SiiMfrniir
5 r-	a
| Pc sam. štev. Din-‘75, J
1 četrtkova in sobo*-| številka Din 1.50
§	izhaja	vsa	i
§ oedelj in praznikov, | g «alunom naslednjega S tni*r,cčno p0 posti 10
//r //s.
1 ""*»«>"! UST« <«« |	,	 -
|5 «Uoora ) oe naročaj. —'sp*
stane mesečno 2 Din, četrt- 5 B c^no 6 Din, polletno 12 Din, •*rss==5r celoletno 22*50 Dio •=SIS'
g Naročnina cc ptažujc v o&proj* §
^®Wli!!l)|||||||||||||||!||||||||||||||||lllllllilllllllllllllWiS
leto: IV (II).
X*c®t:n3ii:sc	v	gt&t&vltils
T3f"VT»
1SUK
Posam. Štev. Din -*75, četrtkova In sobotfa številka Din 1*50 w
P&ROSlil LIST)
  _— ^ .. —J* tropi o. —
jp Telefon interurbaa štev. 2/6» — s= => Rokopisi m oe vračajo, mmi
g UPRAVA je » Jurčičevi ut 2t < s= pritličje desno. — Tclcfoa it. 24.
S SHS požtno-ček. račua a a »Tabor* g 11.787, xa »Narodni Ust* 12J53.
g Na naročila brc* denarja aa n« jH ozira« Inseratne cen« po dogovore.
ilUlimilll!l!l!!IIIH!!llllll!UIUI!IIU>liUnilllllllllllHlllliini
Maribor, četrtek 15. marca 1923.
Stev: 60 (11).
koncu velike borbe.
^■r' Kukovec na shodu v Ljutomeru),
.ie posebno zadoščenje, da za-■^ujenio baš v slovitem narodnem tr-11 Ljutomeru vrsto tokratnih volilnih ^0v, ki so našim krajem prinesli do-n'?t>a^‘ gledamo z Murskega polja >'l^Jekmui’je, od katerega nas je v dr-"»ravnem in narodnem oziru skozi '°^a reka Mura, čutimo vsi, da smo ^iveli <j0bo. ko nas reke ne ločijo, am-. • nas vežejo. Našemu delu zadnjega j. '?a se je posrečilo ustvariti zdrav lo-ni Patrijolizem mariborske oblasti, v
k.iter
M
®l’l bode igralo Podravje s kraji ob
glavno vlogo. Politični dogodki v j *0B*erskem okraju nam pa tudi v ^5«m oziru kažejo, da pri nas zmaguje . ar in da smo na stvarni podlagi izbo-'J|U volilno zmago in ne na oso lini. kraji so v dobi politične orozna-d n?sti in razcepljenosti podali dokaz, flv -6 p°trebno združevanja ifl no raz-datlje. Kmečka obrtna zveza je zdru-l1* žalega kmeta in obrtnika v rnari-bj, . i oblasti v krepko obrambo prido-i l,'h interesov. Ta pokret je pa hvala k(*u izpodmaknil stališče klerikalizmu, ? "as je iz špekulativnih vzrokov hotel i v Politične borbe, ko trsa jo mij-c. gospodarska vprašanja na vrata. — smešno
Zadnji dnevi pred volitvami.
8lom
so jo polomili klerikalci z ge-
^ za avtonomijo Slovenije, ko vsak-j.j. v^di, da se bodo delala v okviru mati	oblasti zdravejša gospodarska
jI' ‘"k®, dočim nam v nacijoualnem ozi-^ more biti rešitev le velika Jugoslavi-
lif-^^0r • sm° borbo prenesli na Sta-Kospr .larskega lokalnega interesa, h "re«a ima "pred očmi duh sedaj vcljav-kr’a v°liJnega zakona, pokazali cj.1 s&io bili prisiljeni reševati tud ^"°nalno politično vprašanje nemškega teni klir*a* <1® ,ie naša stranka na su P°lju nepremagljiva. Odpor jugo
 ••__________  1..	i
smo, i na-
*>ai,
hagi
'inskih nacijonalistov, ki ni izšel iz
°Sa vodstva, ampak iz zdravTe duše <Jo 6^a naro<la, sm° krepko podprli in 0,SeRli, rla je tujec v zvezi z domačim f>tjl ^ftikom vsaj začasno izrabil bitko. ^ naga stranka bode vsak morebitni Vl flapad znala energično odbiti in zato
!	, Agitacija radikalcev.
Beograd, 14. marca. Včeraj pred-poldan se jo vršila seja akcijskega odbora radikalno stranke. Razpravljali so o volilnem gibanju ter o agitaciji, ki je potrobila zadnje dni pred volitvami. V soboto se vrši velik radikalni shod v Velikem Bečkerekn. Govorili bodo Paši£, Ninčič, Velizar Jankovič in nekateri drugi radikali.
Na včerajšnji seji se je razpravljalo tudi o nameravanem radikalnem zborovanju v Ljubljani. Nekateri členi akcijskega odbora so zahtevali, da je I reba namestnika Hribarja odstaviti. Na 'njegovo mesto ni treba imenovati nobenega naslednika, ker po zakonu preide namestnikova oblast na velikega župana.
Zagrebaški Židje proti politični pasivnosti.
Zagreb, 14. niarca. Nacijonalistiuni Židje so izdali volilni proglas, ki v njjm pravijo, da so Hrvati in Srbi židovske vere člani hrvatskosrbskega naroda in da je njihova edina domovina ta, v kateri bivajo. Zaradi tega naj ne poslušajo onih židovskih agitatorjev, ki hočejo, da bi se Židje ne udeležili volitev ter da bi ostali politično pasivni. Vsak Hrvat in Srb židovske vere naj izpolni svoje državljanske dolžnosti in" se opredeli po svojem političnem prepričanju. Proglas je podpisal odbor židovske organizacije. »Narodno delo« v Zagrebu.
Odpor Memcev v Porurp
osta
ne 'ia straži.
gos;1	,)a	mora	biti posvečeno
o<Mrdars!tim nalosam Pokrajine, ker 51 a*<'eni ijj siab0 organizirani Beograd ^^^oben odvzeti iz naših ramen b.o-iiu j^rbi za naš lastni obstanek. Napredle ? i‘,n®eka obrtna zveča »e nr. ustanovila {pi‘a/e volUv3, ki so nas presenetile, am-.36 glavna riabsn organizacija u-1 ‘ eTm samo- pruv.• v mariborski ob-litV* 1a^u Vas bodemo klicali za vo-h0/ mariborskega dežjlnega zbora, ki eij Prvovrstna gospodarska korpora-tj]0 ^arr|ostojna kmetijska stranka pod Mta l®Zmer ni ostala razredna kmetijska ii^ P ampak je njena vloga zadnji V *®ti bila vloga meščanske stranke. ''OrlSe °b volitvah spet spomnila raz-
?osti, naletela je na odpor naroda, ki
1 ^a so skupnemu nastopa na potu le 5l1 ne na^ela. Politična vodstva za-jf^tevajo cepljenje, če narod iz-Žb (j 1 Potrebo sloge. Zato jo zmagala Vejj”n.es v mariborskem okrožju zdra-V1, naprednejša Kmetsko - obrtna f*a^a vsem okrajem prve de-Vr»t ", °®ačine na gospodarskem polju S P l e kandidate, Eebeka, Petovar-vam pa tudi prosvetnega
^i, . prili°dnjo nedelje Vas moram pro-H Vztrajate v značajni delavnosti . aSo kandidatov, napredne kia,cčkQ-
vca nadučitelja Cvetka.
Protest nem.fike vlade. — Prva državHa
ske konfsrcnce. — Darmstadt.
Berlin, 13. marca, (Izv.) Nemška vlada je poslala francoski vladi ostro protestno noto, v kateri protestira proti poostrenemu nastopu francoskih oblasti radi umora dveh častnikov v Bueru, ter navaja, da je bilo vsled teh odredb žc več nemških državljanov ubitih in ranjenih. Ni pa ugotovljeno, da so umor izvršili Nemci. Bavno tako se ne more pripisovati krivde nomškim državnim ali občinskim’ organom. Odredbe francoskega generala stoje izvgn. zakona in njegovih pravic. H koncu opozarja, nemška vlada na brezobzirno samozatajevanje nemškega prebivalstva v Poruhrju ter odklanja odgovornost za morebitne dogodke, ki bi nastali pod pritiskom takih in sličnih odredb francoskih okupacijskih oblasti.
Diisseldorf, 13. marca. (Izv.) Včeraj se je izvrSila prva državna zaplemba premoga v rudokopu Westerholt. Petdeset francoskih rudarjev in inženirjev je v spremstvu vojaštva objavilo delavskim' svetnikom vzroke te odredbe. Rudarji so se nato vrnili na delo. Francosko delavstvo je natovorilo tekom popoldneva 700 ton premga, ki je določen za Belgijo in Francija.
Pariz. 13. marca. (Izv.) O Bruseljski konferenci, o kateri pravi »Matln«, da jo dovedla do popolnega 'sporazuma med
Zaiielov list ria Susaku.
Sušak, 14. marca- Tukaj bo začelo izhajati Zancllovo glasilo »La Difesa«.
Razdelitev avstro-ogrskih državnih dolgov.
Pariz, 13. marca. (Izvirno.) Repara-
cijska komisija, ki je na svoji seji dne 23. januarja razdelila avstroogrske državne dolgove na nasledstvene države, je na svoji včerajšnji seji določila, da prevzamejo nasledstvene države jamstvo za dodeljene dolgove z 1. julijem 1919-
Angleška vojna mornarica.
London, 13. marca. (Izvirno.) Dolina zbornica je sprejela predlog, tičoč se stanja vojne mornarice, (99-500 mož) ter dovolila kredit za plače pripadnikov vojne mornarice 14,055.700 funtov ster-lingov.
Amerika ki Porurje.
W a s h 1 ng to n, 13. marca. (Izvirno ) Državni departement se je pričel bavitl s predlogom glede povračila sroškov za zasedbo Porenja po ameriških četah.
zaplemba premoga. — Rezultati belgij — Angleško stališče.
francosko in belgijsko vlado glede politiko v Poruhrju, pišejo listi, da je dala izraza iskreni želji Belgije in Francije, prizanašati mednarodni občutljivosti. Kot posebno značilen’ se povdarja sklep francosko irf belgijske vlade, da bosta reševali vprašanja reparacij samo s sodelovanjem Anglije in Italije. »Petit Pa-risien« pravi, da je ta sklep najboljši odgovor na vso obdolžitve, da Francija zasleduje osebno politiko ter nudi najbolj šo priliko za obnovo mednarodnega sodelovanja.
Pariz, 13. marca. (Tzv.) Vesti o za 'sedbi Darmstadta irf Frankfurta ki So zlasti razširjene v nemškem časopisju, 'se s francoske strani dementirajo kot neresnične.
London', 13. marca. (Izv.) Doljna zbornica se je danes ponovno bavila zasedbo Poruhrja. Tekom' debate je izjavil državni podtajnik Mac Neill, da še vlada popolnoma zaveda resnega položaja in priznava, rla so se težkoče v zadnjem’ času še pomnožile, vendar pa mora skrbeti tudi za to, "da s! ohrani prijatelj Stvo Fraffcije. Vlada želi, da se ohrani dosedanje razmerje med obema državama in’ izogne vsakemu koraku, ki bi itfo-frcl dovesti do prekinjenja dosedanjega prijateljstva in zavezništva.
Velika rudarska stavka na češkoslovaškem.
P r ag a, 13. marca. (Izv.) Iz Moravske Ostravo poročajo, da vlada v tamošnjih rudarskih centrih, kjer rudarji stavkajo, mir. Doslej se ni mir nikjer kršil. Stav ka jo zelo občutna, ker zadostujejo zaloge premoga v tamošnjih podjetjih jedva za dva dni. Na današnji konferenci centralnega vodstva stavkujočih je bilo sklenjeno, da se stavka v petek še bolj poostri, če do četrtka zvečer pogajanja ne bodo uspela.
BORZA.
Curih, 41- marca. (Izvirno.) Pred-borza: Pariz 32.37, Beograd 5*45, London 25.22, Berlin 0.0258, Praga 15.925, Italija 25.60, Newyork 536.50, Dunaj 0-00745, žigosane krone 0.0075, Budimpešta 0.1725, Varšava 0.0118, Bukarešta 2.50.
Zagreb, 14. marca. (Izvirno-) Pariz 5.92—5.98, Švica 18-45—18.50, London 4.64—4-66, Berlin 0.47—0.48, Dunaj 0.138 —0.14, Praga 2-965—2.975, Italija 4.68— 4.75, Newyork 98—98.75, Budimpešta 3.10-3.15,
obrtno zveze. Tedaj bomo mogli svetit pokazati, da tako prerojenje javnega živi 1 jen j a ne odgovarja ljudski volji in bomo pristopili k novim nalogam. Ponosni bodete še dolga leta vsi na uspeh zdravo politike, ki je igrala v letošnji volilni borbi v znamenju združitve kmeta in obrtnika in lokalnega interesa mariborske pokrajine zogdovinsko važno vlogo.
Naša škrinjica v mariborskem volilnem okrožju je
j^sra I
Zadušiti nas hočejo!
Laško zavijanje svetomargerltskih kog.
vencij.	TiS
Trst, 8. marca. r\
(n. n.) — Prekin jenje razprav jugoslrs* vensko-italijanske komisije v Opatiji jel laški javnosti dalo povod za razmatra« nja, ki kažejo jasno, kako jo vsa Itali. ja prepričana, da mora tudi ob tej pri* liki. ko naj bi so končnoveljavno rešilo jadransko vprašanje, zmagati italijanska' zvijačnost nad jugoslovensko dobrosrčn nostjo. Dasiravno je stvar popolnoma jasna, da v smislu i-apallsko pogodbe, ki pravi, da dobi samostojna reška državica! tisto ozemlje, ki ga je obsegal Svoječasnl reški »corpus separatum«, torej ozemljef Reko, kakor je bila pod madžarsko vla* davino, le nekoliko razširjeno proti se-vem in' zapadu, vendar Lahi nočejo Hlče« sar čuti o izpraznitvi Delte in Baroševei luke, ki ko ju Madžari vedno priznavali! za hrvatsko ozemlje 5n ju niso nikdar zahtevali .za »svojo« Reko, za »corpuš Separatum«. Resnica je, da sta madžarska železniška in' pristaniška uprava imeli svoje zgradbe pa Delti in’ v Baroševi luki, kateri ste upravljali oni sami, aK pripadnost ozemlja samega ni bila nikdar sporna in’ se je to ozemlje, ležeče med obema Rečinama, vedno priznavalo za hrvatsko. Vkljub temu pa Lahi danes not če j o izprazniti tega ozemlja in so Se postavili na stališče sedanje nezakonite reške vlade, ki je predložila italijanski delegaciji par teto strani obsegajočo spomenico, v kateri zahteva, da naj se Delta in BaroSeva luka podredita za 99 lot upravi posebno komisije, v kateri naj bi bila Reka, Italija in' Jugoslavija, zastopane po enakem številu delegatov, a po preteku 99 let naj bi se potem končno rešila pripadnost tega ozemlja.
Stvar je popolnoma jasna: Se Be 4iwii gega, se hoče vsaj zavleči stvar, samo da bi Jugoslavija ne prišla do svojega lastnega pristanišča na svojem ozemlju.
Italijanski tisk podpira stališče italijanske delegacije z vsemi mogočimi dokazili, zlasti pa trdi, da svetom argeritske konvencije govore edino le o izpraznitvi Sušaka, dočim pa je Mussolini sam izrecno izjavil v laSki zbornici, da Delta in Baroševa luka ostaneta zasedeni po laških četah, dokler reška državica ne bo pravno popolnoma urejena, kar pa mora šele izvršiti sedaj v Opatiji poslujoča paritetična komisija. Reško vprašanje da se ne sme smatrati za nekako zmos raznovrstnih vprašanj, temveč za nekaj enotnega, kar se ne da deliti, in če bi se sedaj izločevalo in posebej razpravljalo vprašanje Delte in Baroševe luke, bi to resno ogrožalo celotno rešitev veškega vprašanja.
V: včerajšnji' Seji paritetične komisije fce je predsednik laške delegacije postavil »a enako stališče, trdeč, da je Italija dobesedno zadostila določbam svetomarge-ritskc konvencije, ki govori preprosto in enostavno o izpraznitvi Sušaka, in izjavljajoč, da smatra v zmislu svetomar-geritskih konvencij za neobhodno potrebno za uspešno nadaljevanje dela, da se istočasno razpravlja o vseh vprašanjih, na katera Se nanaša člen H. konvefi-'cij in ki so politično in tehnično zvezana med seboj.
