284. številka. Ljubljana, viorek 10. decembra. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. lakaja vsak dan, isvasmei ^^.teijte* is aoo^c po prasniom, ter vel}* po polti prejeman s» ivitro-ogatike deiole tu celo leto 16 gld., »a pui leta B gU, m eetrt teta 4 *ld. — Za A-J ab ija ..«* i.-e* pošiljanj* na dom sa celo loto 18 gld., ca ftetrt leta 3 gld. 30 kr., ta en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. *a mesec. 80 kr. sa četrt teta, — Za taje deiele toliko 7eč, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode odi tel je na ljudskih šolah in ma dijake velja iniitut eena in sicer Ka Ljubljano za lefcrt leta S gld. 60 kr., po polti prejeman ca četrt lota 3 gld. — Za oznanila se placaje od četinatopne petit-vrate 6 kr., de ae osumilo enkrat tiska, 6 kr., le se dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se isvole frankirati. Rokopisi se ne vračajo. — Uredniitvo je v Ljnbljani v Frane Kohnanovej hiši l\ 3 »gledališka atolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativna te v „Narodni tiakami" v Kolmanovej hiši. Obletnica padle Plovne. Denes 10. decembra je ravno jedno leto preteklo, kar je padla Plevna. Ta dan je lani VBe Slavjanstvo od Volge do Adrlje nekako instinktivno radostno praznovalo kot velik kip, v katerem se je kolo osode Slovanstva odločno na bolje obračati začelo; zatorej Be ga smemo tudi denea domišljati z radostjo in veselim spominom. Zmaga plevenska nij bila le ruska, bila je vseslavjanaka zmaga, torej tudi naša, in morda še važnejša za nas druge Slovane, nego Sa same Ruse. To najbolj čutimo, če pomislimo, kaj bi it Slavjanstva bilo, — VBaj za precej časa, — ko bi ae bila Plevna vzdržala, ko bi bili Buai premagani in prisiljeni vztnakniti bo. Ravno Javni mej vojsko amo najbolj videli, slišali in tetili mi Slo vanje, koliko sovražnikov in kako zagrizene protivnike imamo. Ko bi bil prvi Slovan, Rus, padel, kako silen in ne nosen bi bil potem pritisk na naa man,Se in bolj izpostavljene druge dele Slovanstva! In dalje, kako strašno bi se bil polotil nas Vseh v teškej tej našej borbi za narodno idejo obup; kako bi bila apatija naše bojev »iške vrste reoke naredila, sovražnike pa bi bil baš strah pred Slovanstvom, ki so ga mej vojsko imeli, ohrabril in izpodbodel k še huj lomu tlačenju vsega slovanskega! Kdor je pričakoval, da bode po ruskej smagi mahoma in precej za nas zlata doba napočila, ta se ve da se je zmotil. De-nos še nijsnio vidno dosti na boljem, nego lani, vendar smo v istini vendar na boljem. Podloge slovanske bodočnosti so ustvarjene, ~ Mat ©k* Karanfilj 8 pesnikovega groba. Spisal A. Še no a, prevel Janee Nagi i S. (Daljo.) — „Recite mi zdaj, je-li prav, kar de lam?" vpraša naju Nežica črez nekoliko časa. — „Tudi dično je," rečem, „blagoslov ■jen vnuki grob, ki ima takega aDgelja varha, in srečen Blavni pesnik, da zlato seme njegove poezije cvete tako lepo v vašem srcu." — „Nežica", skoči Albert na noge, „ti si t resnici zlata vredua. — «Grlej, glej," nasmehne se Neža, „zdaj sem zlato, dragi Albert, }a prej V Rečem ti, da nijsem ni srebro, ni zlato, ni drago kamenje, nego Neža, je li si Bul, ' Neža, ki ima pravo, zdravo srce. A zdaj se vrnimo, čas je uže, tetka bi se mogla razsrditi. Čakajte" — postoji malo — „tu imate spomin s pesnikovega groba. Hočete-li?" — „Prosim vas lepo." in velik hrup in nemir naših protivnikov te dni v Pe:ti kaže le, kako silen vpljiv se dela iz lanskih dogodkov. Treba je le v poštev jemati, da vzgoja narodov in dozorenje idej naravno Še počasneje napreduje, nego itak uže dolgotrajna odgoja posameznega človeka. V zgodovini narodov jedno leto malo pomenja. Nepokoj in duševni nemir bb je polastil naših protivnikov: boje se pred prihodnjostjo. A mi Brno se umirili, mi Brno postali zavestni, /aupni v bodočnost, in mirno delamo lehko dalje za svoj ciij, ne brigajoči se ni za to, če smo tu in tam še za zdaj v kakovej umetne j manjšini. Čas dela za nas, to vemo, in da to