__ „ i to prva skupna žrtev na njen altar, toda žal se načrt ni uresničil: pri nas so pač iztirjali davek po Stojanovičevem načrtu, od Srbijan-cev ni plačal — ako so vsa poročila hrvatskih in nedemokratičnih listov resnična — tega davka prav nihče, saj vendar tudi drugih direktnih davkov do leta 1920 niso plačevali. Kje liči krivica? Krivica je pred vsem v tem, da so naši kraji ta davek za vojna leta in za leto 1919 morali plačali, srbijanski kraji pa po izjavah finančnikov, strokovnih listov in politikov prav nič! Nadalje tiči. krivica v tein, da se je uvaževala le deloma relacija krone proti dinarju, nikakor pa ne devalacija dinarja. Tretja krivica je v skali stopnjah — odstotkih, ki so pač gotovo previsoki. Največja krivica pa je, da se je vsled zanikarnega gospodarstva s provizoriji, pri nas imenovano: dvanajstine, ta davek, ki je bil zamišljen kot enkratna dajatev, prenesel tudi v zakon o proračunskih dvanajstinah za mesec marec in april letošnje-j ga leta, ki je izšel v «Službenih Novinah« dne 28. februarja 1922. \ Vsakdo je moral biti overjen, da bo ta davek izostal, toda sedaj vidimo, da se naknadno zopet uveljavlja in sicer kljub strašnemu padcu dinarske veljave ' v prvotni obliki in stilizaciji, katera niti leta 1920 ni bila odobrena. Pobira pa se nazaj, kar je popolnoma balkansko-orijentalski običaj, in pobirati se hoče z istimi ostrimi stopnjami, kakor je bil svoj čas namenjen zaradi izrednih razmer kot enkratna dajatev in kakor nadomestilo za premoženjsko oddajo. Popolnoma se pa strinjamo z izvajanji «Trgovskega lista«, ki piše v u~ vodniku v številki 70 z dne 13. jun ji 1922: «Davek v sedanji obliki je neiztirljiv in njegova izvršba tehnično neizvedljiva. Pač! Ako je gospoda finančnemu ministru Kumanudiju na tem, da ruinira obdavčena podjetja, potem lahko začne. Toda zahtevamo, da izpolni en predpogoj: namreč da izvede najprvo ta davek po istih principih in skali pri beograjskih bankah in drugih delniških družbah v Beogradu. Z izposojenim milijoni — namreč v Zagrebu in v Ljubljani izposojenimi — se je obnovil lesk in luk-sus Beograda in danes imajo te družbe deset- in dvaj-setkratno premoženje.« Odpomoč. Čislo prav gospoda, toda apel na Kumanudija samega je napačen. Obrniti bi se morali v prvi vrsti na tiste, ki tvorijo sedanjo vladno večino od leta 1920 naprej! Glavni krivci, da so tako krivični davki v Sloveniji uveljavljajo in sicer tako nemoralno naknadno in izterjujejo, ti glavni krvici so naši slovenski demokrati in samostojni poslanci. Oni vladi odobravajo «dvanajstine«, oni zanemarjajo svoje dolžnosti, oni vedoma in namenoma ali po malomarnosti delajo to, saj odobravajo dvanajstine. V vsakih dvanajstinah bi lahko izsilili izpremembo. Klečeplazenje pred Beogradom, borba za «cukerčke« in klikarsko strankarske trenutne koristi in osebne časti in udobnosti namesto enotne fronte proti izsesavanju, to je politika naših centralistov. S tem nas vse gospodarsko ubijajo. Nič ne pomaga jeza, nič strokovnjaško protestiranje, samo volilne krogljice pomagajo. Dajte jih samo tistemu, ki je proti izsesavanju! Dvoje imate na izbiro: ali se privadite ori j entu in se balkanizirate, če vas ne bodo prej izmozgali do kosti, ali pa v boj za popolno gospodarsko samoupravo in s tem v hoj za našo upravno prakso in moralo. Tam doli vlada naziranje, kakor ga je izrazil Stojanovič: «Znam jaz dobro, da mi davkoplačevalec dve tretjini dohodkov zamolči in prikrije,« zato ta" njihova tehnika in praksa v davčni politiki. Naše finančne in davkarske oblasti pa dobro zagrabijo ne eno tretjino, temveč vse tri tretjine, ker je njihova tehnika in morala popolnejša in tudi davkoplačevalec vestaejši. Godi se nam pri davkih ravno tako, kakor pri sodniji z divnim par. 104 srbskega kazenskega zakona, kjer naši sodniki s svojo rigoroznostjo in tankovestnostjo delijo «delinkventom mesece«, tned tem ko se Srbijanci še ne zmeni jo ne! Mi pripovedujemo te «historije« že okroglo tri le la, ali naši ljudje nočejo edino praktičnega in pametnega! Ni pač moderno voliti «klerikalce«, če tudi imajo in izvršujejo ti preklicani reakcijonarci najpraktičnejši ih’ najmodernejši program. Za gospodo «svobodomiselce«, za gospodo pri trgovini in industriji smo premalo re-prezentabel, pri socijalpatrijotih premalo «razredno zavedni«, zato pa lahko gotovi sloji tarnajo in tožijo in če vas bodo po denarnici in koži tepli s škorpijoni, bodo ! še izvoljeni bolj «nroderni agromerkurjevei«, ki bodo nas politično in gospodarsko, s kostmi in mesom prodali beograjski porodici.. Naši življenski gospodarški interesi se izdajajo Beogradu. Ta cvete, mi propadamo. On gospodari, mi hlapčujemo. Tam so brez delà in truda trotje in milijonarji, tu pa kot čebele pridni naši ljudje gredo na beraško palico. Ceterum ccnseo: boj centralizmu in korupciji, politično uničenje tistim, ki so zakrivili hegemonijo in po-rodičarsko politiko za skledo leče! Popolna legislativ-na in administrativna, politična in gospodarska samouprava in avtonomija je naša rešitev. V tako urejeni Sloveniji pa ne bo gospodaril «klerikalec« ali «liberalec«, temveč tisti, ki bo resnično, dejansko pošten. Naše ljudstvo ima toliko- zdrave pameti, da bo znalo ločiti frazo od dejanja. Gotovo pa je, da brez krščansko-etičnih načel dober socijalen in gospodarski red ni mogoč. Toliko o gospodarski politiki v obče in o davku na vojne dobičke posebej. Kdor hoče razumeti, naj razume. Gospodarstvo z vojnim plenom. V četrtem letu «osvobojenja« se je spomnila beograjska vlada, da bi bilo dobro poizvedovati o usodi vojnega plena, ki ga je zatekla osvobodilna vojska na osvobojeni zemlji. Izdal se je apel na državljane, naj vsak, ki o vojnem plenu kaj ve, to takoj naznani posebnemu odboru, ki zadeve vojnega plena preiskuje, zasleduje in proučuje. Ta apel je posebna Specijaliteta beograjske vlade in od nobene strani, ne od vlade, ne od