S to trditvijo pa so laška delegacija bije Sama Sebe po zobeh, kajti omenjeni člen II. navaja kot nalogo, ki jo ima izvršiti paritetičtia komisija, pet točk:	1. nad-
ziranje operacij za izpraznitev Sušaka, 2. razmejitev med kraljevino Srbov, Hrvatov in' Slovencev ter svobodno reško državo v zmislu določb rapallske pogodbe od 12. novembra 1920, 3. otvoritev prometa z Reko, 4. organizacijo pristaniške službe s tehniške in upravne strani, 5. organizacijo poslovanja reške države na podlagi člena 4. rapallske pogodbe. — Dobro torej! Če Lahi zahtevajo istočasno obravnavanje vseh teh vprašanj, zakaj feo izločili takoj prvo in se je izvršila izpraznitev Sušaka brez obravnave ostalih vprašanji Če je za rešitev prve točke veljal poseben postopek, zakaj naj bi ne veljal tudi za ostale točke in zakaj bi se We reševale po redu, kakor jih navaja 'konvencija sama, in že teni bolj, ko je : rešitev vsake naslednje točke mogoča le po rešitvi predidoče. Razmejitev med ! reško državo in Jugoslavijo je bila ne-[tmogoča, dokler ni bil izpraznjen Sušak, ki sega do meje in ni bil do izpraznitve v jugošlovenski oblasti. Dokler niso določene meje reške države, se ne more odpreti redni promet ž njo, ker ni mogoče določiti železniških tarifov, dokler se ne Ve, koliko železnice bo teklo po jugoslovanskih, koliko pa po laških tleh, in pri ■{staniška služba se ne more urediti, dokler ifni določeno, čigavo je pristanišče. Da se imore urediti poslovanje reške države še ]le po točnem začrtanju njenih meja, je ftudi edino logično. Človeku, ki ima količkaj zdrave pameti v glavi, je po vsem [vem več kot jasno, da hočejo Lahi s svo-pjo zahtevo, da naj se vsa ta vprašanja ■obravnavajo obenem, stvar le zamotati, i«e pa olajšata
| Značilna pri vsem tem pa je laška ■grožnja, ki še je te dni, kar so bila raz ■pr avl jan j a v Opatiji prekinjena veno-;<mer ponavljala v laškem tisku, namreč Ida bo Sedaj, ko se Jugosloveni upirajo (izvršitvi rapallske pogodbe, ker zahtevajo pred nadaljevanjem’ razprav izpraz ,®itev Delte in' Baroševe luko, Italija re [gistrovala rapallsko pogodbo pri Zvezi 'narodov, s čimer je prej grozila Jugoslavija, ko Se Italija nikakor ni Totcla odločiti za izvršitev pogodbe. Značilna je ta grožnja zato, ko so vendar Lahi sami [tisti, ki s svojim zavijanjem ovirajo lo-[gični potek obravnave, j Kako si Lahi v resnici predstavljajo ■rešitev reškega vprašanja, kaže najboljp izjava tržaškega fašištovskcga poslanca ijGiunte, ki je bil na dan izpraznitve Su-
i|V, Kovačič:	1
Borba za našo državo
t
; ^ - v okviru Avstro-Ogrske.
taflttsta ista $
iprelii HMrtii zveze
za mariborsko-celjsko vol dno okrožje
sa v o I i t e v poslancev dsve W. marca 1923.
Nosilec liste:
Dr. Vekoslav Kukovec, minister na razpoloženju v Mariboru,
Srezki kandidati:
1. Za vofilna okrpfa Brežice Sevnica in Laško.
Kandidat:	Dr.	Franjo	Roš,	župan	v
Laškem,
Namestnik: Josip Holy, obrtnik v Brežicah.
2. Za volilna okraja Gelie-Vransko in Maribor levi breg-Št, Lenart:
Kandidat:	Ivan	Rebek, obrtnik in po-
sestnik v Celju,
Namestnik: Franc Mravljak, profesor v Celju.
3. Za volilna okraja Murska Sobota - Dolma Lendava.
5. Za volilni okraj Ljutomer.
Kandidat:	Franjo	Cvetko, nadučitelj
v Vučji vasi,
Namestnik: Janko Horvat,slikarski moj-ster v Ljutomeru.
6. Za volilna okraja Maribor
desni breg-Slov. Bistrica in Slovenjgradec-Soštanj-Marenberg.
Kandidat:	Ivan	Gumzef, posestnik in
obrtnik v Slov. Bistrici,
Namestnik: Pater Mravljak, posestnik v Vuhredu.
7. Za volilna okraja Mozirje
in Prevalje:
Kandidat:	Fran	Kocbek, nadučitelj v
p., Gornjigrad,
Namestnik: Ivan Llpold, posestnik v Mozirju,
Kandidat:	Stefan KUhar, posestnik v
Markišovcih,
Namestnik: Peter Kovač, posestnik in trgovec v Dol. Lendavi.
[8. Za volilna okraja Ptuj in 4. Za voiilni okraj Konjice. I Ormož.
Kandidat:	Franc Petelinšek,posestnik* Kandidat:	Lovro Petovar, posestnik
in kdlar v Oplotnici,	j	v Ivanjkovcih,
Namestnik: Franc Seručar, posestnik: Namestnik: Janko Debeljak, posostnik, in kolar v Hebenštrajtu, j	Medribniki.
9. Za volilni okraj Šmarje-Rogatec-Kozje.
t.	Kandidat:	Anton	Puklavec,	posestnik
.-i;':.	i,;;.	in	vinarski	ravnatelj	v Mari-
"■	boru,
Namestnik: Anton Malgaj, viničar v '	Zibiki.
Vsi za fo listo, ki bo imela na volišču povsod prvo skrinjico!
šaka v Reki in jc, kakor Se je poročalo,’ tako »pomirljivo« vplival na reško ptp-; napeteže, da so na najsurovejši n a čir; pa-! padali reške Jugoslovane. Giunta, ki go-| vori, kadar molči Mussolini, je izjavil, ’• da ni res, kar je dejal dr. Ribar, da bi bil Mussolini kedaj priznal Jugoslaviji pra-vico do Barošove luke, in v rapalleki
>Fiuniari« ali pa po »Rečiui«. V Prvev slučaju bi Jugosloveni mogli imeti s® kako upanje na uspeli, v drugem Pa J® vprašanje rešeno že samo po sebi v pri Reke. Ali »corpus separatum« more in*®* ti za mejo le Rečino, ki jo reka, torej ravna tvorba, naravna meja, doČim Pa 3 »Fiumara« (stara Rečina) le prekop. metna tvorba. (Giunta, ki je privandra šele po vojni v naše kraje, seveda ne vtl da je ravno Rečina »umetna tvorba«, k®* je bil njen tok šele v novih časih speto®* po sedanji strugi, dočim je v starih c®8 Rečina tekla po sedanjem »prekopa«111 Delta nastala po njenih naplavinah!)
Glede znane pismene klavzule 8*° Sforza k rapallski pogodbi pa je Gial' ki je tudi v tem pogledu brez dvoma 8**® ni k Mussolinijev, izjavil takole:	.
reče Giolitti karkoli, ali kar stori ® člaH vlade, 'ne more, ne 'sme vezati * vlade. Gotovo, zaradi potreb politi** skladnosti in dostojanstvenosti se m°ra'.. spoštovati pogodbe, četudi so jih Skl®* drugi ljudje v drugih zgodovinskih’ sih, dasi so škodljivi za našo državo; * v tem’ posebnem' slučaju imamo PraVlC., spominjati se, da je fašlstovska vi®., pač vlada, ki je izšla iz revolucije- . revolucije imajo svoja prava. A Če ®. femo uveljavili ta prava tako, da bi ®' izvedli popolni revolucljonami pr°8r®\ v notranjih in zunanjih stvareh, vefl® ne moremo na enostavno izjavo nek®*, ministra prošle vladavine pristati na * ki je pravcato izdajstvo. Kajti kadar 8^ za usodo naroda, so zmota krivde in de izdajstvo.« Giunta je še dostav’-!, bi v slučaju, če bi se Baroševa luko stopila Jugoslaviji, Reka ne imela h dar miru in bi bila v stanju večnih jev, ker da so hrvatofilski !tf ItallJ* ^ vražni življi že zdaj začeli dvigati S‘ ^ astopati, kakor niso nastopali Pf .-,
Da j® »tJ
&
,r
pt®“
(Konec.)
F 'J. O. je bil od srbske vlade popolnoma peodvisen, vendar je bil ž njo vedno v teporazumu. Ta sporazum pa je bilo treba .[pozneje tudi dokumentirati. Dokler je 'Rusija bila kombatant, je bilo to težko (mogoče, ker ni baš s simpatijami spremljala združitev pravoslavnih Srbov s katoliškimi Hrvati in Slovenci. Ko pa je z brest-litovskimi mirovnimi pogajanji Rusija izigrala, so se sestali zastopniki jj. O. z zastopniki srbske vlade 27. julija !l917 na Krfu ter obelodanili in podpisali ikrfsko deklaracijo, ki je eden vogelnih kamenov naše države. Ona je določila, 'da bodi ta bodoča država ustavna demokratska in parlamentarna monarhija pod žezlom Karadjordjevičev; dalje je določila tej državi ime in' dala smernico za ustvaritev državnega grba: garantirala Je enakopravnost tkzv. književnih narečij kakor tudi latinske in cirilske pisave ifcer katoliškega, pravoslavnega in muslimanskega veroizpoved an j a.	Iz ostalih
točk deklaracije, ki vsebuje nameravano Ksedaj že davno provedeno) izenačenje koledarja ter razne državljanske pravice '(volitve) ip podobno, je važna točka 9.,
ki pravi: »Ozemlje kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev obsega vse ono ozemlje, na kojem živi naš trolmeni narod v kompaktni in nepretrgani masi in ono se brez življenskih interesov celine ne sme rušiti. Naš narod zavestno in odločno odklanja vsako delno rešitev svojega narodnega ujedinjenja. Naš narod postavlja kot nerazdeljivo celoto problem svojega osvobojenja od Avstro-Ogrske in svojega zedinjenja s Srbijo in Črno goro
v jedno državo. Po načelu svobodne narodne države samoodločbe se Jie jedeu del te celote ne more pravično odtrgati in pridružiti kterikoli drugi državi brez dovoljenja naroda samega« (Ogris, 1. c., str. 82.). Torej zahteva po edinstveni Jugoslaviji (— ukinjenje črnogorske samostojnosti) in po plebiscitu v naših primorskih krajih, radi katerih se je že tedaj slutilo, da bodo sporna točka med porajajočo se Jugoslavijo in Italijo!
Ni tako nezanimivo, da loži med krfsko in majniško deklaracijo časovna razdalja samo sedmih tednov. Kdor bi ji površno bral, bi se mu znalo zdeti, da ste obe izjavi jednaki. Pa niste, kajti med tem ko prva v bolj nepredeljenih izrazih črta smeri, po kojih se ima ubrati v bodočnosti jugoslovansko vprašanje, določa druga na končnoveljaven način glasne temelje bodoče države in !--■••’ ■ • -	■■
predeljuje njene grlavpo notr::> ; :«
pogodbi, ki je edina mednarodna listina ki tu prihaja v poštev, ni ničesar reče nega o Barošcvi luki. Rapallska pogodba določa kot meje reške države meje, ki jih je imel »corpus separatum«. »Corpus separatum« pa ima svoje meje točno določene na vzhodu, severu in zapadu, gre torej le za južno mejo, ki gre ali po
nanje oblike. Parlamentarna izjava Ju-goslov. kluba je notranjepolitičen medstrankarski čin, zamišljen pred vsem kot taktično in propagandno sredstvo, brf-ski deklaraciji gre v prvi vrsti mednaroden pomen, čeprav njenega notranjega propagandnega učinka ni podcenjevati. V majniški deklaraciji nahaja svoje čeprav prisiljeno mesto habsburška dinastija, na Krfu se je določilo o suvereni Jugoslaviji in’ torej habsburška dinastija ni prihajali v večji meri v poštev kakor n. pr. razkralj Manuel.
Kakšen odmev je našla krfska deklaracija v domovini, se da interesantno povzeti iz spomenice, ki jo je izročil 31. jan. 1918 Jngoslov. klub zastopnikom osrednjih vlasti, Ukrajine. Bolgarije, Turčije in Rusije, ki so se sesli na mirovni konferenci v Brestu Litovskem. Ta spomenica, sestavljena v duhu krfske deklaracije, — štirje odstavki so skoro doslovno iz nje posneti — zahteva že kratkomalo jugoslovensko samostojnost, (kar je istovetno z razpadom' Avstrije) in ne omenja več Habsburžanov in njihove monarhije. Krfski duh je povzdignil i onstran front rastočo samozavest in podprl odpor proti vsemu, kar je nosilo znamko švabstva. Priletela je prva lastovica o ■ ■ nosvojenja« (Ogris, 1. c., str.44).
" • '1mgi strani pa jo imela krfska de-.cija za nas tudi, neprijetne posledic
in n
Kaj sledi iz vsega tega? trdnejši namen' Lahov opehariti vijo za njeno pristanišče, a jo klj1,“ mu pridobiti za to, da bi s švojint ^ metom vzdrževala Reko, ki bi bila 1® videzno samostojna, v resnici Pa ^ drugega kot italijanska provineija. S .t beograjske'vlado je, da temeljito Prf ^ ■ ža te laške načrte. Ako tega iie sto'1**’ greši tako izdajstvo ita živ]jenskih .	■
ristih države in’ naroda, da zasluži t. kazen, kakor je doletela n red kr®“ ^ bivšo grško vlado:	ne	v zapor, belC^
pred puškine cevi! Razmrcvarili 's® ^ že v Rapallu, a da bi naš v O P*™1 j dušili popolnoma, tega pa ne, nlkd®^.
V vojnem času so rudečelični Irt
šaški župniki izmolzli iz Tvoje žen® ^
nji krajcar za vojno posojilo, ko S* ^
stradal iri zmrzaval v vojui. To
Tvoji š krvavimi žulji prisluženi
narjl, ki so je klerikalci porin{U y s
klerikalne habsburško monarhij®- ®*„j
im'
k«*
v nebo vpijočo hudobijo so bili
iii kaplani odlikovani lajnami, da, celo z o vsem tem župniki
s srebrnimi ,
zlatimi križ'- D0* n»«lc
m
iapiani
kot grobovi.
ce: Italijani so začeli energične^® 0i sprotovati našim težnjam. RazunJ^09. zlasti če upoštevamo deklaracij® ioC\ago K temu so jim Rusi izkazali mal® jli s tem, da so v novembni 1917 obel° londonski pakt in' primerno orisa*| ^ janski apetit, obstoječ naprej. 'ett0' Italijani medtem doživeli svoj Zato so Italijani smatrali za *ati' da se sestanejo v Rimu zastopn**1^ je ranih avstrijskih narodov. j9^' zgodilo v dnevih od 8. do 10. 'atirIogioVa' Kongresa so se udeležili tudi Jl’F ^ ni. Dasi za nas ta kongres ni bil ^j kakega pomena, vendar se opaž® ° ve® naprej v Londonu in Ameriki veajj0v ifl razumevanja za težnje Čeho-S^^^aj® Jugoslovanov. Oboji zastopnik1 . ko®®*0 tam odslej naprej tudi podp®r°’ . vStrl3° je prevladal nazor, da jo troha ^ razbiti. Naloga naših zastopnik® odslej le še ta, da so ta nazor bo 3 veStoO utrjevali; in to nalogo so tu 1:	p®'
vršili. Za Avstrijo je sedaj a 0^to^>rS sreča za nesrečo, dokler se - •	,0 Na'
1918 ni izvršil prevrat, ob katere _ veiifcl rodna vlada v Zagrebu Pr0®[,Darie9 dogodek z lapidarnimi beseda 'jjrvato^ se je ustanovila država Srbov, in Slovencev.«
*	,	-ti	v	V0*
Kdor se hoče fiatančnejeP®"^ ^ gameznih pojavih, pavedepih
litima vesti.
liri' KadilčeTa blaznost. Iz Zagreba se rniif0 lCsti’ f!;l namerava Radič takoj po ^ 1 v_ah sklicati bivši hrvatski sabor, ki DnKn	samostojno	lirvatsko re-
Vp, , je to res, tedaj bi Radie Pri-treV. rS° (^avo k dalekosežni odločitvi: obs^- ° raz«istlti, kdo je močnejši — že ^.■^ojeca država z vojsko ali pa Radič.
.S *em se resn0 govori'o vojaški 7' ']V1'	pa	k°	9	tako	silo butnil
Klavo	^ S' razbil svojo trmasto
•^,®®®l.iska konferenca. V BrUselju «'5sk-T,rSlla ^on^crenca francoskih in bel-tocli p drža™ikov, katere se je udeležil c]an Q °^care. Komunikej, ki je bil iz-*5<fe]J0nfereilci’ P1-avi: Ministrskapred-frud T?.^°incar® in Theunis in njuni so-so pretresali položaj v Porurju
m
se
2a„ ,Zedinili glede novih ukrepov, da s v jv o0vi odpošiljanje premoga iti koksa v	in	Belgijo.	Uredili	so	tudi
vS***
stroškov za francosko-belgij-uPravo železnic na zasedenem ozem-b} ’ a*je kazenske odredbe za slučaj, da žete iP°vnav^ali napadi na okupacijske 3?0*' ,a2nega pomena je sklep, da se bo ^jev?6 Z novoznse^°nimi mesti izpraz-Wače ^ V	v	kolikor	bo	Nemčija
prj Va^a svoje reparacijske obveznosti. Jje l^ntueini izpraznitvi bo morala b0r| Cl^a dati posebne garancije, da ne olfu° . ,Znovanc osebe, ki bodo za časa bji	sodelovale!	s francoskimi in
Jakimi oblastmi. Po konferenci je 3e v'-Car^ P°setil belgijskega kralja in se ,K^aj vrnil v Pariz.
