Leto LXVL, št. I69
Ljubljana, četrtek tf. julija I933
Cena Din t.-
Izhaja vsak dan popoldne, izrsemsi nedelje to praznike, — Tnenrat; do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 800 vrst 4 Din 8.—, večji inaerati petit rrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, InseratnJ davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 26.—. Rokopisi so ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNMTVO LJUBLJANA, Kuafljevm ulica it. 5 Telefon it. 8122, 8128, 8124, 8126 In 8116
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO, ljubljanska cesta, telefon it. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 66 podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru ML Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
Francija in Mus solinijevi načrti
Brez pristanka Francije so Mussolinijevi načrti v srednji Evropi
neizvedljivi
Rim, 27. julija. Agencija Štefani poroča: Predsednik ministrskega sveta Mussolini je sprejel predsednika madžar-ke vlade Gombosa in zunanjega ministra Kanvjo. Na dolgem sestanku, ki mu je prisostvoval tudi državni podtajnik zunanjega ministrstva Suvich in ki je bil izredno prisrčen, so tudi to pot ugotovili, da soglašajo v vseh nazorih o vprašanjih, ki se tičejo odnosa je v med Italijo in Madžarsko.
Mussolini je včeraj v spremstvu državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu Suvicha vrnil madžarskemu ministrskemu predsedniku Gombosu poset v madžarskem poslaništvu.
Budimpešta, 27. julija. Po vesteh iz Rima je prvi razgovor med Mussolini-jem, Gombosem in Kanvjo   potekel v
popolno zadovoljnost obeh madžarskih državnikov. 2e na tem prvem sestanku je bilo ugotovljeno popolno soglasje v političnih in gospodarskih vprašanjih, pri današnjih razgovorih pa se bodo obravnavala vprašanja večje politične važnosti. Vedno bolj stopa v ospredje, da skuša Mussolini rešiti politična in gospodarska vprašanja vzhodne Evrope po zgledu pakta štirih. Izhodna točka italijanskega načrta naj bi bilo konzulati vno razmerje med Avstrijo in Madžarsko, ki je naletelo pri italijanski vladi na popolno odobravanje.
Pariz, 27. julija. listi se bavi jo v svojih uvodnikih z razgovori madžarskega ministrskega predsednika Gombosa v Rimu, pri čemer poudarjajo, da se na kako novo ureditev razmer   v srednji
Evropi brez sodelovanja Francije ne more misliti.
Zunanje polit, sotrudnik lista »Echo de Pariš« opozarja na nameravano potovanje češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša v Rim ter izjavlja, da bodo italijanski načrti šele tedaj prišli v svojo odločilno faze. Francoska vlada pa ne sme dopustiti, da bi nekateri listi vedno nanovo obravnavali predloge, ki jih je dr. Beneš že zavrnil v imena Male antante. Ako Mussolini napravija morda organizacijo podnnavkega sistema in zaključitev trgovinskih pogodb med Avstrijo, Madžarsko, Jugoslavijo, Češkoslovaško in Romunijo, odvisni samo od italijanskega sodelovaja in morebitne revizije mej. ne bo nikdar dosegel pristanka Francije.
Sestanek senata
Dopoldne je imel senat sejo, na kateri so bili predloženi od Narodne skupščine že odobreni zakonski predlogi
Beograd, 27. julija. Po daljšem odmoru je danes senat zopet nadaljeval svoje delo. Seja bi se imela pričeti ob 10., pa se je otvoritev zavlekla, ker je imel od 10. do 11. sejo klub senatorjev na kateri so bili določeni člani odborov za zakonske načrte, ki jih je predložila Narodna skupščina.
Sejo senata je otvoril ob 11.15 podpredsednik dr. Fran Novak. Po odobritvi zapisnika zadnje seje. so bili objavljeni sak-cijonirani zakoni, ki sta jih že odobrila Narodna skupščina in senat ter podpisal Nj. Vel. kralj. Zatem je bilo objavljeno, da je Narodna skupščina predložila zakonski načrt o likvidaciji agrarne reforme v Bosni in Hercegovini. Minister za kmetijstvo dr. Tomašič je zahteval za ta zakonski predlog nujnost, kar je senat odobril. Takoj nato je bil izvoljen odbor, ki bo ta zakonski načrt proučil in predložil do jutri senatu svoje poročilo.
Razen tega je bilo objavljeno, da je Narodna skupščina predložila zakonski načrt o organizaciji Rdečega križa. Minister za vojsko in mornarnico general Stojano-vič je zahteval zanj v interesu narodne obrambe nujnost na kar je senat pristal. Izvoljeni odbor ima zakonski predlog proučiti do večera in predložiti svoje poročilo.
Senatu je bil rudi predložen zakonski načrt o verouku na osnovnih, meščanskih in učiteljskih šolah, ki ga je že odobrila Narodna skupščina. Minister za prosveto Stankovič je poudarjal potrebo, da se dosedanji pravilnik o verouku uzakoni. Na-glašal je, da je bil ta zakonski predlog predložen v soglasju s cerkvenimi oblastmi in da je Narodna skupščina že sprejela amandement, ki omogoča napredovanje ve-roučiteljev, kar doslej po zakonu o uradnikih ni bilo mogoče. Prosil je, naj se prizna zakonskemu predlogu nujnost, da bo imel
dovolj časa izvršiti do pričetka šolskega leta potrebne izpremembe.
Senat je soglasno pristal na nujnost ter izvolil odbor, ki ima jutri do 11. predložiti svoje poročilo. Izmed senatorjev iz dravske banovine je v tem odboru dr. Valentin Rožič.
Zatem je bila objavl-jena senatu trgovinska pogodba med našo državo in Madžarsko, ki jo je Narodna skupščina že odobrila. V im&nu odsotnega ministra za trgovino in industrijo dr Šumenkovića je prosil, naj senat prizna predloženemu načrtu nujnost minister za kmetijstvo dr. Tomašič, kar ie bilo sprejeto. V izvoljenem odboru, ki ima proučiti to trgovinsko pogodbo, je tudi senator dr. Miroslav Ploj.
Nato so bile sporočene senatu mednarodne konvencije, ki jih je odobrila Narodna skurščana. Za nekatere konvencije je vlada zahtevala nujnost, ki jim je bila priznana, nakar so bili izvoljeni potrebni odbori.
Nadaide je bil objavlijen zakonski načrt dr. Josipa šilca o izpremembi zakona o trošarini. Objavljena ie bila tudi resolucija senatorja Ivana Hribarja za ublažitev sedanje gospodarske krize, kd ie bila izročena ministru za trgovino in industrijo, da bi mu služila kot podlaga pri retevanSu kreditnega vprašanja v naši diržavi.
Zatem Se bilo sporočeno, da je finančni odbor senata izvolil za svojega podpredsednika namesto ministra dr. Toma-šića, ki je postal član vlade, senatorja dr. Mi.roslava Ploja.
Končno so bile objavVjene razne interpelacije ter večje število prošenj.
Zadnji dan londonske gospodarske konference
Dopoldne se je sestal plenom konference, da sklepa o njeni odgoditvi in nadaljnji usodi
London, 26. julija. Dane« bo loodonska
gospodarska konferenca na plenarni seji v splošni razpravi sklepala, kidaj in v kakšnih okoliščinah nad se začne drugi del konference.
Na torkovi seji predsedinrstvo ni sprejeto pred&oga delegata Zedinjenih držav, naj bi se svetovna gospodarska konferenca sestala najkasneje 1. novembra. Sklicanje konference je zato prepuščeno pred-sedništvu. Verjetno je ,da se bo o marsikaterem vprašanju nadaljevala razprava v posameznih odborih. Ti sestanki bodo v Ženevi ali pa v katerem drugem pripravnem kraju. Tako bo mogoče opraviti izdatno ddo brez plenarnih sestankov celokupne konference.
Plenarna  seja  svetovne    gospoda rs K e konference, kd se je pričela ob 10. do^" ine ,bo najbrže trajala ves dan, ker bodo oditelii najvažnejših delegacij še enkrat ibraziožili svoje stališče o vprašanjih, o materin so razpravljali na konferenci. Pri-ko za to bo nudila generalna debata o rediogih. ki jih je predJožil na prošnjo ancoskega finančnega ministra Bonneta imenu   valutnega odbora in goepodar-ega angleški trgovinski minister Runci-\n in predsednik konference MaodonaM
PrtfflatenJfa It
b&o 16 govornikov. Zaključni govor bo imei predsednik Maodonaid. Ako bo pie-nittn sprejel od urada konference izdelane predloge, bo Izvršni odbor, ki bo najbrže obstojal iz predsednika Maodonalda, podpredsednika Hvmansa in iz predsednikov odborov in pooodJborov. popolnoma samostojno sdriepad o bodoči usodi konference.
Pariz, 27. julija. 'AA. *Excelsior«c poroča o »zadnjih dnevih« svetovne gospodarske konference, da bi bilo krivično reči, da je bila konferenca sterilna. Obvarovala je Evropo pred težko nevarnostjo s tem, da je prispevala k ustanovitvi bloka zlatih držav, ce bi ne bilo na tej konferenci prišlo do sporazum« med Narodnimi bankami Francije, Italije, Belgije, Švice in Nizozemske, bi bila Evropa zašla v vrtinec ameriške devize. Velika Britanija je to tako dobro razumela, da vodi sedaj glede svoje ga šterlinga sporedno politiko s francoskim frankom, čeprav je več dominijonov nanjo
?ri ti skalo, naj se rajša priključi dolarju osebna zasluga za miren razvoj dosedanje konference pa gre Macdonaldu, ki je z angelsko potrpežljivostjo vodil konferenco preko tragičnih ur. To je Macdonaldu priznal francoski finančni minister Bonnet v govoru, v katerem je branil z bistro dalekovidnost jo zlato podlago kot rešilno sidro t gospodarskem viharju razvrednote-dnfaim
Bednostni fond za dravsko banovino
Beograd, 27. julija. Danes se le ministrski svet ponovno bavil z ustanovitvijo bednostnega fonda za dravsko banovino, kakor ga je odobril banovinski svet v Ljublj-an-i. Pogoje za ustanovitev tega fonda je že objavilo današnje »Jutro«. Ministrski svet je sprejel naknadno izpre-membo, po kateri se od obresti od aktivnega salda pri tekočih računih ne bo plačevalo v prid tesra fonda po 5%, kakor je bilo prvotno nameravano.
Učiteljski kong/cs v Ljubljani
Beograd, 27. julija. V času učiteljskega kongresa, ki bo v Ljubljani 19., 20. in 21. avigusta, bodo učitelji, ki so pristaši JNS, priredili skupno konferenco.
Španski aristokrati na naši obali
Šibenik, 27. jul. V tukajšnjo luko je prispela iz Zadra italijanska luksuzna jahta »Aurita«, s katero so se pripeljali na našo obalo člani bivšega španskega dvora in visoke aristokracije. Med njimi so princ Alfonso de Orleans, princesa Beatrika, princ Albaro in drugi.
Potovanje Herriota v Rusijo
Pariz, 27. julija. AA. Herriot se bo 3. avgusta vkrcal v Marseilleu za pot v Carigrad. Od tod bo potoval dalje v Rusijo. Vrnil se bo po vsej priliki čez Poljsko. Na poti v Rusijo ga bo spremljal senator Seh-lin.
Pariz, 27. julija. AA. Francoski poslanik Alpband je snoči zapustil Pariz. Vrne se v Moskvo.
Proces proti japonski] atentatorjem
Tokio, 27. julija. Pred tukajšnjim vojaškim sodiščem se vrši že par dni proces proti 11 pomorskim kadetom zaradi umora ministrskega predsednika Inoikaja. Pri zasliševanju obtožencev so prišle na dan zelo zanimive podrobnosti. Med drugimi je obtoženi kadet Koga izjavil, da so zarotniki nameravali ubiti prvotno ameriškega fikmskega igralca CharJaja Ghapilina, ki se je prav tiste dni, ko je bil izvršen atentat na ministrskega predsednika, mudil v Tokiu. V hipu, ko so vdrli v sobo ministrskega predsednika, bi bil moral biti pri njem v avdijenci tudi amertfki filmski igralec Iz nepojasnjenih razlogov je bila ta avdijenca takrat nenadoma odpovedana. Zarotniki so hoteli z umorom ameriškega zvezdnika izzvati jaoonstko-aimeriško vojno, ki naj bi oživila japonsko gospodarstvo.
Veliki francoski letalski manevri
Pariz, 27. julija, n. Od l. do 15. avgusta ae bodo nad Metzom in okolico vršile velike francoske letalske vojne vaje. Preizkušali se bodo vsi mogoči sistemi napadov na Metz. Nasprotniško zračno brodovje bo sestavljeno iz cele vrste eakadril, bombnih letal in ene izvidniške eskadre. Obrambo mesta bodo prevzele štiri eskadre lovskih letal, več reflektorskih oddelkov in baterij za obrambo pred letalskimi napadi. Pri vajah bo sodelovalo mnogo višjih častnikov francoske vojske. Manevre bo vodil inspektor francoske obrambe proti napadom iz zraka.
Zaupnica belgijski vladi
Bruselj, 27. julija. Parlament je izrekel s 97 glasovi katoliške-liberalne večine proti 79 glasovom socialistov, flamskih nacionalistov in komunistov zaupnico glede ia-poobisitiL
Triglav je zahteval novo žrtev
Včeraj se je na Tominškovi poti smrtno ponesrečil 18 letni Marjan Grebene iz Ljubljane
Mojstrana, 27. julija.