vemo, zahvaliti se imamo ruskim zmagam, katere reprezentuje nekako s skupnim imenom: Plevna! Is llusfje 1. dtc. [Izv. dop.] Naš minister narodne prosvete grof D. A. Tolstoj dobil je od francoske vlade ime „officier del instruction publique de France" s posebnim znakom za to o 1 likovanje. Naš car mu je dozvolil sprejeti ime in nositi znak njegov. Kakor je vam samim znano, daje se ta odlika v Franciji samo oaim, koji so na poprišči narodnega izobraževanja posebno odličili se. Torej tudi v tem slučaji moramo to odlikovanje razumeti tako, da je ruski oddel ministerstva narodnega obrazovanja na pariškej Bvetovnej razstavi francoske) vladi, in tudi razstavnej komisiji posebno dopadal in imponiral, da je fran coska vlada, ali tamošnje ministerstvo narodne prosvete hotelo pokazati to svojo radost nad napredujočo Rusijo s tem, da je počastilo se znakom odličja onega, koji vodi narodno obra- Dekle pristopi k grobu, razmakne z roko grmovje, tet vtrga velik, lep karanfil), ki se je divno žaril v svojej rudečiui. — „Tukaj imate karanfilj," reče podavši mi cvet, „veru,te, da mi je žal, da sem ga vtrgala, kajti te rožice ko da so mi bratje in sestrice. No, ali vam naj bo. Čuvajte ga, »pominjali Be bodete vsaj črez dolgo let Pre-širnovega groba Ne bojte se. Svet pravi, da nij dobro trgati rožice ua grobu. Juz zmirom mislim, da koren vsake rožice sega do pokojnikovega Brca, da je to brce tudi po smrti živo. A kuko bi nam mogla škoditi tako skromna, dišeča rožica, ki je vzrastla iz dobrega plemenitega srca?" — „Hvala vam Nežica, Čuval ga bodem, dokler bodem ž v." — „A meni uČV" vpraša razžaljen Albert. — „Jeli si to tudi zaslužil," nasmehne se dekle izpod očesa, „tukaj neicveto gospodski tulipani in georgine, tu cvete samo rožica in karu n lil j — samo slovenske rožice." — aNeža!" namrgodi se Albert. zovanje v svetej Rusiji uže celih 12 let. — Poglejmo nekoliko podrobneje, kaj je izpostavilo naše ministarstvo narodne prosvete na pariškej svetovnej razstavi. Kakor poročajo „St. P. Ved.u, oddel našega ministra narodne prosvete, bil je jako skrbno sestavljen. Njegov plan je bil napravljen premodro. Razstavljeni predmeti nijso kazali samo zgodovine izobrazovanja v Rusiji, oni so predočevali tudi sedanji položaj naših učnih zavodov. V sistematičnem redu in Btrogej doslednosti predstavljeni so bili Evropi ustavi vseh učnih zavodov Rusije, višjih sred-niih in nižjih; ravno tako učne knjige po vseh predmetih in strokah znanja, katere so vpeljane v raznih Šolah, in celo fasade in plani šolskih poslopij. Pa ker sami „ustavi" in programi Še nič ne dokazujejo o dobrem ali slabem prepodavanji v učnih zavodih in o sili ali kolikosti znanja učencev, predstavilo je rusko ministrstvo tudi pismeno naloge učencev gimnazij in realnih učilišc. Izvirno bo bili razstavljeni zvezki pismenih nalog iz grškega in latinskega jezika, im matematike, g ometrije trigonometrije učencev sledečih gimnazij: I. II. i III. ptterbur-ske, carskoselske, pavlovske, pskovske, uovgo-rodske, vologoške, petrozavodske, arhangelj-ske, H. moskovske, vladimirske, rjazanake, k a luž s k e, Bulske, kostromske, jaroslavske, smolenske, orlovske, poltavske, I i II kijevske, černigovske, novgorodske-severske, Kamenec-podoljske, žitomirske, nemirovske, nežinske, in aleksandrovskega nižegorskega instituta; sledečih realk: I i II peterburške, harkovske, kur.-ke, šumske, kijevske, kremenčugske, belo-stokske, pin.ke, pskovske, belorecske in ode- — „Dajte še njemu, dajte," poprosim jo, „verujte, zaslužil je.H — nNaj mu bode, da mu ne bode Žal. Na, drži!" poda mu Nežica druiri karanfilj, „da ne bodeš jokal. Nijsi ga ravno popolnem zaslužil. Ali da se mi ne boš več posmehoval Slovencem, ker kaj si ti nego Slovenec. Čuvaj mi karuntilj, ne zavrzi ga. Vprašala te bom za raiun," pridoda Nežica, vzdignivši preteče prstrč. — „Ne boj se Nežica," odvrne ganjen Albert, „od tebe sein ne naučil, da sem Slovenec, in -veruj mi, to bodem tudi ostal, dokler bode duša