'je ,.' ^učiliščna skupina Lige narodov a ustanovljena in otvorjena dne 12. lorrl tT ^>ai’izn> Slavnostni govor je imel rodo 1Pr^ Cecil. Izjavil je, da Lica na-v v smatra svobodo za najvišji zakon, jjt nesava pa se v notranje zadeve svo-/,nov’ marveč upošteva njih suve-fl 0,^> kar je dokazala s svojo akcijo za fee-n 0 rešitev Avstrije. Liga narodov *SoV poslužu-ie nasilja, marveč se zanaša ^loJ na moralno moč. Prisiljeno delo je Miniraj neproduktivno in bo tako tu-Samo svobodno delo more biti ^ * ‘•»no. Lahko je zasesti kako ozemlje, to rr,0r° Pa se prebivalstva prisiliti, da dn^Se^° odobri. Treba je apelirati na ; toi;, narf>da. Nasilje je upravičeno le v (j0*i v kolikor je treba kaznovati hu-^vn- Lord Cecil je končal: »Knl-jjjj ^ ^ora vojrio odstraniti iz sveta, ali
™.Wa odstranila kulturo«.
Rud. Legat, IV! ari bor
' °Venska
ulica 7.
Telefon St. 100.
^3ru!te za ,Sk!ad otroške boSnšce* v Mariboru.
^mu naj bodo priporočene te-le porabljene knjige in
J-J Slovenci in 1848. leto — V
b lani 1888-
Jj* K.: Austriaca — Berlin 1911.
toviP!*!at' ^*r- Rud.: Najnovije doba hrv.
KnS f •"»" ^ Zagrebu 1906.
k- v t . Vi.: Jugoslovansko vprašanje
i^ljaii 1912.
^r'	Politično	življenje
«ncov _ y Tjjnbljani 1921-
\ d’1-9’ Alb.: Borba za jugosloven-I*H aVt>.~ V Ljubljani 1921.
^ «fe.3ateli* ^r> Tv.: Janko Kersnik, n je-*>,	0 in doba (J. Kersnika Zbrani spi-
19,0 ' v Vez°k). — Sešitek I. v Ljubljani Sla TI- In IIL v Ljubljani 1914. »th'n.c’	K.: Avstrijski Jugoslovani
• Ku ~~ Gorica 1912-
ltf> !Sjij	^'e National c Abgrefizung
Von einem —. Zagreb 1917. *\ai'	Iv.: Moj odgovor. — Sa-
\°žba 3922.
Itiv.!18’ ®r- Jugoslovanska ideja in
kt ^eSx7 V Gorici 1!)07-4Vjja n'k, Dr. Alesins: TJm die Jugo-hLaibach 1918.
^,! Ahb dem sudslavischcri
t	~	Gotha mh
M* ^rSt°^a ?tl ^es^obo!« V spomin' na-S^va °k L jugoslovenskem vse-em zletu leta 1922. - Y Ljubljani.
VolilSrso gibanje.
Lažniki in podli ohreki^alti okoli ČRNE »STRAŽE«, odgovorite!!!!
Vi podli in 'nesramni lažrfiki, vi čisto navadni tatovi časti poštenih ljudi; vi i;ajostndnejši obrekovalci, ostanete toliko časa podli lažniki in nesramni obrekovalci, kar vas tukaj javno imenu j ?m, dokler meni ne dokažet?, kdo me je podkupil in da sem plačan priganjač. Ako ste značajneži j n ljudje krščanske ljubezni, potem pridite z dokazi, prinesite fakte in dokaze, če tega Ji- »jaredlfe, ste irt ostanete podli lažniki in obrekovalci, ter vam mora ta žig za vedno ostati — Sumničiti poSt?nte ljudi nepoštenih dejanj, ki jih niso nikdar storili, morate samo vi, ker veste, da vafe ne more nikdo tožiti, ker se skrivale za poslaniško imuniteto, vi figovci! AH je tako početje ?za kiščanske ljudi«, xi vedno kričijo, da je vera v nevarnosti, pravilno i:: plamaniio, to naj presodi poštena jivr.ost.
Obrtnikom in članom dr;x>iva ia ločno in razločno izjavljam, da mi jc bil dopust na seji dne 8. "nuna. t, 1. soslanno dovoljen in da se vrnem po pr it eku istega na moje mest«. Nadalje hjavljam izrecno, da nisem bil oil nikogar podkupljen, da nisem niti vinar ja od kogarkoli za agitacijo dobil, ker naš \se edino le stanovska dolžnost kl»č:, da storimo i se korake, da bo iiaš pravi In izkušeni obrtniški kandidat tovariš
IVAN liE I? K K
izvoljen.
Kdor more msili dokazati, da sem le eno krono za volilno agitacijo dobil, teinu plačam 3000 Din. (Ker tako visokega zneska no posedujem, si ga bom izposodil v »krščanski« posojilnici, ker ona daje posojila brez žirantov, kakor n. pr. v slučaju Grum). Torej »krSSansk?.« nKŽje od oklofutanega urednika pa doli do cestnega pljuvača, porabite priliko in zagrabite za denar, ali r*a ostanete lažniki in obrekovalci. Očistite se torej najprej vi peg in marog!
Franjo K e n d a, tajnik Slov. obrtnega društva v Mariboru,
-a-
puva j mo mi verske svetinje!
Res je, rla imamo v rimskokatoliški cerkvi za čuvaje verskih svetinj nalašč postavljene in plačane može. Kakor se ne vmešujemo v posle, ki jih zvesto in' skrbno opravlja za to postavljeni uradnik teko bi se brigali tudi za vor&ke zadeve le v toliko, kolikor zadenejo nas same, nas kot člane te cerkve. — Danes pa je položaj na žalost tak, da moramo mi v boj za čistost iri svetost naše vere in sicer v boj proti tistim, ki so si izbrali za svoj življenski poklic, da bodo služabniki božji. Vidimo jih kako razbijajo po prižnicah, zvemo kako hujskajo po spovednicah, češ »vera je v nevarnosti«. Smo pošteni in priznamo, da jo danes 'vera našega ljudstva res v nevarnosti... Kdor pozna Kristusov nauk in ga primerja z
besedami političnih govornikov po ‘naših cerkvah, komur jo ljubezen do bližnjega zapoved in' ne samo prazna beseda, mora omahovati v svojem verskem prepričanju, ko sliši, kako sejejo Kristusovi licenci samo sovraštvo in razdor po naših cerkvah in farah. Pa tako se godi pri nas že nekaj let sem in uspeh jo viden: cerkve so ostale še Šolne, a kje je Ostala pobožnost1! Kdo so ne spominja, kaka sveia pobožnost je vladala po naših svetiščih, kako je bilo ljudstvo zamaknjeno v oltar, kako je viselo na ustnicah vnetega pridigarja in ponavljalo še dolgo časa njegove besede. Kje najdete še danes kaj takega1? Ljudje se ogledujejo in spregledujejo pri službi božji, med pridigo se smehljajo in se končno veselijo, češ, danes pa so tega in onega zopet obirali s kancelna. Kdor že ima v sebi le trohico verskega čuta, toga mora ob tem primerjanju boleti srce. Kam bomo prišli, če bo verski čut še nadalje tako propadal? — V zadnjih dneh pa opažamo, da se vera zlorablja, in sicer kruto zlorablja za volitve. Ne samo, da morajo katoliški možje darovati volilno kroglico na oltar našega Izveličarja, da sc jim pripoveduje, da je volitev tako sveto opravilo kakor da bi prejemali kak sv. zakrament, ampak tudi podobo sv. križa so vzoli iz cerkve in jo postavili na volišče, da delajo reklamo za njihovo skrinjico. Kjerkoli stoji podoba Kristusovega trpljenja, tam se pobožen kristjan prikloni, se spom ni Kristusovih ran... Le poglejte našega seljaka, kako pobožno poklekne in se priporoči Kristusu!... Kako pa bo s sveto podobo na volišču? Ali jo bo sploh kdo smatral za božje znamenje? Ne, znamka ali firma za politično stranko postane to, kar nam je kristjanom najsvetejše i7i najdražje. Danes so pritrdili na Skrinjico sv. križ, prihodnjič bodo li bo-goslcrunci nalepili na njo samo sv. hostijo... Brez hujskarij in brez vsega slabega namena moramo mi, ki nam je vera še sveta stvar, proti taki strašni in vne-bovpijoči zlorabi svetih stvari ugovarjati. Če se ne bojijo take zlorabe naši duhovniki, tedaj moramo se oglasiti mi in zahtevati, da sa čuvajo naše verske svetinje.	S.
_Q_
Zahteve javnih nameščencev. RESOLUCIJE
sprejete na izrednem, občnem zboru političnega konceptnega uradništva dne 7. marca t. I.
Izredni občni zbor je ugotovil, da je gmotni položaj državnih nameščencev v obče in med njimi političnih konceptnih uradnikov posebej tako beden in obupen, da so namcščenci pred neizogibno katastrofo; sedanji prejemki ne zadostujejo pri vladajoči draginji niti za golo preživljanje, d oči m trgovci in drugi odrekajo radi prezadolženosti uradništva vsak kredit tudi za najnujnejše potrebščine n. pr. živila i» oblo*
Gospodje župniki, tako je!
(Resnična zgodba iz ormoškega okraja.)
Moj oče in naš sosed, obadva po poklicu kmetska, posestnika, &ta si bila prav dobra prijatelja. Bila sta poštenjaka irt dobra katoličana, ki pa sta že obadva pokojna. Moj oče je bil čislan' nad vse pri g. fajmoštru. Soseda pa je glada! rudečelični fajmošter zmiraj po shrani ker ni bil tako radoveden kot moj oče. Moj oče pa je počastil fajmoštra zmiraj za novo leto s šopanim puranom. Za god mu je nesel vsako leto lopo mehko puro in eno jo dobila fajmoštrova kuharica, ko jo obhajala svoj god. Kadar so prišli v adventu ali pred velikonočjo tuji duhovniki v našo župnijo spovedovat, da so s tem podpirali lenobo našega fajmoštra, je bil moj oče zmiraj prvi* ki je prinesel kar po štiri pare debelih picekov za gospode. Tudi na pojedine so prišli g. faj-moater kaj radi k nam iu če so prišli y našo vaS spovedovat na dom, so se oglasili pri nas na par litrov likofa. Za zbir-co so dobili pri nas fajmošter zmiraj po en Žakelj pšenice in v jeseni po dva škafa vina. Razume so samo ob sebi, da smo te darove pogrešali težko otroci, ki smo doma delali.
Ko se je ženil moj brat, ki je imel ne-
zakonskega otroka in so kmalu moral ženiti, so prišli tudi a. fajmošter na gostijo. Spominjam se še, kakor bi bilo včeraj, ko so g. fajmošter v svojem' slavnostnem govoru rekli: »Spoštovani svatje! Ta hiša je prava krščanska hiša, ki je postavljena na pečino sv. vere. Zato pa je tudi v tej hiši obilo božjega blagoslova, ker imajo gospodi duhovniki v tej hiši zmiraj vse spoštovanje.«
Tudi to mi ostane še zmiraj v spominu, ko mi je po končanem fajmoštrovem govoru naš viničar rekel: »Ta fajmošter je pač zvit lisjak. Blagoslov, ki ga pridelamo mi, požre on in kar je boljšega, pride v njegov trebuh, zato pa hvali o-četa in imenuje to hišo krščansko hišo.«
Ko jo minula gostija, sem zapregel pozno v noči sani ter peljal g. fajmoštra in njegovo kuharico domu. Jaz sem sedel spredi na saneh, gospod in gospodična pa zadi v košu. Naš viničar, ki je bil zvita glava, pa je šel kar ob svojem lepo tiho za sanmi. Ker sem imel kobilo zelo brejo, sem vozil lepo pomalem.
Ko sva s kuharico fajmoštra iz sani skolehala, obrnem in se podam proti domu. Za cerkvijo me je počakal naš viničar, ki se je peljal z menoj, ter mi pri-povedal, knko luštno je bilo vzadej na i saneh. No, pa pustimo to reč, saj je tudi j to človeško- '	""
ko. Radi tega se politični konceptni u« radniki izrekajo za solidarnost z drugimi državnimi nameščenci ter se pridružujejo v boju za korenito zboljšanje gmotnega položaja vsaki akciji tudi do najskrajnejših sredstev.
I. Izredni občni zbor zahteva, da se takoj:
1. vzakoni službena pragmatika,
2. zvišajo z novo uredbo izenačene draginjske doklade za 150%, ukine maksimiranje rodbinskih doklad ter razveljavijo vso omejitve, ki dajejo dokladam značaj miloščine,
3. izplača izdaten nabavni prispevek,
4. reši stanovanjsko vprašanje državnih nameščencev,
5. razširi veljavnost določb člena 282 finančnega zakona za proračunsko leto 1922-23 na vse državne nameščence v celi državi.
1. soglasno in z vso odločnostjo zahteva z ozirom na jurisdikcijo v zasebnopravnih in javnopravnih zadevah, ki je zvezana s službo upravnega uradnika s fakultetno izobrazbo, funkcijsko doklado vsakokrat v isti izmeri, kakor jo uživajo sodniki, in to za ves čas, odkar se je pri-poznala sodnikom,
2. sklene, naj se naprosi vlada, da izvršuje premeščenja z ozirom na težke gmotne posledice, ki so zvezane s premestitvijo za prizadetega, le v najnujnejših slučajih po zaslišanju o eventualnih pro-tirazlogih, ki naj se vpoštevajo,
3. sklene, da se naprosi vlada, da izvrši napredovanja upravnega uradništva na podstavi določb člena 12G-1 zakona o drž. računovodstvu v najširšem obsegu ter ustvari tudi za to budžetsko možnost, posebno ker se napredovanja v zad-ijiK letih niso izvrševala v dovoljni meri.
4. zahteva, naj se dnevnice, potne irt druge pristojbine za vršitev službe izven1 uradnih prostorov
a) izenačijo s pristojbinami, kakor jih1 uživajo drugi uradniki s fakultetno izobrazbo,
b) da se sedaj veljavno postavke v Smislu naredbe z dne 30. septembra 1920 D. P. br. 96.000, Službene Novine št. 222. zvišajo na 4000%, kadar sc vrši služba V javnopravnem interesu; ako se vrši ista v interesu in na stroške stranke, naj se računajo pristojbine po advokatskem tari fu,
5. predlaga vladi v razmišljanje, kako naj politični koncepti uradniki krijejo stroške, katere jim nalaga njihova služba za reprezentanco irf izvedbo zaupnitf poslov.
1—D—•
Volitve irt obrtniki! Obrtniki ali hočete, da bodete v bodoče sami v svojih vprašanjih odločevali? Ali se hočete o* samosvojitit* Ali hočete, da bode v bodočem parlamentu tudi vaš glas do veljave prišel? Ali hočete dosego vaših pravic? Ali hočete vaš razvoj in napredek? Ali hočete pravično razdelitev davkov? Ali1 hočete, da se bodejo v bodoče voj-aške in drugo dobave domačemu obrtrtikn oddajale in ne kakor doslej inozemcu? Ako nočete biti v svojih pravicah prikrajšani.
Na spomlad tistega lota smo v lcpeml iri vročem dnevu vozili zemljo na pjivo. Ko pridemo k večerji, naš viničar ni hotel večerjati. Oče mu rečejo; kaj pa večerja ni za tebe? Ali bi moral imeti ti — ekstravuršt? Viničar jim odgovori: »Ne. Pač pa bi bila tista pura dobra, ki ste jo včeraj zanesli fajmoštru za godov-no.« Oče niso rekli črne ne bele in viničar jc vstal ter odšel spat.