državljanov niso stavljene nanj posebne nade. Četrto leto že pišejo listi o neprestani «plački« — o ropanju, zapravljanju, goljufih in poneverbah državnega premoženja, demokrati iznašajo radikalske, radikali pa demokratske goljufije, pošteno javnost, ki zahteva, da morajo «pljačke« od obeh strani, od radikalne, kakor tudi od demokratske, v interesu države, naroda in kulture prenehali, pa oblastniki složno proglašajo za — protidržavno. Kako naj potem nekaj izda in doseže a-pel na državljane?! — Politični interesi vladne koalicije prikrivajo glavne krivce, poštenim ljudem, ki se še najdejo v klubih vladnih strank, pa vežejo roke in mašijo usta. Anketni odbor za raziskavo vojnega plena se je sestavil in člani odbora so dobili navodila, kako in v katerih krajih naj vodijo preiskavo. Mnogo slučajev najhujše korupcije, cela vrsta umazanih vojno-plens-kih afer je itak že potlačena in naknadne preiskave anketnih odbornikov so samo pesek v oči, nekaka formalnost, tako zavoljo lepšega, prej, ko bi se goljufe in zločince dalo zgrabiti, so pa močne roke iz vladnih političnih klubov oskrbovale in odpirale vse mogoče izhode iz kopice in gneče kazenskih paragrafov. V dubrovniški milijonarski aferi se je, kakor znano, oskrbela celo amnestija. Odbor pa mora pri vsem tem vendarle pokazati nekaj dela in tako je imel te dni svojo sejo. Prečitan je bil odgovor ministra pravde, ki ni odgovoril, koliko je «direkcija plena« prejela gotovega denarja .temveč le pravi, da naj se odbor tozadevno obrne na ministra za zunanje zadeve. To izbegavanje ministra je popolnoma razumljivo, če se pomisli, da je vlada od tega denarja zapravila brez odobrenja narodne skupščine najmanj 1 milijardo. Debata se je nato vršila o zaplenjenih avtomobilih v Topčideru. Oddor preiskuje, ali sò ti avtomobili last države ali pa «direkcije plena.« Na Topčideru se je našlo tudi 41 vagonov raznega blaga, za kafe-rega se je dognalo, da je iz Nemčije. To blago so hoteli prikriti, misleč, da odbor ne bo zasledil, odkod da je. Vsled tega so narastli stroški za ležarino na 360.000 dinarjev. Tudi je odbor dognal velike nerednosli. Do-čim se je nakazalo v spisih samo za 85 milijonov blaga, ga splošno cenijo na več milijard današnje vrednosti. Tako n. pr. manjkajo v spisih celi vagoni in ladje sladkorja, za katerega se ne ve, kje se nahaja. Preiskava obeta postati zelo zanimiva, če je ne bodo ovirali. Gotovi ljudje se že sedaj na vse načine; trudijo, da bi jo sploh ustavili. Mogoče se popolna ustavitev preiskave ne posreči, anketni odbor in preiskave bodo najbrž ostale, vidi se pa že iz te seje, kako se bodo razvijale in vršile, — kako se bo javnosti tresel pesek v oči. Pri ministrih se bode povpraševalo, ministri bodo odgovarjali, drug se bo na drugega pozival, prvi drugemu vse stvari odrival in posamezni se bodo na celo ministrsko «kučo«: in celokupno vladno politiko izgovarjali. V tem pravcu se lahko vrši cela vrsta sej -— in tudi to‘je nekako delo in preiskava. Za ostanke vojnega plena, za vse, kar doslej ni bilo pokradenega, poneverjenega in izropanega, se bo pa razvil spor in iz njega dolge razprave, ali je vse to last države, ali pa «direkcije plena« in tako se bo tudi na ta način lahko markiralo preiskovalno delo. Po dosedanjih izkušnjah lahko mirne duše rečemo, da vse te preiskave niti enemu korupcijonistu ne bodo skrivile lasu. Kar je šlo, je šlo. Mogoče je celo bolje, da se je razprodalo, pokradlo in poneverilo, če bi pokradli pri Bitolju nakopičeno municijo v milijonski vrednosti, bi nam vsaj Bitolj ostal in par ti^oč ljudi ne bi izkusilo najhujše bede. Anketni odbor' se, m, Tbo Jbavii z živino, ki je bila in je ni več. med visokimi državniki imamo ljudi, ki se zlasti na vole tako dobro rrazumejo, da so stvar prav hitro uredili, anketnemu todboru preostajajo samo še stvari, ki so vsled nerazumevanja izkoriščevalcev preostale, da brez koristi propadajo. Nekaj vozov, vagonov in avtomobilov je še osta lo, ko bi bili voli, bi jih že davno Pašičev sin pobasal, — in anketni odbor naj pusti dologovezne razprave, komu vse to spada in pripada, temveč naj pripomore, da bode vse to nujno uporabljeno v izboljšanje prometnih razmer, ki so zlasti v Črni gori in Dalmaciji pod vsako kritiko. Cela Dalmacija razpolaga samo s ■ò lokomotivami, prehrana je onemogočena in množijo se smrtni slučaji radi lakote. Politični pregled. KRALJEVINA SHS. Za poroko kronanje in maziljenje. V Reogradu so se odločili, da bodo dne 15. avgusta na prav slovesen način kronali kralja Aleksandra, nato pa v Žici in Biogradu v Dalmaciji kralja in kraljico po slorosrbskem običaju nraziljili. Za dr. Žerjavove korupcijske mešetari j è z Jadransko banko so zvedeli njegovi ministrski kolegi, ki so ministra socijalne politike dr. Gregorja pozvali, naj odstopi, ker je z denarjem propagandnega fonda za koroški plebiscit tako mladoliberalno umazano manipuliral. Demokratie se med seboj kregajo. Na zadnji seji demokratskega kluba so se demokratje med seboj ostro sporekli. Glavna sporna objekta sta bila ministra Marinkovič ter. Pribičevič. Marinkovič je stavil svoj portfelj na razpolago, Pribičeviča pa so pozivali lastni pristaši, naj odstopi, ker je ravno on glavna ovira, da stranka ne more izvesti programa in se osigurati za volitve. Radi zadnjič omenjenih spopadov med vladnimi in blokaškimi Sokoli v Zagrebu je vlada razpustila hrvatska društva: «Hrvatski Sokol«, «Hrv. žena« in «Katarina Zrinjska.