NOVAK BLAZ 1553 C.30 ST. CITY Najstarejši ilovenški dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni 12 20 40 NEODVISEN DNEf? volume XXV. — / A L I T Y SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest impEFENSt Slovene Daily in iS® BUY Ohio uWFf SAVINGS Best flf M™™"* Advertising Am Medium MiiiniiMIivimaaa LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, FRIDAYS (PETEK), FEBRUARY 6, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 31 Mrs. Roosevelt bo povabljena, da govori na zborovanju narodnostnih skupin Včera v»v, vJ P°P°l da bi pred-g0v Ko°sevelt potom radia ^ 11 Zborovalcem v Clevelan- Defi ^itivnega datuma za zbo- onane ^ON ZA JAPONCI IN ITALIJANI NA ZAPADNI OBALI agentje so zasegli orožje, razstreliva, radio-aparate in fotografske kamere. Med Poljaki in Nemci ne sme biti nobene skupnosti Nemka v Hamburgu je bila obsojena zaradi svoje u-smiljenosti do Poljaka v 18-mesečno ječo. HOJI ZA SINGAPOR SO SE PRIČELI 5- februarja. rom, nakar so nadaljevali svoj pogon še ponoči. K??®1 topovi k ' ^'ed zas^mmi'stvarrin, ki' stf v toPove, ki so obstre- ' artilerija je danes pri- i>apor ter drug za letajoči japonski e j so bombardirali an-■istajj v singaporskem kreije'vdc)čim so bojna letala UljCe Vala s strojnicami mest- 1 ot» JaponceAi in Itali-Y janom ' ify Cal., 5. februarja, i, a^entje so v prizadevajte v. zatro vsako mo-5 PrireHt0kolonsko akcija> da" '^Ve6^1! P°S°n na lokale in Ja- % i}j jih lastujejo !t>jeo. alijani v bližini tu- \ ^are Island Navy . Uradniki so s pomočjo S hR^blasti aretirali naj- jih dobili vladni agentje tekom hišnih preiskav, so ameriške mornariške signalne zastave, puške, fotogravske kamere in radio - aparati. Agentje so privedli na policijsko postajo šest Japoncev, med njimi eno žensko. Petero izmed šestih je bilo zaposlenih z delom v pralnicah, eden pa je bil po-mivalec posode v neki restavraciji. Že drugi pogon To je bil včeraj že drugi pogon proti sovražnim inozemcem na zapadni obali. Prvi pogon so podvzeli vladni agentje včeraj na Bainbridge Islandu, kjer so aretirali petnajst Japoncev ter jim zaplenili večjo množino o-ijp, armiran naj- rožja in razstreliv. Na tem oto- .^ajst ogek pre(j Veče-'ku živi približno 300 Japoncev. v ~ BERN, Švica, 5. februarja. Kakor poroča "Hamburger Fremdenblatt," je bila neka ženska iz Hamburga obsojena v cŽkemnajs.t,-mesečno ječo, ker je dala pomoč nekemu poljskemu bojnemu .ujetniku. List "Koelriische Zeitung" na-glaša, da se^nora poljske delavca na kmefiyah ločiti od ostalih. Nobena ženska delavka ne sme imeti svoje." sipbe poleg sobe poljskega delavca. "Pod častjo nemške mladenke je, da bi se umivala v istem umivalniku, v katerem se umiva Poljak, ali da bi jedla ob isti mizi, ob kateri je poljski delavec. Poljaki so tu zato, da delajo. Ž njimi se postopa kot z ljudmi; oni dobe obleko in mezdo kakor tudi hrano. To je pa tudi vse in se ne sme tolerirati nobene famiiijarnosti med Poljaki in nemškim ženstvom," pravi list "Koelnische Zeitung". ITALIJAN^ V OČEH NEMČEV LONDON, februarja. — Kaj si misjijo Nemci o kakovosti italijanskega vojaštva in k ako', se norčujejo iz svojih italijanskih zaveznikov, je najfcfilj nazorno razvidno iz člajhka v neki nemški reviji, so jo dobili Angleži pri nemškem vojaštvu v Libiji. V članku, ki nosi naslov ■ "Italijanski vojni komunike in ki ga je ponatisnil "Th|> Daily Express," je rečeno: "Na fronti pri Tobruku je močna italijanska četa napadla nekega angleškega kolesarja ter ga prisilila, da je stopil s kolesa. Po vročem in daljšem boju se je našim vojakom posrečilo, preluknjati pnevmatike njegovega kolesa. Prednje kolo je bilo uničeno, pa tudi zadnje kolo se lahko smatra za razdejano. Vodilna naprava ali "balanca" je v naših rokah, za posest o-grodja pa se vrše še vedno vroči boji." ! V nedeljo popoldne vsi v S. Nar. Dom! Kultura Vstopnice na banket Kot ste že čitali, se bo v nedeljo vršil narodni kongres ob 2. uri popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Vstopnina k shodu je prosta in tudi v dvorani se ne bo pobiralo prispevkov. Kongres do posetiT minister Snoj, ki je dospel iz stare domovine, in ki bo zbrani množici orisal težko-če in potrebe našega trpečega ljudstva onkraj morja. Zvečer se bo v počast ministru Snoju priredilo banket v Hollenden hotelu, in komur dopuščajo razmere, naj bi se ga udeležil. — Vstopnice imamo na prodaj v uradu "Enakopravnosti", in priporoča. se, da si jih nabavite pred večerom banketa. Seja Članstvo društva "Cvetoči Noble", št. 450 S. N. F. J. je vabljeno, da se udeleži redne mesečne seje dne 8. februarja, ob 9:30 uri dopoldne. Seja je važna. :EVanje iz ljud-STVA bii!nSki radio> čigar odda-za Azijo, > iSt^' "da so japon- Mi ;' kl poganski bogovi \ ®tega čistega arijstva." bog nemške mitolo-Jst°veten" japonskemu \0Ca in vetrov." Oba ta ;toip0Va sta "enaka i po zna-io . lmenu" ter tvorita ak-\ Vezo -med obema deže- W°S°Va čuvata nad svo-V L °ma- da ohranita ""eph Za3c' sin Mrs-^ovačič, 1253 Nor- Slovenski radio program V nedeljo popoldne bodo nastopili na slovenskem radio programu, ki bo 194. redni program, sledeči: John Kovačič, Rudolph Koporc, John Sterni-sha in Eddie Siefert. Spremljala ju bosta dr. Wm. Lausche na klavirju in Louis Trebar na harmoniko. Posebna točko na programu bo dr. Wm. Lausche, ki bo podal solo na klavirju. — Torej, obeta se za nedeljo pol ure prijetnega razvedrila. Himen Jutri zjutraj ob 9. uri se bosta poročila Miss Ann Potočnik, hčerka Mrs. Alich, 1234 E. 168 St., in Mr. Tom Kapudia, sin Mr. in Mrs. Kapudia iz 20371 Lindberg Ave. Mlademu paru želimo vse najboljše v zakonskem stanu! "Slovanov" koncert a bolezen ss v> se nahaja Kakor je bilo že poročano med našimi dopisi, priredi znan pevski moški zbor. "Slovan" v nedeljo popoldne v Slovenskem društvenem domu svoj koncert in kratko igrico. Poleg zborovskih pesmi bodo na programu tudi krasni solo in dvospevi, predvajani po naših priznanih pevskih močeh, ki so si stekle zaslužen sloves. Vse pevske točke bo spremljala pianistinja Miss Irma Kalanova. — Po ab-solviranem programu bo ples in prosta zabava. DRAMSKO DRUŠTVO "ANTON VEROVŠEK" V soboto večer se vrši redna mesečna seja dram. dr. Anton Verovšek, v navadnih prostorih. Prosi se članstvo, da se gotovo udeleži, kajti seja je zelo važna. Slišalo se bo tudi račune zadnje igre. CANKARJEVA USTANOVA Jutri v sct^ote, '.