v meni. Da, pobratim," obrne se mladič k meni, stisuivši mi roko, „na tem svetem mestu, pri tem slavnem grobu se zakliujava, ti Hrvat, jaz Slovenec, da ostaneva verna sinova svojega plemena." — „Da, Albert, zaklinjava se, da naju nobedna moč ne odtrga od našega Btebla, da bodeva z njim delila vse tuge, zanj se borila celo življenje; da bodeva dvigala z drugimi pošteuiaki domovino iz robskega prahu. Nič naju od tega ne odvrne; postati hočeva če- Ike; zatim priposlane so bile naloge po raz-1 ali, ali privatirajo do VIII. ki. gimnazije, a nih družin predmetih, Crteži in učni plani j potem delajo maturo v gimnaziji. Realnih uči gimnazij in realk, katere so pri nas večjidel eedmoklasne. Skrbno so dalje opazovali ustave in programe naših ženskih gimnazij in pismene naloge ene iz moskovskih ženskih gimnazij. Razen tega so razstavljena bila vsa izdanja ministerstva ruske narodne prosvete po zakonodajstvu in računovodstvu, zitim iz danja „Bvetega sinoda", imperatorske publične biblioteke, obščestva sv. Hur-ja v Kazanji, instituta gluhonemih i slepih v Varšavi i. t. d. Cela vrsta kart in grafičnih črtežev, prelepo izpolnenih, popolnjaval je predstavo o položaji učnega dela v Rusiji. Posebno pa je opozorovala gledalce karta učnih zavodov v Rusiji do leta 1866, v katerem je grof D. A. Tolstoj postal mini ster narodne prosvete, in ustanovnih uči lišft potem do tekočega leta. Zapadna Evropa Bi nij mogla misliti, da bi bilo mogoče osnovati v 10 letih ne desetine, ampak stotine tacih učnih zavodov, kakoršni so gimnazije, progimnazije in realke, ter dati jim osobni sostav načelnikov, profesorjev in učiteljev, kateri bi zadostovali zahtevam časa, da bi na ta način ta množina raznih šol začela Živeti svoje, tvrdo življenje. A da je to vendar le mogoče, dokazale bo očito naloge, rešene v raznih krajih Rusije, naloge raznih učencev, razne starosti, razne stroke. Budget našega ministerstva narodne pro svete za letošnje leto bil je 15.071,289 r. ar. Po spravkah storjenih do pariške razstave, imeli smo v začetku letošnje spomladi: 8 uni verz, brez finlandske s finskim in švedskim učnim jezikom, s 5.629 dijakov — 583 filolo-gov in historikov, 622 matematikov, 550 fi/j kov; 1.629 juriBtov; 2.130 medicinarjev in 30 orijentalistov. Univerz s duhovenskimi fakul tetami pri nas nij, a zato imamo še 4 duho venske akademije posebej, to Be ve, da bo vse pravoslavnega, državnega veroispo ve danja. Gimnazij in progimnazij bilo je 195 8 50 701 učenci, razen 53 šestoklasnih duho venskih seminarij s 12.227 učencev. V teh se minarijih je uk skoraj ravno tak, kakor gimnazijah, samo stare jezike nekoliko slabše uče, in grško izgovarjajo po rejhlinski. Iz VI. razreda učenci gredo ali v semenišče ali, če hočejo na univerzo, prestopijo v gimnazijo, liše bilo je 56 z 10.888 učencev, razen 19 ojaških gimnazij. Ženskih gimnazij in progimnazij 223 s 34.878 učenk, razen onih, ki spadajo k IV. odlelu ministerstva dvora. Izglednih šol in učiteljskih seminarij 68 s 4.968 učencev, razen 10 podobnih učilišč, katera pa ne spadajo pod ministerstvo narodne prosvete. Naposlednjič število narodnih šol, katere rastejo kakor gobe, bilo je 25.496 s 1,074.459 šolarjev. Ker ravno o pariškej razstavi govorim, katera se je uže končala, povem vam nekoliko še o drugej, o antropologičnej, koja bo pribodnega leta v Moskvi. Odbor za njo pri dno pripravlja vse, kar bode treba prirediti za njo. Tako na pr. .Mosk. Ved." poročajo, ka je omenjeni odbor nedavno imel zaprto sejo, v katerej je njegov dletar g. Serjugin, pokazal nekoliko prekrasnih izrazov do-potopnih žival; a kot izgledni izraz človeških grup prvobitnih narodov izbral si ie dosta zanimivo in izvirno sceno, ko si črni, tetovirani Avstralijci tešejo ogenj. Isti skulptor izvrši obrazec cele razBtave v velikem merilu ; razstava sama bode v moskovskem maneži, pod Krem jem blizu aleksandrovskega vrta. To poslopje je gromadno, v podobi pravoogelnika, dovelj širokega in jako dolzega. Pri