« AVSTRIJA. Vlada je sklenila ustanoviti banko, ki bo izdajala nove bankovce. Avstroogrska banka bo nadaljevala delo do svoje likvidacije, ki bo izvršena koncem tega leta -ali pa prve mesece, prihodnjega leta. Med tem bo pa že pričela delovati nova banka, čije osnovna glavnica bo znašala dva milijona funta šterlingov. En milijon funtov bodo skušali spraviti skupaj v Avstriji, drugo pa dobiti v inozemstvu. — Listi poročajo, da je francoski senat sklenil, posoditi Avstriji 55 milijonov frankov. FRANCIJA. Francija zopet močno teži za ustanovitvijo podonavske konfederacije. Italijanski listi mnogo pišejo o tem ter trdijo, da bi donavska zveza ne bila samo naperjena proti Nemčiji, temveč tudi proti Italiji. Italijanski politiki menijo, da so monarhisti v Avstriji pod sedanjo vlado prišli do posebne moči in da pomeni donavska zveza tudi habsburško restavracijo. RUSIJA. Ruski sovjetski poverjenik zunanjih poslov čičerin se je obrnil s posebno noto na vlade Estonske, Poljske in Finske, v kateri izjavlja, da mednarodna gospodarska konferenca v Genovi ni zadostila nadam širokih mas v Evropi. Ruska delegacija je v interesu vseh narodov stavila predlog za splošno razorožitev, ki pa je bil zaradi nasprotovanja francoske delegacije odklonjen. Zvesta svoji miroljubni politiki je Rusija sklenila obrniti se na vlade imenovanih držav s predlogom, da bi stopile v pogajanja z Rusijo glede zmanjšanja svojih vojnih sil. Ruska vlada je pripravljena pogajati se tudi z drügimi državami,- katerih meje še niso končno-veljavno določene. Listi zapadne Evrope se veliko bavijo z zdravstve nim stanjem Lenina. Pravijo, da je nevarno bolan ter domnevajo, da bo čičerin njegov naslednik. Beležke. Kako govori SHS ministrski predsednik. Pašič je napravil dne 13. t. m. skupščinsko sejo zelo interesantno. Odgovarjal je namreč na vprašanje poslanca Vidakoviča o delitvi zemljišč dobrovoljcem. Beograjski «Balkan« prinaša pod naslovom «Bajade« že dalje časa razne Pašičeve izreke, ki predstavljajo Pašiča kot popolnoma zmešanega in zmedenega človeka, ta govor je pa krona vsega. Glasi se po stenografičnem zapisniku doslovno takole: «Gospodo! Pitanje je Vidakoviča, postavio je pitanje, kakvo je rešenje vlade donela o dobrovoljcima na Krfu. Kako sVaki dobrovoljec dobiva po 5 hektara zemlje, u slučaju da pogine dat če se njegovim naslednicima, ako nema naslednika ne može nikom prodati drugomu ili kakvom svom rođjaku ili Srbinu.« — Po teh zmešanih besedah je nastal seveda velik smeh. Jugoslovanski klub in zemljoradniki protestirajo, kako to, da bi se mogla zemlja samo Srbinu prodati, poslanec Moskovljevič pravi, da govori Pašič proti pozitivnim zakonom, velik hrup in graja, Pašič pa lepo čaka, zmedeno gleda in ko se šunder poleže, še bolj zmedeno nadaljuje: «Gospodo! Pitanje je Vidakoviča, postavio jè pitanje, kakvo je rešenje donela vlade p dobrovoljcima na Krfu. Onde sam je kazao: Kada smo doneli, onda ne možemo ni da Uzimamo. Onda da citiram pa bit če to i to da bude, mi smo doneli onda. Hoče da se bori, a Srbin je, odnosno za srpsku stvar se bori. Dat čemo docnije.« — Zopet velik smeh in roganje med poslanci, eden kliče: «*Balkanove« smeš nice «Bajade« so pa res točne!«, smeh še večji, Pašič pa čaka, da lahko nadaljuje: «Onda docnije kada smo počeli da prikupljamo dobrovoljce po Ameriki i po drugim krajevima, mi smo to sami po sebi razumeli, da svaki onaj koji je došao i bori se za osvobojenje našeg naroda, mi smo priznali, da mu treba dati 3 hektara zemlje dobre in 5 hektara loše zemlje. To je tako i tako se postupalo i to se zlorabi . . .« S tem je Pašič svoj govor dovršil ter se zopet vseđel. Smeh naokrog se še dolgo ni polegel. Minister šume in rude si je stvar še enostavnejše uredil kot Pašič. Ta je vsaj momljal zmedene besede brez smisla in zveze, minister šume se je pa na kratko odrezal, da na neko interpelacijo ne odgovarja, ker je žaljiva. Pravi tudi, da če bi odgovarjal, bi se cela stvar lahko tiskala kot skupščinski dogodek in razgovor in vse žalitve proti njemu bi tako prišle v javnost. To seveda ne gre in za to sploh ne odgovarja. Zelo enostavno: eden odgovarja zmešano in otročje, drugi pa sploh nič. Ob kraljevi poroki je bilo po beograjskih ulicah toliko policajev, žandarjev, detektivov in agentov ,da ženitvanjski kraljevi drug ni po stari in nameravani navadi hotel metati denarja med množico, češ, saj bi itak policaji in detektivi'vse pobrali. — Uradništvu in drugim zanesljivim ljudem so bile za prehod vseh ulic izdane rumene karte, bilo je pa tudi precej takih žandarjev in policajev, ki se za te karte niso zmenili ter te ljudje vseeno hudo pestili. Med «živeli«-klici so padale oajgrše žandarske psovke. Dnevne novice. Razprava o volilnem zakonu. V sredo dopoldne tekočega tedna je je imel sejo pododbor zakonodajnega odbora, na kateri se je razpravljalo o zakonskem predlogu glede izpremembe volilnega zakona, na čigar podlagi so se izvršile volitve v konstituanto meseca novembra 1920. V prvem členu tega zakonskega predloga se naglaša, da poteče 29. junija 1923 doba sedanje narodne skupščine, ki je postala zakonodajna z dne 29. junijem 1921. Na podlagi čl. 4. tega zakona tvorita Medmurje in varaždinska županija skupen volil ni okraj. Z ozirom na to ne drži vest, da bo Medmurje volilo z mariborskim okrajem. Početkom seje je imel kratek referat v imenu Vlade za konstituanto dr. Marko Trifkovič. Od opozicije so se seje udeležili poslanci dr. Sinrrak, E. Kristan, Moskovljevič in Gjonovič. V načelni debati je govoril poslanec dr. šimrak, ki je izjavil, da ne more biti zadovoljen z malimi volilnimi okraji. Najprimerneje bi bilo, ko bi vsa država tvorila en sam volilni okraj, če vlada ni sprejela tega stališča, bi naj vsaj volilne okraje napravila večje. Isto-tako bi se morali sešteti ostanki v posameznih okrajih ter bi se morale uvesti takozvane državne liste. Nadalje je zahteval, naj se uvede čisto proporčni sistem, potom katerega samo more priti ljudska volja do izraza. Ako že ni vlada sprejela čistega proporčnega sistema, naj bi sprejela vsaj sistem največjih volilnih ostankov iz bivšega zakona za konstituanto. Vlada ni sprejela niti čistega đ’Hontovega sistema. Končno je naglasa!, da predloženi zakon ni stvaren ter ni v korist narodu niti državi, temveč samo vladnim strankam. V istem smislu so govorili tudi