^ftbruaarja se vrši seja novega in starega di-rektorija. Pričetek ob 7.30 uri zvečer v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Na tej seji se bo volil odbor za tekoče poslovno leto. Danes ponovno naglašamo važnost velikega vseslovenskega shoda, ki se bo vršil v nedeljo popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Na tem shodu, ki mora biti impo-zantna manifestacija cleveland-skih Slovencev za obnovitev svobodne in demokratične Jugoslavije, bo nastopil kot glavni in edini govornik g. Franc j Snoj, slovenski minister v jugoslovanski vladi. Kdor je imel že priliko slišati g. ministra v privatnih pogovorih, je lahko u-gotovil njegovo izredno zapo-padljivost mednarodnega svetovnega položaja kakor tudi njegov širok svetovni obzor, zato ni dvoma, da bo imel povedati navzočim važne in zanimive stvari, tičoče se naše stare domovine in njenih bodočih odno-šajev v zajednici svetovnih demokracij. — Zato pridite vsi na to velevažno vseslovensko skupščino! Shod se bo pričel popoldne ob dveh in bo vstop brezplačen, zvečer ob sedmih pa bo v Hollenden hotelu g. ministru na čast banket, h kateremu bo vstopnina $2.50 za osebo. — Vstopnice k banketu dobite tudi v našem uradu. OBUPNO RAZPOLOŽENJE NEMŠKEGA VOJAŠTVA NA RUSKI FRONTI Kalinin, predsednik Zveze sovjetskih republik, je obvestil ljudstvo, da bodo kmalu vse zasedene republike v krilu matere domovine. JP0-SS odbor v Chicagu pripravlja veliko slavnost ITALIJA — DEKLA NEMČIJE LONDON, 4. februarja. (O-NA). — Komentatorji svobodne Italije naglašajo danes dogodek^. otvoritve Hitlerjevih mladinskih hiš v Rimu ter u-stanovitev nemških srednjih šol v vseh večjih mestih Italije kot dokaz nemškega načrta, da si za stalno podvržejo Italijo. Ti komentatorji pravijo, da namerava Hitler v slučaju zmage osišča popolnoma zagospoda-riti nad Italijo. "Prosveta" poroča: Chicago. — Čikaški slovenski lokalni odbor JPO—SS je na svoji seji, katera se je vršila 28. t. m. v spodnji dvorani SNPJ, sklenil, da priredi veliko veselico z bogatim programom dne 24. maja v Bohemian - American Halli, 18. ulica blizu So. Ashland Ave. Čisti prebitek te prireditve poj-de v blagajno JPO—SS in deloma ameriškemu Rdečemu križu. Na programu bodo vsi slovenski pevski zbori v Chicagu in za glavnega govornika bo povabljen slovenski minister jugoslovanske vlade Frank Snoj. Pri tej veselici bodo sodelovala vsa slovenska podporna društva in druge lokalne organizacije v čikaški naselbini. To bo največja manifestacija vseslovenske solidarnosti, kar jih je še kdaj bilo v tem mestu. Operacija Rojak John Pire, 6305 Glass Ave., je bil ponovno nagloma odpeljan v Lakeside bolnišnico, kjer se je moral podvreči operaciji. Želimo mu skorajšnje okrevanje! Graduantje Na operaciji V Glenville bolnišnico, kjer se pod | je podvrgel operaciji preteklo oskrbo Mrs. Anto-| sredo, se je podal John Retar, sin Mr. in Mrs. John Retar, 19304 Cherokee Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnje okrevanje! |Sic 16420 Arcade Ave 1A So vabljene, da jo o-Ji pa želimo, da se ne ljubo zdravje! Dovolj povedano Mrs. J. Ule, 19311 Kildeer Ave., je prejela od svojcev iz domovine pismo, v katerem pišejo poleg drugih stvari: Smo pod Italijani. Moramo biti ponižni, drugače smo vedno v nemarnosti, da jo izkupimo — Razlage ni treba. Pogreb Pogreb umrlega mladeniča James Mohorčič se bo vršil iz Zakrajškovega zavoda v ponedeljek zjutraj ob 10. uri v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. ZGORELA V AVTOMOBILU COLUMBUS, 4. februarja. — Dva mladeniča sta zgodaj danes zjutraj zgorela, ko sta se z nekim izposojenim avtom zaletela v trailer nekega traktorja, V ponesrečencih so sorodniki spo znali 18-letnega Eddie Koonsa in 18 let starega Thomasa P. Wilsona. NEMŠKI ARMADNI ČASOPIS SLIKA OBUPNE RAZMERE NA RUSKI FRONTI MOSKVA, 5. februarja. —'*----- Mihajl Kalinin, predsednik Zve-j St 1 T 1" ze sovjetskih republik, je izja-l vil danes ruskemu ljudstvu, "daj Koncem preteklega tedna se je blizu ura, ko se bodo vrnila! je družina Turopoljac preselila po Nemcih zasedene ruske re-' iz Richmond Rd. v Thompson, publike k družini Sovjetske U-' Ohio. V torek večer se je oče nije," na"kar je dejal, da Hitler-1 družine Stanley Turopoljac vr-jev sen o zavojevanju Rusije ] nil na stari dom po nekaj stvari, "preganja sedaj Hitlerja nazaj ki jih je tamkaj pustil. Družina preko zasneženih planjav." Domovina bo kmalu zopet združena Reorganizirana in ojačena sovjetska armada se približuje zdaj mejam Bjelorusije, Estonije, Litve in Latve, "dočim se na jugu vrača vsak dan več ozemlja k materi domovini." Ruski komunike naznanja, da Rusi še vedno prodirajo in bije-jo Nemce in da je neka sovjetska sila uničila troje nemških pehotnih polkov na centralni fronti, dočim je bilo 800 Nem- ga je čakala vso noč, a se ni vrnil, šele v sredo zjutraj ob 10. uri je bil najden ležeč pri avtomobilu, mrtev. Zdravnik je izjavil, da je preminil za srčno kapjo. Pokojni je bil star 52 let, in je bil doma iz sela Bačuga na Srbskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 35. leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Matildo, rojeno Dragozet, štiri sinove, Dušana, Stanleya, Rudolpha in Georgea, ki se nahaja v Califor-niji, ter štiri hčere, Kathryn, poročeno Kelly, Diano, Rose in Angelino. Bil je član društva cev ubitih na fronti pri Kalini-; Jutrania Zora št. 337 H. B. Z. Seja Članicam društva Srca Marije (staro) se