Bredi njegovej na kremljevsko stran je prelepa kapela, kamor po nedeljah bližnja ženska krasota jako rada zahaja k božjej službi. Temu 'se ne boste čudili, če vam povem, da je v maneži vedno mnogo častnikov, zvonečih s svojimi sabljami, da je nekaj korakov proč univerza, torej vse ljud, kateri ima znano magnetično vplj i van je ali silo na podobne stvarice božje, če bi tudi doma za pečkom še tako rade molile „rožen-krančeku. Omenjeno uže zdanje je še znamenito b tem, da negledo na bvojo strašansko daljavo in ne srednjo širjavo nema nobenega stebra znotraj, in človeku, prišed-šemu v sredino velikanske arene nij nič prav dobro pri srcu, dokler Be ne navadi; vsaj meni bo se nekako hlače tresle, da bi se ne ob-ruščilo na me Btropovje. Tukaj torej bode „antro pologičes kaja vystavka" prihodnjega leta. Delila se bode na dva oddela, na učeni z raznimi redkimi kolekcijami in biblij o teko, i na narodni, kamor bode imelo VBtop tudi navadno, samo radovedno ljudstvo. K tej razstavi po vsej Rusiji delajo velike priprave, posebno pa po medicinskih fakultetah in akademijah; pa tudi v zasebnih zdravilnih krogih ne dremajo. —r. V delegacijah j je vprašanje o okupaciji Bosne ali o Ao- rtrassvjevej vnanjej politiki dalje razpravljalo. Sklenilo bo pa na zadnje nij nič, ker llerb-tovci si niti ni j so upali Schanpovega poročila mi glasovanje dati. Iz govora Herbstovega posnemljemo sledeče : Prehajam k evropskemu mandatu. Jas menim, da je ta pravni naslov najnejasnejšf, in naSej monarhiji najnevarnejši, ker ustvarja predBodstvo, katero bi se ne smelo ustvariti. Ono je nejasno; treba nam je omenjati le mnozih prepirov in različnega tolmačenja v tej zadevi od strani vlade ali poslancev, ali postavodajnih tel. Jedenkrat slišimo, da M mandat naslanja na pogodbo, a potem zopet da ne, nadalje čujemo, da je pooblastilo, katero veže in nalaga dolžnosti, a kmalu potem, da mandat daje le pravico, a da dolžnosti j no nalaga. Nejasnost je pak v mejnarodnih zadevah vedno jako nevarna, zato, ker daje onemu, kateremu je na tem, da določenej državi škoduje, povod, da istinito lehko škoduje. A ustvarjen je b tem tudi nevaren predsodek. Naša monarhija naslanja se na zgodovinsko pravo, in dokler se je in bode to v Evropi spoštovalo, toliko časa je ta podlaga trdna; kakor se bode pa novejši čas trudil ustvariti druge podlage evropskemu pravnemu razmerja, potem se pričnejo monarhiji preteče opasnosti. Jedna nevarnost je bil princip narodnostni, kateri je hotel vladar na Seioi vspostaviti za podlago evropskemu pravu, kateremu je pa sledil oni preobrat, ki je njega samega uničil. Zdaj naj se pa ustvari še ta predsodek, da imajo v kongresu zbrane vlasti pravico raspravljati o teritorijnem obstanku katerega druzega. To ie takov predsodek, ki Be da v raznih odnošajih porabiti proti vsakemu po-samnemu, in kateri bi se ne Brnel nikdar podpirati od take konservativne vlasti, kakor je in mora biti Avstro-Ogerska. Dejalo se mi bode, da bo vse vlasti za to glasovale, tudi porta; kolike vrednosti je to glasovanje, O tem se ne more motiti, ako bo bero zapisniki 9 etita domoljuba, a učila bodeva tudi detco svojo, naj bode vrla in čestita. Služila bodeva do groba velikej ideji Slavjanstva." — „Hočeva; priča naj bode Bog na nebu, to divno Blovensko pogorje, slavni pesnik v grobu." — „In ta-le dobra deklo." — „ Amen I" plosk ne deklo z rokama, „tako velja, zdaj sta dobra človeka." Poljubiva Be Albert in jaz, a deklo reče veselo in smejoč se: — „No, ker sta taka poštenjaka, ker mi je denes srce tako veselo, zapečatila bodem tudi jaz to Bvedočanstvo. Do Boga je visoko, do groba globoko — tu nijsem nego jaz. Nij sem kriva, in ne bode mi greh, to bode naj bolje vedel dobri Bog in France Preširen." Potem nagne glavico in poljubivši živo Alberta a potem tudi mene, zarudi do vrha glave, ter ne rekši besedice ukrene jo preko pokopališča domov, a midva za njo. Mej potom zložil sem svoj karanfil j v knjigo mej resirnove pesni. Ko