ostali opozicijonalni govorniki. Vlada ni sprejela niti enega predloga opozicije, ker so se vladne stranke že pred sejo načelno sporazumele. Po sporazumu vladnih strank se volivno okrožje, ki ima več poslancev, kakor upravnih okrajev, razdeli na toliko volivnih okrajev, da se izenači število volivnih okrajev s številom poslancev, ki jih voli volivno okrožje. Vsak kandidat more kandidirati v treh okrajih kol nosilec liste ali okrajni kandidat. Nosilec liste ne more biti v istem okrožju označen kot kandidat za gotov okraj. Ako nima nosilec liste namestnika in ako odstopi, pride na njegovo mesto okrajni (srezki) kandidat, ki je dobil največ glasov. Vsak tretji kandidat ima svojega namestnika. Beograd, Zagreb, Ljubljana volijo posebej. Kot podlaga volilnemu zakonu služi statistika iz leta 1910. Proti je ostro nastopil poslanec dr. Šimrak in zahteval, naj se vzame za podlago Statistika iz leta 1920, ker je sramota za državo, ako se vrše v njej volitve na podlagi statistike, stare 13 let. Volilne Skrinjice se imenu jejo po nosilcu liste in okrajnem kandidatu. Pri štetju glasov se postopa tako, da se skupno število volivcev deli s številom poslancev plus 1. Dobljeni volilni količnik se vzame kot prvi volivni količnik. — Liste, ki niso dobile, volivnega količnika, ne pridejo v poštev pri razdelitvi mandatov. Z ostalimi listami se postopa tako, da se število glasov deli z 1, 2 itd. in z ozirom na to se število mandatov razdeli na posamezne liste glede na število poslancev dotičnega okrožja. Minister za konstituanto je izjavil na seji, da je kralj osebno forsiral volivni zakon. Radi tega se vlada trudi, dh bi bil predlog o izpremembah volivnega zakona sprejet še pred proračunom. Zakonski načrt o vojaških dopustih. Odbor za proučevanje zakonskega načrta o vojaških dopustih je imel svojo sejo y prisotnosti vojnega ministra. Ta je izjavil, da stoji vlada na stališču, da se to vprašanje ne sme rešiti s posebnim zakonom, temveč samo v okvirju zakona o ustrojstvu vojske. Odbor je izvolila narodna skupščina in za to je protestiral zemljoradniški poslanec Markovič ter zahteval, da se kompetence tega odbora ne smejo razveljaviti in naj se takoj preide na debato in vojakom izposluje dopust, ki je zelo potreben, ker se je v nekaterih krajih že začela žetev. Po kratki debati se je sklenilo, to vprašanje predložiti posa meznim klubom. — Tam bode pa gotovo tako dolgo le- žalo, da vojaki brez dopusta /zamudijo najntijnejša kmetska dela. Kako bo z letošnjimi počitnicami na ljudskih šolah? Višji šolski svet v Ljubljani je sklenil na svoji seji dne 12. t. m., da bo uredil počitnice za celotno Slovenijo enotno in jih nastavil na mesca julij in avgust. Ker so bile na ljudskih šolah po Slovenskem Štajerskem počitnice zelo različno, je sklenil višji šolski svet za prehod na enotne počitnice, da se ho uvedlo letos julijske in avgustove počitnice na onih šolah, na katerih so bile prejšnja leta meseca julija ,avgusta do septembra. V onih krajih, kjer so lanske počitnice nehale od 16, do 31: oktobra, pa bodo letos meseca avgusta in septembra.i O slov. štajerskih velikih počitnicah nai ljudskih šolah še bo govorilo naše kmetsko ljudstvo ira stavilo svoje tozadevne, [gospodarsko tehtne zahtev© višjemu šolskemu svetu. Zadevo velikih počitnic je že obravnaval «Gospodar« in jo še bo, dokler ne bo prodrla na tem polju pametna ljudska volja napram nepremišljeni samovolji nekaterih demokratskih šolnikov pri višjem šolskem svetu. Kaj imenuje policajdemokratski prvak veličastno zborovanje? Očividci iz Vel. Bečkereka v Banatu odgovarjajo na zgoranje vprašanje sledeče: Na Pri bičevi-čevo zborovanje v Veliki Bečkerek v sredini maja sé' pripeljali iz Beograda dva vagona prisiljenih zborovalcev. Nato so nagnali na zbor nekoliko romunskih Seljakov, katerim se o srbščini niti ne sanja. Za Romuni so začeli žandarji goniti na Pribičevičev shod Nemce in Madžare. Od hiše do hiše so lazili pandurji ter grozili Madžarom in Nemcem s hišno preiskavo in vele-izdajniškimi procesi, ako bi se odrekli zborovanju. Na ta način so prisilili na shod 200 Romunov in Madžarov. Slednjič se je udeležilo zborovanja 150 Srbov iz Bečkereka in od teh nad 100 radikalov in le 50 policaj-demokratskih batinašev. Vseh poslušalcev je imel gospod Pribičevič od 500—600 in od teh k večjemu, eno desetino demokratov. In ta shod imenuje in razglaša gospod Pribičevič kot sijano manifestacijo celega naroda zanj in za sedanjo vlado. Ministrstvo saobraćaja nas bo zopet obdarilo / S 1. julijem s 50 odstotnim povišanjem železniških tari-fov. «Službene Novine« namreč prav na kratko naznanjajo, da se bo prevoz potnikov, prtljage blaga in živine povišal 1. julija 1922 za 50 odstotkov. Zadnje, znatno povišanje železniških tarifov je bilo v letu 1920, z letošnjim novim letom pa za 15 odstotkov. Vse naše sosedne države so med tem časom znatno dvignile železniške tarife, ker so se cene prevažanim predmetom podvojile in je tudi cirkulacija denarja od tedaj podvojena. Treba povdariti, da se je osebni promet po vojni napram predvojnemu mnogo povečal, tovorni pa nazadoval. Nikdo se ne bi proti vil novemu povišanju tarifov, ako bi bila normalna in legalna vozarina glavni vzrok podražitve blaga, a to ni res, ampak blago podražujejo pri nas nepostavni stroški, katere ima naš trgovec, da dobi vagone in spravi blago naprej. «Trgovski list« piše: Javna tajnost je, ki jo lahko potrdi skoro vsak trgovec, ki je imel opravka po Sremu, Vojvodin« in drugod, da ima mnogo postaj direktno tarifo 1000 kron, nekatere še celo več za preskrbo vagona. Brez tega denarja ni vagona! Znan nam je slučaj, da sta dva trgovca istočasno oddala pošiljatve vina v Dalmaciji za Slovenijo in da pa je eden dobil cel mesec poprej kot drugi, ki ni poznal vseh tajnosti organizacije železnic na našem bližnjem vzhodu, Tu je treba, da začne čistiti ministrstvo, tu je treba remedure