Včeraj okoli 17 se je v Mojstrano pripeljal neki avrtomobilis-t z vestdo o smrtni neSTeci nekega turista na Triglavu. Pripovedoval je, da sta se včeraj okoli 3. podala dva mlada turista Iz Aljaževega doma po Tominškovi poti na Triglav, od koder sta 6e hotela vrniti v Bohinjsko Bistrico. Med potjo pa se je eden ponesrečil. Na to vest je takoj odšla v gore rešilna ekspedicija sestojeca se iz vodnika Alojzija Rekarja in znanih plezalcev Mihe . Potočnika in Jožeta čopa. Kmalu je prispel v Mojstrano trgovec iz &p. Šiške Rudolf Mlakar, ki je bil slučajno v Vratih in prinesel na orožniško postajo dokumente ponesrečenega, iz katerih so mogli ugotoviti njegove osebne podatke. PonesreCeni je bil gojenec šole železniških delavnic v Nišu Marjan Grebene, -sin vodje delavnice prometno komercijal-nega oddelka železniške direkcije v Ljubljani. Rojen je bil 7. aprita. 1917 v Ljubljani in je pred kratkim absodviral prvi letnik šole ter je prišel na 14 dnevni dopust k staršem v UJiubljano. z Mojstrane so takoj brzojavno obvestili starše, in so se davi pripeljali v M-ojistrano oče, mati in sestra ponesrečenega.
O nesreči smo zvedeli naslednuje podrobnosti: Marj«an Grebene se je tik pred-no mu je potekel dopust, dogovoril z dijakom Rudolfom Zupancem iz Laškega, študirajočim v Mariboru, da napravita turo. Marjan pa bi moral že jutri nastopiti služibo v NiŠu in je zato brzogavno prosil za podajanje dopusta, kar so mu odobrili. Starši mu spočetka niso hoteli dovoliti, da bi odšel v gore, sluteč nesrečo. Marjan pa je dolgo moledoval, češ, da j« dobil dobrega prijatelja. V Sali je dejal materi: >Pusti me, mama, da grem v hribe, jutri se bomo videli ali pa nikoli več<. &barša sta mu končno s teSkiim srcem dovolila i-zlet.
V torek sta se Grebene in Zupane odpeljala proti Mojstrani. Takoj sta odšla proti Triglavu in sta se ustavila v Aljaževem domu, kjer sta prenočila. Včeraj okoli 15. sta
se že vzpenjala po Tominškovi poti proti Triglavu. Zupane je šel naprej, Grebene pa za njim. Prišla sta že okoli 200 m visoko. Grebene je nekoliko zaostal in ga je tovariš poklical, ni pa dobil nobenega odgovora. Temna slutnja ga je obšla, zaslutil je nesrečo. Ves v skrbeh se je obrnil, v tem pa je prihitel do njega zagrebški turist dr. Maestro Rafael, ki je bil tudi na ] oti na Triglav. Vprašal ga je, če je on Rudolf. Zupane je potrdil, na kar mu je Maestro začel pripovedovati, da je nedaleč odtod videl neke ga turista, ki je večkrat zaklical »Rudolf«. Maestro meneč, da ima pred seboj turista, ki je bil prvič na Triglavu in Je najbrž zgrešil pot, je pospešil korak, v tem pa se Je nesreča že zgodila. Videl je Grebenca, kako je v velikem loku letel dobrih 100 m po zraku ob navpični steni, nato pa mu Je izginil izpred oči.
Zupane je bil seveda spričo te vesti ves zbegan in ni vedel, kaj početi. Z Maestrom je odhitel proti Vratom, med potjo pa sta srečala dva turista, katerima sta sporočila vest onesreči. Ta dva sta nemudoma poiskala ponesrečenca, Zupane in Maestro sta pa čakala v Vratih, od koder so nemudoma pozvali rešilno ekspedicijo iz Mojstrane. Kmalu sta se turista, ki sta iskala Grebenca. vrnila in prinesla njegove dokumente. Povedala sta, da je Grebene mrtev. Zupane je bil ves iz sebe in je venomer govoril, da jc on kriv nesreče, ker se je od svojega tovariša preveč oddajil. Ves potrt se je z Maestrom in trgovcem Mlakarjem vrnil v Mojstrano.
Rešilna ekspedicija se Se nI vrnila, pričakujejo pa, da prispe v Mojstrano s truplom danes okoli poldneva. Oče in mati, kakor tudi sestra, so silno potrti in jih ne morejo potolažiti. Venomer si očitajo, zakaj so pustili sina edinca, da je odšol na Triglav. Tudi Grebenčev tovariš Zupane je živčno popolnoma strt in ihte pripoveduje le v raztrganih stavkih o nesreči. Niti slutil ni, kakšna usoda bo doletela njegovega mladega prijatelja. Prepričan je bil, da bosta že jutri zopet v Ljubljani.
Vsa vas na lovu
za vlomilcema
Forme, 2»6. julitfa, Vasčani iz Form si bodo preteklo soboto pač dobro zapomnili, saj je bila skoro vsa vas udeležena pri lovu na dva .predrzna svedrovca, ki sta se bila proti večeru vtihotapila v trgovino posestnika Ivana Čemažarja.
Okoli 17.30 je zapustila hišo Cemažar-jeva žena Frančiška, šla je k bližnjemu studencu, da opere nekaj perila. Pri odhodu je zaklenila vežma vrata, tako da ni bilo v hišo nikogar, razen gospodarja, ki pa se je mudil v kolareki delavnici in ni mogel vedeti, kaj se godi na nasprotnem koncu hiše. To priliko sta izkoristila drva mlada pajdaša, ki sta kar brž odklenila vezna vrata in smuknila v trgovino, kjer sta si ogledala sprva blagajno, nato še predale in mizmice, v dobri veri, da njuno prizadevanje ne bo zaman. Kako pa sta bila presenečena, ko ju je sredi dela naeoikrat zmotil prihod 13-letnega Ivana Plestenjaka, ki je hotel v trgovini nekaj kupiti. Samo trenutek so si stali nasproti, potem pa sta se pognala vlomilca v divji beg čez travnike in polja, Plestenjak pa je kajipak pravtako urno obvestil o nezaželjenem obisku Cemažar-ja, ki je brž organiziral lov za ubežence-ma. Pričela se je pravcata dirka. Tata •ta storila vee, da svojim zasledovalcem uideta, kar se pa jtaaa ni posrečilo. Eden izmed tatinske dvojice je izgubil med begom deeni čevelj, vrgel pa j« proč tudi 191 Din, najbrž v prepričanju, da ga bodo pustili potem pri miru. Toda se je hudo zmotil, ker »o ga kmalu prijele trde pesti, da ni mogel niti ganiti. Medtem so ie prispeli na kolesih o dogodku obveščani orožniki iz Škofje boke in pričel se je lov za drugim vlomilcem, ki pa se je znal zelo spretno izmikati. Orožnikom so se pridružili domačini in celo mnogo mla* dme, ki je gasila z največjo vnemo po njivah sem in tja, zlasti po žitu, ker se je splošno domnevalo, da je skrit svedrovec med žitom. Preganjalci so medtem našli Dio 430, ki jih je vrgel proč drugi vlomilec. Zasledovanje je trajalo do trde noči m bi bil nazadnje drugi vlomilec Se ušel, da ni vztrajal orožniski komandir g. Krajner do konca. Zalotil je vlomil«a pod železniškim propustom poleg 2abnice. Fant je bil stisnjen za gosto grmičevje, kamor je skril tudi 220 Din.
Vlomilca so aretirali in ju priveddi v Škofjo Loko. Pri srečanju se fanta, čeprav po pol brata, nista hotela niti poznati, češ, da sta se seznanila komaj pol ure pred poskušenim vlomom. Izgovarjata se z brezposelnostjo. Aretiranca sta Alojzij In Anton Z. doma z Notranjskega. Zaprli so ju v zapore loškega okrajnega sodišča, ki bo tudi sicer potrotaneje razdska-
Nove dopisnice
Pred nekaj dnevi so naše pošte dobile dopisnice s slikami krajev Jesenice na Gorenjskem, Golnik, Kranjska gora, Boh. Bistrica, Brežice, Pohorski dom, Celje, Sevnica Maribor, Tržič, Ruše, Ormož, Metlika, Lesce, Rogaška Slatina in tudi s sliko Bohinjskega jezera in Ljubljane. Te oficijelne razglednice naj bi služile za propagando lepot naših krajev in rudi za ugled naše industrije predvsem v inozemstvu. Nekake uradne razglednice so te dopisnice, a vendar so pa te razglednice slabše kakor so bile razglednice pred 40 leti. Sličice so male in klišeji so tako slabi, da so slike vse zamazane in nerazločne. Uprava pošt in telegrafov v prometnem ministrstvu v Beogradu pač tudi ni gledala, kakšne fotografije je dobila iz raznih krajev, čeprav bi tudi ti faktorji morali biti informiranj, da imamo med našimi fotografi umetnike, ki slove po vsej državi in tudi čez njene meje, saj se najznamenitejše založbe inozemstva potegujejo za njih posnetke, obenem je pa tudi udeležba naših fotografov prav zaželjena na raznih inozemskih razstavah in na tekmah, kjer so odnesli že mnogo visokih in tudi najvišjih odlikovanj.
Dobre reprodukcije del teh naših mojstrov bi gotovo prav mnogo koristile v tujsko prometnem oziru, obenem bi pa tudi dvignile ugled naše države, kar se tiče nivoja naše kulture in tiskarske tehnike. Sedanje propagandne razglednice so v korist edino našim neprijateljem, zato pa stori poštno ministrstvo edino pametno, če jih po najnujnejši poti takoj potegne iz prometa. Preden jih pa spet izda, naj si ogleda podobne dopisnice drugih držav, kjer so te dopisnice z večino prave male umetnine. Dolžnost naših poslancev je, da tudi na tem važnem polju prestiža države, zlasti pa Slovenije kot tujsko prometne dežele, store svojo dolžnost.
Iz davčne službe
Beograd, 27. julija. Upokojen je davčni inšpektor v Novem mestu Valentin Novak, na njegovo mesto pa je imenovan Jakob Malinger, doslej višji davčni kontrolor v Ptuju.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2313.18—«34.64. Berlin 1364.58—1375.38, Brusel/J 799.68 do 803.62, Ourih 1106.3©—1113.86, London 190.86—19246, Newyork cek 4106.37 do 4136.53, Pariz 224.21—226.33, Praga 169.79 do 170.66. Trat 301.68—S04.08 (premija 38.6%), avstrijski šiling v privatnem kil-ringu 8.86.
INOZEMSKE BORZE.
— Curi h: Pariz 20.23, London Newyork 373. Brueelj 72.16, Milan 27.26 Madrid 42.15. Amsterdam 206.70, Berlin 123.30, Dunaj 58,    Praga l&Jft, Varšava 57.80, Buikare*te L0& ,
>SLOVBNSKI NAROD«, đne 27. julija 1933
Rdeči križ za trboveljske revčke
Da bodo dobivali otroci vsaj mleko — Poziv ljubljanske'
ga oblastnega odbora RK
Trbovlje, 26. julija. OMajfrii odbor Rdečega križa v Ljub-Hani is te dni nakazal krajevnim odborom Rdeče*a križa v Trbovđjah 10.000 Din, v Hrastniku in Zagorju pa po 5000 Din za preorano   najrevnejših   rudarskih otrok. Tukajšnji   krajevni odbor Rdečega križa je takoj »opet pričel z mlečno akcijo, ki Jo   je   lansko leto zaradti pomanjkanja sredstev bil primoran opustiti. Tako prejema od preteklega ponedeflijka dalje zopet 100 najrevnejših   trboveljskih rudarskih otrok vsak dan sveže mleko s kruhom.   Da se omogoči   dnevna obdaritev čim večjega Stevlla lačnih delavskih otrok in da se zbero zadostna sredstva za prihodnje mesece,   ki   utegnejo prinesti še hujšo stisko v rudarske revirje, je Rdeči križ stole ni! po kreniti med premožnejšim prebivalstvom    obsežmejiso    akcijo  v ta namen. Zato že danes prosimo dobre ljudi, ki si v teh težksh dneh še lahko kaj pritrgajo od ust da se spomnijo pri vsaki priliki naše bedne lačne dece v rudarskih revirjih, ki po ned^inem trpi strašno pomanjkanje in zaina^ prosi kruha obupane starše, k* ji ga dati ne moredo. Zato naj priskočijo nujno na pomoč vsi, to so v srečnem pofožaju* da še lahko dajo, kajti zamislijo se naj v položaj naših ubogih rodarskfti trpinov   ki danes ne trpe >e telesno, temveč tudd duševno. — Tukajšnji Rdeči krit bo zfbiral   darove in prispevke,   da   oJajša najhujšo bedo in skuša prepreči«! izhirajnje naše nedolžne mladine. Za vsak dar in prispevek vam bo Rdeči križ m naia bedna mladina iz srca hvaležna.
Pri tej priArki moramo replicirati tudi na nekatere ugotovitve v razglasu »Akcijskega odoora  za pomoč rudarjem«, glasom katerih se predflaga, da naj bi bilo abiranje   prispevkov in darov za bedno rudarsko prebivalstvo poverjeno II. skupini rudarske zadruge kot tega ln i zastopnici rudarskega delavstva. Ugotavljamo, da obstojajo v Trbovijah   poleg U. skupine rudarske zadruge še 3 druge, načelno se razlikujoče delavske ssrokovne organizacije, od katerih pa nobena ni ilegalna, torej  bi bila  vsaka  upravičena deliti prispevke in darove po svojem prostem preudarku v svojem detokirogu, kakor II. skupina. Dolžnost deL strokovnih organizacij je, da se bore za socijalaie pridobitve in da braniao že pridobljene, kakor tudi, da se bore za splošno izboljšanje soc in gospodarskega položaja proletarijata, ne pa da se ukvarjajo s podpornimi akcijami, kar se naj prepusti humanim organizacijam,. — Zato smo že od nekdaj zastopali staiišce, da naj bi podipor in prispevkov ne delile posamezne organizacije v svojem delokrogu, ker povzroča to čisto po nepotrebnem razna sumničenjiza in govoričenja o pristranskem   postopanju, ker vzbuja potem nezaupanje v podporne akcija _ Ustanovil naj bi se enoten akcijski odbor, katerega centrala naj bi bila v Trbovljah, podružnice pa v vseh rudarskih revirjih TPD. V tem akcijskem odboru za pomoč rudarjem naj bi bili zastopniki vseh humanih, stanovskih in strokovnih društev in organizacij, ki se bi na skupnih sejah in sestankih sporazumeli o vseh akcijah in tako tudi o razdelitvi podpor. S tem bi bili onemogočeni vsi spori in nesogtasja, pa tudi zlohotne govorice.