pridemo zopet na „staro pošto", pozdravi nas gospodarica v šali: — „Ste vendar jedenkrat prišli? Sem uže mislila, da ste se kje na potu izgubili. Morali ste vsaj deset litanij izmoliti na grobu." — „Ne bojte Be, tetka,u odvrne Nežica, to bo dobri ljudje. Čisto sta se popravila. Jaz sem ju popolnem izločila." — „E, samo če Bi ti zadovoljna," po-kima gospodarica, potem je vse dobro, ker ti bi uže tako hujša, nego kak „jezični doktor"." Najina zakletva na pesnikovem grobu nama je dušo čisto spreobrnila. Moj prijatelj in jaz bila sva vedreja, veseleja. Ako drevo presadiš v zemljo, ki mu nij ugodna, nekako pobesi veje, a ako ga presadiš zopet v prirojeno zemljo, zazelenelo bo živeje, slobodno dvigalo veje proti nebu. Tako tudi midva, prekrščena mlada slavjanska kri. Moj Albert nij čital več svojih nemških klasikov, dim njegove smodke dvigal se je v sinjih kolo-barih k nebu. Šalil se je, veselil se je. Ali tudi to najino veselje je bilo nekako čudno. V pričujoč nos ti dekleta molčala sva oba kakor mravlje. Kadar sva bila sama, spominjala sva malokedaj njeno ime. Osnovala sva bila orjaške osnove, kojih vam ne bi smel niti pri-povedati. Meni se je prej zmirom motal po glavi stari stolp poleg mesta, mučila, širok rabljev meč, zarujavela sulica, pozlačeno sod-sko žezlo, v obče vsa romantična ropotarija, ki bo hrani v mestnem „arhivu". V mojej glavi porodila bo je strašna romantična pesen o vitezih, coprnicah in se ve da, tudi o ne-srečnej ljubezni. Sedaj je bilo drugače. Romantika izginila mi je črez noč — sedaj sem gledal samo čisto, bistro narav, divni kraj, ta krepki narod. Jaz in Albert živela sva ▼ nekem deliriju, ki je gospodarici dal dosti povoda, da se nama je posmehovala, da naju je pokarala, ter rekla, da Be Neža jako vara, ako misli, da sva izločena, prva bolezen da je sicer minola, ali sedaj da se je pojavila nova, mnogo nevarnejša. (Dalje prih.) berlinskega ugovora. Turčija je za to glasovala, a Bi je prihranila pravico, da bode z Avstrijo direktno in začasno obravnavala. Le tako se je dobilo priznanje od slabe Turške. Pritrjenje onega, o katerega deželah je kongres razpravljal, je ali potrebno, ali ne. Ako je potrebno, potem se tudi pogoj, kateri je pridejal svojemu pritrjenju, mora spoštovati. Ako nij potrebno, in zdi se, da se smatra za nepotrebno, potem je baš oni jako ne varni predsodek ustvarjen, vsled katerega imajo na kongresu zbrane vlasti pravico določevati s tujimi državami. A mandat je tudi v druzem ©žiru težaven. Mandat postoji, kakor pravi tudi porta v Bvojej izjavi, stvarno v pomirjanju Bosne in Hercegovine. Pomirjen je paobseza dvoje : v prvej vrsti zaduženje protivljenja. Da se bode to posrečilo, o tem uže naprej nij dalo dvomiti. Vpraša se le, ali se nij so motili o simpatijah, katere so baje gojili v onih deželah, in ali se nijso vsled tega rabila taka sredstva, katera so življenju naših vojakov bolj kakor je bilo potrebno pretila, in bo se naše finance rabile črez potrebo. Tako Herbst. V večernej seji sta mu odgovarjala potem vojni minister Bvlandt, kateri je z vojaškega stališča dokazoval, da je Avstrija morala Bosno zasesti, če nij hotela s časom Dalmacije izgubiti, in pa ministar vnanjega, A n • drassy. Grof Andrassv je v dolženi obširnem govoru dokazoval, da nij prav za prav nikoli obetal, da Bosne ne bomo okupirali. On le v tej zadevi nij prej nič natančnega mogel po vedati, ker se nij vedelo kako bode vse prišlo, in ali ne bode evropske vojske. sterstva dosežen. Torej Angleži bodo zadovoljni z malim in ne bodo hoteli celega Afganistana zmagati. Kakor se iz Lahora v „Bureau Reuter" poroča, je došel od afganistanskega emira odgovor na angleški ultimatum. Emir naznanja, da Afganistan nij bil nikdar sovražen Angležem, pač pa so ti ščuvali proti njemu. On nij sprejel angleškega noslanca, ker se je bat za svojo neodvisnost. Milo poslanje in le za malo časa uže sprejme zdaj. — Zakaj se torej Angleži vojskujejo? Brez uzroka. V francn*lcei zbornici