in ako se to odpravi, potem tudi nadaljnih 50 odstotkov poviška tarifa ne bo povzročilo lakih stroškov, kot jih imajo1 trgovci sedaj. Ministrstvo saobračaja bi moralo posvetiti v revanšo za povišanje tarifa tovornemu prometu več pažnje, ker leži v njem cel gospodarski problem Jugoslavije. Vsa naša naravna bogastva na in pod zemljo nam nič ali malo koristijo, ker jih radi železniške korupcije in nemarnosti ne moremo vnovčiti na svetovnem trgu. . Kanalizacija in osušenje Jelas-polja. Da je nad vse potrebna kanalizacija Jelas - polja (med Veliko Gradiško in Brodom v Slavoniji) je znano vsacemu Hrvatu. Na Jelas-polju leži namreč preko devetdeset-tisoč oralov zemlje pod vodo in od celega ogromnega polja im aprebivalstvo le malenkostno korist. Jelds se po večini kosi, a dajejo zelo kislo krmo, ki je za govedo naravnost nezdrava. Ako bi se izvedla na Jelas-polju kanalizacija, bi uspevala tamkaj banatska pšenica in bi je zraslo toliko, da bi se lahko z njo pre hranila prav cela Hrvatska. Kanalizacija Jelas-polja bi bila v korist in odpomoč zemlje željnemu hrvatskom a seljaku in tvomiškemu delavstvu, ki si danes kupuje tako dragi kruh. Ravnokar omenjena kanalizacija pa bi bila milijonsko dobrodošla kapitalistom in veletrgov ceni. Cela Evropa je začela nekako tekmovati, da sklene trgovske pogodbe z žitorodno Rusijo, a pri nas se nikdo od vlade ne zmeni za kanalizacijo nad sto in sto tisoč oralov najrodovitnejše zemlje, ki bi sicer res stala milijone, a bi v najkrajšem času nosila milijarde dobička. Ako bi se potom kanalizacije osušilo Jelas-in Lonjsko polje, bi ti dve polji dajali na leto 620 tisoč meterskih stotov žita, kar bi znašalo po današnji žitni ceni 700 milijonov kron. To so ogromne svote, ki bi bile celi Hrvatski dokaj dobrodošle. Madžarska še ni lotila kanalizacije Jelasa radi mržnje do Hrvatov in danes je isto — Beograd še noče lotiti tega, za Hrvate življensko važnega dela, ker jih ne mara in gleda le na svoj nenasitljivi žep. Močvirje se širi po Banatu ter Bački. Radi rek Donave, Tise in Tumiše se v ravnokar omenjenih pokrajinah širi močvara tako naglo, da so mesta, kjer preplavi močvirje v par dneh na stotine oralov najrodovitnejše zemlje. In zakaj? Ker so sè pod sedanjim ne- žimom zanemarile vse vodne naprave, ki so stale svoj-čas na stotine milijonov in 'dvignile Banal y žitnico srednje Evrope — a sedaj so vsi ti vodni do- in odvodi uničeni ali zapuščeni. Po Banatu in Bački so bile posebne vodne zadruge, bogati posestniki so vzdrževali svoje posebne inženerje, ki niso imeli druzega posla, kakor, da so pazili, da rodovitni Banat ostane tudi za-naprej žitnica. Sedaj pa je prišel batinaški centralizem, ki je razgnal vodne stražarje ter inženerje in posledice tega razgona so že tu. Poprej je izvažal Banat 12 tisoč vagonov pšenice, sedaj samo tri, a so po Banatu in Bački kraji, kjer že trkata glad in pomanjkanje. Ako bo Beograd tako zanemarjal in naravnost ubijal Banat kol dosedaj, potem bo v dveh do treh letih, a najpozneje v osmih do desetih letih celi Banat eno samo — nepregledno močvirje. Dve kulturni sliki izza sedanjega režima. Očividec iz Banata pripoveduje: Nam — nemškim in madžar skim kmetom odvzemajo zemljo, ki je bila v naši posesti 180—250 let in jo delijo med srbijanske dobrovoljce. Sam sem videl, ko je prišlo 50 dobrovoljskih dru žin iz Makedonije — vsaka povprečno po 6 članov in vso svojo ropotijo in gospodarsko ldožnjo so pripeljati s seboj v enem na pol odprtem vagonu. En sam nemški kmet, kateremu so odvzeli 10 oralov zemlje in so mu jih dali kot odškodnino v Makedoniji 150 oralov, je rabil za prevoz samo svojega gospodarskega orodja in strojev brez živega blaga — 5 velikih vagonov. Dobrovoljci pa, če sploh kaj obdelujejo — orjejo samo z lesenimi plugi. Dve sliki iz lužne Dalmacije. 1. Mnogo dalmatinskih financarjev je sedanji režim odpustil iz službe m njihove posle je prevzela ruska pogranična straža. — Odkar stražijo Rusi dalmatinsko mejo, sta glavna predmeta za procvit tihotapstva žganje in dinar. Tihotapci podkupujejo ruske stražarje z žganjem in bakšišon-in nato lahko švercajo po svoji volji. Nek tihotapec je obljubil Rusom večjo nagradno svoto, a je ni mogel izplačati naenkrat, Rusi so mu na to zaplenili vole, — Tihotapec graničarjev ni mogel naznanili oblastem, ker se je sam bal za svojo kožo. Eden od Rusov je celo pred lagal, naj se tihotapca ubije, ker bi jih znal ovaditi. A švercar je ostal pri življenju brez volov in še za zaplembo je plačal znatno svoto. 2. Nema novaca. Iz dalmatinskega otoka Brač prihajajo dnevno pritožbe lačnih državnih nameščencev, ki ne dobivajo od davčnih oblasti mesečnih plač. Komaj čakajo ti pomilovanja vredni reveži prvega v mescu, po celi dan izgubijo, da gredo peš do davčnih uradov po svojo plačo, a namesto denarja najdejo na davkariji napis: «Nema novaca«! Ravnokar omenjeni napis je postal za dalmatinske davčne oblasti nekak pravec in državni uslužbenci ča -kajo mesce in mesce na svoje krvave zaslužene pristojbine. Bedna dalmatinska raja, kaj si dočakala! Ruski narod in beograjska vlada. Zemljoradnički poslanec Moskovljevič je pred nekaj dnevi vprašal vlado, kaj je s šestimi milijoni dinarjev, ki so bili že pred več meseci votirani za pomoč Rusiji. Naša vlada je e-dina v Evropi, ki še ni prav nič storila za Ruse in se -daj ,ko se na vseh straneh razsipa in troši ,naj vsaj pove, kam je obrnila ta denar, ki ga je poprej določila in obljubila. » Toča in požar. Iz Trbovelj nam pišejo: Binkoštna nedelja je bila za nekatere okolice naše fare zelo žalostna. Silna nevihta s točo je okoli 50 posestnikom v Svinerà, Sv. Katarini, Sv. Marku in Čečah uničila skoro ves pridelek na njivah in travnikih. Po nekaterih njivah niti ena bilka ni ostala cela. Nekateri pol-doraslo žito kosijo ali pa podoravajo. Strela je med nevihto udarila v veliko dreves in pa v kozolec Fr. Žagarja v