S tem bi ne bHa le ustanovljena pre-potrebna enotna fronta vsega delovnega ljudstva v rudarskih revirjih, marveč bi se tudi vse akoije za zbol/jšanje težkega položaja delavstva izvršile s potrebno odftoonostjo in solidarnostno, obenem pa preprečilo, da bi se težka kriza po gotovih ljudeh izkoriščala in izrabljala v demagoške namene.
Po našem mnenju bi bik) najbolj«, če bi prevzel inicijativo za vso koncentrično akcijo za zboljšanje položaja v rudarskih revirjih tukajšnji Rdeči kril, ki na] bi pritegnil k sodelovanju vse ostaie humane, strokovne in stanovske organizacije. Rdeči križ je že po svojem programu, namenu in ctijifa zavezan, da s pomožnimi akcijami Lajša bedo prebivalstvu, ki je prizadeto po elementamih in drugih katastrofah, prav tako se pa tudi tenko trdi, da je tudi rudarsko preoivakstvo zadela težka katastrofa lakote in splošnega pomaiukanja, katero lahko uspešno lajša le skupna soHdama akcija usmiUie-noa do trpečega Mižngega. — To akcijo pa bo uspešno in učinkovito vodi* le RK potom svojih odborov po vsej državi.
spričo svoje človekoljubne naloge ne more in ne sme dopustiti.
Glavni odbor Rdečega križa v Beogradu je nedavno že priskočil na pomoč, da bi vsaj v prvih tednih odvrnil najhujšo usodo delavske dece — umiranje od gladu
— ter je sporazumno z ljubljanskim oblastnim odborom nakazal krajevnima odboroma v Trbovljah in Zagorju primeren znesek za vzdrževanje mlečnih kuhinj, kjer bodo otroci dobivali mleko in kruh kot najpotrebnejše živilo.
Toda kaj potem, ko bo ta znesek izčrpan — saj zadošča jedva za par tednov
— ko bo deca pričela zopet prihajati v šolo, ko bo nastopilo hladnejše vreme, ko pritisne zima? Po sedanjem brezupnem stanju ni pričakovati, da se bo beda tako kmalu omilila. Zato se je Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa obrnil do vseh svojih krajevnih odborov z nujnim pozivom, da naj neutegoma prično dobro zasnovano nabiralno akcijo, vsak v svojem okolišu. Vsak društveni član, sploh vsak človek, ki mu ni zamrl v srcu čut usmiljenja — ali je sploh kaj takih med nami? —  naj bi vsaj s skromnim done-
akom podprl to dobrodelno akcijo v za
vesti, da s tem lajša deci najhujše gorje ter ji rešuje zdravje in življenje. Marši kdo bo mogel v ta namen utrperj le dinar, tudi če ti ga odtrga od ust, i m ovi te j ši pa
bodo rade volje prispevali deaetake In stotake in trdno se nadejamo, da takih dobrotnikov ne bo malo med nami. Ko bo potrkal nabiralec Rdečega križa na njih vrata, naj smatrajo njegovo prošnjo za poziv dobrodelnosti ter naj ga odpravijo z darom, ki bo v olajšanje njim samim, še v večjo uteho pa gladu j oči deci.
Vsi prispevki se uporabljajo izključno le za prehrano bedne rudarske dece v mlečnih kuhinjah v. Trbovljah, Hrastniku in Zagorju.
Krajevni odbori bodo istočasno nabirali obnošeno obleko in perilo, primerno za otroke. To bo vsak odbor odposlal v imenovane kraje, da bo mladina, čim nastopi hladnejše vreme, vsaj skromno zavarovana pred mrazom in prehladom.
Denarne prispevke zbira ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 12 na svoj čekovni račun poštne hranilnice štev. 11862. Obleko in perilo pa naj darovalci pošljejo krajevnemu odboru Rdečega križa v Trbovljah.
Vsakemu, kdor čita ta naš javni poziv, naj velja naša nujna in iskrena prošnja:
»Odpri  srce,  odpri rokč, sirotam olajšuj gorje!«
Stradanje ne nese — pomagaj si sam
Kako si skuša podjeten brezposelni pomagati iz zadrege s »sredstvom« proti muham
LJubljana, 27. jmlija. 6 tako zvano trgovsko izgubo se še človek pretolče nekako skozi to vražjo kri-ao, toda, če ee ne moreš izgovarjati niti na izgubo, se kaj kmalu prepričaš, da stradanje ne nese ter da ti nikakor noče začeti rasti trebušček, če hodiš za večerjo e(pat. Zato se nekateri ne zadovoljijo s samim stradanjem ter si izbirajo razne poklice za iav&bljanrje dinarčkov. Toda iabirajo si takšne poklice, v katerih še ni prehude nadprodukcije. Moramo vas razočarati, ne nameravamo namreč svetovati nikomur, kakšnemu poklicu se naj posveti, in ne opisovati rentabilnih poklicev. Zgledi sicer vlečejo.
Res je vražji problem, kaj bi naj počei olovek, če ima vsak dan 24 ur časa in če se še ni odvadil jesti kot Ribničanova kobila. Ljudje bo pa iznajdljivi. Eni baje love muhe, kot smo čitali nedavno, drugi napovedujejo konpunze, nekateri žive od izgube, kot rečeno, a mnogi se posvečajo novim poklicem. Kaj posebnega sicer ne more nihče izumiti, večina se jih posveča še vedno najraje trgovini. Trgovina pa cvete samo pod izvestnlmi pogoji. Največji križ s prodajo je že zaradi tega, ker mora tngovec, odnosno prodajalec kupovati blago, ne da bi ga iztresel kar iz rokava. Preden nisi nakupil blaga, pa, žal, še ne moreš napovedati konkunza.
Te dni so v modi sredstva za pokonča-vanje mrčesa. Muhe se množe kot ob kugi Zadnje čase &o že tako hude, da brez-Ijajo konji zaradi njih ter se hodijo kopat v Ldubljanico z vocami vred, namreč konji, ne muhe. Nihče ne more muham do Živega. Kaj bi tudi naj počeli z njimi? Zapreti jih v taboriščih, kot Hitler politične jetnike, ne moremo, z obešanjem pa tudi nič ne opraviš. Vendar nam ni treba obupati. V Nemčiji ne zmaj© le krotiti političnih prekuouhov, ki se ne nočejo rediti s samimi frazami, temveč so se lotili tudi mrah v znamenju kljukastega križa. Ne mislimo na preparate, ki so jih prodaja.li
na veleeeijtrnu. Morda so imeli tudi tisti vsemogočno znamko >Made In Germania«, a tako imenitni nedvomno niso bili, kot sredstvo, ki ga ponuja zadnje čase po Ljubljani podjeten možak. Ogdaša se v manjših lokalih. Prihaja kot odrešenik, da odreši meščane sitnih muh, ki so tako nadležne, da človek ne more niti dremati podnevi.
— Kupite, sijajmo sredstvo! Danes smo prejeli velik zaboj. Na njem je bilo napisano >Made in Germania«. To je namreč nemški patent. Pa tako poceni je, da ga lahko kuipi vsak, samo 1.50 Din. Kidor ne verjame, naj gre vprašat v hotel >Konj«, ktfer smo za poskušinjo pokončali vse muhe. še gostje so nam pomagali pri poskušnji. Recept je tako enostaven, da si ga vsak takoj zapomni, zato ga ni treba prilagati. Ne treba nič drugega, kot da raztopite preparat v treh kozarcih tople vode, ki jih potem postavi/te v kot. Raz/top ina privabi takoj muhe, da ae pridejo sladkat. Komaj dobro povohajo slaščico, že počepajo. Preparat zaleže več kot ceJ vaigon muholovtk.
Mož, ki si Je ogledoval čudovito sredstvo, Je hotel povohati rumeno kepico, ki je bila primitivni© zavita v papiT.
— Nikar, preparat je strupen! Škoduje pXJučam!
— Tako?! Tedaj se bom zastrupil, če bo ta reč smndela v lokalu!
— Raztopljeno ni tako nevarne, suhega pa nikar ne vohaj<te!
Ljudje so radovedni, zato Je kupil tudi možak čudovit preparat, da bi ga pošteno povohal, čeprav je vedel takoj, čim ga je prinesel k nosu, da je izdelan iz steklar skega lepila s primesjo rumene barve. S tem seveda nI rečeno, da nenavaden pre parat ne uničuje muh. Ta ali oni je nedvomno že poskusil ter ugotovil, da se je ujel nanj namestu muh, kar pa tudi nekaj zaleže, vsaj brezposelnemu, ki prodaja nedolžen 6trup.
okoli 30.000 Din škode. Zgorelo mu je več skrinj, precej posušenega sadja, več miz, stolov, omar, raznega lesa, desk in butar, ki Jih je imel pripravljene za zimo. Lastnik je tem huje prizadet, ker je letos pri njem že drogič gorelo. Skoda je krita deloma z zavarovalnino.
Ljubljana, 27. juMja.
Beda, kričeča beda ae pojavlja v družinah nezaposlenega delavstva v trboveljskem premogokopnem revirju vsak dan v občutnejši obliki. V airomašnih rodbinah primanjkuje najpotrebnejše vsakdanje hrane. Družinski očetje, ki jim je prenehal, sicer skromni redni tedenski zaslužek, zro z bridko skrbjo v bližnjo bodočnost, kako naj preživljajo svojo večjidel številno rodbino, bedne matere ne morejo svojim otrokom nuditi najskromnejš« hrane, najhuje je prizadeta nedolžna deca, ki lačna zaman prosi kruha ter vidno hira in peša.
Kakor druge ustanove, tako se hoče tudi Rdeči križ kot eminentno dobrodelna organizacija zavzeti za to, da po svojih močeh olajša katastrofalno bedo, ki preti zlasti negodni mladini v naših premogovnih revirjih. Res, da Rdeči križ ne more omiliti breapoeemoeti in da t smislu svojih pravil ne more deliti podpor brezposelnim. Toda, da bi deea bednih rudarskih družin gintia in mrla od lakote, tega
Trije vlomi
Skofja Loka, 26. julija. Družina posestnika Antona Porente iz Crngroba pri Škof ji Loki je bila v ponedeljek zvečer, po prihodu s polja neprijetno presenečena, ko je zvedela, da je njeno odsotnost izrabil neznan rokomavh in prav temeljito zagospodaril po hiši. Urmovič si je ogledal hišo od vrha do tal in je odprl predale, skrinje, miznice, kovčege, skratka vse, kjer je slutil, da bi se dalo dobiti kaj denarja. Najpreje je ro-govilil v sobi, odkoder je odnesel več sto dinarjev in — bogsigavedi čemu — tudi umetno zobovje. V čumnati je Slo z njim Din 250, ki so bili last služkinje Marije Balančeve, v spalnici obeh Porept pa je staknil najpreje v skrinji Din 130 in potem v površniku le Din 100. Pri vsej svoji podjetnosti pa je imel uzmovič vendarle precejšen kos smole. Kraj denarja so imeli spravljeno Porentovi svojo zlatnino in srebrnino, ki pa se je tatinski bratec niti dotaknil ni. Prav tako mu je ostala prikrita nakaznica za Din 2000. ki bi se je bil sicer prav gotovo poslužil.
Po opravljenem poslu je moral zapustiti hišo pri zadnjih vratih, ker je prišla medtem gospodinja Marija že domov. Slišala je sicer v hiši ropot, pa se ni zmenila zanj, misleč, da so na podstrešju mačke in podgane. Po poizvedbah je moral biti tat krepak moški, star okoli 50 let, srednje velik, črnih las In svetlega obraza. Nosil je po nošeno obleko m sivkasto rjavo suknjo. Neznanec se je potikal dan preje v Crn-grobu, kjer Je pustil v gozdu tudi par usnjenih podplatov.
Sličen obisk so imeli v torek okori 14. pri posestniku Francu Erbežniku pri Sv. Ožboltu v občini Zmlnec. Tat je prišel v hišo skozi kuhinjsko okno, kjer je izruval najpreje z močnim drogom železje, ki mu je zapiralo vhod, potem pa je pobral v podstrešni sobi ves denar, precej cigaret, nekaj slanine in drugih jedi, v skupni vrednosti 900 Din. Pri odhodu iz hiše pa je doživel neprijetno srečanje z domačo hčerko Terezijo, ki se je bila ta čas vrnila s polja. Ustrašila sta se drug drugega in skočila skozi vezna vrata iz hiše. Predno pa je moglo dekle obvestiti domače o neza-željenem obiska, je bil seveda tat že izginil.