Drugega dne pokličejo oče viničarja v hišo. Jaz sem pa pri vratih vlekel us uho, ker sem bil radoveden, kaj se bode
v hiši z viničarjem godilo. Oče so čisto hladno viničarju rokli: »Colo noč nisem! spal, ker sem premišljeval o vsem tistem, kar som žo v farovž znosil. Vest me tako peče, ker si štejem v smrtni greh, da sem' vam, ki mi težko delate, utrgal in mastil s tistim fajmoštra. To noč som prišel do spoznanja, zakaj me g. fajmošter tako visoko cenijo. Saj sem vendar ravno tak človek kot drugi. Vsi, iz cele vasi smo enaki kristjani in enako pobožni. Od meno ne dobi g. fajmošter ničesar več, pač pa bom dal tebi, tvojim in mojim otrokom, ki mi težko delate.« Naposled so oče rekli viničarju, naj nikomur nič ne pravi. Pozneje sem ga poprosil tudi jaz, naj molči. Tudi jaz do danes nisem nikomur povedal, akoravno je minulo od tega časa 1G let. Vsi trije smo ostali tihi in mir-
ato nočete biti terorizirani, kakor to ravno sedanja vlada prakticira, ako nočete biti tlačeni in brez vseh pravic, kakor doslej in sicer od onih, ki si prisvajajo edino pravico vladati, ako hočete živeti, kakor vam kot poštenim obrtnikom gre, potem' volite 18. marca moža strokovnjaka in poštenjaka, ki tudi res te vaše težnje pozna in pozna tndi vaše dobre in slabe strani, to je od nns obrtnikov izbrani kandidat
|'	IVAN	REBEK,
\ Ta nas kandidat ima vse potrebne predpogoje in zmožnosti za zastopnika obrtništva v parlamentu. To je mož dela in značajnosti, ki pozna vaše skrbi do (male pičice, ker je med obrtništvom in pri delu osivel. Obrtniki, izdajstvo bi bilo, ako bi vi svoje glasove drugemu oddali, ker bi s tem pustili, da odločajo v vaših zadevah ljudje, ki o njih sploh poj-Ima nimajo. Od drugi strank postavljeui obrtniški kandidati niso kandidati, od o-brtnikov postavljeni. To so le koristolovci in egoisti, ki so bili za kandidate postavljeni brez vaše vednosti in samo r>ato, da pridejo do korita. Tem kandidatom manjka vsaka zmožnost in dobra volja, da bi mogli vaše interese zastopati. Nadalje pa so ti kandidati vsi v takih Srezih postavljeni, kjer ne morejo nikdar izvoljeni biti, in bi bil vaš glas torej popolnoma za nič, ako ga za takega kandidata oddaste. Naši kandidati Rebek in , 'Gumžej so od nas obrtnikov postavljeni, ker smo dobro preračunali, da je za tako taesto treba od zmožnih najzmožnejše ljudi, ki bodejo tndi res znali idealno na-Se interese zastopati. In taki zastopniki obrtništva so potrebni,ne pa razni pegasti politični uskoki. Obrtniki, pomislite na 'neštete proteste, resolucije, vloge, prošnjo ; itd., ki smo jih pošiljali v Beograd, v katerih smo tožili in prosili v raznih naših zadevah, ki so pa romale vse v — koš. In 'zakaj so romalo v koši Zato, ker nismo imeli v parlamentu svojega zastopnika-Strokovnjaka, ki bi jih bil zastopal in potrebne informacije dajal. Da se Pe bo ■ to več godilo, ne poslušajte v nedeljo 18. imarca raznih plačanih strankarskih priganjačev. ki jim je vaš dobrobit deveta briga! Strnite se in oddajte vsi kot en mož svoje glasove za vašega obrtniškega prvoboritelja tovariša
j IVANA REBEKA, Uraterega skrinjica jc na vseh voliščih 1	prva.
'Pokažite, da smo obrtniki močan' faktor
Moj oče je držal obljubo, da je malo takih, in če je rekel ne, ga pa tudi ni .Bikdo pripravil za da. In’ ker je rekel, da fajmošter ne dobi od njega nič več, tudi ni dobil.
Čez kakega pol leta sva šla z očetom s Bejma in sva srečala g. fajmoštra. Oče pozdravijo: »Dober dan bog daj, gosp. fajmošter!« Ta pa pravi: »Bog daj!« Drugo se nismo zmenili.
Moj oče je znal lepo pisati, lepo govo-Yiti in brati. Posebno rad jc bral časopise, na katere je bil tudi naročen. Ko je poznejši čas začel v Celju izhajati »Narodni list«, si je naročil tudi tega, ker je Ibilo v naši župniji zelo veliko naročnikov »Narodnega lista«. Kdor misli dalje in ne 'samo od nosa do ust, bere, kar dobi v roke, in tako je delal tudi moj oče. Pri tem pa je ostal zmiraj enak v svoji krščanski hiši. pravi katoliški kmetski posestnik, kajti njegova hiša je bila po trditvi g. fajmoštra zidana na pečino sv. !rere.
Pozneje, ko ni dobival g. fajmošter od ,-jČraše krščanske hiše več picekov, pšenice In’ vina. je začel ogovarjati mojega očeta in mu jemati ugled, kjer jc le mogel. — Teta tečejo, iz malih otrok zrastejo fanti in dekleta in tako je zrnstel tudi iz mene 'fant in’ zraven je zraslo tndi dekle, katero sem ženil, da imam svojo gospodinjo (kakor g. fa jmošterl. Predno sera se 'oženil, 'sem imel s tem dekletom nezakonskega otroka, saj se jc tudi mojemu starejšemu bratu enako zgodilo. Tudi on je Ženil takšno dekle in’ g. fajmošter je bil Jfa gostiji.
Ko je fajmošter zavohal, da sem se ponesrečil v ljubezni do svojega dekleta iki ko ni imel pri nas več pogrnjene mi-fce, je začel udrihati po očetu, da je brez-fveree, ker čita »Narodni list« in hašemu Sosedu je kar v oči povedal, da je naša hiša hiša nečistosti itd. Jaz pa pravim: Bog odpusti gosp. fajmoštru njegove grehe, saj verno ysi, kaj dela.
v državi, da smo zreli in da moremo sami v naših zadevah odločati.
Obrtniki, sedaj je čas, vsako poznejše tarnanje je zastonj!
Torej 18. marca vsi na volišče, ni kdo ne sme doma ostati.
h’ r a n j o Kenda.
-D-
Obrfrdki, pozor! Berite ter se čudite dobrotniku in prebrisaneme poslancu g. Pušenjaku, kateri je pravi in goreči vaš zagovornik. Ko smo se pri malem obrtu potegovali za to, da se glede na potrebo in razvoj male obrti upelje lOurno delo, da se nam omogoči plačevanje davkov in življenje poštenega obrtnika, se je — čujte in’ strmite! — poslanec g. Pušenjak pri razpravi »zelo goreče« izrazil za nas obrtnike. Rekel je: ako se obrtnik pregreši proti zakonu o Surnem delu, treba ga kaznovati, pa ne z denarno kaznijo, marveč s strogim zaporom. Te besede je rabil oni g. Pušenjak, kateri se danes ne bi sramoval naših kroglic. Ali res ta čedna in krščanska gospoda misli, da smo še vedno tepci ter moramo slepo ubogati te našo škodljivce? Ne, nismo in' ne bodemo nlKciar, mi bodemo volili naše obrtnike, pa ne demagoge in škodljivce našega obrtnega stanu. Danes se že čutimo dosti zreli, da se otresemo takih gorečih in obrtniku škodljivih ter širokoustnlh zastopnikov. Zato bomo vsi kot eden oddali naše glasove in kroglcie vrgli za obrtnike in to v — prvo skrinjico.
Obrtnikom mesta Maribora vseh strank v resno premišljevanje! Kateremu naj zaupa in kdo naj njegove interese zastopa v narodni skupščini? Princip vseh nas opravičenih obrtnikov je, da obrt naj izvršuje opravičeni in le legitimni obrtnik, šušmarstvo mora pri nas za vedno izginiti. Raditega so obrtniki na ministi'stvo upravili svoj tozadevni ostri protest, in glej ga spaka, kako je to našo opravičeno zahtevo zagovarjal oni g. Žebot. kateri se tako rad obrtnikom ponuja in predstavlja za njihovega zagovornika in dobrotnika. Ta g. Žebot jc tako obrtnike zagovarjal, da se je v parlamentu strašno potegoval za šušmarstvo, za nadri-obrtnike in' škodljivce nas opravičenih. Ta za obrtnike goreči Žebot kliče in išče sedaj za svojo stranko ravno ono obrtništvo, kateremu je v največjo škodo zagovarjal šušmarstvo in s tem najbolj dokazal svojo »ljubezen« in razumevanje za obrtni stan. Obrtniki, zapomnite si tega obrtnega zagovornika, obrnite mu hrbet, recite mu odločno, naj 'nas obrtnike pusti na miru, mi njegovih zagovorov ne rabimo, naše pravice bodemo iskali le po naših zastopnikih, ki so pravi in čisti značaji brez vsake dvomljive preteklosti. Žebot naj le zagovarja svoje šuomarje, mi bomo pa se znali boriti proti raznim šušmarjem in Zebotovcem. Torej obrtniki, vsi brez razlike strank na plan za rtaše pravico in za nnše kandidate. Naša skrinjica je prva. — Obrtnik N....
Živahna nedelja je bila tl. tm. Vršili so sc shodi naših kandidatov v Veržeju in Ljutomeru, Mali nedelji, Zavrču. Sv. Barbari v Halozah, Leskovcu, Ptujski gori, Polenšakn, Sv. Juriju ob Pesnici, Hočah, Sv. Duhu na O. vrhu, Dolu, Hrastniku, Slivnici itd. Naša ideja prodira zopet zmagovito na deželo.
Dva manifestecijska shoda demokracije. Jutri v četrtek se vrši manifesta-eijski zbor demokratske stranke v Celju, v soboto, 18. tm. ob 20. uri zvečer pa v Mariboru v Narodnem domu.
Zborovanje kmečkih delavcev. Na shodu v Veržeju je vsled interpelacije prišla v razpravo zadeva prisilnega zavarovanja kmečkih delavcev po predlogu Drofenika in Pušenjaka. Dr. Kukovec jo najprej zahteval izjavo voditelja opozicijo klerikalca Koroša, ali so oni za Drofenikov zakon ali ne. Ko je Koroša pritrdil, hoteli so ga lastni pristaši, klerikalni kmetje, dejansko napasti. Pomirili so se, ko je izjavil, da sc mora ta zakon razveljaviti. Dr. Kukovec je pojasnil, da je kot takratni minister prosil poslanca Drofenika, naj odloži predlog, dokler ne zavzame stališča poljedelski minister Pucelj, ker za poljske delavce treba drugačnih sredstev, toda Drofenik in klerikalci so hoteli opraviti brez Puclja in so dosegli večino proti predlogu gg. Žerjavu in Wildera. Dr. Kukovec je tudi pojasnil, da je klub' samo-! stojnih poslancev hotel zato Drofenika izključiti, pa jc potem vendar pri sklepu zakonodajnega odbora ostalo. Glavar-
stva imajo že nalog, da izvršijo zakon s
1.	ma jem.
Lovro Petovar na shodih. Te dni je zboroval Lovro Petovar še v Središču, v Cirkoveih in Sv. Lovrencu na Dravskem polju in ima še vsak dan do volitev po dva shoda.
Shodi dr. Kukovca še pred volitvami. Sredo zvečer je govoril dr. Kukovec še na delavskem shodu v Rušah, v četrtek pa govori na manifostacijskem shodu napredne kmečko-obrtne zveze v Celju in' v potek v Mariboru. Vodil je osebno volilni boj v vseh 15 okrajih in povsod nastopil na shodih kmečke-obrtne zveze.
Navdušenje delavstva na napredno kmečko-obrtno zvezo. V torek zvečer je napredna kmečko-obrtna zveza priredila javen shod pred vratmi Maribora Via Pobrežju za Pobrežje in Zrkovce. Na obiio obiskanem shodu je govoril predsodnik obrtuega društva Fran Novak o zgodovini te zveze z ozirom na obrtništvo, dr. Kukovec o delavskem zakonodavstvu, agrarni reformi in državnem kreditu za kmete in obrtnike, Ivan Kejžar pa o železničarskem vprašanju. Iz Zrkovce so prišli kmetje pod vodstvom župana Sela, iz Pobrežja pa delavci socijalisti. Značilno je. do so vsi z glasnimi vzkliki »živio Kukovec« priznali njegove zasluge. Dr. Kukovec je izjavil, da ne želi razdirati delavskih organizacij, ampak želi, da čuvajo delavci svoje organizacije. Vendar so delavci izjavili, da bodo glasovali za dr. Kukovca.
Davidovičev volilni govor. V nedeljo je predsednik Demokratske stranke in nosilec liste za mesto Beograd g. Ljuba M. Davidovič razvil svoj program. V svojem' volilnem govoru se je dotaknil vseh važnejših vprašanj notranje in zunanje politike, s katerimi je v zvezi razvoj naše države. O notranjem položaju je dejal, da partizanstvo, deli ljudstvo v dve skupini: na privilegirane n podrejene. Privilegiranci so ne brigajo ne ca zakone ne za ustavo, a podrejeni ne smejo storiti niti tega, kar jim garantira zakon. Svobodo uživa samo vladna stranka. O bivši radikalno-demokratski koaliciji je dejal, da je la koalicija bila stranki škodljiva, vendar pa so demokrati vedno podrejali svojo stranko državnim interesom. Pozitiven rezultat te koalicije je vidovdanska ustava. Koalicija je težko životarila, ker so si radikalci prizadevali, da bi jo razdrli. Končno je nastopilo to, kar je moralo nastopiti: radikalci so koalicijo izigrali in sami prevzeli oblast v roke. — Glede razmer na Hrvatskcm je Davidovič dejal, da demokrati nočejo separatizma in amputacije. — Obširno je razpravljal o nevzdržnih razmerah v Makedoniji. Radikalci so se hoteli nariniti Makedoncem in so zahtevali, od njih samo dolžnosti, niso jim pa priznali najenostavnejših pravic. Šele sedaj je Pašič odposlal vojsko v Južno Srbijo, čuje pa se, da jo namerava vporabiti za volilne namene. — Glede revizije ustave je Davidovič pripomnil, da je vidovdanska u-stava delo kompromisa, zato pa ni mogla sprejeti vsega, kar hočejo demokrati. — Izveden pa je osnovni program: hočemo veliko državo, močno in enostavno urejeno. Tako državo potrebujemo, ker hočemo mir, ki je pogoj za uspešno delo. — Ustave ne bomo zaenkrat revidirali. Naj se dosledno izvode, pa bomo videli, kaj bi se dalo izpromoniti. Mi zahtevamo pravo samoupravo, dekoncentracijo oblasti. Zahtevamo enakost brez hegemonije. Nočemo plemenskih blokov — ne srbskih in ne hrvatskih. Hočemo lepši in boljši blok: jugoslovanski blok. Hočemo edinstvo proti separatizmu, ustavnost proti diktaturi.
Narodno-socljalistična stranka in obrtništvo sta po svojih programih in ciljih precej narazeu in to samo iz razloga, ker se je postavila na strogo razredno stališče. Zato tudi kandidira na svoji listi dva največja delavca g. Deržiča in g. Brand-nerja, kateri so za nas obrtnike »pever-jetno veliko« dosegli, s tem pa tudi dokazali, da se jim moramo obrtniki za te dobrote pošteno zahvaliti. Zato bodemo na 18. marca naše kroglice oddali našim tovarišem Rebeku in Gumzeju. Obrtniki, zapomnite si, da veljaj povsod geslo: kdor ni z nami, je proti nam in zato samozavestno in' s ponosom v boj za naše pravice.
Kako dela invalidska organizacija v Mariboru. V »Taboru« in mariborskem j listu je bilo objavljeno, da je podaril veleposestnik Rozmanit 101 dinarjev, da se i razdelijo med potrebaen invalide. Ko je
reven invalid prišel h g. Brezniku, d® | nekaj dobi, dobil je odgovor, da se to n« bode delilo. S kakšno pravico? Invalidi, pokažite Brezniku, da ni Vaš prijate 3. na dan volitev!
Narodni socijalisti bodo dobili mrada izmed vseh deset strank najmanj sla=0'r‘ Drugače tudi ni moglo priti. Štiri lota so samo kričali o gnilobi in to je bila '*■ njihova politika. Pri tem pa sc zlezli še sami, zlasti njihovi voditelj1 ^ največ jo gnilobo. V Mariboru je bil hujši NSS-kričač bivši nodžupatf Rbglič, kateremu so se dostikrat ’ pljuča obračala, ko je v Narodnem , i kričal proti bankirjem. Komaj Par . nov pred volitvami pa smo doznali. •*. tudi g. Roglič zlezel v upravni svet n J bogatejše banke, I. hrvatske štedio«*« • Sedaj seve nič več ne kriči proti kam, ampak igra mecena pri NSS-MJJJ Drugi odlični vodja te izključno :’Pr!>.v, tarske« stranke in NSS-cbč. svetnik J tako navdušen za borbo proti — dru£' kapitalistom, da je postal pri tem svete navdušenju iz prej zadolženega kcnC^ pienla v štirih letih po preobratu nd'® kat — milijonar. In' vendar so NSh>n1^ vabili baš te dni lepake, na kater:1' z°^ pet kričijo o gnilobi — pri drugih sir®® kali. Takšne gnilobne politike se n1".1 pač vsakdo, če ima količkaj zdrav dcc, čez noč preobjesti. In tako >TSS-#^ v Mariboru sploh niso našli več ki bi hotel voditi njihovo politiko nja, ampak se je moral preseliti v bor iz Ljubljane g. Brandner. ki bo živi jenski poklic bržčas nadalje ral 3 P1 dukcijami kričanja v kakem cirkusu-
»Slov. -Gospodar« pretaka zttlo debel® solze v zadnji številki za izgublj*11 j viničarji v Halozah. Ja, ja, gospodjo ^ krog »Slov. Gospodarja«, že viničar."!1 Vas izpeznali, kaki hinavci ste in^dc vejo, kdo jim hoče koristiti in pribor-boljšo bodočnost. Mi si bodemo ?.e P* skrbeli naš naš napredek brez hinavske »Slov,. Gospodarja« in pa njegovih V* repnikov. Živeli naši voditelji!