naznanja, da se bo seja pričela v nedeljo popoldne že ob 1. uri, pobiranje asesmen-ta pa ob 12. uri, in sicer vsled narodnega zborovanja, ki se ob 2. uri vrši v Slov. nar. domu. Pretekli teden so graduirali iz Collinwood višje šole sledeči slovenski fantje in dekleta: Jenney D. Barberic, Ray S. Bencar, John L. Budnar, Angela D. Cvek, Ray Ferline, Allen J. Filipic, Louis J. Fortuna, Paul F. Fortuna, Josephine H. Gorjanc, Walter A. Grebek, Anna M. Habat, Valerie K. Ipavec, Emily F. Jankovich, Jeannette A. Karda, Joe W. Klein, Albert J. Klinek, Vera V. Kobal, Frances J. Kolar, Joe H. Kovacs, Edward F. Kretic, Ray E. Kri-vac, Hal F. Lausin, Anthony Lovšin, Mildred C. Lusin, Joe Malek, Carl F. Malnar, Olga F. Markel, Margaret Mehling, Leo J. Mersek, Marie A. Miklacic, Ann M. Morel, Dorothy H. Mu-hitsch, Marie Penko, Helen L. Perdock, Mildred F. Perlto, Frank Pokay, Rudy L. Polzer, Florence E. Poznik, Mariann Prusheck, Rita D. Radie, Alma F. Rahotina, Jack R. Ramund, Marven Rossa, Al F. Rupert, Edward T. Scullin, Frank Sech-nik, Mary R. Skrinjar, Edward J. Slovenec, Leon Smole, Mary nu. V dveh dneh so sestrelili Rusi 47 nemških letal, dočim so jih istočasno sami izgubili deset. Prerez važne železnice Sovjetska armada je že prerezala Ržev-Vjazma-Brijansk železnico, s čemer je ogrožen celoten nacijski komunikacijski sistem, ki spaja mesta Orel, Kursk, Harkov in Stalino. Obup nemškega vojaštva Na nemški meji, dne 5. februarja. — "Dnevi brez sonca . . . dnevi večnega snega in do kosti segajočega mraza . . . dnevi o-bupa in nemoči . . . dnevi v globokih gozdovih . . . dnevi tulečih snežnih viharjev, vihrajočih preko zasneženih planjav . . . " To je vizija nemškega vojaka na ruski fronti, objavljena v nemškem vojaškem listu na vzhodni fronti. V Rusiji ni kakor v Franciji "V Franciji je bilo vse drugače," pravi ta nemški vojak. "Francozje so bili trudno ljudstvo, ki ga je v nekaj tednih porazila naša hrabra vojska. — Toda odkar smo vmarširali v Rusijo, smo doživeli že marsi-kak brezupen dan. Vsepovsod preži smrt . . . "Smrt preži vsepovsod, v gozdovih in močvarah . . . Kakor divja zver preži sovražnik v gozdu .. . Ruskega gozda ne morete v nobenem oziru primerja- Pogreb se bo vršil v ponedeljek zjutraj ob 8.30 uri iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ter na Calvary pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje! 27-letnica Mr. Frank in Mrs. Anna Kovačič bosta jutri praznovala 27 letnico zakonskega življenja. Ob tej priliki vabita svoje prijatelje in znance, da jih obiščejo v njih prostorih, 4121 St. Clair Ave., kjer se bo vršila prijetna zabava. Čestitamo! , Himen Jutri zjutraj ob 9. uri se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Mr. Joseph E. Gornik in Miss Rose Urbič, iz Varian Ave. Ženin je sin poznane in spoštovane družine Mr. in Mrs. John Gornik, 6217 St. Clair Ave. Mr. Gornik st. je glavni tajnik Slov. dob. zveze. Mlademu paru čestitamo in želimo obilo sreče v zakonskem življenju! Poslovnica Prihodnjo sredo, 11. februarja bo Andy Turkman, 6711 Schaefer Ave., odpotoval k vojakom služit stricu Samu. Pevski zbor "Zarja", katerega je bil Andy član in tajnik, mu priredi nocoj ob 9. uri v starem poslopju Slovenskega narodnega doma poslovilni večer. Vabljeni ti z nemškim gozdom, kajti vjso vsj pevci jn pevke, kot tudi ruskih gozdovih je filno gosto njegovi starši in prijatelji, da drevje in grmovje, in maršira-nje skozi tak gozd pomeni večen boj z drevjem, grmič jem in močvirjem. , se udeleže te priredbe. Nova gosta Kakor nam poroča jugoslo-"In nato napočijo dnevi, ko vanski konzul dr. Mally, bosta brez konca in kraja lije izpod prispela v nedeljo na vsesloven-neba. Voda v zakopih sega do ski zbor v Cleveland tudi jugo-kolen in zakopi so polni blata J slovenski minister g. Sava Ko- G. Stegel, Helen M. Tersten, Frank S. Trampus, Louis A. i Tu, kjer je bojevanje neusmilje-' sanovič in dr. Boris Furlan. O- Turk, Mary J. Urankar, Sophie J. Volk, Helen A. Zadnick, Betty A. Žagar. — Čestitamo! no in kjer ni pardona, se često ba omenjena bosta govorila zve- vprasujemo: Ali je to, kar doživljamo, še vedno vojna?" čer pri banketu v Hollenden hotelu. I BNAEOEKK^KOS® 6. februarja, W UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOST »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto....................................................................$5.50 za 6 mesecev ......................................$8.00; za 3 mesece......................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ............................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto.................................................................................$4.50 za 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece ............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: za 6 mesecev ........................................$4.00 Za celo leto ........................................$8.00; Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 UREDNIKOVA POŠTA Nekaj glede prihodnje nedelje no pogostili! Povrnimo to deloma in pokažimo, da smo hvaležni, da je dospel naš zastopnik. A. G., član odbora. Cleveland, Ohio. — Ne vem sicer, kako so vzeli v splošnem! naši rojaki glede naznanila radij fiedeljske popoldanske in ve-Qb 15-letnici Čitalnice Slov černe prireditve. V tem bodo različna mnenja, vendar je upati, da se bomo skupno odzvali. Potrebno je, da se odzovemo ne Del. Doma t Cleveland, Ohio. — Vse, kar vemo iz zgodbvine človeštva, GEORGE F. ELIOT 0 VOJNEM POLOŽAJU Major George F. Eliot, znani ameriški vojaški ko mentator, pravi, da je imela Nemčija v začetku svoje vojne z Rusijo približno 300 divizij vseh tipov in okoli 8,500 prvovrstnih letal. Tekom ruske kampanje je bilo približno petdeset nemških divizij strtih ali tako zelo razdejanih, da potrebujejo popolne rekonstrukcije. Tega pa se ne da