Kranj, 25. Julija. V noVM od sobote na nedeljo so neznanci vlomili v Slavcev© restavracijo t Btru-ževem. Ker je bilo po plačilni edboti, so se gotovo nadejali, da bodo odnesli poleg drugega tudi kad denarja, ki ga pa niso
našli. Pač pa so si naložili precej drugih reči. V hišo so prišJi iz prvega nadstropja, skozi kuhijska vrata. Nad vrati je po-doLgasto okno, ki so ga toliko razbili, da so lahko z roko segli skozenj in okno z notranje strani odprli. Pri pdezanju jim je dobro služil stol, ki so ga dobili na re-stavTac. oknu in na katerem se še dobro poznajo sledovi čevljev z novimi gumijevimi podpetnlki. Ko so bili v kuhinji, so s ponarejenimi ključi odprli vrata in odšli v pritiličje. Najpreje so preiskali trgovino, od koder so odnesli ves tobak in cigarete. Pu6tili so samo Sava cigarete in tobak za pi/po. Dalje so popolnoma izpraznili omaTo za sladkarije in čokolado, ki je bila ravno napolnjena. Sploh so si izbrali srečen dan, ker se je ga. SJavčeva dobro založila za nedeljo. Končno s© odšdi Se v klet, kjer so vzeli celo šunko, tri 6alame in se nekaj steklenic piva, da so si lahko gasili žejo po obilni pojedini.
Ko je zjntraj ga. Slaivčeva vstala, Je našia vsa vrata odprta. Mislila je sprva, da je služkinja vstaia že pred njo. Pri natančnejšem opazovanju pa je odkrila v trgovini sumljiv nered. Spoznala je, da so bili v hiši ponoči vkmiiLci. Kdaj so vlomili, tega ni vedel nihče, ker eo spaJi v zgornjih (prostorih. Najbrže pa kmalu potem, ko je odčei spat upravnik g. Slavec, na Čigar odhod so gotovo vlomilci čakali. Zadevo imajo v rokah orožniki. Vest o vlom« je med vaečani tako mirne vasi, kakor je Struževo, vzibud.ila mnogo razburjenja.
Iz Škofje Loke
_ Razrešeni občinski odbornM*. Na lastno željo eo bili razrešeni svojih položajev v staroloSki občinski upravi naslednji občinski možje: Franc Hartanan, Janez Kuear, Janez Drnovšek, Jakob Starman, Uuka Jugovic, Janez Triller, Jakob Kura*. Matevž Triller, Josip Bertoncelj, Matej Mrak m Franc Hafner.
_ Pogreša se France Okom, star 61 let, posestnik pri Sv. Andreju v občini Zmfcnec. Imenovani je le 15. L m. odšel od doma in se nI več vrnil. Kdor bi o Okomu kaj vedel, naj sporoči orožnikom v Škof ji Loki.
— Strela Je zanetila požar. V petek dopoldne je divjala v Polhograjskih dolomitih huda nevihta. Med neurjem je udarila strela v stanovanjsko niso posestnika Jožefa Koširja iz Valterskega vrha. Stavba je bila na mah v plamenih, ker je bila krita s slamo m deloma če lesena. Na uspešno gašenje niti nI bilo misliti in tako Je pogorela stavba do tal, z nj© vred pa tudi vsa oprema hiše.   Gospodar   ima .
Zaposlitev delavcev v juniju
Ljubljana, 27. julija.
Zaposlitev delavstva v posameznih industrijah je bila po podatkih OUZD v Ljubljani v juniju v gUvnem stacijonar-na. Nobena industrija v juniju ni v večjem obsegu napredovala niti nazadovala. V primeri z majem so najfoo'.'j napredovale fflede zaposlitve gostilne, kavarne in krčme. To je dobro zn-amenje tudi za krizo, ker kaže, da še nismo obupali ali pa da pijemo kz obupa. Napredovanje znaša okroglo 6% ali okroglo 192 uslužbencev. Vzrok je seveda v začetku sezije po kopališčih, letoviščih, zdraviliščih itd. Največji absolutni cek>me-sečni prirastek izkazuje gozdno planinska industrija in sicer 424 delavcev. Zaradi deževja je industrija kamenja in zemlje kakor tudi gradnja nad zemljo le neznatno napredovala, iz istega vzroka je gradnja železnic cest in vodnih zgradb (re-gulacija Ljubljanice) od vseh Industrij najborj nazadovala in sicer za 153 delavcev. Napredovala je tudi tekstilna industrija za nadaljnih 176 delavcev. Zaradi sezije sta nazadovali oblačilna industrija in čiščenje za 75 delavcev ter predelovanje kože in njenih surogatov za 52 delavcev. Zadnji dve industriji se bosta popravili jeseni, ko pridejo ti izdelki zopet v modo.
Skupno je bilo na področju OUZD v Ljubljani povprečno število zavarovanih delavcev v juniju 78.5ob, v primeri z majem je znašal prirastek 103U ali 1.51%, odstotni   prirastek v maju je pa znašal
membe. — Dela vodi gradbeni svetnik kr. banske uprave g. inž. Porenta, ki je ie v 14 dneh pokazal, da bo načrt končne dograditve te velevažue gospodarske komunikacije vendarle realiziral. Prihodnje dni bodo delavcem oddana nekatera važnejša dela tudi v akordu, tako, da bodo lahko pri primerni marljivosti tudi več zaslužili. Tako bosta s odredbo kr. banske uprave ubiti na mah kar dve muhi: orni Ijena bo na eni strani brezposelnost, zla sti med rudarsko mladino kar je izredne važnosti, na drugi strani pa bomo dobili ugodno in lepo cestno zvezo s Savinjsko dolino, ki se bo rudarskim revirjem odpr la tudi za avtomobilski in s tem za tujski promet.
Slovenci v Ameriki
Te dni je bua končana v (Juicagu ze opetovano preložena obravnava proti Ivanu Grilcu in Ivanu Milošiču, ki sta bila obtožena umora Grilčevega svaka Karla Georga. Med obtoženci sta bila tudi dva mlada Čeha in Karlova vxiova Vera, ,ki Pa pridejo pred sodnike pozneje. Obravnava je trajala pet dni. Proti obtožencema je govorilo toliko dokazov, da ju štirje odvetniki niso mogli izrezati. Proti njima sta pričala tudi oba soobtoženca Ceha Fess in VeseLka, ki sta sodelovala pri umoru. Izpovedala sta, kako so Milošič, Grilc io Vera zasnovali uačrt umora Karla Georga, da bi dobili po njem zavarovalnino v znesku 15.000 dolarjev. Porotniki so spoznali obtoženca za kriva in oba sta bila obsojena na dosmrtno ječo. Ivan Miiošič je star okrog 50 let in ima že odrasle otroke, Ivan Grilc pa 39, rojen v Ghicagu in tudi oženjen. Umonjeni Karel Georg je bil ameriški Nemec.
V St Maryg sta se poročila zadnje dni junija Rudolf Klančar in Josipina, oba rojena v Ameriki. Mlada poročenca sta se naselila v prijazni sJovens&i naselbini Gowandi.
Na Bly Minn, je umrla 54-letna Uršula Plut roj. Bezek iz vasi Krvavce, fara Semič. V Grosbv je umrla 4£-letma Frančiška Hrvatin roj. Mihelič, doma iz Sodražice na Dolenjskem. Zapustila je 8 otrok. Njen mož je pred 9 leti utonil v rudniku Milford. — V Adamsonu je umrla 52-letna Marija Cirar, doma iz Spod. Loga pri Litiji. Zapustila je moža, 4 sinove, 3 hčere in sestro, v starem kraju pa mater in brata. V Rentonu je bil v pre mogovniku ubit Andrej Postišek. Nesel je 50 funtov dinamita v rov, pa je padel, dinamit je esikjplodiral in nesrečneža je raztrgalo na drobne kosce. V svojem bivališču za Potters jezerom \Vis, je umrla Marija Leskovar. stara 43 let, doma Iz Brežic. Pokojna je bila 21 let v Ameriki, kjer je zapustila poleg moža hčerko, sina in sestro, v starem kraju pa očeta in dve sestri. V Milwaukee je umrla Ana Golob, stara 71 let, doma iz Ždinje vasi na Dolenjskem. Pokojma je bila rojena Kavčič in svoj dom je imela v Gotni vasi pri Novem mestu.
Iz Trbovelj
— Rekonstrukcija banovinske ceste Trbovlje-Savinjska dolina. Na tej cesti je sedaj zaposlenih okrog 150 brezposelnih delavcev. Del te ceste in siecr od Podmeje do Križa je bil že lani aovršen, vendar pa je takrat zmanjkalo denarja za nadaljevanje proti Marij a-Reki in Savinjski dolini. Sedaj je zopet otvorjen kredit, čemur se imamo zahvaliti prizadevanju gospoda bana prav posebno pa podbana g. dr. Pirkmajerju, ki se živo zanima za rešitev vprašanja brezposelnosti v rudarskih revirjih in za prehrano lačne rudarske dece. — Brezposelni so z zaposlitvijo jako zadovoljni, le nekaterim se pozna, da je dolgotrajno brezdelje slabo vplivalo na organizem,   ki ni vajen tako   hitre spre-
KOLEDAR. Dctnes: Četrtek, 27. julija, katoličani: PantaJeon, Dušan, pravoslavni 14. julija. DANAŠNJE PRUUEDITVE. Kino Matica: Cilinder sreče. Kino šiška: Ljubezen diktator.
DEŽURNE LEKARNE. Danes* Dr. Piccoli, Tvrševa cesta d, in Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
3xpod mita
Iz Celja: »Dobrodelni koncert celjske zelezničarske godbe v prid slepega celjskega skladatelja g. Edvarda Interberger-ja, ki je bil določen za nedeljo 6. avgusta v mestnem parku, je zaradi istočasne raz stave psov v parku preložen na nedelji) 13. avgusta s pričetkom ob U. dopoldne.*
V zadregi   smo v imenu   nuše dobro srčne javnosti, ki ne ve. komu je dolžna priznanje in zahvalo za ta prelepi čin ka valirstva in taktnosti.  Vest iz Celja nam reč ne pove, ali se je slepi skladatelj po lastni  uvidevnosti  in  iz  lastnega nagiba umaknil psom, ali pa so ga umaknili drugi v očetovski   skrbi zanj,   da bi ne prišel navzkrii z zakonom o nelojalni konkuren ci. Saj bo že kakorkoli, dvomil menda ne bo nihče, da je prav in lepo, da je prepustil slepi skladatelj svoj termin kužkom. Saj je ustvarjen po božji podobi. Živele razstave psov, pereat mundus!
»Slehernik" v Dobo vi
Uobova, 2o. julija. Društvo  Rdečega Križa  v  Dobovi je priredilo v nedeljo dne 23. t. m. na prostem pred cerkvijo igro misterij »Slehet nik «pod spretnim vodstvom društvenega režiserja tukajšnjega prometnika g. Grbca Nebo nam je bilo toliko naklonjeno, da se je igra izvršila pred tle/jem  in da je velika množica lahko sledila lepi predstavi. Točno ob 19.30 uri je na razsvetljen oder stopil predsednik kr. o. Rdečega križa, ki je pojasnil občinstvu pomen igre in omenil tudi dobrosrčnost in ljubezen do sirot in ubogih naših bratov in sester U:  nas v/ podbujal naj sledimo v ljubezni do trp«, čih bratov in sester, v dobrosrčnosti rui šim visokim pokroviteljem. Pozval nas je, da stopimo pod prapor Rdečega Kri/a vsi Jugoslovani, učimo se dobrosrčnosti in ljubezni  do trpečega bližnjega in zavladalu bo blagostanje na svetu.
Igra sama je dosegla lep moralen uspeh in številni gledalci so pokazali -> tem, da cenijo delo društva in so s tem dali tud: javno priznanje, da je društvo agilno in na pravi poti. Lepi kostumi in naravnost idealen prostor pred /unno cerkvijo ie dal igri še lepše obeležje. Nekatere vloge so bile naravnost odlično izvedene. Slehern ka je igral režiser g. Grbec takn lepo. da so imeli ljudje pred seboj res pravega Slehernika. Enako moramo omeniti tud1 debelega nečaka (g. Fr. Bogovič) suhega nečaka (g. Parger) Slehernikovega družnika (g. Zaje) Slehernikovo ljubico (gdč Va-tovec). Jako lepo masko in skoraj grozo je delala smrt (ga. Bogovič). Jako dober vtis pa sta napravili tako v nastopu kakor izgovorjavi Dela (ga. Grbčeva) in Vero {gdč. Kokotova). Težko in dobro izpeljano je bila tudi vloga Slehernikove matere.
Tudi vse ostale vloge so bile v dobrih rokah in je na ta nastop društva lahko ponosno. Toda tisti nekateri, ki društvu danes ne žele še tako lepih uspehov niso prišli na svoj račun in bodo v bodoče radi šli društvu na roko in z društvom tudi naprej. Res hvalevredna pa je naklonjenost nekaterih, ki društvu brezplačno odstopajo inventar za sedeže itd. hvalevredna je pa tudi naklonjenost cerk. predstoj-nistva, ki je za to igro dalo na razpolago prostor pred cerkvenimi vrati in cerkev. Kad vse hvale vredno pa so žrtve članov društva posebno dramatičnega odseka. Društvo Rdečega Križa v Dobovi se lepo razvija in mu želimo še lepših uspehov in naj gre lepši bodočnosti naproti.
Pri zaprtosti   in   hemoroidih, motnjah j telodcu  in črevesju, ©tekl«>sti jeter in vranice,   bolečinah v hrbtu    in kri*u je naravna >Franz Josefova« grenčlca, več krat na dan použita, krasen pripomoček.
ODBOR OBČINE MOSTE PRI LJUBLJANI sporoča tužno vest, da je preminul zvesti član, gospod
KRUŠIČ MATEVŽ
občinski svetovalec, posestnik itd.
Pogreb blagega pokojnika se vrši v petek 28. julija 1933 ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Moste, Prešernova ulica 8, na pokopališče k Sv. Križu.
Pokojnika ohranimo v častnem spominu.
Moste, dne 27. julija 1933.
^tev 1-0
»SLOVENSKI NAROD«, do« 37. julij« 1933
Stoji doki er še ni oreDOzno ...