Napredna kmečko-obrtna in delavska za! 18. marca pa bodemo tudi poko® do katere stranke imamo največ zli t nja, in ta je Napredna kmečko-obr'1 zveza, katera je tudi postavila, na sv , listo našega priljubljenega tovariša M gaja.
Poko v roki marširajo zopet lrfiuf* , tarji in klerikalci. V Mariboru se Žobota, s katerim že itak ne mara o vati noben spodoben človek, zbira ^ nemškutcirija in zagrizeni odirale! 1 ^ snrji, katere je celo dr. Verstovšek -ra jjg na občinski seji imenoval falote. ^ « Žebotovih nemškutarjev obrtnikov i1®. g Herr Julius Glaser, kandidat 'ie,n'jnfl kandidatne liste, katerega je klerika^ Obrtna zveza izvolila celo med svoji’ ^ bornike. Zadnji čas pa. klerikalci * ^ po deželi naravnost konkurirajo z pri napadanju Slovencev. V Slov.	.
ci je bivši zagrizeni Nemec, sedaj k'® knlni kandidat mesar Hcinrich Grili on ^ niziral nemškutarsko tolpo, da j« 71 -u, kovkami napadla snujočo se društvo J goslovenskih nacionalistov.
Protestanta kandidira dr. K0^'^
SLS, ki se skriva na deželi ped zvezo, v mestih pa po potrebi pod no zvezo, agitira med nepoučenih	g
stvom proti drugim strankam iw'° p} tem, da so baje proti veri. V -'eiI}lC*r3-je stvar taka, da vse druge stro® ,e. zen klerikalcev spoštujejo verska ^ la, posebno pa demokratska, ker ^egJ.:d-za volilni uspeh samo s pošteniu" ;jjC' stvi, klerikalci pa samo z lažjo, ^.ulivanjem in zadnji čas najbolj s PV pti' njem. Vero izrabljajo samo za to._“ ^cCr dejo do moči, ker vedo, do bi .i*'1 " rt5, ljudstvo že davno zapustilo. Da je t0 ^9 so klerikalci dokazali sami s ,tcITprek' kandidira na dr. Koroščevi listi
,P-a tuJi
murju poleg katoliškega duhovn' , §fu-protestant, Geza Štiftar, ki jc ž-e 031 u^a-diral za protestantovskoga du»o Vedno so se borili za katoliško vei^ pTo-tere največji nasprotniki so r»yn tostanti, sedaj pa celo kandidirajo ^ ^ stanta, spufanega študenta, da ■>* imi lovil nekaj glasov med prekmu -protestanti. Tega seveda na sh° 1 pripovedovali ljudem, ljudstvo m ^ g0 jeti ni hotelo našim	božn°
razkrinkavali to lažnjivo in 1«t(,njak klerikalno politiko. Nobeiy P° ^rUgo torej ne bo vrgel svoje kroglice v &e škatijo, ampak v prvo, ^ krog 'a v zbirajo glovenski poštenjaki.
Maribor, 15. marca 1923.
vršnem'* MqTRmwT
SEra* %
, Našla sta se. Radičev agent v Marijani je znani Vladimir Pavlšek, »trgovec«, »agent«, »lesotržec« itd. Brez komentarja!
Radikalna stranka iri obrtništvo. Na
radikalni listi kandidira naš stari in že *clo znani Blasius Supantz, katerega nam obrtnikom radikalna stranka predstavna kot obrtnega zastopnika. To nas obrtnike malo zanima, posebno ko malo bolj ln malo bližje poznamo tega našega Bla-®insa. Naš Blasins ne more naših interesov zastopati in to samo iz enega razloga, ker njegove misli niso vedno enake, pbrtnih interesov sam dosti ne pozna, *i le domišlja, da je ženij in ravno radi fega domišljanja pada iz enega ekstrema v drugega. Nima nobene konsekvence, kdor da več, k temu se Blasius obrne. ;-^3®r je večje korito, je Blasiusu apetit ^di večji. Ml obrtniki vemo samo to, da ako bi naše interese v parlamentu zastoji g. Blasius, bi nam presneto slabo 81°. Radikali z njegovo kandidaturo ne ^0rej-o prepričati, da bi Blasiusova ose-^a samo z eno krogljico pripomogla, zato bodemo mi obrtniki, kateri se zavedamo Pravic našega razvoja, oddali svoje glasove v prvo skrinjico našim poštenim Zastopnikom Rebeku in Gumzeju. — Stan’ znanec.
Radikali paktirajo še vedno z Nemci. ■*z Ptuja nam' poročajo, da sta se v pon-deljek pripeljala tjakaj veliki podžupan dr. Pfeifer ter državni pravdnik Grasselli, ki sta ha okrajnem'glavarstvu kad dve uri konferirala z nemškimi kandidati iri' voditelji nemške stranke. O cem so govorili, je seveda tajno, gotovo Pa le o volitvah. Poskušali so še zadnjič Pridobiti Nemce in nemčurje za radikalko stvar. Zvečer se je na to vršil zaupni Ostanek radikali je. Sestanka so se ude-1 ežili znani priganjač Bachler in razne druge korifeje ter — celokupno osobje Ptujske davkarije od davčnega voditelja d° eksekutorja. Iz tega je torej raz-vidno, da paktirajo radikali še vedno z ^enaci in nemčurji, čeprav so jih v Apa-°ah naklestili. Kdaj se bodo radikali Spametovali? Pred volitvami meda ne, PaČ pa gotovo potem, ko bodo šteli svoje žalostne volilne krogljice, katerih z nein-®khnl, nemčurskimi, plačanimi in vsemi drugimi ne bo toliko, da bi zadostovale za mandat.
Pašičervo misterijozno potovanje v ”|ovenijo zanima tudi beograjske liste. Kakor znano, se je čika Niko v Brodu obrnil:	namesto naprej, je dal svoj
Posebni vlak zavrti nazaj proti Beogradu. Beograjčani so radovedni, kaj je Njegovo ekscelenco odvrnilo od potovanja v Slovenijo. Pri nas je ta uganka pojasnjena: g. Pašid ise ni hotel »oprljati« s ^Polnim političinim fiaskom v Ljubljani’ V Beogradu pa fee širijo vesti, da je Pašid obrnil v Brodu »vsekakor zaradi slabega vremena«. To je treba razu-bolj v preriešenem smislu:	slatia
”®iosfera za radikali jo v Sloveniji... Jr^ei zopet pravijo: g. Pašič je zbolel. »Vjdt to bolezen moramo razumeti v pomičnem' smislu: prava kihavica sc bo *®zvila šele po 18. marcu. Za političnega tarča je tudi kihanje nevarno... k. Mesar Benko bi rad jahal! Ta radi-a^ski kandidat je izdal zoper kandida-v* 11 jedi njene prekmurske stranke Šte-araa Kiihara letak, v katerem mu očita, s * 3e bil pripravljen’ za 300.000 K prebičati izjavo, da kandidira na listi dr, ukovca. Videti je, da imamo dobrega ‘fodldata, če so hoteli radikalci toliko n^ati, da ga premotijo.
Polenšak pri Ptuju. V nedeljo, 11. tiri. Y :ie vršil pri nas volilni sestanek, na _ at-erem bo poročali gg. dr. Senčar, dr. vJ^njak in nadučitelj Gorup iz Ptuja. ^ iRk je bil izvanredno dober, čez 150 oilleov-naprednjakov. Gg. govornikom, j,1"® d vsem pa g. dr. Senčarju, ki jo nam hit va^i spomenik, da ga naš dični žup-JPoplatmk He sme podreti, se je za-i. v imenu faranov naš vrl somiš-®nlk Novak iz Zasad. — Po volilnem
Politično obzorje.
Zakaj hočemo močno državo.
Naša stranka hoče močno in enotno državo, odklanja cepitev in razkosanje.
L juha M. Davidovid,
* predsednik Demokratske stranke.
Pri nas sc mnogo sliši o tem, da bi bilo najboljše, če bi državo uredili tako, da bi bili vsi zadovoljni. Nedvomno lepa
To bi bilo pri n3S škodljivo, ker bomo gospodarsko napredovali samo tedaj, če bodo vse pokrajine delale in gospodarile skupno. Če bi mali posestnik razdelil svojo zemljo med tri sinove, ali bi mogel živeti kateri od njih? Ako pa gospodarijo vsi skupaj, bodo živeli in še celo napredovali. Mi hočemo močno državo, da se lažje gospodarsko razvijamo. Hočemo pa
in čisto upravičena zahteva. Vendar pa j močno državo tudi vsled tega, ker nam trdimo: Če bi sam Bog začrtal ureditev j samo močna država jamči za mir. če bi države, bi ne mogel vseh zadovoljiti. V J se država razdelila v zvezne državice, starih časih je bila ženica, ki je imela i kdo more braniti Radiču, da jutri ne sto-dva zeta, kmeta in lončarja. Nekoč je | pi v državno zvezo na pr. z Madžarsko obiskala zaporedoma obe svoji lič'>ri. n Ti z Avstrijo, če mu to trenutno bolj u-Prišla je k prvi, ki jo bila poročena s gaja? Drugače je bilo v Ameriki, druga-kmetom. »Joj mati«, je tožila ta, »molite če je tudi v Nemčiji, drugače v Veliki Boga, da nam pošlje dež. Vse se je posu- Britaniji. Mi bi imeli v slučaju federa-šilo, kaj bo z nami?« Starka je obljubila,' tivne ureditve toliko homatij, da bi da bo res molila za dež in jo šla k Ion- zaostalo vse drugo, zlasti pa gospodarjevi ženi. »Joj, mati«, ji je dejala ta, darsko življenje. Okoli nas preže sami »moj mož ima mnogo dela, molite Boga,' nasprotniki, ki še danes kujejo načrte da bo ostalo še :!jlgo tako šolnino in su-; proti nam in nam hočejo ugrabiti cela o-ho, da bo lahko suš-j loncc.« Sedaj pa i zemlja, kjer biva narod naše krvi. Čim starka res ni vede!*!, kateri hčeri naj u-j slabši bi mi bili, tem bolj bi rastla nji-streže in za kaj naj moli Boga: za dež hova moč. Sedanji položaj v Evropi, ki ali za suho vreme.	j	jc bil za nas tako ugoden, da smo se lah-
, Ta dogodbica je zelo poučno in resni-' ko rešili nemškega iri madžarskega rob-čna. Čisto nemogoča jr-, da bi se vaeni u-j stva, ni večen, ampak se utegne spreme-streglo. Le poglejmo, kaj zahteva,;.': našij niti v škodo antante iD v korist Nemčije, separatisti: klerikalci bi radi avtonomno Mi moramo do tega časa zgraditi tako Slovenijo. Novačana je io premalo: zali- j močno državo, da nas ne bo pobral prvi teva zvezno republiko,	hoče čisto 1 vihar, ampak bomo krenko vztrajali in
posebno repubbko. Hrvctski zaj< dniiarji branili svoje meje. To pa dosežemo sa-b! hoteli federalistiao urejeno oržavo in; jn0 tako, da ostanemo edini in krepko monarhijo. Proti.4 zantova nekaj pedob- j strnjeni na zunaj in na znotraj. — nega. Radikalci bi hoteli Vel'ko Šibijo,. Radič in drugi separatisti so ravno tako frankovci veliko Hrvatsko in tako na-;.prehoden pojav kakor Pašič in velesrbski prej. Če vprašamo, kako bi se zadovoljilo | pristaši. To so žalostni ostanki preteklo-vse te zahteve, ne dobimo odgovora, ker j sti, ki bodo drug za drugim izginjali,
i:
vsak hoče svoje, vsi skupaj pa se ne morejo zediniti na enotni zahtevi. Že sama razmejitev med Hrvati i:i Srbi je neizvedljiva, ker živijo silno pomešano. Hrvati se pač sklicujejo ua svoje zgodovinske pravice, te pa so jih vezale samo Ha- živeti. Z delom, z bratsko ljubeznijo sproti Dunaju in Budimpešti. Ob prevratu so jih sami odpravili ter se državno-pravno razpustili; tako kot se ja razpustila Srbija, da je postala integralen del novega državnega telesa. Dokler bo toliko nasprotujočih si zahtev, ga ni državnika, ki bi jim mogel ustreči. Država, ki
čimbolj se bodo trezni in jugoslovensko misleči ljudje udejstvovali pri delu za državo. Da, pri delu in edinole pri delu, zakaj pečeni golobi nikomur me letijo v lista iri od samih besed ne more nihče
in
vzajemnostjo si bomo počasi zboljšali upravo, zatrli korupcijo in druga podobna zla ter mirno, brez bolesti prešli preko številnih razlik, ki nam' danes delajo preglavice.
Hočemo močno državo, ker nam samo močna država jamči za narodni napredek,
nima samo političnih nalog, marveč tudi i za mir in za gospodarsko blagostanje. —
gospodarske, finančne in mednarodne, ni mogla čakati, da bi se te različne politične struje strnile in zedinile. Država se jc nujno naslonila na one, ki se niso ozirali na orumenele listine in na stotere, večinoma od tujcev vcepljene predsodke, marveč so rekli: Mi smo erio, ker hočemo biti eno. Naša država bodi enotna in močna. Le tako bomo ohranili to, kar smo si pridobili z žrtvami in s krvjo.
To je program demokratov iti na njem sloni tudi vidovdanska ustava. Jugoslo-veni nismo tako velik narod in 'nimamo tako obsežne države, da bi so bili morali razdeliti na toliko in toliko državic, ki bi jih vezale samo nekatere skupne zadeve.
Male državice bi bile skromne, tanke rastlinice, ki jih izruje vsak piš. Močna, enotna Jugoslavija pa si bo razširila korenine globoko v zemljo iti bo v stanu kljubovati vsem zgodovinskim viharjem', ki še pridejo. Taka država edirta lahko jamči tudi za notranji red in' mir, za državljansko svobodo.
Dne 18. t. m. naj se vsak volilec. vpra ša, kaj hoče: nered in nemir, slabotne državice v državi, večno negotovost na mejah in gosnodarsko zaostalost — ali pa enotno, močno, naprodrio Jngoslavijo, ki bo skušala prit! ha stopnjo drugih za-padnih držav. Tako državo hoče in u-stvarja demokratska stranka.
iz Goroc iti podal besedo našemu znane-' pa bodo prihodnjo nedeljo storili svojo mn tovarišu Malgaju, kateri nam jo raz- dolžnost iri bodo oddali krogljice v prvo ložil pomeri sedanjih volitev in zadniž- j skrinjico.
245. Št. II j nad Velenjem, Miloš Tajnik, učitelj v Šoštanju; 246. Št. II j pod Tur* jakom (Mislinja) dr. Alojzij Bratkovič, odvetnik v Slovenjgradcu; 247. Št. Janž pri Dravogradu (Otižki vrb, Vrhe) dr. Ferdo Pirnat, odvetnik v Slovenj-* gradcu; 248. Št. Janž na Vinski ?ori, Rudolf Ročnik, sodnik v Šoštanju; 249, Škale, Matija Marinšek, notar v Šošta-. nju; 250. Šmartno na Paki, Bogomil; Zdolšek, nadučit. v Letušu; 251 Šm arti n o pri Slovenjgradcu (Golavabuka) Fen do Šontjurc, ravnatelj mešč. šole v Slo* venjgradcu; 252. Šoštanj mesto, (Sv. Florjan, Šoštanj mesto in okolica) Antctij Potočnik, okr. sodnik v Šoštanju; 253. T r b o n j e, Ignacij Kaffen, nadučitelj v Št. Janžu pri Dravogradu; 254. To po N ščica. Fran Hribernik, ravnatelj meša. šole v Šoštanju; 255. Velenje, dr. Lcop. Vičar, okrajni sodnik v Celju; 256. V u« h r e d, dr. Karel Koderman, odvetnik ^ Mariboru; 257. Vuzenica (Sv. Primož na Pohorju, Vuzenica) dr. Franjo Lipold, odvetnik v Mariboru.