storiti v nekaj tednih, zato tekom zime te divizije ne prihajajo v poštev, tvorijo pa še vedno mogočo rezervo za kampanjo na pomlad. Od preostalih 250 divizij jih je 60 potrebnih za garniziranje in za policijsko službo v Norveški, v zasedeni Franciji, centralni Evropi, v Jugoslaviji in drugod na Balkanu. Reducirati te čete, bi se reklo, bodriti pod-jarmljene narode na upor proti Nemčiji in snubiti anglo-ameriško invazijo. Ako hoče Nemčija vzdržati defenzivno ali obrambno fronto v Rusiji, potrebuje za to nič manj kot 125 divizij, kar pomeni, da ji je potrebnih okoli 180 divizij za lokalne in splošne rezerve. Vporabljati za to manj vojaštva, bi se reklo, klicati nesrečo nad Nemčijo. Potemtakem ostane Nemčiji na rokah še deset divizij za ofenzivne namene drugod, kar je vsekakor premalo za udar na Turčijo in morda celo premalo za udar skozi Španijo. Kar se tiče nemških letal, jih je ena tretjina v Nemčiji, kjer jih popravljajo, druga tretjina na ruskem bojišču, tretja tretjina pa je razdeljena med zapadno fronto in Sredozemljem. Izgube nemških letal na ruski fronti je večinoma krila produkcija novih letal. Najbrže se ne bomo mnogo motili, če domnevamo, da bo imelo nemško vrhovno poveljstvo dne 1. aprila na razpolago 60 do 80 divizij in 2,000 do 3,500 prvovrstnih letal za ofenzivne operacije/ s katero silo bo lahko prešla v ofenzivo ali defenzivo v Rusiji ali pa bo pričela nove ofenzive drugod. Toda še v tem pregledu je treba računati s trajanjem ruske zime in z vprašanjem, kako velika bodo še izčrpanja nemške armade tekom te zime, ki še daleč ni končana. V tem pogledu je situacija Nemcev dokaj slična položaju zaveznikov na Daljnem vzhodu. V obeh slučajih je iniciativa v rokah sovražnika. Zato tako trda borba za ohranitev Singapora, Manilskega zaliva in Jave. Ako izgube zavezniki te postojanke, bo zanje mnogo težje preiti v ofenzivo pozneje. Natančno to so imeli Nemci pred očmi, ko je pričel maršal Timošenko s svojo armado ogrožati Krim; Nemci so morali vreči tja svoja ojačenja, ako so hoteli preprečiti veliko nesrečo. Sedanji ojačeni nemški odpor v okrožjih Ljeningrada in Harkova da sklepati na enako nemško reakcijo v teh vojnih sektorjih. Čim dlje bodo Nemci prisiljeni pri svojem umiku, tem težje jim bo njihovo zopetno prodiranje spomladi. samo na shodu v Slovenskem | nam je ponajveč ohranjeno v narodnem domu, prav tako je'knjigi; vse, kar bo bodočnost potrebno, da se snidemo tudi v .vedela o nas, se danes zapisuje mestu v številu, ki nas bo pred-! v knjige. In te knjige so od vse-stavilo Ameriški javnosti v|ga početka hranile organizira-pravo luč. ' ne in neorganizirane čitalnic^ Ne gre se zato, da se bo tam po širnem svetu. Zgodovina je kdo postavljal ali na nobel na-* čudna, zelo čudna stvar. Nič čin zabaval. Bolj kot to, se. gre čudnega ne bo ako bo največ za to, da se pokažemo kot Slo-1 slovenskih knjig ohranjenih venci, da čutimo z drugimi na-; ravno med nami v severni in rodi tudi mi v teh časih narod-| južni Ameriki, nega priznanja potom gosta, kil V Clevelandu, smo od nekdaj je naš rojak in ob enem zastopa' radi imeli svoje kulturne stike v tisto državo, za katero se za-! okrožju čitalnic, in ravnotako vzema tudi ameriška država, o-'tudi v Collinwoodu od vsega ziroma naša ameriška vlada. i postanka Slovenskega delavske-Vdeležba v mestu v hotelu je ga doma. Vsa čast vsem, ki so ravno tako potreba, da je pol- j se na najmanjši način trudili za noštevilna, ker se bo v tem tu-; njen razvoj, vsa čast vsem, ki di nas sodilo v tem, koliko je so jo kakorsibodi podpirali di-nam za vse to za kar se gre da- rektno ali potom posečanja nje-našnje dni. nih letnih priredb. Vsi so žrtvo- Radi vdeležbe v mestu je ve-' vali po svoje — splačalo se je. liko odvisno, k&ko nas bodo kot' Kot nalašč je bil izbran dan narcd sodili. Pred ameriško jav-, 15. februarja za 15-letnico. Pri nostjo smo sicer poznani, da smo nas gre to leto vse na petnajst! zelo številen narod po društvih, Rezervirajte si ta dan za veliko po organizacijah, po trgovinah,, priredbo čitalnice Slovenskega po profesionalnih osebah in ce- i delavskega doma na Waterloo lo v tem, da je župan našega Rd., pripeljite svoje prijatelje, bruarja za poset tega čitalniš-kega varietnega programa — da pride z nami vred praznovat to redko 15-letnico čitalnice. U-žitek je garantiran za vse, dobre družbe tudi dosti, in zraven tega pa fina godba, katero preskrbi Vadnalov orkester. Na svidenje torej v nedeljo, 15. februarja ob 3:30 popoldne! John Lokar, st., član čitalnice. Janko N. Rogelj: Dvojna pomoč JUGOSLOVANSKO SPOROČILO AMERIKI Zunanji minister jugoslovanske vlade v izgnanstvu, dr. Momčilo Ninčič, je poslal pozdrave predsedniku Združenih ameriških držav ob njegovi šestdesetletnici. Nazdravljajoč hrabrosti in vztrajnosti predsednika Združenih držav, je dr. Ninčič izjavil, da bo "pod njegovim vodstvom Amerika pravočasno ustavila nasilno pohlepnost divjakov." Dalje je dr. Ninčič dejal: "Naš narod je zlasti hvaležen predsedniku Roose-veltu za vse izraze njegovih prijateljskih čustev, ki so ohranila in še vedno vzdržujejo naš duh v teh strašnih časih za našo državo." "Milijoni Srbov, Hrvatov in Slovencev bodo zato iskreno prosili Vsemogočnega, naj predsedniku Roose-veltu podari še mnogo let." V zvezi s proslavo rojstnega dne predsednika Združenih držav, je londonski radio*po NBC prenašal pozdrave borcev vseh zavezniških držav. V imenu Jugoslavije je pozdravil predsednika Združenih držav Franklina D. Roosevelta neki hrabri jugoslovanski vojak iz vrst zavezniške vojške v Veliki Britaniji, mu voščil srečni šestdeseti rojstni dan ter v svojem pozdravu dejal : "Dcber večer, gospod predsednik. Imamo dobre naroda sin. Vse to nas sili, da se moramo odzvati za nedeljo večer v velikem številu v hotelu v mestu. Po moji sodbi bo to pomenilo več, kakor na shodu, kjer ne bo Ameriška publika navzoča, v mestu pa bodo