Dnevne vesti
— Zahvala g. Uzunovic*. G. Nikola T.
fjzunovič prosi svoje prijatelje, da izvolijo sprejeti njegovo zalivalo za čestitke, ki eo mu jih poslali ob priliki njegove izvolitve za predsednika Jugoslovenske nacionalne stranke.
— Odlični gostje v Rogaški Slatini. V
Rogaški Slatini so na počitnicah sledeči konzularni funkcijonarji: Sally Guggen-heim, jug. generalni konzul iz Baala v Švici, konzul Enrico Mayer iz Trsta, A. Ezratty, Španski vice-konzul iz Soluna, Jožef Gaeta, avstrijski konzul pri poslaništvu v Atenah. Imenovani so morebitnim interesentom radevolje na razpolago.
— Natečaj za rentgenologa Bolniška blagajna beograjske trgovske omladine razpisuje natečaj za rentgenologa. Prošnje je treba vložiti do 31. t. m.
— Javna bolnica v Brežicah razglasa, da ne sprejema v oskrbo porodnic, ker nima porodniškega oddelka. Izjema so samo operativni primeri.
— Javna licitacija. Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje javno ustno licitacijo za nabavo pisarniških potrebščin za svoje urade. Licitacija bo 16. avgusta ob 10. uri- v sobi št. 21 palače te banske uprave na Bleiweisovi cesti št 10. Podrobne informacije dobe interesenti med uradnimi urami v ekonomatu kr. banske uprave v Ljubljani soba št 48.
— Hrvatski planinci v Kamniških planinah. Hrvatsko planinsko društvo »Sljeme« priredi v nedeljo za svoje člane skupno turo v Kamniške planine. Udeleženci bodo razdeljeni v dve skupini, ena krene na Grintovec .Greben ali Kamniško sedlo, druga pa na Krvavec ali Veliko planino.
— Visoki španski aristokrati v Šibeniku, v torek je priplula v šibemk italijanska jahta »Amrita«, ki je pripeljala več članov bivšega španskega kraljevskega doma in visokih aristokratov, med njimi princa Alfonza de Orleansa, princeso Bea-trico ,princa Alona in princa Albara.
— Regulacija Plitvičkih jezer. Včeraj je bila v Plitvicah važna konferenca o regulaciji Plitvičkih jezer. Osvojen je bil načrt ing. Premužiča. Plitvička jezera bodo proglašena za letovišče, inicijativo za regulacijo je pa prevzela banska uprava savske banovine.
— Samozvani novinarji. Centralna uprava JNTJ in poedine njene- sekcije prejemajo zadnje čase od raznib strani dopise, da se izdajajo gigtovi ljudje za novinarje ter da v poslovnem svetu in v drugih krogih alorabljajo zaupanje, ki ga uživa novinarski stan. Zato centralna uprava JNTJ obvešča javnost, da so vsi poklicni novinarji včlanjeni v Novinarskem udnrženiju in da imajo dvojne legitimacije; legitimacije svoje sekcije (novinarji v Sloveniji teh legitimacij še nimajo) in legitimacije prometnega ministrtstva s fotografijami In odgovarjajoči potrdili, če bi se kd0 še potem opozorilu izdajal za novinarja, prosi Centralna uprava JNTJ in nfjene sekcije, naj jih dotični, ki imajo opraviti s takimi samozvane!, takoj telefoniono ali pismeno obveste.
— Nov učni načrt za osnovne šole. Prosvetni minister je iadal na podlagi §5 42 in 44 zakona o ljudskih šotah nov učini red in program z* osnovne šole. Nov učni red bo objavljen v >Prosvetnem glasniku« in stopi v veljavo 1. septembra.
— Prepovedana lista. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi v Bueno6 Airesu izhajajoči list >DeJ American Magyar Orszag« in v Berlinu Izhajajoči list >Berllner Boeen-zeitung«.
— Važno za zobotohnike. V >Sluzbenih novinah« je objavljen zakon o izjpremem-bah in dopolnitvah zakona v zdravnikih specijalistih za bolezni ust in zobov in o zabotehniklh. V zvezi z objavo tega zakona opozarja ministrstvo za specijalno politiko in narodno zdravje vse tiste, ki na podlagi tega zakona dobe pravico do den-tističsne prakse ali naziv dentistov - tehnikov ali padavico do polaganja dentistič-nega iupita, da se morajo v roku dveh mesecev po razglasitvi tega zakona prija-vati pristojni banski upravi oziroma ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje za področje beograjske uprave, če tega dozdaj še niso storili.
— Kruh se je pocenil. Iz Osijeka poročajo, da se je kruh po vsej Slavoniji pocenil, čim je prišla na trg nova pšenica. Beli kruh se je pocenil za 50 par in ga prodajajo zdai v Osijeku po 3.60, na kmetih pa po 3 Din. črni kruh prodajajo po kmetih po 2.50. Pravijo pa, da se bo kruh še bolj pocenil. Tudi v Sremski Mitrovici se je kruh pocenil za 50 par pri kilogramu.
— Interesenti za kupčijske zvere s Palestino! Spričo kratkega roka se tem potom pozivajo vse one tvrdke, ki vzdržujejo odnosno nameravajo vzdrževati kupčijske zveze s Palestino, da se v zadevi Jugoslovensko - palestinskega komiteja, ki je bil pred nekaj dnevi zaradi zboljšanja naše izvozne in uvozne trgovine s Palestino osnovan, gotovo oglase pismeno ali ustmeno do dne 1. avgusta t. L v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
— Roblekov dom na Begunjščici bo slovesno otvorjen v nedeljo 30. t. m. Po maši, ki bo ob pol 11. url dopoldne na prostem pred domom in pri kateri bo pel slovenski vokalni kvintet, bo novi dom blagoslovljen. Pri planinski zabavi, ki se bo razvila ob zvokih domače godbe, nam zapoje g. Banovec, tenor ljubljanske opere, in slovenski vokalni kvintet. Vstopnine ni. Jed in pijača bosta, na razpolago po istih cenah kot v nižini. Od jutranjega turistov-skega vlaka in zvečer na isti vlak vozijo s postaje Lesce do podnožja Begunjščice v Poljčah in Begunjah avtobusi in avtotak-slji po zmernih cenah. Od vznožja do koče je 2 in pol ure hoda po kolovozni, po večini senčni potL
— Bogata letina ah v. Iz Bosanskega Broda poročajo, da bo letošnja letina sliv zelo bogata. Drugo sadje je obrodilo mnogo slabše.
— K članku »Akcija za brezposelne v Hrastniku«, priobčenem v ponedeljek 24. t m., smo prejeli: G. učitelj Grozdnik je prisostvoval sestanku ne kot zastopnik uči-teljstva, temveč kot zastopnik JN6, krajevna organizacija Hrastnik — Dol, in kot tak je tudi izjavil, da je g. podžupan sklical omenjeni sestanek po nalogu krajevne organizacije, ki je že poprej uvidela po^ trebo te akcije.
— Nova grobova. V St Lenartu v Slovenskih goricah je umrl sodnik g. dr. Fr. T a v ž e 1 j. Poleg žalujočih svojcev bodo pokojnega težko pogrešali mnogi prijatelji in znanci, saj je bil mož plemenitega 7načaja. Pogreb bo danes ob 16.30 v št '.enartu. — V Mostah je umrl davi mesar.
gostilničar, posestnik in moščanski občinski svetnik g. Matevž K r u š i č. Pokojni je bil vzor solidnega, marljivega podjetnika in neumornega javnega delavca. Pogreb bo jutri ob 16. iz Prešernove ulice št 8 v Mostah. Bodi jima lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno ao-žalje.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo m toplo. *Tudl včeraj je bilo v naši državi lepo vreme. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 31, v Beogradu in Skop-lju 29, v Zagrebu 28, v Ljubljani 27, v Mariboru in Sarajevu 26 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768.3, temperatura je znašala 15.9.
— S krvjo opral omadeževano materino čast. Pred sodiščem v Banjaluki se je zagovarjal včeraj 201etni Rade Skorup, ki je pred 4 mesevi ubil svojega tovariša Simeona Deliča. Dellč je govoril o njegovi materi, da živi razuzdano in da dela sramoto vsej vasi. To je Skorupa tako razjarilo, da je pograbil nož, zaklal Deliča, razreza! truplo na kose, jih naložih na voz in odpeljal k orožnikom, kjer je vse po pravici povedal. Obsojen je bil na štiri leta težke ječe.
— Pretresljiva tragedija. V Dunavu je utonila v torek llletna hčerka predstojnika dunavske straže v Apatinu Verica Ka-lugjerovič. Očeta je tO tako potrlo, da je izgubil dar govora. Zatekel se Je v novosadsko bolnico.
— Nova žrtev Save. Blizu zagrebškega kopališča je utonil včeraj popoldne mizarski pomočnik Franjo Novak, star 30 let. Baje bi ga bili lahko rešili, pa je prepozno prišel zdravnik, da bi ga bil z umetnim dihanjem obudil
— Lačne svinje odgriznile otroku glavo. V vasi Obrovici blizu Bjelovara se je pripetila v družini Jelenčič strašna nesreča. Jelenčičevi so bili na polju, doma so pa ostali trije otročički, med njimi najstarejši petletni deček. Otrovi so proti večeru zaspali na tleh, pa so prišle v hišo svinje, ki so odgriznile trimesečni Marici glavo. Ko so se starši vrnili in zagledali na tleh otročička brez glave, je malo manjkalo, da niso od groze zblazneli.
— Drzna vožnja pod slapom Plive. Jajce je doživelo te dni veliko senzacijo. Dva pogumna Nemca sta se vozila s kajak čolni pod slapom Plive, kar se je zdelo doslej nemogoče. Gledalci so bili prepričani, da sta izgubljena, pa se jima ni pripetilo nič hudega. Enemu se je pod slapom zlomilo veslo in je moral skočiti iz čolna. Dolgo so ga sukali vrtinci na enem kraju, pa se jim je končno srečno iztrgal.
— Brez sledu izginil. Krovski delavec iz Zaloga št 56 Dominik Peterka je 24. junija odšel od doma na delo v Ljubljano. Tri dni pozneje so ga videli v Dolskem, od takrit pa manjka za njim vsaka sled in je izginil neznanokam. Peterka je srednje postave, podolgestega obraza, ima sive oči, v zgornji čeljusti mu manjka nekoliko zob. ostrižen je na kratko. Na sebi ima plavkasto cajgasto obleko, plavo srajco, sivkast klobuk in čevlje na zadrgo. S seboj je imel tudi nahrbtnik s krovskim orodjem. Kdor kaj ve o njem naj javi policiji aH pa domov v Zalog.
_ Kolo sumljivega izvora. Pri zidarskem polirju Matiji črčku v Salincih obč. Križevci, se je v začetku julija zgflasil neki okoli 30 let star moški in mu prodal kolo znamke >Puch« št. 368.068 za 380 Din. Izkazal se je s potrdilom na ime Franc Senekovič, izd-ano od občinskega urada Sv. Benedikt, žandarmerija je ugotovila, da je potrdilo ponarejeno In sumi. da je Ibllo kolo nek.-e ukradeno Kolo so zaplenili in ga izročili s rezke nun sodišču v Ljutomeru. Lastnik kolesa naj se javi policij!
Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenelce. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Jo-sefovo« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah in jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
—ij Prireditev »jadranskega dne«. Dne 5. in 6. avgusta priredi krajevni odbor Jadranske straže v Ljubljani »jadranski dan« z veslaškimi tekmami na Ljubljanici. Program je naslednji; Dne 5. avgu.3ia zvečer otvoritev »jadranskega dn-< z družabnim večerom v restavraciji Zvezda. Dne 6-avgusta od 11.30 do 12.30 ire >rr>meoadni koncert v Zvezdi s sodelovanjem vojaške godbe. Ob 16. uri popolln* start tekmovalnih čolnov na Ljubljanici; dohod k Ljubljanici z Ižanske Ccote od > Mokar ja«. — Nato prihod tekmovalcev na cilj in razdelitev nagrad. Po tekmi veselica pri »Mokar j u< s sodelovanjem godbe »Sloga«. Spored veselice ;'e: srečolov, šaljiva pošta, streljanje na dob.tke. lov na outeljke, mornarske igre in ples. Gostilna bo oskrbljena z raznovrstnimi toplimi in mrzlimi jedili, slaščicami, kavo ki j) bo kuhala znana tvrd-ka Motoh iz Ljubljane. Prevoz gostov z avtobusi in tovornimi avtomobiji. Za pre-viz s tovornim avtom je potrebno nabaviti kolke Jadrana/te straže, ki se bodo dobili na avtobusnih postajališčih. Prireditev >jadranskega dne« je velikega pomena za širjenje ideje Jadranske straže, ki je osobito v poslednjih časih zavzela v dravski banovini velike dimenzije. Ob priliki »jadranskega dne« nastopijo tudi naši bivši mornarji, ki so s polnim razumevanjem pristopili v vrste Jadranskih stražarjev. Ustanovili so si svoj veslaški odsek, Id ima nalogo gojiti med mornarji kakor tudi mladino veslaški sport. Ker bodo vse prireditve »jadranskega dne« brez vstopnine, bo vstop omogočen prav vsem.
—lj Zasilna ograja ob letnem telovadl-šču Ljubljanskega Sokola Je že postavljena. Ob Lattermannovem drevoredu stoji skoraj tik do poti ter Je ograjen tudi bivši veselični prostor. Veseličnega prostora ne bo več v Tivoliju, a zdaj menda že nihče več ne žaluje za njim.
—lj Pri Delavskem domu bodo kmalu končana zidarska dela. Pročelja so ometana, razen ob cesti, do tal, ob cestni strani pa do pritličja. Zidarska dela so končana tudi znotraj v zgornjih etažah, le v pritličju le delajo zidarji. Do jeseni bodo lah-
ko končana tudi vsa druga dela, da bo zgradba uporabna ie pred simo.