Čečah, ki je vès zgorel. Pri sedanji draginji so to posebne nesreče, pričakujemo, da bo tudi oblast in davkarija to upoštevala. Toča s silnim neurjem ne napravlja zadnje dni ogromne škode samo v Sloveniji ,ampak tudi po južnih delih naše države. Dne 12. t. m. je divjalo neurje z močno točo v Beogradu ter okolici, popoldne istega dne pa v Požarevcu, Jagodini in vasi Repovče. Debela in obilna toča je napravila ogromno škodo na setvah, trti in sadnem drevju. Oblak se je utrgal nad Beogradom. Dne 12. t. m. ravno krog poldne so imeli v Beogradu ter okolici silno neurje, kakor pač pravimo po domače: oblak se je utrgal nad Beogradom. Neurje je spremljal grom in blisk. Strela je udarila v nek motorni čoln na Savi in ga razbila. Na srečo ni bilo več v čolnu ljudi. Z ravnokar omenjenim nalivom pa sta zadovoljna Beograd in okolica, ker je prišel dež ravno ob pravem času, ko je že suša opasno grozila koruzi. Policija zaprla — policijo. Minulo soboto se je pripeljal vinkovški policijski šef Armin Milariič z nekaj detektivi z avtomobilom v Osjek. V nedeljo so ravnokar omenjeni policisti obiskali osječko gledišče in tamkaj izzvali škandal. Vodja gledišča Dečak je pozval policijske razgrajače, naj se odstranijo, sicer jih bo pognal na prosto nasilnim potom, a so mu oni grozili z aretacijo. Na srečo je bil v gledišču tudi šef osječke policije gospod Tučan, ki je pustil odvesti mesto Dečaka v zapor — vinkovške policiste z njihovim šefom vred. šef vinkovške policije je namreč policaj-demokrat in steber sedanjega režima v Vinkovcih. .— Daleč smo že, da mora policija zapirati škandale izzivajočo policijo. Žrtev Drave. Dne 11. t. m. ob pol enih popoldne se je kopal v Dravi pri Osjeku vojak artilerist Josip Sterle iz Soša v Slavoniji, star 21 let. Pri kopanju je zašel po neprevidnosti na pregloboko, vrtinec ga je zagrabil in ker je bil slab plavač, je utonil. Drugi dan so ga potegnili mrtvega iz Drave. Poiskus samomora radi nesrečne ljubezni. Dne 9. t. m. si je pognala v glavo kroglo devetnajstletna de-vojka Štefica Beck v Grand hotelu v Osjeku. Strel jej je sicer prodrl lobanjo, a jej ni smrtno nevarno ranil možganov in bo okrevala. Vzrok poskušenega samomora je nesrečna ljubezen. Vinske razstave leta 1922. Vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru je na svoji seji dne 10. t. m. sklenil ,da se udeleži z vini iz svojega območja: 1. pokrajinske obrtne razstave v Mariboru, po možnosti pa tudi 2. vinske razstave v Zagrebu in 3. vinske razstave v Beogradu, ki se nameravate prirediti prihodnjo jesen. Drugega ljubljanskega velesejma se kot tak letos ne udeleži, ker se ni oglasilo zadostno število udeležencev. Vinogradnikom iz ptujskega, ormožkega, celjskega in bizeljskega vinskega okoliša priporoča udeležbo z vini na letošnjih sadnih, oziroma vinskih razstavah v Ptuju, oziroma v Celju. Ob enem je odsek sklenil, zaprositi Kmetijsko družbo v Ljubljani, da da v to svrho odseku na razpolago od ministrstva poljeprivrede i voda v svrho pospeševanja in uprizoritve vinskih razstav. Podporo je razdeliti z ozirom na površino vinogradov. Odsek je med drugim na željo zainteresiranih krogov sklenil tudi, da se označbo «savsko-sotelski vinski okoliš«, opusti, v rabo pa slopi označba «Bizeljska vina« za vina, ki se pridelajo v sevniškem, kozjanskem in brežiškem okraju. Končno se je odsek bavit s težkočami pri izvozu naših vin ter sklenil ponovno podvzeti tozadevno potrebne korake, posebno glede pospeševanja izvoza naših vin v Avstrijo pri predstojećih trgovskih pogajanjih med Jugoslavijo in Avstrijo. — Vedno rastoči pridelovalni stroški, zmiraj višji davki ter vinska konkurenca posameznih vinorodnih pokrajin v lastni državi, popolno mrtvilo na vinskem trgu, ker ni izvoza, ogrožajo obstoj našega vinogradništva. Potrebno je torej, da storimo vse, kar bi zamoglo istemu koristiti. K temu pa moramo prištevati tudi vinske razstave v svrho reklame za naša vina. Pozivlje se torej vinogradnike že sedaj da se prijavijo za udeležbo in gredo odseku pri njegovih stremljenjih na roko, ga vsestransko podpirajo, da bode uspeh namenjenih razstav tem bolji. Natančneja navodila glede udeležbe na posameznih vinskih razstavah slede. Ljubljanski velesejem se bo letos vršil v dobi od 2. do 11. septembra. Udeleženci imajo polovično vožnjo po železnici, ako si bodo pravočasno poskrbeli legitimacije. — Tudi je carine prost uvoz in izvoz predmetov iz inozemstva, ki so namenjeni za ljubljanski velesejem. Natančneja pojasnila daje «Urad ljubljanskega velesejma« v Ljubljani, Gosposvetska cesta. Trgovski odnošaji med našo državo in Švico. — Naš izvoz v Švico se je lani zvišal od 25 na 47 milijo--nov frankov dočim se je uvoz iz Švice v Jugoslavijo znižal od osem na pet odstotkov milijonov frankov. Iz Maribora. Matura na mariborskem moškem državnem učiteljišču se je začela danes 16. t. m. K maturi se je priglasilo 54 kandidatov in kandidatinj. Iz Ljubljane je prišel nadzirat in vodit zrelostni izpit višji šolski nadzornik Bezjak. Mariborski «Köpenik«, ki je, kakor znano, pod krinko policijskega komisarja «inšpiciral« po noči neki hotel, taji sedaj svoje ponočno delo na vse pretege. Mariborski listi so ga iz neke precej neumestne diskretnosti prikrili pod imenom «znani Mariborčan«, nam se pa zdi tako prikrivanje popolnoma nepotrebno in za to beležimo, da je to igralec mariborskega gledališča Grom! če se že vsako pogreško kakega siromaka -tako na veliko razbobna, naj se še takih gospodov ne prikriva, da ne bodo SVojih avantur smatrali za posebno «nobel« šalo. Batinaši med mariborskimi oficirji. Malo pozno smo zvedeli, da so se tudi med oficirje mariborske garnizije usidrale batinaške manire. Za binkoštne praznike sta namreč dva naša «osvoboditelja« do črnili ma-rog in peg prebatinila mariborskega poštnega uradnika Dvoršaka na potu med gostilno Balon in mestom. — Ubogi uradnik bi rad batinaša tožil, a