ie bila 7. t. m. zavržena volitev prejšnjega ministra za vnanje stvari, vojvode Decazesa s 373 glasi proti 50, največja veČina, kar je je še v tej francoskej zbornici kedaj bilo. Dopisi. Politični razgled. Notranje V Ljubljani 9. decembra. Tudi Xagwehčnnje so svoj reservni polk, Leopoldovce, ki se je vrnil 6. t. m. iz Bosne. Blovesno sprejeli s svečanostjo vse skozi narodno, katere so se udeležile tudi prve glave deželne vlade. t)g<*r*k& ponovljeno ministerstvo Ti bzovo ima le dva nova uda, grofa S za pa-ryja (finance) in barona Kemenyja za trgovino, oba bolj konservativne barve. Vsi drugi mi nistri s Tiszom na čelu so stari ostali. V speli te rešitve ogerske ministerske krize bode, da bode Szapary ogerske slabe finance še — slabše naredil. ViifctiiJ«* «1 rž »a ve. Urna gonm čaka, kakor se „Novemu Vremenu" piše, z veliko nestrpljivostjo, kedaj bodo Turki vendar tvrdnjavo Podgorico iz praznili. Ali Turki imajo tam 9000 mož posadke, in se nič ne pripravljajo otiti. Tako imajo Črnogorci dejansko le premirje in ne miru. Ruski knez in upravitelj Mtotgnrije Dondukov Korsakov je te dni v Sofiji govoril deputaciji bolgarske duhovščine: „Moj najmi-lostivejši car Aleksander mi je ukazal, bolgar ekemu narodu njegov najtoplejši pozdrav izročiti. Nj. veličanstvo je želje bolgarskega na roda rado volj no sprejelo in obljubilo, kar je možno storiti, da se izpolnijo. Pričakujte torej, gospoda, za prihodnjost najboljšega. Car in njegova vlada hočeta združenje bolgar ekega naroda in bolgarske zemlje, in to je tudi najtoplejša želja cele Rusije. Vendar je najsvetejša dolžnost carjeva, ta svoj cilj če je le mogoče na mirnem potu, in brez pre livanja krvi doseči. Z Bogom, gospoda, moje dozdanje delovanje naj vam bode porok, da bodem tudi na dalje mislil vedno o vaših pra vičnih željah. < i lede nfya tisk v vojske poročajo „Tim." da kadar Roberts Afgance izpodi iz Kurumske doline, bode glavni namen angleškega mini- fipod MttilOMii 2. decembra [zv. Hop ] Ča je uže še kake postave potrebno, tako bi bila gotovo postava proti pijančevanju, zlasti žgan jurskemu. Ta grda, kužna bolezen .se dan za dnevom bolj širi in voč privržencev dobljava. Nasledki te nijso majhoni pač pa žalibog za nekatero družino preveliki. Ako se kacega posvari, zakaj da toliko pije, da pamet svojo, najlepši dar božji, iz gubi, se dobi navadno odgovor, da vsaj zato pije da se upijani, da vsaj tistokrat na vse skrbi pozabi. Da da, skrbi izgubi ubožec, ali to le za nekoliko časa, nesrečnega stanja si pa zaradi tega nij nič poboljšal, pač nasprotno; glava ga boli, žep je pra/en, dru žina 1 ač na, birič pa pri vratih. Skrbi, katere je bil začasno izpodil iz glave, šiloma ga zopet napadejo, ter začno strašno po butici rojiti. Zastonj je kesanje, zastonj praskanje za ušesom, vse to zapravljenega denarja več nazaj ne privabi. V takej zadregi ves razburjen sam ne zna, kaj, ne kako. Da ga pa žeja tare, to se vendar spomni, „klin je treba izbijati klinom" misli si, ali kaj? Ko je le tema v žepu, „e pa vsaj mi ga bode upal en glažek", s tem se potolaži, ter gre v žganj arijo in prične sinočno pesen; „da capo al fine." In glejte, tako se zapravlja dragi čas, težko pridobljeni denar, delo zastaje, dolgovi se vedno bolj kopičijo, dokler naposled vse premoženje prodajo in tako je dan za dnevom več beračev, klateže v, tatov in druzih nepo trebnih, a čedalje manj dobrih in pridnih go spodarjev ter delavcev. Osobito letos bodo ubogi žganjepivci trpeli, kajti napravilo se je dosti slivovke, ta poslednja bo gotovo še uzrok, da bode kakšen pozabil dihati, ker se je bode preveč nalil. Ti postopači pa tudi k var to ljubijo ter si tudi s tem kratkočasijo, da cele noči igrajo, bodi si v kakšnej beznici, privatnoj hiši ali pa celo v kakem hlevu. Se pa kdo za to kaj zmeni? Nihče! Marsikateri naših podžupanov, niti ne zna, kakšne dolžnosti ga vežejo, žan darji morajo sami od sebe okrog vohati, kar je za te jako sitno, težavno in brezuspešno Ko