navzoči zastopniki časopisov, ki bodo nas drugi dan poročali. Še ne dolgo nazaj so imeli naši bratje Hrvati prav na podoben, način v mestu, v istemu hotelu prav tak sestanek, kakor so med seboj potom stare domovine razdeljeni, so se vendar zelo lepo odzvali z veliko vdeležbo. Mi vemo, da nas je veliko več kot bratov Hrvatov in naša domovinska potreba nas tudi kliče in vabi, da se udeležimo vsi v kolikor je le mogoče! Obed, ki bo v mestu pripravljen v počast ministra g. Snoja, bo časten in pomenljiv. Kar storimo v ta namen, je storjeno v' namen in v pozdrav domovine. Mi bomo sicer pri omizju, toda, naši razgovori bodo o tem, kako in kedaj bomo mogli zopet srečati svojce in z njimi priti v zvezo z dopisovanjem. V ta namen je bil tudi minister povabljen, da se njemu da narodno priznanje in po njem priznanje) trpeči domovini, da, če nič dru-j gaga ne moremo za enkrat sto-1 riti, se vsaj zbiramo skupaj v j namenu, da s tem domovini iz-; kazujemo naše simpatije in že-, lje tem, ki so domovine zastop-j niki. V domovini so nas, ki j smo prihajali tja vselej sijaj-1 znance in vse, kar misli in čuti slovensko. Ne bo jim žal! Iz programa je razbrati pestrost in v resnici raznoličnost. Nastopil bo Mladinski pevski zbor doma na Waterloo Rd.; nastopila bost* Zaje in Jelerčič v svojih duetih; pevski zbor "Slovan", "Jadran", socialistična "Zarja". Telishman bo spet na naših deskah. No, brez Ep-picha menda res ni nič v vari-jetnih programih, zato bo tudi to pot gostoval med nami s svojo posebno točko, mislim kakim kupletom. Čedalje bolj priljubljeni duet Edithe Coffove in Raddellove je tudi uvrščen za vaš zopetni užitek. Kajpada, tudi "Glasbena Matica" pošlje na to slavnost svoj priljubljeni in dobroznani kvartet. Navada je ob takih prilikah imeti najbolje, torej tudi Louis Belle in Frank Plut nastopita ter Nosan in Vencel Frank. — "Verovšek" bo vprizoril enode-janko — burko nemara? V nji nastopijo Frank Česen, M. Ba-šelnova, Kovač, Dolinar in Vadnalov najmlajši. Kaj bo, pride pravzaprav kasneje po drugih. Vstopnina samo 35 centov. Publika jo ponovno vabljena, naj si rezervira nedeljo, 15. fe- vesti, prihajajoče iz glavnega bivališča generala Draža Mihajloviča, vrhovnega poveljnika naše vojske v domovini, ki se bori proti našemu skupnemu sovražniku. Dobre vesti imamo: Nemci odhajajo. Poklicali so na pomoč Madžare in Bolgare. Najprej so klicali Italijane, pa niso hoteli priti. Lansko leto so Italijani hoteli Črno goro. Vendar Črnogorci Italijanov ne marajo in če Črnogorec koga ne mara, je boljše zanj, da jo odkuri. Zato sedaj tam ni Italijanov, razen nekaterih, ki se skrivajo. Tudi iz Bosne in Hercegovine so sovražnika pregnali. V Srbiji Nemec še vratu ne sme iztegniti, ker ga takoj pobije Draža Mihajlovič. Sedaj so naši borci zvedeli še to dobro vest, da se na njihovi strani bori Amerika." Na koncu je jugoslovanski vojak v našem jeziku dejal: "Gospod Predsednik, Jugoslovani Vam pošiljajo vo-:ščila k Vašemu rojstnemu dnevu!" Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija, nabira denarne prispevke pod nadzorstvom naših podpornih organizacij in državnega oddelka v Washing-tonu, D. C., ki zahteva, da račune pomožne akcije pregledajo tudi zapriseženi računski pregledovalci. Obenem ima pomožni odbor tudi svoj nadzorni odbor, tako da bodo računi pregledani dvakrat. Do 17. januarja je bilo v blagajni JPO,SS $12,735.69. Do sedaj je imel odbor samo $12.50 stroškov. Vse drugo delo je bilo brezplačno. Stroške odborovih sej plačajo posamezne organizacije. To je dokaz, da naše bratske organizacije, ki v resnici zastopajo pretežno večino slovenskega naroda v Ameriki, vršijo to delo nesebično in nadstrankarsko. Sedaj ne moremo nuditi pomoči našim revežem onkraj morja. Ko bo konec vojne, ali če bi slučajno preje kaka zavezniška armada zasedla naše kraje, potem bi bilo mogoče nuditi to pomoč, da bo v resnici prišla v roke naših trpečih bratov in sester onkraj morja. Sedaj samo nabiramo denar, katerega pa še ne rabimo. Lahko pa napravimo, da posodimo sedaj ta denar araferiški vladi v obliki obrambnih bondov. Ako napravimo ta korak, potem bo denar v blagajni JPO,SS porabljen v dvojen namen: Prvič v pomoč ameriški vladi, drugič v pomoč trpečim v domovini. To bo dvojna pomoč: Prva Ameriki, druga naši ^ stari domovini onkraj morja. S takim delovanjem se mora vsak strinjati; s tem pokažemo, da smo zavedni in zvesti ameriški državljani, a obenem krvni bratje in sestre onih, ki trpijo v zasedenih krajih onkraj morja. Naše slovenske žene in dekleta, posebno članice Slovenske ženske zveze in Progresivnih Slovenk, so pokazale resno voljo, da hočejo pomagati. Pokazale so to zanimanje pri svojih postojankah ali pri lokalnih odborih. Njih moč je velika, ako jo hočejo izrabiti, ženi je že po naravi dano, da lažje poprosi, kakor mož. Ameriške Slovenke, vaša usmiljena srca naj se zavedajo, da naša slovenska žena ali dekle v domovini onkraj morja trpi nepopisne muke. Naše slovenske matere v domovini so ostale same brez vsake pomoči. Iskra upanja živi v trpečih srcih z mislijo na njeno krvno sestro v Ameriki, če se bo ta spomnila njene grozne nesreče. Zato je ob teh temnih in groznih časih poklicana ameriška Slovenka, da pokaže usmiljenje. Usmiljena srca naših ameriških Slovenk lahko čutijo, kaj je materina ljubezen do svojih otrok, kateri prosijo kruha, kruha in kruha . . . Zadnjo skorjo kruha bi jim dala ter legla spat lačna; toda zadnja skorja kruha je že zdavnaj izginila. Pred njenimi očmi hirajo in se obrazno starajo njeni otroci, katerih solzne oči prosijo košček kruha. In te nesrečne matere čakajo in upajo, da bodo doživele s svojimi otroci konec te strašne negotovosti. In tem materam ne bi pomagala ameriška Slo- Prav lahko jim pomaga, če ima dobro voljo, usmiljeno srce in lepo besedo, s katero poprosi za denarno pomoč. žene in dekleta, odgovorite in pokažite, da ste krvne