ga zavračajo, kaj boš, saj oficirja moraš tožiti pri vojaškem sodišču in tamkaj bo dobil za svoje junaštvo mesto kazni vsaj pohvalo, če (že ne odlikovanja. Napram oficirskim batinam je človek celo v Mariboru brez zaščite. Neko dozdevno umobolno dekle imenom Marija Novak (?) je bilo dne 14. t. m. popoldan ustavljeno na državnem mostu od tukajšnje policije in oddano v nadaljno oskrbo Drž. dečji stanici v Strossmajerjevi ulici 26. Dekle, ki je • staro kakih 14 let pravi, kolikor se da posneti iz njenega nerazločnega izgovora, da šo jo spodili starši od hiše, ji dali s seboj nekaj stare obleke, jo pripeljali v mesto in jo tu pustili usodi. Otrok, ki ni normalno duševno razvit je sloke postave, svitlih las in povprašuje vedno po neki deklici, menda sestri, ter pravi, da so starši viničarji menda pri Z gor. Sv. Kungoti ali Sv. Marjeti ob Pesnici, dozdevno pri posestniku Wiesthalerju. Osebe ali oblasti, ki bi kaj vedele od kod bi bil ta otrok se naprošajo, da to takoj javijo vodstvu dečje stanice v Mariboru ali pa naj-bližjn oblasti. Brezsrčne starše bi bilo treba najstrožje kaznovati. Skioptični večer Odseka amaterfotografov S. P. D. se vrši v četrtek, dne 22. junija, ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Na podlagi krasnih slik znanega turista-amaterja gospoda Badiura iz Ljubljane prehodili bomo v zimskem in letnem času naše krasne Savinjske. Alpe od Kamniške Bistrice do Stiške vasi, od Krvavca do Storžiča, od Skute do Kompolele. Krasne so tudi ,slike Aljaževega stolpa in Kredarice v kraljestvu Triglava, seveda Karavanke s Stolom in Begunjščico ne bodo zaostajale. Ta večer ima poučni in propagandni namen in je vstopnine prost. Slučajni prispevki za kritje stroškov se bodo z zahvalo sprejeli. Odsek vabi vse svoje in člane S. P. D., kakor tudi prijatelje planinstva na ta večer. Osebni vlaki do Ruš odnosno Bistrice. Vsak dan, tedaj tudi ob nedeljah in praznikih vozi od Maribora gl. kol. do Ruš in nazaj, toda samo do kor. kolodvora, takozvani personalni vlak, ki sprejema do preklica in po razpoložljivosti prostora tudi potnike z navadnimi, civilnimi vozovnicami III. razreda. Odhod iz glavnega kolodvora ob 16 uri 40 min., s koroškega ob 17 uri 5 min., prihod v Ruše ob 17. uri 25 min., odhod iz Ruš ob 17 uri 30 min., prihod v Maribor, kor. kolodvor ob 17. uri 48 min,, kjer morajo civilni potniki izstopiti. Ta vlak je pripraven posebno za izletnike in turiste; ustavlja se tudi v Limbušu in Bistrici. — Razun tega vlaka vozi, toda samo ob delavnikih, med Mariborom kor. kolodvor in Bistrico jutranji personalni vlak, ki do preklica tudi sprejema civilne potnike in vozi s kor. kolodvora ob 6. uri 10 min., pride v Bistrico ob 10 uri 22 min., odpelje od tod ob 6 uri 27 min., in prispe v Maribor, kor .kolodvor ob 6. uri 41 min. LISTEK. Gladiatorji. Druga knjiga. — Anteros. (113. nadaljevanje.) »To so duhovi«, je šepnil, »gozdni duhovi, ker sva stopila na njihovo posest! Najsi bodo dobri ali slabi, branila se jim bova do skrajnosti. Žrtvovali bi naju svoji maščevalnosti, če bi kazala le najmanjše znamenje strahiil« Ponosna je bila na njegov pogum celo sedaj, — četudi je govorila iz njega zmota njegove poganske domovine. In sladko je bilo zanjo, da mora iz njenih usten slišati resnico o tem in o onem svetu. »To niso duhovi!« mu je odgovorila. »To so kristjani, ki nesejo k pogrebu svojega umrlega sobrata ali pa svojo sestrico, -t- Eska, varna sva pri njih in pokazali nam bodo, kod prideva neopažena domov!« »Kristjani —?« je zamišljeno vprašal. «In midva sva tudi kristjana, ali ne? Želel bi si, da so oboroženi. Dvajset dobrih mečev, pa ti zagotovim, da te pripeljem neovirano od enega konca Rima do drugega! Ampak tile, se bojim, so sami duhovni! — In legije divjajo po celem mestu!« _ ..... Mlad je še moj učenec, je premišljevala ljubeča učiteljica, in mnogo si bo moral še skusiti, marsikak udarec prenesti, preden bo namesto prevelikega zaupanja na lastno moč vzklilo v tem pogumnem srcu zaupanje na Boga ih vdanost v Njegovo sveto voljo. Toda pogumno srce ni slaba podlaga za vemo srce, se je tolažila. Zapustila sta svoj skriti prostor in pohitela ca kristjani. Na samotrtem prostoru, kjer je bilo drevje najbolj gosto in je bila v vročih popoldnevih senca najlepša, tam se je ustavil sprevod. — Grobokop je delal jamo in lopata za lopato se je dvigala polna prsti iz nje. Polglasno je donela žalna pesem «Kyrie eleison«, sedaj tiho kakor zadušen jok, pa spet dvigajoč se kakor pritajeno zmagoslavno veselje. In tu, koder so lenarili Mecen in njegovi poetje in prijatelji z vencem cvetja na glavi in čašo vina v roki ob vročih poletnih dnevih, razpravljali v brezkončnih, brezplodnih razpravah o življenju in o smrti, o telesu in o duši, o tem in onem življenju, zasmehovali Pitagoro, pobijali Platona. in Sokrata in druge poganske modrijane — tu bi naj bilo mrtvo truplo kristjana položeno ponižno in zaupno v zemljo k počitku, njegova duša pa je že gledala in spoznavala večne resnice, za katere je živel, trpel in umrl, resnice, ki bi zanje bili poganski pesniki in modroslovci dali svoje biserne čaše in vence, zaklade m kraljestva in ves svet, — samo da bi imeli vero in zaupanje isti usodni trenutek, ko vse krog človeka gineva in propada v mrak in ničnost, kako da bi nikoli ne bilo resnično, in ko ostaja le ena resnica, ki iz nje ni izhoda . Židinja in njen tovariš sta čakala nekaj korakov v stran, dokler ni bil grob izkopan. Zadnjo prst je vrgla lopata iz jame. Slovesno m molče so kristjani obstopili odprti grob, nežno in rahlo so položili truplo k počitku in njihovi obrazi so sijali v otožnem veselju, saj so vedeli, da je za tega popotnika končano tužno zemeljsko potovanje in da je v svoji domo- Vim Dve žalujoči osebi, vsekakor najbiižnja sorodnika, sta pristopili, h grobu. Ena je bila ženska, v cvetu svoje lepote,druga močen, bojevit moški srednje starosti. Ženino lice je bilo obrnjeno k nebu, zamišljeno v molitev. Ni mislila na zemeljske ostanke, ki so jih izro- čili materi zemlji, njene oči so gledale v luči svete vere dušo otrokovo, ki mu je bilo nebo odprto in večna slava zagotovljena —. Na moževem obrazu pa je bila brati bolečina človeka, ki je preslab, da bi nosil gorje, pa premočen, da bi jokal. V tužni zamišljenosti je gledal, kako je padala prst na drago, ljubljeno truplo in pokrivala, kar mu je bilo tako ljubo na zemlji. In ko je izginilo truplo pod prstjo, je s praznimi očmi pogledal po okolustoječih, krčevito sklenil roke in mrmral: »Težko je, nositi to breme! Strašno težko je reči: Zgodi se Tvoja volja —!