—lj Dober ribnik je   Ljubljanica med
tromo© tj em in trnovsko zapornico. Tam stoji voda precej visoko, a je kljub temu gosta ter vsebuje mnogo organskih snovi, po katerih nekatere ribe zelo rade hlastajo. Rib je toliko, da jih lahko opaziš celo z mostu .čeprav je gosta in ne prozorna voda. Pri zapornici pod tromostjem, kjer je voda najbolj gosta, se suče skoraj meter dolg sulec ter izziva številne ribiške talente. Najbrž se ne bo dolgo veselil mastne Ljubljanice, ker je preveč na očeh.
—lj Sestanek bivših mornarjev bo v soboto 29. t. m. ob 20. uri v salonu hotela Llovd. Ker smo tik pred prireditvijo, pozivam vse tovariše, da se sestanka zanesljivo udeleže.
—lj Izleti z odprtimi avtobusi na Koroško In na Veliki Klek. Prvi izlet bo 5. in 6. avgusta po sledečem programu: 5. avgusta odhod iz Ljubljane izpred biljetarni-ce »Putnika« ob 12.30 preko Jezerskega — Dobrla vas in na Klopinsko jezero, kjer je v hotelu Obir prenočišče. 6. avgusta odhod s Klopinskega jezera v Sinčo ves, Ve-likovec in preko šmihela, žitare vasi v železno Kapljo. Odtod povratek zvečer preko Jezerskega v Ljubljano. Vožnja, prenočišče ter potni list in vizum 290 Din za osebo. — Drugi izlet bo od 13. do 15. avgusta v Heiligenblut in na Veliki Klek (Gross-glockner). Vožnja in prehrana, prenočišče ink. potni list in vizum Din 750 za osebo. V tej ceni ni všteta taksa za novo cesto na Veliki Klek. Prijavite se čim prej pri »Putniku«, ker je samo Še nekaj prostorov na razpolago. Zahtevajte prospekte »Avtobusni izleti«.
—lj Šentjakobsko pevsko društvo vabi prijatelje lepega petja na svojo vrtno veselico, ki bo v nedeljo 30. t. m. popoldne ob priliki šentjakobskega žegnanja na senčnatem vrtu g. Marenčeta na Dolenjski cesti. 403-n
—lj V mestni klavnici se bo jutri (soboto) ob 15. prodajalo na prosti stojnici prašičje meso po znatno znižani ceni.
—lj Kopalne obleke, čevlje čepice m krasne pižame nudi v najlepši izbiri tvrd-ka Miloš Karničnik, Slari trg. 389/n
—lj Sokolsko društvo Ljubljana — Šiška javlja, da se prične redna telovadba vseh oddelkov 31. t. m. Vpisovanje za moške 27., za ženske 28. od 6. do 9. na telo-
vadiš ču.
Iz Trebnjega
— Gospodarski odbori. G. ban je ime-
val za vas Prapreče naslednji gospodarski odbor; načeinik Kravcar Alojzij, člana Gabrijel Pavel in Gabrijel Anton ter namestnik Kastelic Matevž. Za vas Repče: načelnik Udovič Josip, člana Strniša Franc in Udovič Jože U., ter namestnika Smolič Matija in Murn Matija. Za vas Blato: načelnik Novak Anton, člana školj Anton in Anželj Janez ter namestnika Povh Anton in Pa j k Anton.
— Važna trosarinska objava. Ministrstvo financ je odredilo, da se vsako kuhano žganje bodisi za trgovino ali pa lastno uporabo, ki je jačje od 35 odst. alkohola, smatra kot trošarinski predmet in se p^ača od njega državna trošarina Din 24.— od hektoliterske stopnje alkohola. Torej je dolžan vsak, ki kuha žganje, jačje od 35 odstotkov, prijaviti žganjekuho pri pristojnem oddelku finančne kontrole v izogib kazni po obstoječih trošarlaskih predpisih.
— Uradni dan. Prihodnji uradni dan sreskega načelstva Novo mesto v Trebnjem ne bo prvi torek v avgustu, temveč prvi torek v septembru. V bodoče bodo uradni dnevi le vsak drugi mesec ln ne vsak mesec, kakor doslej.
— Naročnikom. Vse cenjene naročnike naprošamo, da prvega takoj poravnajo naročnino za list, posebno naj bi to upoštevali oni, ki so na zaostanku. Vsem naročnikom pa, ki bi dva meseca lista ne plačali, bo uprava brezpogojno ustavila pošiljanje lista. Zato plačajte točno ob mesecu, saj list, ki posveča razvoju Dolenjske in pa kraju samemu toliko pozornosti, pač zasluži to upoštevanje .
— Kontrola mer bo poslovala za stranke v avgustu dne 7., 8., 9. in 10. pri postaji za kontrolo sodov v Novem mestu.
— Tudi sosedna občina Velika Loka je začasno ustavila gradnjo ceste pod Čatežem zaradi pomanjkanja kreditov, pa je vložila prošnjo za podporo na bansko upravo. Banovina je odobrila znesek Din 60.000 in bodo s tem zneskom gradbena dela končana.
— Prepovedano kopanje. Lastniki parcel ob Temenici prepovedujejo kopanje ob njih zemljiščih, ker se jim s tem dela občutna škoda. Kopanje je dovoljeno le na kopališču v Trebnjem, kar naj vsi upoštevajo.
— Celodneven izlet so priredili včeraj tukajšnji letoviščarski gostje skupno z domačini. Z avtobusom so pohiteli na Gorjance, od tu v Pleterje, št. Jernej ln so se preko Šmarjeških toplic vračali nazaj. Gostje .posebno Dunajčani ,ne morejo pre-hvaliti lepot naših krajev, posebno pa uslužnega ljudstva, ki jim gre vsestransko na roke. Celodnevno oskrbo s prvovrstno petkratno hrano na dan prejmejo gostja v vseh tukajšnjih gostilnah za Din 25 dnevno. Informacije društvo »Krka« v Trebnjem.
Iz Noveea mesta
—V Krki blizu Bršljina, so našli pred dnevi trije mladeniči cerkveno zlatnino, v obliki dveh ciborijev, kelihov in monstrance. Vse to je bilo v starem zaboju, ki je bil ie porastel z vodnim mahom in iz tega se lahko sklepa, da je bila zlatnina že dolgo v vodi. Orožništvo pridno zasleduje zločinca in upa, da mu bo prišlo kmalu na sled.
— Zdaj med počitnicami dobri in pametni dijaki mnogo potujejo po svetu. Apeliramo na Novomeščane, predvsem pa na prebivalstvo okolice, da dijake prijazno sprejemajo, če poprosijo za prenočišče, ali pa za košček kruha. Saj to niso nikaki potepuhi, ki se jim ne ljubi delati, pač ps so ljudje, ki hočejo svoje znanje, kar so si ga pridobili v šoli, izpopolniti v svetu med tujimi ljudmi.
— V soboto zvečer, ko je bils na trgu Kraljeviča Petra promenada in ko je igrala godba, se je skupina mladih fantov vedla skrajno nespodobno. Nekje so ujeli mlado mačko, jo obešali mladim damam na hrbet se norčevali iz mimoidočih ljudi, povzročali hrup in s tem obračali nase pozornost Če bi bili to fantje, ki nimajo ni-kake izobrazbe bi stvar ne bils tako kričeča, pač pa so bili to ljudje, ki se štejejo med boljšo inteligenco in celo dijaki-aka-demlki so bili zastopani.
m
Zob jc votel in se mora zaliti. Dnevno temeljito Čiščenje s zobno pasto C h 1 o r o d o n t bi to poškodbo lahko preprečilo. Clilorodoni ne daje zobem samo bleslečega sijaja, ampak jih ohranjuje (udi zdrave. Dobiva se povsod. - Poskusite eno tubo, uspeh Vas bo presenetil t Tuba Din. 8.-, velika tuba Din, 13,-
Skrivnostni čudodelnik iz Rumunije
V Ljubljano je prišel mož, ki zna baje izdirati zobne korenine brez
bolečin
Ljubljana, 27. julija.
Babjeverni nismo, toda v čudeže vseeno verujemo. Samo znati je treba. Škoda samo, da je tako malo čudodelnikov, ko so tako potrebni in ker se jim obeta pri nas tako sijajna bodočnost. Ne moremo vam povedati, koliko potreb imajo zlasti Ljubljančani. Čudodelniki. ki meščanom edino lahko ustrežejo. pa nas obiskujejo navadno samo ob velesejmu in še tedaj znajo kvečjemu dresirati bolhe. . kar pa ni takšna umetnost, da bi je tudi mi ne znali. Z odprtimi rokami bi pa sprejeli čarovnike, ki bi nam znali v tej peklenski vročini vsaj uspešno odđaniati brenclje.
Oni dan nas je obiskal neznanski čarovnik indiiske«a formata, a še doslej nismo niti nič slišali od njega. Ta kapaciteta na črnem polju zasluži, da bi jo uvrstili med redke človekoljube. Iz Rumuniie je prišel z najlepšimi nameni, da bi Ljubljančanom populil zobe, kolikor jih še sploh imajo. Seveda jim ni nameraval puliti zdravih zob, ne0o le škrbine, saj je strokovnjak za izdiranje zobnih korenin brez bolečin. Toda tudi človekoljubni poklici niso dovoljeni brez raznih listin ter patentov.
Pri tej točki postane naša zgodba žalostna ter se dramatično zaplete. Najbolj žalostno pa je, da je ne moreš razplesti. Razpletala se je namreč za kulisami. In zdaj ni več o Rumunu ne duha ne sluha. Trkal je in se mu je odprlo. Uradno so ga sprejeli. Uradno so mu tudi razložili, kakšne so postave ter mu dovolj jasno namignili, da za hokus-pokus operacije niso pristojni izdajati patentov. Končno so se morali že pomilovalno 9meiati, ker ga niso mogli odpraviti. Človekoljubnemu zobo-dercu se je zdelo, da mu ne verjamejo. Baje jim je dokazal, da je mojster, ki mu
Iz Celja
—c Članstvo celjskega Sokola priredi v nedeljo 6. avgusta izlet iz Celja v divno Logarsko dolino z možnostjo ture na Okreselj in Kamniško sedlo. Odhod bo v nedeljo 6. avgusta zjutraj, povratek istega dne okrog polnoči. Prijave sprejema in pojasnila daje br. Tine Novak. Treba se je čim prej priglasiti zaradi preskrbe vozil.
—c Krajevni protituberkuloznl ligi v Celju je poslal nabiralno polo z nabrano članarino tudi učitelj g. B. Zdolšek, ki je nabral na mestni deški in dekliški narodni šoli v Celju 211 Din članarine za leto 1933.
—c Napad s koso. V noči na torek 25. t. m. je neki moški v Javorju v bližini Slivnice pri Celju napadel 571etnega posestnika Franca Bobka iz Bukovja s koso in ga težko poškodoval po glavi. Bobka so prepeljali v celjsko bolnico.
—c Priprave za nogometno tekmo z zagrebško reprezentanco. V nedeljo 6. avgusta bo v Celju nogometna tekma med reprezentancama Zagreba in Celja. Da bo mogoče sestaviti čim boljšo celjsko reprezentanco, bosta v petek 28. t. m. in sredo 2. avgusta ob 18.15 na športnem igrišču pri »Skalni kleti« dve izbirni tekmi za določitev reprezentance Celja. Prihod zagrebške nogometne reprezentance v Celje aranžira društvo privatnih nameščencev »Merkur« v Zagrebu, ki bo priredilo v nedeljo 6. avgusta tudi izlet s posebnim vlakom Iz Zagreba v Celje.
—c Najdba. Dne 24. t. m. med 16. in 17. je bila najdena v travi ob Savinji v Lis-cah okrog 250 Din vredna srebrna ženska verižica z zlatim obeskom.
Iz Tržiča
_ Žalostne številke. Gospodarska kriza je zajela ves svet ln ni prizanesla nikomur.- Jasno se zrcali v številkah zaposlenosti naše obrti ln sprejemanja novih vajencev. V letu 19-29 so tržiški obrtniki sprejeli v uk 40 vajencev in vajenk, v L 1930 32, 1931 21 m v letu 1932 komaj 11. Torej se je v Štirih letih skrčilo število vajencev in vajenk za 76%. Prav porazne pa so številke za čevljarje, ki so L 19£9 sprejeli v uk 11 vajencev, lansko leto pa samo enega. Ostale obrti se kolikor toliko še drže, napredovale so po šrte-vihi vajenk Ie Šivilje, ki so Imele L 1929 tri nove varjenke, lansko leto pa 7. S tem pa seveda nikakor nočemo reči, da bi bila v isti meri porasla tudi ženska neč--m era ost v oblekah, ne, porast vajenk le povzročil pritisk obrtnih oblasti, ki so prodrle z zahtevo, da mora biti šivilja prav tako Izučena, kakor krojač ali sploh obrtnik. V vseh 7etih, ki smo jih zgoraj navodili, je Tržič sprejel na novo v uk 1^4 vajence, od katerih so imeli 83 triletno učno dobo, 6 tri in polletno, 15 pa štiriletno. Breaplačno je bilo v uku 29 vajencev, 26 sta imela vso oskrbo pri mojstru, 13 pa jih je dobivalo odškodnino v denarju za svoje delo. Prejšnja leta 1929 je štela obrtno-nadaljeva'na šola po 120 vajev cev, lansko leto je to število padlo ooi 50.
_ Po dveh letih odstranjena sramota.