sestre. Jugoslovanski pomožni odbor ,slovenska sekcija, ima sedaj organizirane lokalne odbore po sledečih naselbinah: Joliet, 111., št. 1; Cleveland, Ohio, št. 2; Chisholm, Minn., št. 3; Sheboygan, Wise., št. 4; Milwaukee, Wise., št. 5; Ely, Minn., št. 6; St. Louis, Mo., št. 7; Chicago, 111., št. 8; Waukegan, 111., št. 9; Lloydell, Pa., št. 10; Butte, Mont., št. 11; Pittsburgh, Pa., št. 12; Farrell, Pa., št. 13; Lorain, Ohio, št. 14; Clinton, Ind., št. 15; Salida, Colo., št. 16; Rock Springs, Wyo., št. 17; Barberton, Ohio, št. 18; Aspen, Colo., št. 19; Pueblo, Colo., št. 20; Denver, Colo., št. 21; La Salle, 111., št. 22; Johnstown, Pa., št. 23. Ko to pišem, organiziranih je že 23 lokalnih odborov JPO,SS. Kje so druge naselbine? Ali ni moža ali žene v slovenski naselbini, ki bi organiziral lokalni odbor? Kje so naša društva, ki pripadajo k bratskim organizacijam, ki tvorijo slovensko sekcijo Jugoslovanskega pomožnega odbora? Bratje in sestre, zakaj zaostajate za naselbinami, ki imajo že svoje odbore. Pred-no mine vojska, organizirana mora biti vsaka slovenska naselbina v Ameriki. Ko bo pot zopet odprta v domovino, takrat bomo izvedeli, kako potrebna bo pomoč. Kako jim- bomo pomagali, ako ne bomo organizirani in pripravljeni. V pismu, ki je prišlo v Ameriko pred dobrim mesecem, je bilo zapisano: "V Sloveniji ni več bogatina in ne reveža, tu smo danes vsi enaki: nobeden nima nič. Tu smo danes vsi združeni—samo Slovenci smo. Samo čakamo, kdaj pride dan rešitve, če ga sploh dočakamo . . ." Tako'je v domovini naših bratov in sester onkraj morja, žalostna jim majka! Kaj jim prinese konec vojne? Kako bodo mogli lačni, potrti in bolni odločevati kakšno formo vlade si želijo. Najprva naj bo pomoč, potem naš nasvet, katerega bomo lahko povedali iz izkušnje našega svobodnega ameriškega življenja v Ameriki. Kri ni voda! Daj brat, daj; pomagaj sestra! dr til at »a tel ^ fai dol Mam Lamutova: KO ZAJOKAL SI V ŽIVLJENJE Ko zajokal si v življenje, s tabo zajpkalo je moje srce, solze bi veselja bile, ko bi ne kalilo jih gorje! Ko zajokal si v življenje— z juga je prihajalo topov grmenje .... "čuj, junaček," sem dejala, "zdaj na fronti ti topovi dobrodošlico grme" — in raz drobnega lica svoje brisala solze. Prejšnirft sem pela aja—tuta—aja, zdaj sem tiho vpraševala— koliko ta hip junakov iz sveta odhaja . . . Če uspavanko sem peti htela mi je v žalostinko izzvenela . . . * * * Mara Lamutova: SMO OTROCI IZ DEŽELE LEPE VIDE Vzeli so nam rodno zemljo, vzeli nam svobodna vesla, težka je usoda, dragi bratje, v vaše kraje nas zanesla. Smo otroci iz dežele Lepe Vide, iz dežele rož in sonca, iz dežele tihih borov, NOTARJEV NOS t Humoreska niiimiiiiiiiiiiiEiHiKinniiziiiiuiiiitimiiiiiiiiiiiicaniuiU"1 (Nadaljevanje) Ko je pomislil, da mu ogenj, ki so ga zakurili iz ja, vrniti naravni obraz, 86 potolažil. In res, gorkota dobro storila in barva je ® izginila. Ali srbečina se je gi dan ponovila, staničje se uj še bolj napelo in prikazala ^ o, zopet rdeča barva z lahno W často primesjo. V osmih jih je notar presedel do®* pečjo, je nesrečna barva la. Ko je šel prvikrat i se je pa zopet pokazala, bil zavit v lisičji kožuh. Zdaj se je gospod L' ustrašil. Ročno je poklic8*! spoda Berniera. Doktor je tekel, ugotovil lahko vnet] predpisal obkladke z ledeO1 do. S tem se je nos sicer dil, a pozdravil se ni. Bernier se je čudil, zakaj zen ne izgine. — Kakor vidim, je rekel Dieffenbach vendarle Pra namreč trdi, da zaplata preobilice krvi lahko za®1, da jo zato treba staviti na pijavke. Poskusimo! Notar si je obesil pij8^ konefc nosu. Ko se je nas^v ^ krvjo odvalila, po jo nadoU1 z drugo. To se je ponavlja'°, dni in dve noči. Oteklina >*y va sta za nekaj časa izgi to ni trajalo dolgo. Treba ^ lov dobiti kaj drugega. Bernier si je izprosil ** štiri ure, da stvar prei preudari, vzel si jih je Pa deset osem. Ko je prišel zopet v fr'5" spoda L'Amberta, je bil v skrbeh in celo boječ. je naravnost posiliti, Vre rekel gospodu L'AmberW- — Medecina še ne PoZlia., naravnih pojavov, in / •vam teorijo, ki nima nlC , stvenega značaja. Moji bi se mi morda smeja'1 jim povedal, da lahko ost človeškega telesa odtrga plata pod vplivom svojegap šnjega lastnika. Vaša k^' poganja vaše srce in I X h ki Je J na od vaših možganov, tako nesrečno v vaš nos- 1 dar bi skoraj mislil, da Jj vergnski tepec s tem dog° v zvezi. .JM Gospod L'Ambert je govarjal. Najemec, ki g3^ pošteno plačal, ki mu 111 . nič več dolžan, naj bi skr no vplival na nos takega janstvenika! Taka trditev je sko^ sramna! . od — Še veliko vec, je ^ J doktor, bedasta je. Ve»d® pa prosim dovoljenja, poiskati Romagneta. ga moram videti in Če prepričam o svoji zmoti shrs lili ijegov naslov? (Nadaljevanj©) se venka, ki je njih krvna sestra! iz dežele belih jader, kjer na večer zlato sorice.]| sprejme hladen morski v Kdor še ni ponoči begal j sredi »tujih in neznanih C1 kdor nad lastnim se ^ stvom britjko ni ražjokal— ta ne ve, kaj je bolest. februarja, 1942. ■ RXKOERXVlfQIB sraor a PROCES pROTI RUSKIM ZAROTNIKOM iiHiHMiMaiiiiiiiiuH[iiiiiuinuiiiiniiiiiiDininiiiiu[3iiiiiiimnQiiiNiHiiiiniiiniiinuQniniuinit]ig' ^ j^q^ odvisnost od neke druge i — kapitalistične — države. | ] Višinski: Ali ste vi tako raji'zumeli Rikova? 11 Hodžajev: Da, prav tako sem | ga razumel. I j Višinski: S čem je pa on to i utemeljeval ? ................i Hodžajev: Utemeljeval je le iiiiTiinii[iiii(jiitCaiiiiiit]iifiraiiiiiiiiiiiica^»ttitiiiic3fiiiiiiiii:aiifiiiiiii[]caiiittiitiitic3i(i(iiiiiiiicaiii»iiiiiiiic3iiiiifiiTiiiEa)iitii£^ na en način1 da se desničarji vismski: Kaj to pomeni ? 