XV. Volilni okraj Šmarje. H
258. Buče (Verače) Robert IvatSu«, nadučitelj v Kozjem; 259. Dobje, Rud. Lavrenčič, profesor y Celju; 260. K o* strivnica, Beno Serajnik, ravnatelji mešč. šole v Celjn; 261. Kozje (Vetern nik, Zdole) dr. Matija Lovrenčič, dež. Sod, svetnik v Kozjem; 262. Križe, Avgatii Tomič, nadučit. pri Sv. Antonu nad Raj« henburgom; 263. Loka (Tinsko, Žusem) dr. Slavko Šumenjak, sodnik v Šmarja j 264. Mestinje (Nezbiše, Lemberg, Ro« ginska gorca, Sladka gora, Sv. Peter na Medvedjem selu, Zibika) dr. Stanko Sa« jovic, odvet. kand. v Celju; 265. Pil* š t a n j (Drensko rebro, Pilštanj, Preše* čno, Preverje, Zagorje) Fran Zorer, tod* nik v Kozjem; 266. Plat, (Breetovec, Ni* mno, Plat, Ranjkovec, Sv. Katarina) Fr, Korbar, nadučitelj pri Sv. Petru Ha Med* ved jem selu; 267. Podčetrtek (line* no, Podčetrtek, Sopote, VirštaMj) dr. J*s* Lešnik, odvetnik v Šmarju; 268. Pod* sreda, (Gorjanc, Koprivnica, Mrčita Sela, Podsreda, Veliki Kamen) Otmar Golob, notar v Kozjem; 269. Ponikva, Ivan Bele, ravnatelj kmetijske šole v St Juriju; 270. Rogatec (Donačka gora. Rogatec, Sv. Florjan, Sv. Rok) BndellS Potočnik, dež. sod. svet. v Rogatca; 371. Rogaška Slatina (Rogaška Slatina, Slatina okolica, Spodnje Seoevo. Sv. Mo* hor, Sv. Trojica, Takačevo) dr. Fratt Suhadolnik, sodnik v Rogatcu; 272. Sed* 1 a r j e v o (Lastnič, Sedlarjevo) Antort Volavšek, učitelj v Bačah; 873. S1 Sica. dr. Niko Omersa, profesor v*Olju; 274. Sv. Ema, Vojteh Jerin, učitelj M Podčetrtku: 275. Sv. Peter p id Sv. Ge* rami, dr. Frari Kloar, odvetnik ▼ Ko** jeni, 276. Sv. Š t e f a ri, Anton Jer3l»ovič. gimri. ravnatelj v Celju; 277. Š t. V i d pri Planini (Planinska vas. Loke) Pavr.l Ho-leSek, profesor v Celjn; 278. St. Vid pri Ponikvi, Josip Bizjak, nadučitelj v Če* lju; 279. Šmarje I. (Šmarje, trg) dr. J, Šašol, okr. Sodnik v Šmarju; 280. Š fti *r« j e II. (Šmarje okolica) Josip Brinar, ravnatelj meščanske šole v Celju; 281. Že* tale (Črmošnjice, Dobrina, Kočic«, Žetale) dr. Ivo Šorli, notar v Rogaten.
se je nabralo v prijetni družbi za Ljudsko knjižnico na Polen-
^, - Naši volilcl bodo šli prihodnjo 0 kot en mož na volišče ter bodo v«] Vsl krogljice v prvo skrinjico. Ži-riaš kmečki kandidat Petovar,
Trojica v Halozah. Pretečeni te-J^al imeli viničarji pri Sv. Duhu v ,°2ab zborovanje, katero je bilo zelo j. n°. Bilo je 115 oseb, samih viničar ju * 'n sicer iz Graščaka, Goreč, Sv. Tro-Podlehnika, Trajan, Sv. Duha iri
ništva v strokovno delavsko Unijo. Pozi-1 val nas je, da na dan' 18. marca oddamo ! vsi krogljice v prvo škririjico. Ker po-znamo našega tovariša in prijatelja Malgaja, smo mu tudi obljubili, da bomo vsi j do zadnjega, knr nas je bilo 7. tiri. r.a zbo- j rovanju, to storili. Našemu vrlemu tovarišu Malgaju pa kličemo:	Živel	naš
Sv. Jernej pri Ločah. Nesreča nad nesrečo! Merijo in računajo, a skrinjica je le prcmala. Kam neki s krogijicamil Občina, in Laže bo volila »zdrnžno kot en mož za SLS«. Kako neki je mogel neutrudni dopisnik '»Slov. Gospodarja« pozabiti na najvažnejše? Cvitarjeva Hari-ka pa je pri Anzekovih baje že naročila
tovariš, ki tako vstrajno bije boj za na- j „ovo skrinjico za nadomestilo. Nič sc ne še pravice. \olilec viničar.	j	Skromna	je	naša fara, a pri volitvah
Sv. Štefan blizu Šmarja. V nedeljo, nj karsibodi.
11.	tiri. so imeli pri čokliču v Drobinskem dr. Novačanovi republikanci volilno zbo- j rovanje, na katerem je govoril kmet. Čoh | od Sv. Eme. Shod j*j še bil recej dobro 1 obiskan. Na tem shodu je govoril tudi
naš kandidat Malgaj. Zborovanje se je izvršilo mirno, brez posebnih medklicev. Nad polovico zborovalcev je bilo naših volilcev. Uro pozneje pa je imela naša napredna kmečko-obrtna zveza svoj javni volilni shod pri Graseliju na Slivnici
Predsedniki volilnih odborov
na posameznih voliščih pri volitvah 18. marc?..
(Konec'
XIV. Volilni okraj Slovenjigradec.
241. Sloverijgradec (tegen, Pa-
Tedenski pregled
za naročnike »Narodnega lista«.
Petek. 9. marca: Volilno gibanje p»
vsej državi fee bliža svojemu vrhuncu. Ni je vasi, kjer bi rie bilo volilnih shodom in sestankov. — Bolgarski komitaži rfa« meravajo na dan volitev napasti naša mojo v južni Srbiji. Vlada je pod vzela potrebne korake, da to prepreči. — V Zagrebu so odkrili pri mesti« blagajffi milijonsko poneverbo, ki jo je izvršil bivši radikalski kandidat Mlinarič.
Sobota, t#. marca: Pogajanja v Opatiji radi izpraznitve III. cone v Dalmaciji so zastala, ker Italijani nočejo Izprazniti luke Baroš in Delte. — Fašisti napadajo naše ljudi na Reki. — Francozi so podvzeli Hadaljne ostre odredbe proti Nemcem v Porurju.
Nedelja, 11. marca:	Številni	volilni
shodi in sestanki po vSej mariborski oblasti. na katerih so govorili naši kandi-datje, so dobro uspeli. Ljudstvo vedno bolj uvideva, da ga klerikalci itt drusi
pri Celju. Udeležba je bila zelo velika,
okrog 200 zborovalcev. Shodu je predse- j meče, Sele, Sloven jgradec. Stari trg) lv. doval naš marljivi sotrudnik g. Tomo 1 Romold, dež. sod. svet. v Slovenjgradcu;	_
Kurbus. Govorili so: okrajna kandidata 242. Sv. Andraž nad Polzelo, Zdravko j demagogi le varajo. 18. marca bodo vo-vinarski ravnatelj Puklavec in viničar' Kovač, učitelj v Žalcu; 243. Sv. Anton' lili demokratsko stranko.
Malgaj in Praunseis Iz Šentjurja. Shod! na Pohorju. Maks Petrič, sodnik v Ma- Pondeljek. J2. marea: Pašid. ki M se t je potekel razven par nahujskanih kleri-! renborgu; ?A4. Sv. Vid n-id Valdekom. iiacl v nedeljo pripeljati v Ljubljano na Zborovanje je otvoril toy;ariš Širect kalnih medklicev, miruo. Naši volile?'«	Tominec,	sodnik	v Slovenjgradcu^• radikalsk.-- shod. je mod potom »obolel«
_VrxBoH« r^KKcmm iasT»y_
■ Sfauftf
!h »e vrnil v Beograd. — Dežela je preplavljena 2 raznimi letaki in' lepaki, v katerih’ vabijo razni demagogi ljudstvo, naj odda svoje krogljice v njihovo skrinjico. Pametni ljudje že vedo, da je prva (skrinjica naša.
Torek, 13. marca: Zadnje priprave za volitve se vrše z mrzlično hitrostjo. — Badikalel 'So upokojili ljubljanskega velikega župana dr. Baltiča, ker ni hotel trobiti v radikalni rog. Na mesto odsotnega velikega župana za mariborsko oblast je bil imenovan’ za »podžupana« ra-dikalski priganjač dr. Pfeifer. Volitve 'dne 18. marca bodo pometle z vsemi ko-rupcijonisti.
Najnovejša Hribarjeva lumparija.
Kraljevi pokrajinski namestnik lažnik.
Zakaj iii prišel Pašič v Ljubljano.
Za nedeljo je bil napovedan prihod ministrskega predsednika Nikole Pašiča v Ljubljano, kjer bi se imel vršiti velik volilni shod radikalne stranke. Pašič, ki je bil pTOŠli tedert v Bosni, je bil že na potu v Ljubljano, ko je v Zagrebu nenadoma in nepričakovano dobil od pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja obvestilo, naj se vrne, ker pripravlja ljubljanska Orjurta proti njemu demonstracije in baje tudi atentat. Ministrski predsednik, ki je temu sporočilu verjel, se je nemudoma vrnil iz Zagreba v Beograd in beogradska lista »Tribuna« in »Balkan« sta padla po Or ju ni ter zahtevala, d« sc jo razpusti. Pripravljala se jo tudi (seja ministrskega sveta, na kateri se je
• mislilo o tem razpravljati. Med tem pa je prišla na dan vsa satanska lumparija
• Ivana Hribarja. Ivan Hribar, ki se med vsemi Strankami in org. najbolj boji Orjune, ki brezobzirno razkrinkuje nje-
• gove afere, sc je že dolgo, toda brezuspešno trudil, da bi radi svojih osebnih vzrokov dosegel nje razpustitev. Bil je tozadevno že večkrat v Beogradu iri ker
• Uti ničesar dosegel, sl je izmislil nov sa-
tanski ifačrt. Uporabil jc poset Pasica v ■ Ljubljani ter poslal v Zagreb omenjeno poročilo, ki pa je bilo od prve do zadnjo besede zlagano. Ljubljanska, Orjuna ne
• le da ni pripravljala’ demonstracij ln atelrtatn, na Pašiča, nego je na tozadevno
• vprašanje vodstva 'radikalne stranke v Ljubljani potom predsednika inženofja Kranjeca celo izjavila, da je pripravljena prevzeti s svojimi akcijskimi četami varstvo Pašiča iff vzdrževanjo miru in reda. Ta najnovejša Hribarjeva lumparija presega vse meje in’ je nekaj čisto novega v naši politiki. Takih metod so se posluževali samo nekdanji ruski gubernatorji. Kaj se bo zgodilo sedaj? Ali bo vlada in država trpela na pokrajinskem! namestništvu v Ljubljani človeka takih metodi Vsa poštena jngoslovenska javnost zahteva, da še izbriše ta sramoten madež ž našega upravnega teleta.
-Proč 's Hribarjem! Proč z lažnikom! Našega potrpljenja je konec.
DPODOdODOCJDa O □ □□□□□□□□□□□□
Jugoslov. Matica Maribor
Občni zbor v pondeljek dne 19. t. ra. ob 10; uri predpoldne v Narodnem domu.
Im.
SEJE KRAJEVNEGA NAČELSTVA V MARIBORU so do sobote 17. trn. permanentno vsak dan ob 6. uri zvečer v tajništvu.
Dnevna kronika.
— Kraljev dar dljaštvu. Beograjski listi pišejo, da jc Nj. Vel. kralj poklonil ferijalnemu Djačkemu Savezu Karagjor-gjev dvor v Topoli. Gradič je v to svrho že preurejen’ in bo v mesecu majniku t. 1. izročen vodstvu Savezn.
— »Stražina« resnicoljubnost. Iz klerikalnih krogov smo sprejeli sledeči dopis, ki ga prinašamo v celoti, ker jasno dokazuje resnicoljubnost »Straže«, v katero pišejo Sami duhovniki: Uredništvu »Straže« v Mariboru. V zadnji številki Vašega eenj. lista, ste objavili Članek ki je naperjen' proti g, finančnemu svetniku A.
Sedlarju, predstojniku davčnega okrajnega oblastva v Mariboru, kjer se ga obdolžil j e, da je grozil, da bo vse obdačil, ki niso demokrati, ter se ga vpleta v zadevo Post na Poljskavi. Z ozirom na to ker članek ne odgovarja resnici, prosim da resnici na ljubo istega popravite. Tembolj ker je g. Sedlar, znan kot nepristranski in zelo objektiven uradnik in predstojnik, ki v svoji službi ne pozna nobene politike. Upajoč da ustrežete tej prošnji, belježim z odličnim spoštovanjem Anton Krepek L r. — Zgorajšen dopis je bil poslan tiredništvu »Straže«, ki pa ga ni hotelo objaviti ozir. popraviti iz enostavnega vzroka ker je g. Sedlar demokrat. To sporočam v toliko, da se spozna resnicoljubnost časopisa, kot jc »Straža«, pri katerem imajo glavno besedo duhovniki, ter v dokaz, da s pisavo teh listov ne soglaša tudi marsikateri pristaš SLS temveč obsoja. n. l-
— Kdo je tolovaj? »Straža« napada nas demokrate, kakor tudi druge napredne stranke in’ zlasti Orjunaše kot tolovaje in tolovajske bande, čeprav zato nima nobenega povoda. Kdo je v resriici tolovaj, pa so pokazali klerikalci v poni-deljek zvečer v Slovenski Bistrici, kjer bi se bil moral vršiti ustanovni občni zbor Orjune. Žebot, ki je imel v vtedeljo v Slovenski Bistrici shod, je nahujskal svoje tamkajšnje backe, naj napadajo in razbijejo ta občni zbor. Ko so se tamkajšnji Orjunaši res zbrali v hotelu »Beograd«, je navalil na hotel znani Gril v spremstvu tamkajšnjega kaplana ter klerikalnega učitelja Bukšeka s kakimi 120 klerikalci in nemčurjl. Grilova klerikalna in nemčurska banda je na tolovajski način onemogočila občni zbor, ki je sedaj preložen. Zanimivo in značilno za Grilovo bando, katero je poprej opil, pa je to, da M niso upali pregnati Orjunašev, katerih je bilo komaj kakih 18, čeprav je bilo klerikalcev krog T20, torej več ko deset rta enega. To je ros junaštvo. Sicer pa jc bil, kakor zatrjujejo Orjunaši, to prvi in zadnji klerikalni uspeh proti njim.
— Kdo je vodja klerikalcev v Slovenski Bistrici? Na drugem mestu poročamo, kako so slovenskobistriški klerikalci in nemčurjl pod vodstvom' mesarja Grila, onemogočili zbor Orjune. Ob tej priliki se nam zdi potrebno pribiti, kdo in kaj je bil že vse ta človek. Svoječasno je bil ttt> Grli strasten' nemškutar, ki je dejansko napadal ljudi,' ki so si upali govoriti slovensko. Takrat je bil kolovodja nem-čurjev v Slovenski Bistrici ter soustanovitelj zloglasnega Oroigovega »Štajerca«,' Sicer pa splošno znan kčt razgrajač in kvartopirec prepovedanih iger. V svoji rodbini je občeval vedno nemško in občuje še vedno. Njegova žena, s katero je že 20 let poročen, še danes ne zna Slovensko. Kdor jo tako neznačajen, da enkrat zataji svoje prepričanje, ga zataji rad tudi drugič S n tretjič. Radi nekega osebnega spora je Gril malo pred vojno zapustil nemškutarijo ter se delal Slovenca. Ker še je kazal Slovenca iz užaljenosti, jo tudi ob izbruhu vojne hotel razjeziti svoje sovražnike ter izrekel neke »ve-leizdajske« besede, radi katerih je bil tudi par dni v zaporu. To pa vse radi osebnosti. Po vojni je postal g. Gril klerikalec ter kandidira sedaj ha Koroščevi listi. Da je pa kljub vsemu še vedno nemškutar, je dokazal v pondeljek s teni, da je nastopal skupno s trgovcem Stiger-jem, ki se je ravno te dni vpisal v nemško politično društvo. Njegova tolovajska banda se je tudi po večini posluževala nemščine.
— Razglas glede vpogleda v odmerile izkaze za pridobnino. V smislu člena 158 finančnega zakona za leto 1922-28 št. 824 Uradni list iz leta 1928 sc objavlja, da je priredba pridobnine za leto 1922 za davčne okraje Maribor, (okolica) Slov. Bistrica in Sv. Lenart dovršena, izvzemši za tekom leta 1922 novo otvorjnne obrate, glede kojih sc bodo davčni zavezanci o predpisu pridobnine svoječasno < bvestili s posebnimi plačilnimi nalogi, lodnevni rok za vpogled v odmor ni izkaz se določa od 17. do vštetevšega 31. marca 1923. Davčni zavezanci ■ lahko vpogledajo v predpisni izkaz v občinski pisarni, davčnemu uradu, ali pa pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru, soba štev. 2, med uradnimi urami. Predpis davka onih davčnih zavezancev, ki v .15 dneh po preteku roka za vpogled odmere, tora j do vštevšega 15. aprila 192*1 ne vložijo pritožbe ozjroma priziva pri davčnemu o-blastvu, postane pravomečer'
Mariborske vest!.