Veleposestnik Franc Born pri sv. Ani je napravil v skrajni potrebi is svojega gradiča adravilišče Vrh Djubela je postavil na nemški strani kričečo tablo, kažočo h >Kurhelmu< barona Borna. Tik ob svojem gradiču pa je postavil veliko tablo s napisom »Kurheim Baron Born«. Enak napis se Je šopiril na gradiču samem. Na slovenskih Usti, kjer jm državni jezik slovenski,
ne more nihče konkurirati v Evropi. Svoje umetnosti se je naučil v Indiji.
Toda, kot rečeno, kaj se je godilo za kulisami, vedo bolje ljudje, ki govore po mestu o Rumunovem čudodelstvu. "Vse mesto je takoj vedelo, da se mudi pri nas mojster unikum, ki se je tako sijajno izkazal, ko je prosil za dovoljenje, da sme populiti vsem meščanom škrbine. Takoj so bili ljudje na strani čudodelnika ter »o se začeli zavzemati zanj. Začeli so se jeziti, da zoboderec ne more stopiti v pre-potrebno akcijo. 2e več dni poizvedujejo po Rumunu. Vsi so nenadno začutili boleče škrbine, ki bi se jih radi iznebili čim prej. Seveda je v Ljubljani dovolj konce-sijoniranih zobodercev, čeprav so mnogi odrinili na počitnice. Med izdiranjem zob je vendar velika razlika. Čudodelnik pritisne servijeto k pacijentovemu licu, z drugo roko pa poseže brez vsakih klešč v njegova usta ter privleče zobno korenino iz ust, kot da je posegel po čik. Pacijent ne more niti verjeti, da se je iznebil nadležne zobne korenine, dokler mu je doktor magije ne pokaže. Lahko si torej mislite, kako navdušeni so ljudje za čudodelnika, ki ga nn morejo nikjer izvohati. Tolažijo s« pa s tem, da vedo od dne do dne povedati več o njem in, o njegovi umetnosti. Zato se ne bomo smeli čuditi, če bodo kmalu začeli govoriti, da je populil zobe tudi našim zobozdravnikom. Nazadnje bo znal dreti zobe že tako, da pacijentom ne bo treba niti več odpirati ust ter bo izpulil s škrbinami vred tudi jezike tistim, Iti se najbolj navdušujejo za njegovo umetnost.
Tisti pa, ki so se res iznebili tako poceni škrbin. naj bodo vsaj toliko previdni, da ne bodo kazali preveč vestlja, ki je sicer upravičeno. Te dni se namreč novioe in govorice širijo s pasjednevno naglico.
so zrasli v naš zasmeh taki napisi. Seveda je javnost takoj protestirala ln Born Je dobil nalog, da mora table opremiti tudi z napisom v državnem jeziku. Kakor da se gospod norčuje Iz nas Ln Iz nase uprave, je dal napisati pod nemčfcd napis ^ majhnimi črkaaii >ZdravilišCe barona Borna^ Letos je bilo že več primerov, da so se Slovenci, ki so videli to izizlvanje, kuri jozno tablo fotografirall in ugotovili, da je to skrajna predrznost če se blešči na naših tleh tak napis. Menda je bil nekdo celo tako podjeten, da je fotografijo table poslal oblastem, da vidijo, kako se Bora postavlja po robu uradnim odrednano. No, in sedaj je k on cm o žandarmerija na ukaz od zgoraj o.istranila izzivalno tablo s koli vred. Tako smo po dveh letih doarvedi, da je Izginila naša obmejna sramota v staro šaro. Ker smo že pri veleposestnikju Bornu, nas zanima še vprašanje, kdaj bo napravil pot od Jurja na sodilo Baba ln dalje na Kofoe, odnosno na Veliki vrh, kakor je to glasom sodne poravnave s podružnico SPD v Tržiču dolžan storiti in alcer bi ss morala poprava izvršiti že do 15. t. m. Ali tržiška podružnica SPD spi? Seaona je v deželi, pot pa je neporabna.__^
Tragična smrt posestnika
Vlrmais, M. JuU)a Vsa vas sočustvuje z nesrečno usodo obče priljubljenega in spoštovanega posestnika Franceta Porente, ki je omahnil v naročje smrti tako rekoč v najtrdnejših letih življenja čisto po nenavadnem naključju. Pred dnevi se je namenil Poren-ta v podstrešje, da se po razgovori s podnajemnikom, ki je imel tam svoje stanovanje. Hitel je po stopnicah, ko mu je naenkrat spodrsnilo in je v znak treščil nazaj v vso silo po stopniAeu navodol tako nesrečno, da Je priletel z glavo na trdo zemljo. Kljub takojšnji pomoči se je takoj spočetka videlo, da je rana na glavi najopasnejša.
Moža so poslali v rjubljansko bolnico, kjer mu pa tudi skrbna zdravniška pomoč ni motfla vrniti ljubega zdravja ln Je nesrečnež po nekaj dnevih hudega tnpljsnja poškodbam podlegel. Pokopali so ga na ljubljanskem pokopališču ob veliki udeležbi njegovih rojakov, ki so pokojnika »pričo njegove gospodarske podjetnosti hi naprednosti visoko Čislali.
— Za okrožni zlet v Kostanjevici, ki bo o priliki 251etnice Sokolskega društva Kostanjevica in odkritja spominske plošče na rojstni hiši dr. Ivana Oražna v nedeljo 6. avgusta, prosimo prijave, v kolikor jih posamezna društva in korporacije se niso v poslala — čim prej od poslati, da ne bo kakih nerednosti. Iz dosedanjih prijavnic je namreč razvidna mnogobrojna udeležba na ta dan in bi bilo za domače društvo Jako mučno, če bi -se Čule vsled prepoznih prijav od posameznih članov ali druitev kake pritožbe, da ni bilo zanje toliko skrb-ljeno, kakor za pravočasno prijavljene. — Zdravo! Zletni odbor.
— K okrožnemu zletu v Kostanjevici dne 6. avgusta je dovoljena polovična voz-nina na železnicah v ni. razredu brzih in osebnih vlakov, in sicer od 2. do 10. avgusta, in naj bratski udeleženci kupijo na vstopni postaji cel vozni listek, ki velja tudi za povratek s potrdilom udeležbe, ki ga dobe na dan zleta v zletni pisarni, ki bo vidno označena. Zdravo! Zletni odbor.
»SLOVENSKI NAROD«, Aae IT. jo*)a 1938
A. D Enoerv: l 30
(Dve sirot*
Bom a«
EVobro uro so rojile Picardu no ^la-vi najdrzjiejše misli, končno se je pa ustavil na eni.
Sklenil je napotiti se ma&ledmiega (ine v SaJjpetrie.ro; taim se je hotel pogumno predstaviti, kot da ga pošilja sam [policijski ravnatelj. Na vsak način je hotel videti Henriko.
— Vrag me vzemi, — je pomislil, — če se mi ne bo posrečilo potolažiti drage gospodične, da ne bo obupavala.
In ničesar ni spremeni! na tem načrtu, ko se je predstavil kot prvi ko-mornik grofa de Linieresa, kar mu je na stežaj odprlo vrata jetnišnice.
— Kako! — je vzkliknila sestra Genovefa, — torej na povelje vašega gospoda, gospoda policijskega ravnatelja, je to dekle ...
Njen pogled se je ustavil zdaj na Picardu, ki je spretno skrival svojo zadrego, z>daj zopet na Henriki, ki se je ozirala nanj, kakor da ga hoče vprašati, kje je Roger.
Toda Picard je spregovoril kar sam.
— Častita sestra. — je dejal samozavestno, — visok položaj nalaga vča-si težke dolžnosti.
— Kaj hočete reči s tem?
— Da se je postaven fant do ušes zaljubil v lepo dekle, — je nadaljeval Picard, ne da bi se dal motiti.
Skrivaj se je pa ozrl na presenečeno in prestrašeno Henriiko.
— Dekle je pa tudi pošteno, to mi lahko verjamete. Kaj hočete, častita sestra, treba ie rešiti čast sslavnega doma, in odistranjen bo... nredmei nezaželene ljubezni.
Sestra Oenovefa je povesila oči; zdaj je razumela, zakaj so dekleta zaprli. In že je hotela Marjano pokarati, da ji je tako prepričevalno govorila o njenih krepostih.
Toda Henrika de ni pustila dolgo pod tem mučniim vtisom. Bolestno je začutila v zmedenem Picardovem odgovoru skrito ost. Kri ji je zaiida obraz in obrnjena k Picardiu je odgovorita živo:
— Mar nisem vpričo vas odfldonAla ro»ke viteza de Vaudreva?
Predstojnica je poslušala v nadi, da bo hotela Henrika vsaj ublažil pred njo težo svojega greha, če se že ne bo opravičevala. Ko je pa zaslišala njen odgovor, je bila globoko gmjena.
— To je storila? — je vprašada Picarda. — ALi je to res?
— Pes!___Pnimoran sem priznati
to.
Te besede so opravičevale Henrik ko. Sestra Genoveia je iztegnila roke. rekoč:
— O ubogo dete!... In prignali so vas sem... kot zločinko.
— No, kaj sem vam rekla, častita mati? — se je oglasila tudi Marjana.
Picard je napeljal pogovor na tisto, kar ga je posebno zanimalo. Šlo mu je res za to. da bi mu dovolili med štirimi očmi spregovoriti s Henriko.
— OdkilonRi ste roko viteza de Vaudireya, — je dejal, — to je res... Toda ta... plemenita žrtev ne zadostuje ... in to morate tudi sami razumeti, gospodična.
Potem se je pa spoštljivo poklonil sestri Genovefi, rekoč:
— In če mi bo izvolila častita se-
stra dovoliti, da vam sporočim voljo gospoda poli čilskega ravnatelja...
— Kar sporočite ji, — je dejala sestra Genovefa, — pustiva vaju sama.
In obrnjena k Henriki je pripomnila: — Pogum, dete moje!
Odšla je z Marjano, ki je tudi za-šepetala Henriki.
— Le pogum!
rv.
Picard prvi hip ni vedel, kako bi navezal pogovor. Bil je v hudti zadregi, kajti Henriki je bilo treba sporočiti, da ie tudi vitez de Vaudrey zaprt
Toda čim sta predstojnica in Marjana odšli, mu je sama pomagala iz zadrege.
— No, zdaj sva pa sama! — je dejala in si globoko oddahnila. — Kaj bi mi radi povedali? Kakšno novo nesrečo ste mi prišli naznanit, vi, ki sem o njem mislila, da ste udani svojemu gospodu in ki prihajate sem nedvomno samo... da me izdaste?
Stari sluga je bil nemara pripravljen na tako vprašanje, kajti povesil je oči, kot bi se zavedal svoje krivde. In odgovoril je:
— Le naprej, le naprej!... Nič se ne bojte, gospodična! Le udrihajte po ubogem Picardu, ki je zashižil ves vaš gnev!
In s folinjenom kesanjem na jeziki je nadaljeval:
— No, da, da!... shižim dobremu plemiču, ki me bogato plačuje, a >az kradem njegov denar!... Zaupa mi, jaz pa njegovo zaupanje nesramno izkoriščam ... Vse to je še prebridka resnica, gospodična ... Samo da je gospod, ki me plačuje in ki ga varam, san policijski ravnatelj! — je zaključil s p o vzdignjen i m glasom.
— Kaj je to mogoče?
Henrika je gledala zdaj Picarda tako pozorno, kot da mu hoče skozi oči pogledati v dušo. Pogumni sluga je bil pa preveč razburjen, da bi opazil, da dekle dvomi o njegovi iskrenosti.
— Tisti, ki ga ljubim in mu služim, je naš vitez, — je nadaljeval. — Sicer pa ne, njemu ne služim, — je pripomnil obrnjen k Henriki s pogledom, polnim očetovske naklonjenosti; služim tisti, k! jo spoštujem, ki k> občudujem... in ki bi jo rad rešil, da, rešil... In to ste vi, gospodična.
Henrika je zadrhtela.
— Jaz! — je vzkliknila.
— Da!... vi, ki ste -postavili na glavo vse moje nazore.
Začel je bil dobro, naš vrli Picard, in nadaljeval je tako, kakor je bil vajen govoriti z vitezom.
— Vse moje moralne in ... družabne nazore, — je nadaljeval v zadregi.
Toda Henrika je .bila zdaj popolnoma pomirjena; hotela je čim prej zvedeti kaj o vitezu, ki se je bil poslovil od nje z obljubo, da se bo vrnil šele, ko bodo odstranjene vse ovire, ki so jima branile, da se nista mogla vzeti.
Rada bi bila vedela, če je vitezu znano, da je zaprta. Ce bi vedel, da je v Salpetrieri, sredi lahkoživk in prostitutk, omadeževanih z vsemi greha in obteženih z zločini...
Hotela je končno zvedeti, kaj namerava vitez storiti. In tako si ni očitala, da je prebila Picarda sredi slavo-speva na njen naslov z vzklikom:
— Kai pa on, Roger?
Picard je razumel strah, ki je zrl dekletu iz oči. Vzdihnil je in odgovoril:
— Odreka še vedno pokorščino svojemu stricu ... in odkar ste ... vi... tu... je . • •
Naenkrat je Picard obmolknil.
Nemčija uvaja
obvezno sterilizacijo
Sterilizirani bodo ljudje, obremenjeni z dednimi boleznimi in hudo podvrženi alkoholizmu
V torek je bil objavljen v Nemčiji zakon o omejevanju porodov tam, kjei gre za podedovane bolezni. Po sterilizacijskem zakonu sme biti ljudem, obremenjenim s podedovanimi boleznimi, kiruTgičniim potom odvzeta plodnost, to se pravi, da jih smejo zdravniki sterilizirati. Posebno važna je določba, da morajo biti sterilizirani ljudje, ki so močno podvrženi alkoholizmu. V utemeljitvi je rečeno, da se omejuje zakon samo na bolezni, ki so pri njih po dosedanjem stanju vede zadostno   preiskana pravila dednosti.