pa nastane vsled teh pohajačev kak po žar, tedaj se vpije: malomarnost žandarjev je vsega kriva, ti premalo po noči okrog hodijo ter na varnost premalo Čujejo! A zastonj je po toči zvoniti. Sami si pomagajte, kjer smete in morete. Postava proti pijančevanju je neobhodno potrebua. A ta bi morala biti v pravem imenu besede, ne pa samo na papirju, kakoršnih imamo dosti, če ravno bo tudi one v korist človečanstva osnovane a ipak nič ne koristijo ker Be jih strogo ne izpolnjuje. Domače stvari. — (Preširnova beseda v ljubi j a n-kej čitalnici) zadnjo nedeljo večerje bila precej dobro obiskana. Program se je vršil v redu in na občno pohvalo, posebno igra na glasoviru gospodičine Tratnik ove in gospe* eločnikove. Isto tako je iz francoskega poslovenjena veseloigra „Igralka" bila izvrstno zpeljana. Gospa Jeločnikova, katero smo prej uže v najivn*h rolah samo hvaliti priliko imeli, pokazala je včeraj zopet jako odličen talent tudi za resne in tragične uloge. Ljubeznjiva in simpatična predstavijalka druge role, Lo> ize , pak je tudi, da si je bila ta večer prvič" na javnem odru, izvrstno zadostila vsem terjatvam, ki se morejo našim predstavam staviti. Občinstvo jej je to pohvalo in svoje zadovoljstvo tudi s ponavljanimi izjavami izrazilo. Slišali smo od najboljših čitalniških ndov sodbo, da bi to naše društvo obema damama le hvaležno bilo, ako oni dve tudi drugekrati sodelovanja ne odrečeti. — Gg. igralca Kaj-elj in Jeločnik Bta uze „veterana" našega mladega odra in torej znana. — (Miroslav Hubmajer), o katerem smo v poslednjem lista poročali, da je odšel na poziv bolgarskega odbora za vzdrževanje macedonskega vstanka v Sredec (Sofijo), poroča telegrafično, da je v nedeljo popoludne dospel v Bel grad, kljubu zaprekam, ki mu jih je napravliala magjarska policija. — (Občni zbor goriškega pevskega društva „ Slavec") je preložen ns četrtek 12. decembra o 7*12. v prostorih goriške Čitalnice. P. n. gg. društveniki se prav uljudno vabijo, da se v obilnem številu in točno ob naznanjene] uri zborovanja udeleže* tim bolje, ker pride na dnevni red prevrav-nava društvenih pravil, vsled katere bodo dru-štvenikom bremena močno zlajšana. — (Naznanilo in vabilo.) Vsled sklepa odborovega dne 5. dec. 1.1. bode občni zbor goriške čitalnice dne 14. decembra ob uri zvečer z navadnim dnevnim redom. Odbor, ki bo še posebej udom vabila razposlal, pričakuje prav obilne udeležitve. — (Dr. Nikolaj Tonkli,) brat znanega goriškega odvetnika in deželnega poslanca, je odprl v Tolminu svojo pisarnico. — (ObeSenica.) Iz Krope 8. dec. 80 nam piše: Včeraj bo dobili v hrezovškem gozdu pri Kropi neko žensko, ki se je prod štirimi meseci obesila. Bila je uže pod štrikom vkupaj stisnena, ker jej je glava odletela ali odgnila v tem deževji. Iskali 80 jo prej na več krajih, ker je skoraj vse tako sodilo, da bo je obesila, zavoljo tega, ker se je njena sestra lansko leto tudi obesila. Bog zna, kaj ju je k temu gnalo, (če ne blaznost in duševna bolezen,) ker ste bili sicer obe sestri bolj pobožne ženske. — (Nesreča.) Iz Krope se nam piše 6. t. m.: Včeraj zjutraj sta šla iz Zaloš dva brata TonaČeva nek star gaber žagat. Ko ga izpodžagata, (bilo je še pred 7. uro zjutraj in na pol tema) sajame padajoče drevo obadva sina. Starejši je hudo poškodovan, mlajši, 18 let star, bil je pa tako od gabra prijet in pritisnen, da mu je kri iz ust pritekla, in je bil uže črez jedno uro mrtev. Veliko žalost imata oče in mati, ker sta bila unesrečena zares pridna fauta, kar uže to kaze, da sta se tako zgodaj v jutro dela polotevala. — (Iz Gradca) bo nam piše, da je napravilo slovensko literarno zabavno društvo »Triglav" na čast dr. Fr. Pre Širna včeraj 7. dec v dvorani „zum griiaen Anger" — Leonhard-atrasse, veselico. „Slovensko pevsko društvo višjih šol v Gradci" je sodelovalo. Program je bil: 1. Slava Slovencev, zbor — Hajdnh. 2. Slavnostni govor — Zba5nik. 3. Narodu, zbor s tenor in bariton solo, — zložil dr. D Ipavic. 