Msrihor 14. marca 1923. m Gledališka igra! Vsak trezen človek mora spoznati, da to ne more imeti obstanka, kar zdaj naša vlada dala, ker diši vse preveč po teatru! Tudi stotnik iz Kbpenika je bil nekaj ur komandant. — Ljudje, ki zdaj v Mariboru kopenikijado igrajo, bodo se sami med seboj zgrizli še prej nego pridejo letošnji piruhi. Kakor čujemo, je ena spletka Pfeiferjeva vrgla s pozornice Grassellija, druga spletka pa hoče kompromitirati Pfeiferja v zvezi z italijanskim majorjem Calmo! Mi pravimo, da treba vse to karnevalske prince z rezervo obravnavati. Pazite prijatelji, na sebe, da se ne pomažete v ti družbi.
m Nove bombe Vilko Pfeifera! Pripravlja nam gospod Nemcem prijazni Vilko razpust občinskega zastopa mariborskega. Ne ve še, ali bode pustil izvoliti radikalsko nemški ali rad’kals!to klerikalni nov zastop, le socijalisti in demokrati mu ne dišijo. Iz narodne banke bo dal pometati demokrat:, mestno hranilnico bo dal v roke radikalca dr. Der-novška, če bi ne postal minister narodnega zdravja! »Eno uro doktor« Se pa spremeni v »eno uro podžupan!« Igralce, ki pri igri sodelujejo, bode pa ljudstvo odlikovalo s sramotnim prangerjem!
m Sodnik Kramer v disciplinarni preiskavi. Proti preiskovalnem sodniku Emilu Kramarju, ki je prvi vodil preiskavo proti zaprtim riacijoHnllstom, je radi zlorabljanja uradne oblasti in nedopustnega zasliševanja uvedena disciplinarna preiskava- Kramer jc med drugim pošiljal v sodnijske zapore k osumljencem tudi policijskega Jiadsvotnika Ker-ševana, čeprav bi tega ne smel. Preiskava proti zaprtim Viaci jonalistom se e-bra-ča v čisto novo smer in sicer Vic proti onilrt, katere so hoteli, čeprav nedolžne uničiti, ampak proti Sodniku Kramerju, nadsvetniku Kcrševanu ter namestniku Ivanu Hribarju. Samovlada teh treh se rapidno bliža 'svojemu naravnemu koncu.
m Objava Orjune. Upravni odbor Or. •Tu. Na. Maribor 'naznanja, da posluje odslej dalje njegovo tajništvo v Narodnem domu, drugo nadstropje nad hišnikom, no več kakor doslej vsak torek, sredo, četrtek in soboto, ampak vsak pondeljek, torek, četrtek in soboto od 7. do 19. ure. Vsi člani iti članice, ki še niso plačali članarino se pozivajo, da to nemudoma store med uradnimi urami v tajništvu. Kdor bi tekom desetih dni ne plačal članarine, bo izključen’, njegovo ime pa objavljeno v listih. V tajništvu se sprejemajo ob uradnih urah vedno tudi novi člani in članico.
m Občni zbor podr. Jugoslov. Matice je preložen, ker ga je zadnjič razuri odbora posetilo samo — 6 (šest) članov, čeravno jih šteje podr. mnogo nad 1000. Vrši se nepreklicno rta Jožefovo (pondeljek) ob 10. uri predp. v mali dvorani Nar. doma.
m Obrtno gibanje. Znani narodni čevljarski mojster g. Rudolf Monjac se je preselil s Svojo delavnico iz Tattenbaho-vc ulice v, Jurčičevo ulico št. 9 (nasproti trgovskega gremija), na kar opozarjamo vse narodno občinstvo, in čevljarja Mo-njaca kar najtoplejše priporočamo.
m Člane SPD se opozarja, da sprejema članarino za leto 1923 blagajnik trgovec I. Baloh v trgovini na Grajskem trgu. Istotam se dobe obenem legitimacije.
m Uradne ure pri mestnem magistratu dne 17. marca 1923. Vsled priprav za volitve, se v soboto dne 17. marca 1923 pri mestnem magistratu razun v mestnem knjigovodstvu in blagajni za stranke ne uraduje.
m. Javni protestni shod železničarjev. V petek 16. t. m. ob 19. uri 30 min. se vrši v drvoranl Gotz javen protestni shod vseh mariborskih sporazumljenih železničarskih organizacij. Železničarji brez izjeme zavedajte se svojega obupnega položaja in pridite vsi, da dostojno in odločno protestiramo. Državne nameščence prosimo, da nas v našem opravičenem in obupnem boju podprejo. Od javnosti pričakujemo, da sc znajde na naši strani. Sporazmrdjenc železniško organizacije .
m Vedoževalkn. Pretečeno soboto je vedežovalu v shrambi mestne občine poleg stranišča s kartami neka stara ženska. Na lastne oči sem videl krog njo 12 babjevernih oseb. Izmed teh so nosile 4 moške hlače. Čudim sc, da policija ne spravi »crpernice« pod ključ, njene ne-
Maribor, 15, marca 1923.
luu-il i■■iiu.mi. ir.nji.i. __ .	.. .
umne klijente pa na Studenec pri Ljubljani.
m. Nieder mit Serbien! Tako jc kričal včeraj znan razgrajač in hujskač, upokojeni železničar Ponkracij Fasching, stanujoč v Einspielcrejevi ulici. Nahajal se jc v neki gostilni, kjer je bilo tudi več narednikov. Zato jo je Fasching tudi pošteno skupil. Policijske in sodne kazni ga niso spametovale, morda ga pa bodo klofute, ki jih je včeraj dobil za svoje izzivanje. Razen tega pa se bo moral zagovarjati seveda še pred sodiščem. Čudimo se le, da oblasti to izzivanje že tako dolgo mirno trpe. Zakaj ga ne pošljejo v Avstrijo, kamor ga vleče srce, tam se mu bo nedvomno boljše godilo kot pri nas in bo brez skrbi zabavljal čez državo in prepričani smo, da bi že po par mesečni »kuri« dobil o naši državi drugo mnenje.
m Svarilo pred nakupom. Dne 10. t.
m', je doslej še neznan storilec vlomil v stanovanje gospe Pavle Einfalt v Rogatcu ter odnesel masiven srebrn svečnik, visok 25 ter širok 12 cm. Svečnik ima spodaj številko 204J.67 ter punco »B. N.« Pred nakupom se svari. Oni, ki bi svečnik prodajal naj se naznani policiji ali orožništvu.
Narodno gledališče
Repertoire:
Sreda, 14. marca. Kovarstvo in ljubezen, B.
Četrtek, 15. marca. Urh, grof celjski A.
Petek, 16. marca. Koncert g. Zdenka Knittla, ter Marte Pospišil Ivanove, člana zagrebške 'opere.
-D-
Oporni koncertni večer Marte Pospi* šil-Ivanovc (alt) in Zdenka Knittla (te* nor) članov zagrebške opere se vrši T petek 16. t. m. v Narodnem gledališču-Na vsporedu so najlepše arije in dueti iz sledečih oper: »Samson in Dalila« (Saint-Saens), — »Prorok« (Mcyerbeer), —* »Pagbacci« (Leoncavallo), — »Miguon* (Thomas), — »Mojstri pevci Niirnbcrški« in »Lohcngrin« (Wagner), — »Aida* (Verdi), ter prizori iz četrtega dejanja opere »Carmcn« (Bizet) v sceni, maskah in kostimih. Razun tega gdična Ivanova bo pela razne koncertne pesmi od Zajca, Biničkega,' Milojeviča in Baranoviča. — Spremljal bode g. Oskar Smodek, kapel' nik zagrebške opere. Predprodaja vstop' nic pri blagajni Narodnega gledališča- —' Cene operne.
Objave.
1. Marlborksl bioskop. Jutri v četrtek začne 1. del velikanskega sensationel' nega romana »Mattias Sandorf« ali kikof se še imenuje »Novi grof Monte Kristo«« velezanimiva, izvanredno uspela dram3 v 4 delih po romanu znamenitega Julelj Verne. »Mattias Sandorf«, ali «Novi 8r0j Monte Kristo«, s znamenitim RonfuaJd Jourbee v glavni vlogi, prekaša vse m' me, stvorjene od največje francoske tvornice Gaumont, prekaša Judex, meni trikot, Parižanke,Gospodarico sve' ta i. t. d. ter se posebno izkazuje z vrstno režijo in slikami, krasno vsebuj in izborno igro. 1. del z naslovom »Trd' njava San Pisino« se predvaja od četrtK* do vključno nedelje.
Gospodarstvo.
g Krajevno vinarsko društvo za ribor in okolico. Radi zaposlenosti ne* torih društvenih članov kot čuvafJjJ skrinjic itd. povodom volitev dne 18.* ^ prelagamo za ta dan določeni I. redni čni zbor Pa nedeljo, dne 25. tiri., na is’ mestu, ob enakem času ter z istem redom. — Odbor.	^
g Produktna borza v Novem <>90, marca: pšenica 450, ječmen 215, oves koruza 250, za april 255, posušena 8® , •	.
ra 315, fižol 450, moka »00« 660, psen otrobi 160, tendenca: mirna.
g Avstrijski davek na poslovni ^Pr ^ met. V Avstriji se uvede najbrze ' nj dnem !. aprila t. 1. davek na p0^g|(;v, promet, ki pride za nss toliko v P da določa davčno dolžnost z mabiu ^ mami tudi za uvoz. Izvoz iz ^■v’F.rIr,lyno» prost davka na poslovni pronie , ^ ^ tako tudi tranzitni promet, “0(,1Ii’^ntcra
oplementilni promet predvidena im	v
izjemna določila. Avstrijski ml‘-n _ tem oziru bistveno -azlikuje o
«akona o Savilču ria poslovni proiriet, Ka jti po našem zakonu se uvoz ix£ izvoz ne smatrata za davku zavezani promet. Razlika je tudi v izmeri davka, ki se pobira Pri nas v vsakem primeru z 1%, dočim se namerava v Avstriji pobirati sa luksuzno blago pri prehodu v konizum poleg 1%, davka, bi se g 1. januarjem' 1924. poviša Sa 2%, še posebni 12% davek.
Pomislite, da imajo vso vojns posleoiet ifi tudi visoke davke na v nsti edinole klerikalci, ki so sokrivi, da M 3« Štiri lota Uničevalo ljudsko življenje in' premoženje ter, da se je velik tlel sveta med tem £asom izpremenll v pogorišče in razvaline. Politikujoči duhovnic dr. Korošec, todia klerikalne stranki}, ki jc imel prvo besedo t klerikalni Avstriji, bi clslo z lahkoto s svojimi tovariši marsikatere Sorje preprečil. Da so ss nam cd',/*>l! *vonovi, js kriva naivi-.” naša duht" iei* Oa. Iz teh zvonov so so vlili topovi, s ka« Vrlini se je morilo te.’olžrto človeško Oljenje. Kakšno parr.”i, kakšno vest bi talci človek, ki bi po tolikih Izkušnjah Svetovne vojne še vedno volil klerikalno? Slovenec, r.li se res v dnu duše iie sramuješ, da be" Ti edini butec v državi, ki se nočeš otresti farovSko komandi*?
dinarski ravnatelj Puklavec:
Bodočnost našega vi-■ narstva.
Kratko po ujedirijenju sem’ priobčil članek pod naslovm’ »Nove smeri v vino-Teii«, ki naj bi bil nekak program za Centralno upravo, kako zasigurati nadaljuj obstoj in razvoj našega vinarstva. Ker pa moj klic v takratnih burnih °a8ih ni našel primernega odmeva in se Nahajamo vsled tega na početku težke finsko krize, ki. ima lahko nedogledne Posledice, naj mi bo dovoljeno, da s ponovno objavo istega še enkrat apelu jem ha merodajne kroge, da store v zadnji yri 'svojo dolžnost in! preprečijo pretečo katastrofo.
Naše štaj. vinarstvo jc imelo pod biv-Avstrijo težko stališče. Trpelo je vsled konkurence južnih pokrajin, posebno pa Ogrske, ki so proizvajalo pod mnogo Ugodnejšimi klimatičnimi razmerami Bitiogo ceneje in preplavile g svojim: 'ee-blagom' naše naravne odjemalne *raje, alpske dežele. Da si je naš vinogradnik v drugi polovici vojne gmotno Primerno opomogel, je pripisati odpadu konkurence iri je bil le začasni pojav. Stališče našega vinarstva pa tudi da-^es, pod novimi državnimi razmerami nikakor ni posebtfo nadepolno. Eh del konkurenčnih dežel (del Ogrske) je sicer od-Padel, računati pa moramo z dejstvi: 1. <ia Jugoslavija prideluje več vina nego ga ss«La potrebuje; 2. da bo izvoz v današ-Avstrijo, katera je poprej konzumi-rala dve tretjini do tri četrtine našega finskega pridelka, tudi za slučaj, da 'se lzvozne razmere urede za nas kar najbolj %odno, kolikor toliko otežkočen; 3. da “odo proizvajalni stroški pri nas veduo kakor v ostalih vinarskih pokraji-nah Jugoslavije,, ki prideluje pod ugod-ae3šimi vremenskimi razmerami.
.. Predpogoj za obstanek našega vinarji3. j®* da rias državna uprava primerno ®e*ti pred Inozemsko konkurenco iri da "a® ha drugi strani omogoči izvoz nad-Pfodukcije v Avstrijo, Češkoslovaško itd.
Ce se ta pogoj izpolni, se mora u popevati konkurenca, ki nani jo povzro-ca3o naše jugoslovanske pokrajine in ^Prašanje je, če nam1 bo mogoče pod da-1®I razmerami uspešno tekmovati z vi-. arstvom Dalmacije, Hrvaške-Slavonijo Vojvodine.
Na prvi pogled bi se moralo to vtpra je zanikati, že iz vidika vremenskih aziner, ki so v navedenih pokrajinah inarsrtvu pač mnogo bolj ugodne nego P*1 Mas in ki zdatiio olajšajo irf pocenijo ^roizvodnjo. Če se pa razmere vsestrari-5° Premotrijo iri upoštevajo vse možne ‘Ojenice, se pride do čisto drugega za ^Jučka.
V prvi vrsti jc finotet in žlahtnost ^etlice (bukeja), v drugi vrsti finošt in sitnost kislobe, ki feo lastne le našim iti bi ge dale izkoristiti v naše p ie\V tretji vrsti je uporaba svežega It °Z1^’ vsaj deloma lahko pripomore rentabilriosii vinarstva. In te t*^n3eaice nam! Budijo podlago, na ka-hftS ^"■0Z P^^lekov lahko zgradimo tti, * y^nar«tvo dofeičkanosno v okvirju poglavij©, v,: •
Ne da bi' Kotel vprašanje v 'dosego navedenega smotra izčrpljivo obravnavati, usojam si v naslednjem podati le nekatere smernice za postopanje v predhodni dobi, prepuščajo končno rešitev vsem1 merodajnim krogom v nadaljni pretres in določitev.
Če hočemo izrabiti firiost iri žlahtnost cvetlice, ki jo dosežejo nekatere vrste naših viri, moramo pred vsem: posvetiti večjo pozornost pridelovanju kvalitetnih vin, kakor je zahteva svetovni trg. Znano je, da so nekatere vrste sortnih vin iz ljutomersko - radgonskih, pekrskih in haložkih vinskih goric lahko že docihdob uspešno tekmovale z najboljšimi spodnjeavstrijskimi in renskimi visokokvalitet-nirni vini in da so jim večkrat pri razstavah in drugih priložnostih najboljši poznavalci dajali prednost. 'Manj ali pa nič znano je pa dejstvo, da šampanjec (naravno peneče vino), proizvojen iz ene ali druge vrste burgundca (posebno iz modrega burgundca) ljutomersko - rad-gonskegp ali slovenjegoriškega izvora večkrat presega v kakovosti pravega šampanjca iz francoske Šampanje (Champagne). Kdor šampanjca kolikor toliko pozna iri ve, kaka razlika je kvalitativno med pravim šampanjcem iz vina iz Šampanje iri iz viri drugega izvora, bo vedel ceniti velikansko važnost tega dejstva za našo štajersko pokrajino, posebno, če omenim, da burgundec v celih ormoško - ljutomersko - radgonskih in celih Slovenskih goricah (približno na kakih 6000 ha), riajbrže pa še tudi po drugih naših vinskih okoliših naravnost izborno uspeva in daje najboljši »Cuvco« (kiive — vino, katero služi v izdelavo šampanjca), ki se ne da tako lahko doseči izven Šampanje.