1 nacionalistično protisovjetsko. kakor tudi mi, nacionalisti, bo-veza"Za"'eV: Pomeni "Narodna delavnost. Ijujemo zoper strankino vod- • ki si je zadala nalogo, Nazadnje, tretja etapa, od le- stvo, zoper sovjetsko vlado. ta 1930 dalje, ko sem se ob pri-j Da bi desničarji dosegli svoje liki nekega svojega potovanja v i namene in da bi mi dosegli svo-Moskvo,, po službenem prejemu; je namene, moramo to stranki-pri Rikovu v Sovjetu Ljudskih!no vodstvo zlomiti. S tem na-Komisarjev ZSSR pogovarjal ž'menom smo sklenili zvezo. Na-njim o raznih stvareh in se ž'men je torej ostal en sam — ■Pretvori Buharsko ljudsko »ko v buržuazno - demo- ™cno ^publiko, kot vmesno ^ med Anglijo Sovjet- ® RusUo. Vstopu sem v to ani7Uazno - nacionalistično or- 2P0 in sem kot aktiven eJ te buržuazno - naciona- ne organizacije vodil njeno C . ;revolucionarno, ■ protiso- 5 del°vanje. To je bila a etapa. i 1925 sem bil imenovan ^ednika Sovjeta Ljud-eta iq°SSarJev Uzbekistana. a bSob I Sem se bil zbližal z #Kk 1 krogi Turke" s* ^publike, Potem pa, ko 0 ebi V Uzbekistanu, sem si v ® fank611?ga VOdi;i komunistične : f Uzbekistana, v osebi I-9 C naŠel zaveznika in , * o, u £ njim sva stvorila je-Je vršilo v Uzbekistanu njim dogovoril o našem skupnem protisovjetskem delovanju. Višinski: To je? Hodžajev: To je, o skupnem delovanju uzbeške nacionalistične' organizacije pod vodstvom desničarjev zoper strankino vodstvo, zoper sovjetsko državo. Rikov mi je že tedaj rekel, da v slučaju našega skupnega delovanja desničarski center garantira neodvisnost Uzbeške republike. Višinski: Kaj se to pravi — neodvisnost Uzbeške republike? Hodžajev: V danem slučaju strmoglaviti sovjetsko vlado, strmoglaviti vodstvo C. O. VK S(b). Višinski: Oslabiti ZSSR? Hodjajev: Oslabiti ZSSR, prav gotovo. V zarotniško organizacijo bu-harskih nacionalistov nisem prišel 1. 1920, po revoluciji, slučajno, temveč zato, ker sem bil vzgojen kot nacionalist. Večina buržoazno - nacionalističnih organizacij v Buhari se je tedaj orientirala na Anglijo. Razume se, da so si ti buržuazno - nacionalistični krogi tudi tedaj popolnoma jasno pred- l^i mm-«- r> Svarilo, proti histerij je treba to neodvisnost smatra- stavijali) da se neodvisnost od Sovjetske Rusije in dpora na Ve, g 9' Lewis B. Hershey, direktor Selective Service Dojetn°r^ na narodni konferenci časnikarjev v Washingtonu. 1 °Pozor^ časnikarje, naj ne ustvarjajo nepo- Anglijo ne more zgoditi tako e-nostavno in da Anglija ne bo pomagala le zaradi lepih oči. Smatrali so že tedaj, da se mora sprejeti protektorat Anglije in se pod tem protektoratom dokončno odcepiti od Sovjetske Rusije. Zato, da bi uresničili to . nalogo smo tedaj izvršili celo vrsto škodnih dejanj. Sistematično smo izpodrinjali ; iz sovjetskega in strankinega a-I parata resnične člane stranke, resnične sovjetske ljudi, ter postavljali na njihova mesta svoje ljudi. Svoje ljudi smo si v to svrho izbirali ponajveč iz bur-. žuazne mladine in jih nismo vzgajali v sovjetskih šolah, temveč smo jih večinoma pošiljali v inozemstvo*— v Nemčijo in Turčijo. Rešitev pred smrtjo kri * Obenem smo razvijali veliko delovanje za organiziranje oboroženih sil, ker v vojski nismo 1 imeli večjega vpliva. Svoje oborožene sile smo formirali ponajveč v obliki milice. Skušali smo izkoristiti basmače, ki so se tedaj že pojavljali v mejah Buha-re. Skušali smo ustanavljati nove kadre basmačev. Dalje. Ko se je leta 1924—25 postavilo vprašanje o nacionalno - teritorialni razmejitvi sovjetskih republik v srednji Aziji, sem bil jaz zoper to razmejitev. Ali če bi bil kdo tedaj očitno deloval zoper razmejitev, bi se bil s tem kazal kot očiten so vraž-i nik, česar nisem mogel storiti. Hodžajev: Zmanevriral, dvo-ličil. V uzbeški strankini organizaciji je bila znana skupina "o-semnajstih". Organizator te skupine sem bil jaz. Ko se je izvajala agrarna reforma z namenom, da bi se razdelila zemlja med revne sloje kmetskega prebivalstva v Uzbekistanu, tedaj je jako oživel kulaško - bajski vršiček. Razun tega je bil en del vodilnih funkcionarjev v Uzbekistanu nezadovoljen s to reformo. Jaz sem izkoristil to nezadovoljnost in sem začel for- j mirati skupino uzbeških nacionalistov. Višinski: Katerega leta je to bilo? Hodžajev: To je bilo približno v sredini 1925. Pri tem svojem manevru smo tedaj računali na enega izmed voditeljev komstranke Uzbekistana, na I-kramova; računali smo, ker smo vedeli, da je v letu 1918—20, ko je bil še mladenič, sodeloval v turkestanskih buržuaznih nacionalističnih organizacijah. Višinski: V katerih organizacijah? | Hodžajev: To je bila pantur-kistična organizacija, katero je vodil Riskulov. Ampak na kon-1 gresu smo bili potolčeni. Po-item smo sklenili, da se zopet I zakonspiriramo, podali smo iz-I javo, da smo se zmotili, da smo ravnali nepravilno in da smo pripravljeni izvajati strankino linijo. Višinski: In ste vdrugič zma-nevrirali ? Hodžajev. V drugič sem zdvo-ličil. Med 1925 in 1928 letom sem se bil zbližal a Ikramovim na podlagi praktičnega dela. I-kramov je bil v C. O., jaz pa v Sovjetu ljudskih komisarjev. Posledica tega zbližanja je bilp., da sem izvedel, da ima Ikramov lastno nacionalistično skupino, ki se imenuje "Mili Istikla!", kar pomeni "Narodna neodvisnost." ' Midva se nisva pravzaprav združila, pač pa sva začela delovati y tesnem kontaktu. Višinski (Ikramovu): Obtoženec Ikramov, ali ste bili leta 1928 član nelegalne nacionalistične organizacije? Ikramov: Da. Višinski: Ali se je ta organizacija imenovala "Milli Istikla!"