§ 3 določa, da je k predlogu gJede sterilizacije upravičen tisti, ki naj izgubi plodnost. Zakonodajalec je tu upošteval veliko verjetnost, da je dotični, ki mu je nujno potrebna sterilizacija v interesu človeškega zdravja, v večini primerov Sam toliko pameten, da predilaga svojo sterilizacijo. Ce pa taki budje niso zmožni odgovornosti, ali če niso pri zdravi pameti odnosno če niso dosegli 18. leta. je upravičen k predlogu glede sterilizacije njihov zakoniti zastopnik, skrbnik ali varuh.
§ 4. določa, da mora predlog glede sterilizacije podpreti zdravniška izjava in izročen mora biti sodišču za dedno zdravje, ki bo posebej ustanovljeno, da se bo zakon o obvezni sterilizaciji izvajal.
§ 7. govori o pravicah in delokrogu tega sodišča in določa, da so zdravniki, ki bodo zaslišani kot izvedenci ali priče, dolžni izpovedati, kar se zahteva od njih, ne glede na tajno svojega poklica.
§ 9. določa, da je proti odlločbi sodišča dopustna pritožba z odložilnim učimkom. O pritožbi odloča druga instanca, to se pravi, vrhovno sodišče za dedno zdravje, priključeno višjemu deželnemu sodišču. Odločba tega sodišča je končno veljavna.
§ 11. določa, da smejo sterilizirati moške samo zdravniki, ki jih bo država v ta namen imenovala in samo v ta namen določenih bolnicah. Zdravnik, ki je predlagal sterilizacijo in je istočasno prisednik sodišča za dedno zdravje, ne sme izvršiti operacije.
Važen je § 12., ki je po njem sterilizacija dopustna rudi proti volji do-tičnega, ki naj bo steriliziran. V skrajnem primeru je možno tudi posredovanje policijske oblasti, da se prepreči pogrešana odločitev. Sodišče za dedno zdravje lahko obnovi postopanje, če so ugotovljene okolnosti, ki zahtevajo novo preiskavo.
§ 13. urejuje vprašanje stroškov sodnega postopanja in operacije. Sodne stroške nosi državna blagajna. Ker bodo pa v številnih primerih bolniške blagajne v bodoče, ko se bo zakon o prisilni sterilizaciji izvajal, obvarovane znatnih izdatkov, določa novi zakon, da morajo bolniške blagajne nositi stroške sterilizacijskih operacij. Ker dotični, ki naj bo steriliziran, navadno ni sam kriv, določa zakon za vse druge primere, da nosi država stroške za operacijo in bolniško nego in sicer do višine minimalnih postavk in da nosi te stroške steriliziranec sa-
mo takrat, Če prekoračijo nujno mero.
§ 14. Sterilizacija, ' ki ni izvršena po določbah tega zakona, kakor tudi odstranitev spolnih žlez, samo takrat ni v zakonu predvidena telesna poškodba, če je bila,, izvršena tako, da je mogla nastati resna nevarnost za življenje in zdravje steriliziranca in če je dotični sam privolil v operacijo.
Najsevernejša letalska baza
Na Oeljuskinovem rtiču, najsevernejšem kraju azijske celine, grade operativno letalsko bazo. Iz Leningrada polete tja gori daleč na sever v Arhangelsk sovjetski letalci v težkem letalu s tremi motorji, v Arhangelsku pa razdero letalo in natovorijo poedine dele na ledo-lomilec » Sibirjakov«. Obenem natovorijo tudi velik, z vsemi potrebnimi pripomočki opremljen šotor, ki bodo v njem stanovali na Celjuskinovem rtiču pri gradnji letalske baze zaposleni delavci in strokovnjaki.
Gradmjo bo vodil pilot Karp. Novinarjem je Karp izjavil, da bo imela najsevernejša letalska baza na razpolago tri letala. Vse leto bodo letali sovjetski letalci nad polarnimi kraji, sistematično bodo proučevali premikanje ledenih gora in višje zračne plasti na daljnem severu. Druga naloga letalske baze bo preiskati pota za vse ladje, Id plujejo okrog Čeljuskinovega rtiča. Z letalske baze na Celjuskinovem rtiču bodo prvič v zgodovini letalstva sovjetski letalci letali v polarnih nočeh. Za te polete so pripeljali na Čeljuskinov rtič nalašč v ta namen izdelane rakete in gorljive snovi, da bodo lahko z njimi signalizirali.
Pohlep Habsburžanov po denarju
Dunajski »Sonn- und Montagszei-fruiiigc priobčuje razgovor svojega urednika z vnukinjo cesarja Franca Jožefa, bivšo kneginjo Elizabeto \Yin-dischgratzovo, zdaj ženo socijalnode-mokratičnega poslanca v dolnjeavstrij-skem deželnem zboru Petzneka. Petz-nekova je izjavila, da je zvedela šele iz novin, da sta njena hči Štefanija in grof de Alcantara na oklicih. Pravni zastopnik je zahteval od nje za hčerko 200.000 šilingov dote. Petznekova je morala poslati svojo hčerko za nekaj časa v Bruselj, ker se je bila strastno zaljubila v svojega sošo-lca. Mati hoče storiti svojo dolžnost, čeprav se ji je hči odtujila. Trdi pa, da je njen ded. cesar Franc Jožef, vso svojo gotovino naložil v vojna posojila in zdaj nima nobene vrednosti. Po svojem očetu, prestolonasledniku Rudolfu, je podedovala Petznekova samo dragocene umetnine, ki se sedaj ne dajo vnov-čaiti. Pravd, da mora tudi njen ločeni mož knez Windischgratz izpolniti svojo dolžnost do hčerke, ki ji je pa do-sedaj podaril samo srebrno jediino orodje, pa še to smatra Petznekova za svojo last. Mati je pripravljena dati svoji hčeri za doto 30.000 šilingov
in mesečino apanažo v znesku 400 šilingov. Vse se zdaj suče okrog ostudnega denarja, ki razdvaja roditelje in otroke, je izjavila novinarju.
Na to izjavo je izšel odgovor v »Oesterr. Morgenblattu«, sicer anonimen, nedvomno pa iz njene bivše rodbine. V odgovoru je rečeno, da bivša kneginja \Vmdiscligrauova ni siromašna, ker ji je cesar Franc Jožef zapustil 14,000.000 kron, pa tudi velike nepremičnine niso izgubile vrednosti. Petznekova ima blizu dunajske opere veliko stanovanjsko hišo, pred leti je prodala veleposestvo Schonau in z izkupičkom je kupila razkošno vilo v Hietzingu, kjer stanuje s svojim možem. Svojim otrokom je dajala zelo malo denarja in prisilila jih je, da so se proletarizirali. Njena edina hči Štefanija je morala pobegniti pred materjo v Bruselj, princ Ernest je zastopnik neke velike trgovine z vinom, princ Josef pa prodaja bencin pri ulični črpalki.
Najlepša pustolovka zopet v jeci
Največja pustolovka Mareiiie La-fargejeva je zopet pod ključem in ti-cer v pariški jetnisnici »Sante«, kamor so jo prepeljali iz Cannesa, kjjer je bila ujela v mrežo nekega ameriškega milijonarja. Laiargejeva je bila rojena v okolici Touiona kot hči siromašnega kmeta; najprej je služila v Toulonu v mornariški krčmi za natakarico, pozneje je pa postala plesalka. Iz Touiona se je preselila v Nizzo, kjer je bila znana med lalikoživkami in vla-čuganu pod imenom Yvonna Rafalilo-va. Nekega dne je ukradlla svotfi družici nakit in vtaknili so jo v pobodo-ševalinaco, od koder je pa kmaki pobegnila in se vrnila v Nizzo, kjer je plesala v kabaretu. Pozneje se je preselila v Marseilles, kjer se je oprije4a trgovine z opijem in morfijem. Kmalu se je pa zopet pojavila v Naoai. Kot »odlična dama iz Pariza« je stanovala v najeleganunejsem hotelu, nosila je krasen nakit in okrog nje so te vedno sukali ameriški milijonarji. Izdajala se je za hčerko nekega markiza in zatrjevala je, da noče i-sdati njegovega imena, da bi ne fcnpel ugfed njegove rodbine.
Neki južnoameriški ipiantaimik ji je dal na razpolago jabto m vito. Leta 1929 je biia izvožena xa kraljico lepote na francoska rivijeri. Denar je razmetavala s polnimi peđrtimi, saj ga ii je dajal bogati ameriški pflantažntk kolikor je hotela. Radodarnega milijonarja je pa varala z nefcitn Grkom. Ko je mož to zvedel ji je vzed jahto in vilo, pa tudi denarja ji ni hotel več dajati. Pustolovka si je hotela končati življenje, pa se ii ni posrečilo. Potem je postala sodna poročevalka lista »Volonte«, obenem pa piiotka in je nekoč skočila s padalom iz višme 1200 m. Iz strahu pred ob rastmi, ki bi ji Me mogle stopiti na prste zaradi stari grehov, se je vrnila v Nizzo, kaer se je izdajala za pariško odvetnico GhantaMovo in je večkrat nastopila v vlogi zagovornice pred sodiščem. V Nizzd je pa delala dolgove in je morala končno pobegniti, pa so jo kmalu izsledili in obsojena je bila na šest mesecev ječe. Zdaj so jo aretirali zaradi ponarejanja menic
Mnogi imajo pravico živeti, ntonajo
pa monopola na življenje.
TARZAN II. DEL
JE
IZŠEL
KNJIGO BOMO RAZPOŠILJALI NAROČNIKOM TAKOJ, CE BODO IZNOS DIN 20.— IN S DIN POSTNE PRISTOJBINE POSLALI OB ENEM Z NAROČILOM. NAROČILA NASLAVLJAJTE NA UPRAVNISTVO »JUTRA« LJUBLJANA, KNAFLJEVA ULICA 5.
JE IZŠEL
+
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem nadvse tužno vest, da nas je naš najdražji in nenadomestljivi soprog in oče, gospod
Matevž Krušič
mesar, gostilničar, posestnik in občinski svetnik občine Moste
po dolgi mukapolni bolezni, previden i sv. zakramenti, danes ob 146. zjutraj za vedno zapustil.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek, dne 28. t. m. ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Prešernova ulica št 8, občina Moste.
Moste pri Ljubljani, dne 27. julija 1933.
JULIJANA, soproga — IVAN, sin in listalo sorodstvo
250.— DIN MESEČNO stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin — oddam takoj. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 3093
kUPIM
MOŠKO KOLO
dobro ohranjeno, kupim «a zmerno ceno. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Dobra znamka 3090«.
PISALNI STROJ po možnosti portabl. dobro ohranjen, s srednje velikimi črkami, kupim takoj. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod Šifro »V dobrem stanju«. 3091
GOSTILNA naprodaj. Potrebno 35.000 Din. — Zagreb, Pejačevičev trg 3, poleg Ilice. 3077
ODDAM LOKAL, na Sv. Petra cesti št. 13. — Poizve se v trgovini od 5. do 7. ure popoldne. 3089
ENODRUŽINSKO HI SO prodam. — Zgornja Hudinja št. 48 pri Celju. 3074
NOVE HUE ■—— od 20.000 Din naprej, posestva vile, gostilne prodaja Posredovalec, Maribor, Frančiškanska št. 21. 3068
SLUŽBE
MESAR. POMOČNIKA sprejme Kramarič, Brežice, Kolodvorska cesta. 3085
TRGOV. POMOČNIK
obenem tudi šofer, išče službo. - Satler, Gornja Radgona. 3070
MEHANIK
z 10- do 15.000 Din kavcije dobi službo. — Pernek, St. Vid pri Ptuju. 3071
PRODAM
BRIVSKI SALONI POZOR! Prodam krasen aparat za električno masažo od 100 do 220 voltov s 8 elektrodami. — Vprašati: Cojzova štev. 1, pritličje. 3106
Večjo množino sodov
od tiskarske barve proda poceni »Narodna tiskarna«.
3100
ŽEMITVE
POROKE
posreduje solidno in najdiskret-neje ter razpošilja prospekte ln daje informacije proti odškodnini Din 10.- v poštnih znamkah — »REZOR«, zavod za sklepanje zakonov, Zagreb, pošta 3. 52/L
LJUBKO PRIJATELJICO
za skupne izprehode, izlete in zabavo išče situiran gospod. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Do 22 let 3092«.
DOMAČE SALAME prvovrstne, samo pri I. Buzso-lini, Ljubljana, Lingarjeva ulica (za Škofijo). 3097
Modna konfekcija
Najboljši nakup A.   PRESKEK, LJUBLJANA,
Sv. Petra ceata 14
IVT
PRED ODDAJO ALI NAKUPOM
najfinejšega ali navadno Izdelanega pohištva z garancijo blagovolite se oglasiti pri mizarstvu ALBERT ČERNE, Zg. 61* Ska, pri remizi. 42-L
13
0S0JIU
3
400.— DIN POSOJILA
išče za takoj gospodična proti garanciji ali menici. — Ponudbe plemenitega gospoda pod »Nujno 3104« na upravo »Slov. Naroda«.
10.000 DIN POSOJILA na šest mesecev, proti absolutni varnosti točnega odplačila iščem. Dobre obresti po osebnem dogovoru. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Varno in točno Ljubljana«
Umri nam je naš dobri brat ln stric, gospod
9r. Zavželj france
sodnik v St» Lenartu
Pogreb danes, v četrtek, 27. julija ob ^217. uri v Št. Lenartu.
Žalujoče rodbine:
PAVLENOVA, OGOREVČEVA, DR. ČERNIČEVA, ING. URBASOVA, SAMČEVA, OSOLNIKOVA
Trebn je- Škofljica-Mari bor-Ljubi inna-Novo mesto, dne 27. julija 1933.
«e* usta: Oton Unriatt*. — Val t l^Mjant