4. Alpenzauber, duet — Umlauf, svirala na citre Šetinec in Sok. 5. Danici, zbor z baritona Bolo — G. Ipavic. 6. Vvod h krstu pri Savici — deklamoval Požar. 7. Domovina, »bor — DUrerer. — (Požari.) Iz slovenske Bi a trice se nam poroča, da je v nedeljo dne 1. t. m. zvečer ob 9. uri pogorela pri banki „Slaviji" zavarovana bajta Josipa Goričana v gorenjej Ložnici. — Sumi se, da se, težko če ne, nij samo užgalo. — (Od sv. Trojice v slovenskih Goricah) piJe nam naročnik našega lista, da je dne 4. t. m. ob jednajstih dopoludne do ta) pogorelo poslopje Matija Rozmana v Odjeku. Ker razen malih treh otrok Rozmanovih nij bilo nikogar doma, bili bi ti kmalu zgoreli, ko bi jih ne bil v trenotku največje nevarnosti bližnji sosed iz zaprte hiše izvlekel. Kako je ogenj nastal, nij znano. Zavarovano je po alopje bilo pri banki „Slaviji". Kazne vesti. * (Kdo je morilec?) V Vesprimu živeč gOBtilnar živel je ee svojo mlado soprogo v večnem prepiru; isto tako sta bo sporekla dne 20. m. m., na kar bo je pa mož v svojo sobo zaprl. Zjutra druzega dne našel je pa tvojega dva meseca starega sinka, ki je pri materi spal, pri njej mrtvega. Soprog dolži sdaj ženo, da je otroka umorila, a žena dolži njega tega zločina. Sodnija bode razsodila, kdo da je kriv. * (Visoka starost.) V Bihaču v «tur-ikej Krajini" živi 135 let stari starček imenom Kara Alija Pavanović, ki je še tako čil, da lehko nese Še jeden cent žita v mlin. Pavanović bojeval je v raznih bojih proti Napoleonu, proti Srbom 1. 1804. Sicer je pa baje V Bosni mnogo ljudij nad sto let starih 8. decembra: Evropa t Endsinan iz Dunaja. — Kan laseh iz Gradca. Pri Hlonm Friedman I« Brna. — 8imon iz Itajhenberga. — Gtdetieh iz Reke. — Toinažttvitz iz iiit'<'■ Zilzer i/. Dunaja. Pri Muliću: Buctiwald iz Dunaja. — Potočnik iz Rogatca. — Fetzner iz Gradca. — llauser, (iUnthnr iz Dunaja. Pri bavHrHkrm dvoru z (Jul ič iz Sežane. — Galti iz Erceg Novi. — Scbmith 1/. Trebiža. Dunajska borza 9 decembra (Izvirno telsgrafiono porodilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . . 61 gld. 25 Enotni dri. dolg v srebra ... 62 „ F.O Zlata renta.........72 „ — 1860 drl. posojilo......112 „50 Akcije narodne banke . ... 784 „ — Kreditne akcijo ..... t . 229 . — kr. London..........116 40 Napol..........9 „ 31 C. kr. cekini . * | . . i . . 6 „ 65 Srebro..........100 „ — Državne marko.......07 .65 als Bestes und Prelswurdlgatcs Die Regenmantel Wa£en. imv, : Urša lirajar, vdova 88 1., vsled ataroBti. Karel S. Till trgorstro a knjigami in papirjem, pod Tratičo it. 2, zaloga vseh potrebnoatij za urade in kupčijstvo ; zaloga navadnega, pisemskegu in zavijalnega papirja. Vse potrebnosti za merjevce (inženirje), slikarje in risarje. Najnovejšo v konfekciji za papir. Zapisovalne in opravilno knjige. Izdeljuiejo se tudi monograuii na pisemski papir, visitne karte in pi-Hemske zavitke._(158—120) IzdatjJj m urudnik Josip Juičič- Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaj a« Politično razmere, ki bo nastalo v celej Evropi, zadele bo tudi Švico: vsled teh razmer so je na stotine delavcev izselilo, tako da jo obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najvekia fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zovane šepne ure bo najboljšo ure celega svota, kojih okrovi so izdelani iz najfinejšega ■rebrnega niklju* so izredno elegantno gravirani in giljoširani, ter so amerikanskega Bistema. Vsled neke vlastne konstrukcije ne more ae Uka ura nikdar pokvariti, pade lehko na tla, »me ae atlenlti, a vendar ura pri tem ni« ne trpi. Proti povzetju, ali vpošiljatvi male svoto, katera je pri vsakej bazi ur zaznamovana, s katero je plačana le pride jun a zlata doublu urna verižica, baržuuasti etui, glavni ključ za ure in delavska plača, dobi vsakdo najfinejše repasirano uro skoraj na polovico suatonj. Vse ure so natanko repasirane, ter garantu)eiuo ma vaako uro pet let. "V dolcusB jjntovi'ifa jumstvu in Mtrogo hoH<1iiomti, provzo-iiiiimo m tem dolžnost | it v no,