« In pomislil je na prazni prostor doma — in si zakril lice in zajokal —. Mlado hčerko, na pragu dekliških let, mu je Bog poklical k sebi, — nepričakovano, nagloma, — ponos in cvet in ljubljenko očetove hiše. Dobra je bila in pridna in verna, in vsakikrat, ko mu je stopil pred oči obraz Ijubienè-ga otroka, ga je zabolelo pri srcu, hladno in ostro, kakor bi ga kdo z nožem sunil —. Grob se je zaprl in kristjani so se zbrali k molitvi. Mariamna je prijela‘Esko za roko, stopila med nje in se pridružila njihovim molitvam. Čuden in slovesen je bil za barbara ves prizor. Temne postave, klečeče pred nevidnim božanstvom, divjina, razvaline in zapuščenost naokrog, nad njimi žareči požar na polnočnem nebu, klici besnih borilcev na ulici —-in ob njegovi strani dekle, ki jo je tako zelo ljubili in ki bi jo bil skoraj za vedno izgubil —. Pokleknil je, da se tudi on zahvali. Kratko, pa goreče so molili. In niso pozabili na mo-litev, ki jim jo je dal njihov Učenik, — na »Oče naš«. 1 Ko so vstali od molitve, je stopil eden izmed njih ! h grobu in dal znamenje z roko, da hoče govoriti. (Dalje prihodnjič.) Naznanilo cenjenemu občinstvu! Vsled preureditve svoje trgovine prodajam 'od danes naprej 20 odšlo pod dnevno ceno. Gospodje trgovci dobe še znaten popust. Za obilen obisk se priporoča 3—7 253 Martin Stadler, trgovina z mešanim blagom na drobno! Maritl&r, Vetrliliska utica 25. na debelo! Nazr anilo. Naznanjam cenjenemu občinstvu, da ostane radi prezidave in povečanja, trgovina en mesec zaprta. Ker se v svrho cenejšega nakupa jesenskega in zimskega blaga odpeljem sam v tovarne, bom potem v stanu svoje 'cenj. odjemalce kar najcenejše postreči z najboljšim jesenskim in zimskim blagom. . Se priporoča v manufakturna in modna trgovina, Maribor, Glavni trs 16. Dobra žena in mati ima vedno nekoliko steklenic lekarnarja Fellera prijetno dišečega «Elsafluida« pri Mii. Dobro služi za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za usta, kožo in glavo. Mnogo močnejši, izdatnejši in delujoči kakor francosko žganje. 3 dvojnate steklenice ali 1 specijalno steklenico skupa z zamotom in poštnino za 72 K pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja, Elzatrg št. 329, Hrvatsko, be Med.iml¥.dr.LudovikNo¥ak Razlagova ulica 25, (blizu gl. kolodvora) órdinira od* pol 12. do 1. ure in od 2. do 3. ure. Ob nedeljah in praznikih od 10. do 11. ure. 3—3 245 —~—r»-r . 1 , ; . GALANTERIJO DROBNARIJO Tamonia se lepo stanovanje fcOIlIClIjG 2 sobi, kuhinja in j vrt v Šoštanju, z stanovanjem v Mariboru. E. K., Strossmayer-jeva ulica 11, Maribor. 263 PARFUMERIJO PLETARSKE IZDELKE IN DRUGO llronbft z dobrimi spričevali UlClIKU in poštene rodbine se sprejme v trgovini mešanega blaga Vračko, St. Ilj v Slov. goricah. 3—4 257 PRIPOROČATA SUHE GOBE, NA DROBNO : NA DEBELO brinjevo olje, lipovo cvetje in celjske pridelke plača najbolje SIRC-R ANT,Klani BALOH & ROSINA MARIBOR, GRAJSKI TRG ŠTEV. 3. 3-101* 18 tel. inter, št. 9 in rudi po najnižjih cenah slad kor, kavo, iiž, olje i. t. d. 2-5 257 ffi LIS» vsakovrstni, rezan in v hlodih kupuje v vsakih množinah po dnevnih cenah »Lesna in kovinarska zadruga v Strnišču pri Ptuju«. Istotam se kupi dobro ohranjen kovaški meb. 26' AA AAAAAAAAAd AAAd A4 AA LIYAKWA za zvonove in kovine, poprej [1.2. 188 DENZELA SINOVI, MARIBOR Kopališka ulica 9, je zCpet v obratu. — CERKVENE ZVONOVE. — Izdeluje surove litve v vseh kovinah in zlitvinah (bron, medenina, aluminij i.t.d.) — UMETNA LIVARNA reliefi, cerkveni svetilniki. — Vsa oprema za žgainice, kletarstva, pivovarne, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Popravljalnica za brizgalne i.t.d. — — inž. 1. & H. Böbl, prodajalec se sprejme v veliko mamtfekturno trgovine Ponudbe poštni predal št. 59, j 262 Ljubljana. 2—2 MATIJA LAH Maribor, na Glavnem trgu Ml prodaja trapistovski sir, vsakovrstno južno sadje in novo čebulo. ••MNtHtNMNMMMtOMNM« I Naznanile I | © P, n. občinstvu vljudno naznanjam, da opustim z današnjim dnem w ||l restavracijo „Hotela Union“ v Mariboru in prevzamem #1 S 15. t. m. kolodvorsko restavracijo na državnem kolo- § • : : I dvoru v Zagrebu. J Zahvaljujem se tem potom vsem cenjenim gostom ter se pri even- ^ ® tuelnem posetu Zagreba^najtopleje priporočam Jr' g Sjrr __ " : C. R. Tratnik. J Ieaaoaee®«faeaaeaa®aeaea^»eaaa* Naznanilo I Naznanjam, da sem otvoril v Mariboru, Slovenska ulica it. 16 S'nove mfekuno = kjer se dobi vedno dobro mleko za otroke in drugi mlečni izdelki po zmerni ceni. Cenjenim odjemalcem se priporoča 1—2 254 Jos. Golob* BAKREÜE KOTI E po 40 in 60 litrov vsebine, solidno izdelane, ima v zalogi Metaiokemika d. d. Zagreb Strossmayerora ulica št 6. Zahtevajte ponudbe! 4-6 4jt Zadružna gospodarska banka d. d. == Podružnica v Mariboru. e== Začasno: Koroška cesta 1/1. — Telefon 311. — Brzojavi: Gcspobanka. Centrala: Ljubljana. Podružnice: Djakovo, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled. Interesna skupnost z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital in rezerve skupno z afiiijacijami čez K 50.000.000*—. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. ta založnik: Koezocsij «Straža.« Odgovorni uradnik: Vlado Pušenjak. KM Cirilova tiskare a s BÄR«,,.