V duhu vidim naše krasne slovenske gorice obsajerie izključno le z modrim burgundcem, preprežene x mnogobrojni-ml, dobro oskrbovanimi ccstami in železnicami. Skoraj jih ni več spoznati! Prej brezpomembne vasice reprezentirajo se kot obsežni, čedni trgi z modernimi stavbami. Iz našega Ljutomera, Ormoža, Središča, Ptuja, Gornje Radgone, Sv. Lenarta in Maribora pa so nastala središča svetovno pripoznane jugoslovanske šampanjske industrijo. Povsod opažal vele-poteznost, red in blagostanje!
Tako nekako bi lahko bilo v 15 do 28 letih, če bi razumeli zanimanl krogi klic* časa pravilno tolmačiti!
Pred vsem bi trebalo ustanoviti vinarsko zadrugo za označeno ozemlje, ki bi začasno imela nalogo pospeševati zasaditev modrega burgundca za proizvodnjo šampanjca iri skrbeti za to, da bo vsak posestnik, ki na novo zasaja svoj vinograd, člari zadruge.
Poleg modrega burgundca pa bi se lahko gojile v navedenem' okrožju, četudi v manjšem obsegu iri le v najboljših legah (burgundec uspeva dobro tudi v manj dobrih vinskih legah!) tudi druge grozdne vrste za napravo finih butelj-skih viri, kakor šipon, beli burgundec, ze-lenčič itd. A glavno torišče za proizvodnjo finih buteljskih vin naj bi pa tvorili mariborski, pohorski iri haložki vinarski okoliši!
Kamniškega muškateljca, pekrske drobne graševitie, traminca iri šipona ter različnih haložkili visokoplemenitih Sortnih viri, kakor so se že do Sedaj proizvajala, nam nikdo ne more ponarediti iri so že kolikor toliko znana na svetovnem: vinskem’ trgu. Nekoliko reklame po inozemskih časnikih in vzorna skladišča tebi viri po večjih mestih inozemstva bi jim! kmalu zasigurale stalrie odjemalce.
V konjiškem delu pohorskega vinarskega okoliša naj bi se vpeljalo spet proizvajanje rdečih viri, kakor je že Svoj čas bilo udomačeno in je slovelo. Vinarijska črnina (kavka, vranek, laška itd,) bi lahko tekmovala z drugimi rdečimi vini, že zaradi svojega posebnega bukeja. Tudi za te okoliše naj se ustanove vinarske zadruge, ki naj določijo grozdne vrste, katere se naj zasajajo. Čim manje sort, tim lažje bo delo, tim lažje Se bo razpe-čalo vino. Stremeti se mora za tem, da se v vsakem okolišu goji le ena vrsta vina, ščim pa ni rečeno le iz ene sorte grozdja. Večkrat daste dve sorti v primernem 'sorazmerju, Kateri s* v svoiih lastnostih vsestransko s popoln: te, boljši produkt; tako n. pr. drobna graševiua z zelenčižem itd.
V Halozah pa 'se bo lahko pridelovalo v manj znamenitih legah poleg finih v:n tudi vijjo za rez z .vini iz južr krajev.
ki jim! primanjkuje kislooe. V to SvtTTo so bo uporabilo vrste, ki mnogo rode,! imajo precej kisline,- a malo alkohola.! Morebiti bi kazalo v to svrho possei po j starih, tamkaj udomačenih vrstah, kakor j po belem in rdečem ranfolu, kaverni itd. ■ Grozdne vrste se bodo morale izbrati po dosedanjih izkušnjah.	j
Glavno torišče vin za režnjo z južnimi i vini pa bo naš šmarsko - kozjanski -, brežiški (bizeljski) vinarski okoliš, kjer so razmere za to kakor ustvarjene. Hi-, zeljska modra kavčina za rez s težkimi črnimi dalmatinci in bizeljski plaveč za roz z belim vinom iz juga boste iskani j dve sorti vina in tudi dobro plačani. { Tudi tukaj bo morala prevzeti vinar- j ska zadruga ali vinarsko društvo stvar' v roke in seznaniti vinske trgovce z bla-. gom, ki bo obojestranska vina spopoiuilo in omililo v njih ekstremnih lastnostih, ‘ jih naredilo prijetnejša ter povečalo njih konzumni krog.	<
Vino za rez se bo deloma lahko pride-lovalo tudi v celjskem vinarskem okoli- >• šu, kjer boste mogoče sorti peček in vr-i bovee, kot tam udomačeni, dajali toza-1 devno blago.	J
Z navedenim pa nočem reči, da šmar- • sko-bizeljski in celjski vinarski okoliš ni-® sta sposobna za pridelovanje boljših vin za buteljke. Znane so nekatere vrste bi-zeljčana, drameljčaua in Šmarčana, ki takisto lahko tekmujejo z drugimi naši- j mi izbornimi buteljskimi vini. Ravno* narobe! Sem za to. da se pusti vinogradniku kolikor mogoče prosta roka v njesovem delovanju, a ogrožati se ne smejo pri tem splošni interesi vinarstva. Označiti sem hotel s svojim izvajanjem le pot, ki naj vodi iz krize, ki preti našemu vinarstvu, če se ga primerilo ne preuredi. Hotel sem navesti le ideje, o katerih sem prepričan, da bi bile v stanu, če se jih upošteva v vinarskih krogih, povoljno rešiti vprašanje bodočnosti našega vinarstva v okvirju Jugoslavije. Vse drugo ostane zadeva podrobnega dela krajevnih vinarskih organizacij in vinarskih strokovnjakov. Toda potrebno
'je, da se' te organizacije čim1 preje iišta* j nove, Če hočemo ohraniti naše vinarstvo , ter ga spraviti na pravi tir.
Pri rešitvi vprašanja rentabilnosti; I našega vinarstva pa ne smemo pozabiti še ene, že omenjene možnosti izkoriščanja naših vinogradov in sicer porabe svežega grozdja. Pridelovanju namiznega: grozdja se bo morala posvetiti vsekakor ' večja pozornost. Če ne več, pridelati mo-i ramo najmanj toliko namiznega grozd-. ja, kolikor se ga potrebuje po nalih me-i stih in trgih. Pripustiti nikar ne smemo,, da bi se ga uvažalo iz drugih pokrajin, { Tudi uporaba svežega grozdja za tako-zvane grozdne kure (zdravljenje z grozd-1 jem), je lahko precejšnjega pomena xa naše vinarstvo, posebno v okolici zdravi«' lišč in kopališč iri bi donašala okoliškimi vinogradnikom lep dobiček. Kot tak« pridejo v poštev: Eogaška Slatina. Do« brna pri Celju, Laško in Rimske Topli«! ce pri Celju in Slatina Radenci. V oko--lici navedenih zdravilišč bi se naj nsta«j novile zadruge za pridelovanje namizij nega grozdja, ki bi pospeševale zasadite^, vinogradov z namiznimi grozdnimi vrstami za lokalno potrebo. Za grozdne kuro se lahko goje pri nas vse žlahtrrine i« pa kraljevina (rdeči portugizec). Poskusilo-bi se lahko saditi tudi druge zgodne vr-n ste grozdja, ri. pr. »biser iz Caabe« itdj ki že avgusta zore, dočim pride žlahtnirial še le v drugi polovici septembra, kralje«! vina še le oktobra v poštev. Vodstva do« tičnih zdravilišč bi gotovo rada šla' na roko zadrugam, kar Se tiče množine po« trebnoga grozdja itd.
V smotreni razdelitvi proizvodnje* iskati nam je konečno spas našega vinarstva. V vsakem vinarskem okrožju! naj se pridelujejo le one vrste grozdja« ki pod dotičnimi razmerami najboljšo uspevajo, po čijih produktih se največ povprašuje iri ki nam obetajo najvočjo dohodke. Celo zadevo »praviti v označeni tir je najodličnejša haloga centralne ter pokrajinske uprave, njenih’ strokov« rijakov ter osntvajočih se vinarskih zadrug in vinarskih društev.
HlcjiJenlčna brivnica *• vsem
priporoča. Prrovrstnn postrežba. Vjekoslav Gjurin, Jurčičeva ulica 9.	1850
Pristopajte ^ k Jugo slovenski Matici,
Zamenjava
stanovanja.
Snažno »Umevanje v Sodni utici z eno sobo in kuhinjo s« zamenja s stnnovanjem z drema sobama in kuhinjo •vent. tudi t okolici. NasJor pove uprava.	,
mumsM
a
I
a
ac
£0
■tt£0
m <£ > - *
I-
TJ
O
m
>
o
a
Perilo,
klobuke	,
dežne plaito,
čevlje, gamaše, dežnike, palice, ter razno motit in galanterijsko blago t veliki izbiri,.najceneje
JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 2
V Maribora, dne 3. mere* j(
Razpis.
Posojilnica v Mariboru razpisuj* iz Dijaške ustanove Feliksa ii Pavline Ferk osem ustanovni mest in sicer po štiri
ža visokošolce po . . D 1.1 in za srednješolce po	D	7{
Pravico ustanove imajo:	■	'	J
a) v prvi (vrsti zapustnikovi ozTrotna njegove proge Pavline, roj. Menhart sorodniki slovenske na4 rodnosti obojega spola in sicer dokler študirajo v M a« riboru. Sorodniki morejo postati deležni te ustanovi ne le kot gimnazijci (oziroma vseučiteljiščniiki), tenrveS tudi na drugih srednjih šolah, na kaki kmetijski šoli al učiteljišču do konca študij ali naukov, bodisi trgovsku ali obrtnih;	;
b) v drugi vrsti so prosilci člani roidbdne Konrada Mejavsek iz Reke pri Hočah ter rodbine Jožefa Jug j| Rušah pod enakimi pogoji kakor ad a);
c) v kolikor ni prosilcev sorodnikov, morejo po* stati deležni dijaki in dijakinje slovenske narodnosti nai mariborskih srednjih šolah in učiteljišču oziroma rta vso< učilišču in sicer v prvi vrsti sinovi ubogih učiteljev Joj' nadarjeni sinovi kmečkih rodbin, prednost imajo dijaka pristojni v sodnem okraju Sv. Lenartskem v Slovens Goricah; če takih ni iz vsega glavarstva maribors potem šele vsi drugi-
Dijaki in dijakinje, ki vživajo te štipendije, se moi rajo zavezati po možnosti vračati te podipore ,v usta-' novni fond te ustanove.	;
Prosilci naj vk>že svoje prošnje za podelitev ust«
; do	1
nove do
21. marca 1923
pri Posojilnici v Mariboru, Narodni dom. Prošnje mo« rajo rnti opremljene s spričevalom o dobrem šolskem napredovanju in znanju slovenskega ali kakega drugega’ slovanskega jezika, domovnico, ubožnim listom in mi sorodnikih še z rodovnikom.
459 Za ravnateljstvo: Dr. Franio Rosin« 1. *
Strnr S.'
»TABT3K« T«NAHDTWT TCST*T.
Marlborj 15. mar ca 1923.
ARKO COGNAC MEDICINAL
2175
Vabilo
na
41. občo® zbor
Posojilnice v Mariboru r. z. z o. z.
ki se vrSi
v nedeljo, dne 25. marca 1923 ob 10. url v po-sojiiničnih prostorih v Narodnem domu.
D n a v n i red:
1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo ravnateljstva.
3. Poročilo nadzorništva.
4. Odobrenje računskega zaključka za poslovno leto 1922 in razdelitev čistega dobička.
5. Volitev predsednika ravnateljstva.
6. Volitev dveh elanov ravnateljstva.
7. Volitev nadzorništva.
8. Sprememba pravil.
9. Slučajnosti.
P. n. zadružnikom je na vpogled ratanski zakluček osem dmi pr«« občnim zborom v uradnih prostorih Posojilnice v narodnem domu. '
V Mariboru, dne 12. marca 19*23.
Dr, Franjo Kosina.
predsednik ravnateljstva.
1. r.
5 14
Čilski soliter
Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnif, kostni in rudninski superfosfat ter modra gaSica in žveplo
vedno v zalogi pri
Tonejo & Rozman, Maribor
Veletrgovina z železnino
Pinter & lenard
Telefon št. 282
Maribor
Telefon St. 282
Brzojavni naslov: Plnlen Maribor
V ?a!ogi se nahaja:
Traverze, cement, železo vseh vrst, pločevina, štedilniki, žica, žičr.iki, pumpe, ražne cevi, kovanja za zgradbo in pohištvo, kuhinjska posoda vlita in pločevinasta, [kovaško, ključavničarsko in mizarsko orodje, kese, brusni kamni in vsi v ielezninsko stroko spadajoči predmeti. Blagajne vseh vrst, verige domače tovarne. Postrežba točna, cene solidne I	257a
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo pretužno vest, da je dne 13. t. m. ob 1. uri preminula naša iskreno ljubljena soproga, oz. mamica, teta itd., gospa
Antonija Starec
Pogreb predrage pokojnice se vrši rine 15. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti, Ob železnici št. 4, na mestno pokopališče v Pobrežju.
MARIBOR, 13. marca 1923.
najcenejše
pa tudi najlepše blano za obleke, kakor sukno, hlačevlna, volneno blago, ptavlna, cefir, Sifon, platno, Izgotovljene obleke, srajce, predpasniki, nogavice, robci, odeje itd. se dobi prvovrstno pri
I. N. Šoštarič, Maribor
Aleksandrova cesta štev. 13. »7*
513
Žalujoča rodbina Starec.
Manufakturna trgovina
FRANJO MAJER, MARIBOR
Glavni trg štev. 9
Zaloga raznovrstnega češkega sukna, ševijota in karfl* garna za moške in ženske' obleke, platna, perila, no* gavic, sešitih odej, pirotskih preprog itd. f39l
SHS
Aleksandrova cesta 35.
313
fika
485	2-3
ie kava
sladite rž!
‘2ika
Pijemo Jo samo brez prave kave. Sladkor je drag, mleko je drago, najdražje pa je zdravje! Za otroke, bolnike In rekonvalescente ni boljše pijače. Izdeluje jo „Pra£arita Ž»ka“ v Ljubljani, Rož. dolina. Številna pohvalna pisma na razpolago I
Mala oznanila
Uče s« gospodična s perfektnim znanjem stenografije in slovenščino. Moči z dolgoletno prakso naj vpoSljej* ponudbe pod „*t. 504« na upravo „T*bora“. 504 3—2
Išče se za takoj ali pozneje autogaraža. Ponudbe ped
„8t. 503“	na	upravo	.Tabora*.	503	3-2
Perilo po najugodnejši ceni prodaja aamo B. Veselinovič in drug. Maribor, Gosposka ul. 26.	458	15—5
URE, žepne in stenske, popravlja naj-jolidr.eje tvrdka R. Bizjak, urar, Gospcska ul št. 1«, Maribor. 433 15-11
Stenski načrt Lfeblana
je izšeS :
v zalogi „Stenskih reklamnih načrtov trgovsko-prometnih središč in kopališč kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev" ter se dobiva po vseh trafikah za ceno od Din 7*—, po pošti Din 8’—, kakor tudi v glavni zalogi:
OGLASNI ZAVOD:
J. ZORIM «11IIIII! HI
LJUBLJANA, GLEDALIŠKA ULICA 2.
w i ■■ ■	im	m	a
Semena
vrtnice in sadna drevje,
se dobe pri ,VRT“, Dža-monja in drugovl, družba z o. z., Maribor, Čopova ■Ilca. Zahtevajte cenik. 407
mmsammsssBssmmsat,
Slanina
debela, soljena, 3 kom. 100 kg
Srodaje se v celih komadih po 0-50 Din. kilogram. Božidar Jovanovič, zastopnik tvrdke Markovič, Maribor, Aleksandrova eeeta 55.	481	6	-5
Zaradi odpovedi skladišča na Slomškovem trgu
vela razprodaja zalog pohištva in preprog
podjetja
61» 6—1
Karel Preis, Maribor, Gosposka ul. 20 (Pirchanova hiša)
Raznovrstno pohištvo, posteljnina, preproge I. t. d. se dobe po znatno znižanih cenah do t. aprila 1923. — Zelo nizke cene. — Ogled prost in neobvezen. — Ceniki brezplačno. — Na debelo in drobno.
t!
mm
Cenjenemu občinstvu si dovoljujem naznaniti, da sem z današnjim dnem preselil radi povečanja obrata svojo že dobro upeljano
čevljarsko obrt
iz Tattenbachove ulice št. 21 v Jurčičevo ulico št. 9 (hiša ZabukoSek). Tu bom izdeloval po meri in imel v zalogi vse vrste čevljev od najnavadnejših do najmodernejših in luksuznih čevljev lastnega izdelka. Sprejemal bom vsakovrstna popravila in jih najsolldneje izvrševal.
V Tattenbacbovi nlici bom tndi le v naprej sprejemal vsa popravila. — Ceniemu občinstvu se najtopleje priporočam ter beležim z volespo*tov»njem
Rudolf Monjac, čevljarski mojster.
letnik ia izdajatelj: Konzoreij »Tabor«. — Odgovorni urednik: Rudolf Ozim, — Tiska: Mariborsk- ,,olnr”* d. d