Nove knjige Mihael BRENČIČ, 2019: Ljubljanska geološka šola: zgodovina poučevanja geologije na Univerzi v Ljubljani. UL, NTF , Ljubljana: 318 str. GEOLOGIJA 63/2, 333-334, Ljubljana 2020 Stoletnica Univerze v Ljubljani, ki jo slavimo v letu 2019/20, je odlična priložnost, da se v zgo - dovino delovanja ozrejo tudi posamezne stroke. To vsekakor velja tudi za geologijo, saj so se geo- loške vsebine na ljubljanski univerzi predavale od samega začetka dalje. Oddelek za geologijo se zato upravičeno prišteva med ustanovitelje lju- bljanske univerze. Avtor knjige Ljubljanska geološka šola, s podnaslovom Zgodovina poučevanja geologije na ljubljanski univerzi, izr. prof. dr. Mihael Brenčič, dipl. inž. geol., se je lotil zahtevne naloge. Zah- tevne predvsem zato, ker do danes takšnega pre - gleda nismo imeli niti za krajše časovno obdobje. Veliko arhivskega materiala, ki bi omogočil bolj- ši vpogled, je neobstoječega ali neznanega. Av- tor je moral v različnih arhivih in virih poiskati ustrezne informacije, jih preveriti in povezati v smiselno celoto. Dela ni usmeril le strogo v zgo- dovino Oddelka za geologijo, temveč je poiskal širši zgodovinski kontekst prisotnosti geološke stroke v pedagoškem procesu na različnih sto- pnjah, različnih inštitucijah in za potrebe različ- nih strok. Delo, ki obsega kar 318 strani, je razdeljeno v devet vsebinskih poglavij, z več podpoglavji. V Uvodu avtor pojasni izhodišča in namen dela. V prvem poglavju, Razvoj poučevanja geologije v Sloveniji, se dotakne tako učbenikov ko t pouka geologije v splošnih in specializiranih šolah. Iz- redno pomembni sta poglavji Razvoj Univerze v Ljubljani in Razvoj matičnih fakultet študija geologije. Geologija se je prvotno namreč pou- čevala na dveh različnih fakultetah – Filozofski in Tehniški. Šele leta 1960 se je študij združil na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo in po njenem razpadu ostal na Naravoslovnotehniški fakulteti. Sedanja NTF je predstavljena z vsemi svojimi sestavnimi deli, kar je zagotovo pomem- ben zapis tudi za ostale oddelke, ki delujejo na fakulteti. V nadaljevanju se avtor osredotoči na Organizacijski razvoj Oddelek za geologijo. Poleg organizacijske sheme je še posebej zanimiv vpo- gled v strokovno-raziskovalno delo, ki je poteka- lo v okviru Ištituta ze geologijo. Lepo je osvetljen razvoj in pomen zbirk, ki so nastale in se dopol- njevale od začetkov do danes, ko so združene v skupnih prostorih v stavbi Montanistike in pred- stavljajo neprecenljivo dediščino in nepogrešljiv učni pripomoček. Sledi poglavje, namenjeno pregledu in Razvo- ju študijskega programa geologije. Avtor ne poda le dejstev, ampak skuša osvetliti razmere in raz- loge, ki so do sprememb študijskih programov privedle. Dotakne se tudi splošnih predmetov, ki so osnova za nadgradnjo geološkega znanja, ter matičnosti, ki je danes kar preveč zanemarjena. Izredno zanimiva je predstavitev študija v luči statističnih podatkov, ki so hkrati odsev razvoja in delovanja celotne družbe. Pomemben del vsa- kega študija so tudi Obštudijske dejavnosti, ki združujejo študente in profesorje tudi v bolj ne- for malnih okoliščinah. Tako so predstavljena štu - dentska gibanja, Skok čez kožo, Slovensko geolo- ško društvo in ogranizacije študentov geologije. Mihael Brenčič Ljubljanska geološka šola Zgodovina poučevanja geologije na Univerzi v Ljubljani V poglavju Življenjepisi je avtor predstavil vse učitelje, ki so na ljubljanski univerzi poučevali geologijo. Pri tem je zaradi objektivnosti zapisa opisal le tiste, ki sodijo v zgodovinski čas. Kljub temu je seznam dolg kar 23 imen, od prvega re- dnega predavatelja, prof. dr. Karla Hinterlech- nerja, do zadnjega, akad. prof. dr. Maria Pleni- čarja. Med njimi je kar nekaj tujcev, predvsem iz ruskega govornega območja in iz sosednjih slo- vanskih republik, ter dve profesorici. Delo zaključujejo poglavja Sklep, Zahvale in Opombe, kjer avtor na kratko povzame razvoj in pomen poučevanja geologije v Sloveniji, se zah- vali vsem, ki so tako ali drugače pomagali pri delu ter navede opombe, na katere se je v besedilu skliceval. Uvod v spisek uporabljene literature so po- jasnila glede metodologije iskanja, navajanja in preverjanja virov. Iz obsežnega seznama in ra- znolikosti virov je razvidno, kako temeljito in obširno delo je Mihael Brenčič opravil. Brez nje - govega nagnjenja do zgodovine in raziskovalne žilice, delo zagotovo ne bi bilo tako dobro uteme- ljeno. Delo zaključujeta Imensko kazalo in kra- tek povzetek v angleškem jeziku, ki tudi tujemu bralcu omogoči vsaj delen vpogled v zgodovino razvoja slovenske geološke šole. Posebna pope- stritev knjige je slikovno gradivo, ki bi brez te publikacije še vedno ostalo raztreseno, in morda tudi izgubljeno, po najrazličnejših kotih in pre- dalih. Pričujoča knjiga ni le zbirni dokument zgodo- vine poučevanja geologije, temveč je po zaslugi lepega jezika in spretnega izražanja avtorja, tudi prijetno branje za vse, tudi tiste, ki niso nepos- redno povezani z geologijo ali univerzo v Ljublja - ni. Odkriva nam zanimivo in pomembno dedišči- no, ki tako ne bo utonila v pozabo. Nina Zupančič 334