovalesciere-Chocolatee v prahu 12 tai 1 gld. 50 kr., 24 tai 2 gU ■o Kr., 48 taa 4 gl. 50 kr., v praha u 120 tu 10 gL 1'rodftjo: Da Barrv h Comp. na Dmtajl, Wa\ll-:iacbKawne it, 8, kakor v vsob mestih pri dobrih lekarjib in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiia na vse kraje po poštnih aakainioah ali povzetjih. V Ljubljani Ed-Mahr, J. Svoboda, lekar pri „zlatem orlu", v Reki pri lekarju J. Prodamo, v Celovcu pri lekarju Birn bacherju, v Hpljetn pri lekarju Aljinoviču, v Trstu pri lekarju Jakoba Serravallo, pri drogoristu P. Boco a in J. Ilirschu, v Kadru pri Androviću. (21) rtijci. 30. julija: m v*»».m Sert iz Radovljice. — Flaoh iz Trsta. — Hribar iz Monakova. — Adelbati iz Trata. — VVonizka iz Beljaka. ^ri *(•■•»! Caterinard iz Trsta. — Dolinar iz Gorenjskega. — Baškovič iz Ptste. — Močnik iz Ponikve. — Tieuman iz Bavarskega. — RandiČ iz Kraljevice. Pri W»ll*l: pl. StabI iz Dunaja. — Torso iz Trsta. — Blascb iz Dunaja. — Schiwizhofeu iz Gorice. — Ilonig iz Dunaja. — Kraus iz Trsta. — Ludersdorf iz Dunaja. — Etel iz Litica. — lloffen-reich iz Dunaja. — pl. Neupauer iz Maribora. — VVeil iz Pulja. — Bylah in Maribora. Pri Zamorci t Gruden iz Zagorja. — Skubeo iz Gradca. — Mencinger iz Dolenjskega. Pri baiurnkciu dvoru t Mulej iz Pulja. — Strupi iz Prage. — Neulinger iz Dunaja. Pri MeHtu I-Jubljmia: Dolence iz Loga. Vum bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Rmlesciere An Barry 30 let mi« j« nij bolezni, ki bi je le bila otdra-rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i ouocib brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečino v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-b-ivljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlate l-lo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, Šumenje v ušesih, slaboBti in blevanie pri nosečih, otoiuost, iliabet, trganje, shujSanje, bledičico in pre Jajenje; posebno se priporoča za dojenee inje bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo-ral zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri' čevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V.Beneka, pra roga profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Acgelsteina, Dr. Shorelands, Mr. Campbella, prof. Dr. Dedi, Dr. Ure, grofinje Castlo ■tuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih oaob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki iikai ii 80.000 spričevalov. Na Dunaji, 13. t pri In, 1872. Prešlo je iže sedem oits ce , od .ar sem bil v brezupnem utunji. Trpel aein vsled prsnih la ču; ničnih bolečinah, in sicer tako, da Sem od dne do dne 'vidno gnil, in to zupre&ilo je dolgo časa moje študije. Cul sem od Vaše Čudapolne Kevalesciere pričel bcui jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim po mesečntm i.žitku Vf.se tečne in okusne Reva- lesciere popom m zdrav, tako, da brez najinaT jega tres: uja morem zopet pisati. Za adi tega priporočam Eioterljue srečke. V Trstu 29. julija: 84. 14. 34. 24. 79. Tržne cen« v Ljubljani 29. julija t. 1. Pšenica hektoliter 8 gld. 64 kr.; — rež 5 gld. 40 kr.; — ječmen 4 gld. — kr.; — oves 3 gld. — 90 kr.; ajda 5 gld. 80 kr.; — proso 4 gld. 48 kr.; — koruza 5 gold. 60 kr.; krompir 100 kilogramov 6 gld. — kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram — gl. 92 kr.; — mast — gld. 85 kr.; — špeh frišen — gld. 68 kr.; — špeh povojen — gld. 75-kr.; jajce po D/, kr.; — mleka ilter 8 kr.; govednine kilogram 50 kr.; — teletnine 42 kr.; — svinjsko meso 58 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 62 kr.; — slame 3 gold. 50 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 8 gold. — kr.; — mehka 6 gld. — kr. Dunajska borza 31. julija. (lavirao telegrafično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . 65 gld 75 kr. Enotni dri. dolg v srebru . . 68 . 90 , 1860 dri. posojilo.....— . — a Akcije narodne banke . • 857 . — , Kreditne akcijo .... 143 . — , London........124 . 80 Napol.........9 . 92 C. k. cekini.......5 . 91 . Srebro 101 . 25 . Št. 9774. Razglas. Po določilu občinske postave tukajšnjega mesta bo mestni račun za leto 1875 od 1. avgusta 187G naprej skoz štirnajst dni v magistratnem ekspeditu v očitni pregled sle-hrnega uda občine ležal. Tukaj se bodo tudi katere opombe o taistem v zapisnik sprejemale. Mestni magistrat v Ljubljani. 23. juhja 187G. (235—2) i Eliksir iz Kine i Koke, najboljši do sedaj znani -fltultni liker. Pospešuje cirkulacijo in probavljenjo, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi, 1 steklenica 80 kr. Dobiva ae jedino le pri (53—18) <3-a/bxIel lE^Iccoli, lekarju, na dunajske} centi v Izubijani. Izda te Ij in urednik Josip Jurčič. Lastama in Usk .Narodne tiskarne".