? Ikramov: Da. Pod pritiskom i Buharina in pod neposrednim i vodstvom Antante smo zbližali [delovanje dveh nacionalističnih Jugoslavija: otok svobode Najmanj opevani junak druge svetovne vojne je prejšnji teden razširil svojo oblast na 20,000 kvadratnih milj od 9$-000 milj površine ozemlja, o katerem je Hitler še pred začetkom poletja mislil, da je pod-jarmljeno. Naciji so opustili poizkuse, da bi pregnali jugoslovanskega generala Draža Mihaj-loviča iz oledenelih planin juž-nozahodno od Beograda, ter se umaknili v prestolnico, čakajoč lepšega vremena. General Miha jlovič pa je izdajal potne liste za "nezasedeno Srbijo," ki jo imenuje tudi "otok svobode." Ognjevita vojska Draža Mi-hajloviča, 145,000—150,000 vojakov redne jugoslovanske vojske, srbskih cetnikov, Hrvatov, ter Slovencev, se često imenuje "gerilska" vojska. Bojujejo se navadno v majhnih, oddvojenih oddelkih. Toda Draža Mihajlovič ima radijsko oddajno postajo. Njegove čete imajo veliko število prenosnih prejemnih radijskih aparatov, ki so prej bili last jugoslovanske vojske. Njegovo vojskovanje ni vprizarjana "gerilska" borba. To je organizirana in vztrajna napadalna operacija — premična, hitra in varljiva — o je veseljak in oče petih otrok, kateri bodo v bodočnosti pele Z istim veseljem, s katerim se pesmi. I bori, igra tudi na mandolino. Ko je v aprilu lanskega letaiRodil se Je v IvanJici v ^V prišel naval Hitlerjevih oklopni- j pokrajini, ki je sedaj pod nje- kov na Jugoslavijo, je general ^0 oblastJ'°- Po smrtl (tedaj še polkovnik) Mihajlovič SV0Jih starsev Je ^J11 ne" odpeljal svoje oddelke v planin-jki stric' ki Je bil Pivnik v ska zavetja blizu albanske meje srbski voJskL Draza ->e ^P11 v in pustil sovražnika v Grčijo, isrbsko v°jno akademijo, ko mu Zlom samo delno mobilizirane J'e bil° komaj Petnajst let L. jugoslovanske vojske je pome-j1913 Je bil ranJen \borblA s nil prestopanje tisočev vojakov,!Turki. in L 1915 v borbl z Av" dobro in moderno opremljenih,! stnJcl- k Mihajloviču. Po kratkem času j p0 prvi svetovni vojni je bil je Mihajlovič začel redno napa-; dolgo vrsto let v jugoslovan-dati nacijske zasedne oddelke in1 skem generalnem štabu in je pro-nacijske hrvatske vstaše. j postal strokovnjak za vpraša- Te napade iz planinskih za-'nja nacijskega petokolonskega vetij so naciji proglasili za de-; delovanja. V začetku 1. 1940 je lovanje "komunistov in uporni- bil obsojen na trideset dni za- kov." Toda prav kmalu so bili pora zaradi "nelojalnosti" — naciji prisiljeni proglasiti v Jugoslaviji vojno stanje in v oktobru celo ponuditi mir. Neko ker je prinesel dokaze o peti koloni knezu namestniku Pavlu in poznejšemu srbskemu Quislin- srbsko lutko in nekoliko nacij- gU, generalu Miiutinu Nediču skih častnikov so z zavezanimi j Prijatelji iz generalnega štaba očmi pripeljali, po dolgi vožnji j so ga osvobodili, z avtomobilom, v Mihajlovičevo Prejšnji teden je jugoslovanska vlada v Londonu izkazala glavno bivališče v hribih. Ko so odbili njegove zahteve: ustaviti! , ........... ubijanje Srbov v množicah, generalu Mihajloviču dolžno spo- mik nacijev iz srbskih krajev!stovanJe: imenoVala 36 Za vojnega ministra. Istočasno je general Dušan Simovič, ki je Domači mali oglasnik (razen Beograda in Niša), je Mihajlovič prisegel, da se bo boril "do, zadnjega Nemca." Do Prejšnjo pomlad vodil upor proti konca novembra so naciji po- Pro"osiščni Popustljivosti kneza slali proti lijemu pet divizij - Pavla PrePustil mesto Predsed" brez uspeha. ,nika vlade malemu in delayne- Draža Mihajlovič, star 47 let,'mu Slobodanu Jovanoviču, dva in sedemdesetletniku, svobodo- miselniku, izvrstnemu zgodovinarju in pravniku, ki bo, kot se (pričakuje, po vsej priliki zbral v ! složno enoto vse protiosiščne ju-! goslovanske elemente, Srbe, Hr-Ivate in Slovence. AVTOMOBILSKA POSTREŽBA EI ARIA AUTO REPAIR AND WELDING Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders 6815—31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361 Modema slovenska popravljalnica PRODAJAMO TUDI NOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TRUKE os^ ležita Robert S. Fennell in George Tavelle, oba Zato sem pod znamko pristaša ^f ' Ga; ki sta se srečno rešila s parnika City of Atlan- narodnostne razmejitve prišel jeg® p t'citj. a je pogreznila neka sovražna podmornica v bližini na čelo uzbeške sovjetske drža-as. ve. organizacij. Peter Rostan PAINTER and DECORATOR CONTRACTOR 449 E. 158 St., Cleveland, Ohio KEnmore 0620 J Išče se Nova podmornica Višinski: Torej ste zmanevri-rali. žensko za pomivanje posode. — Dobra plača. — Vpraša se v MARBLE BAR, 18800 St. Clair Ave. RE NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender-je. — Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830 CVETLIČARNE Slovenska cvetličarna Jelerctc Jf lortete 15302 Waterloo Rd. E. 61st St. Garage Frank Rich, lastnik. Se priporočamo za p.opravilo in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. GOSTILNA Frank Miheič Cafe 7114 St. Clair Ave. DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK ENdicott 9359 KO ZAŽELITE KOZAREC dobre pive, vina ali žganja, obiščite Louis Seme Cafe 6507 St. Clair Ave., Med tem časom sta mladi jugoslovanski kralj Peter in gr-| ški kralj Jurij podpisala spora-! zum za skupno delovanje po vojni pri obrambi, zunanji politiki in zunanji trgovini. S svojo u-porno hrabrostjo južnozahodno od Beograda v borbah proti na-cijem in s svpjimi širokimi pogledi pri sedežu vlade v izgnanstvu, -je dala Jugoslavija herojski delež*za bodočo svobodo. (Time, 26. I. 1942.) Oglašajte v — "Enakopravnosti" ZAVAROVALNINO za hiše, pohištvo in avtomobile vam preskrbi MIHALJEVICH BROS. 6424 St. Clair Ave. Zavarovalnina na pohištvi; za vsoto $1000 vas stane le $5.00 za tri leta. EN. 9026 Odprto do 2:30 ure zjutraj POPOLNA ZALOGA trebušnih pasov, elastičnih nogavic in ' i pasov za kilo. Izvršujemo zdravniške V>|ECKER TpAVERN S recePte tofino in zanesljivo. Dostavi- John Sustaršič in Frank Hribar m0 na ^l"™01'™^ 1194 E. 71 St. ! MANDEL DRUG KEnmore 0195 : . OMSS36X363t3S3tXX3aat3636S£3S3$3e363e36M SOMETHING ALL CAN DO \ New Londona, Conn., je bila te dni splovljena llCa Guardfish. GASOLIN Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek. Odprto do 2:30 ure zjutraj. MIKE POKLAR E. IfS St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181 Gulf Refining Gas Station Izvršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih. STOPAR'S HI-SPEED SERVICE 905 East 185th St. J. SIMCIC in J. MARN priporočata svoj GAY INN 6933 St. Clair Ave. kjer imata vsak petek in soboto godbo in ples. Najboljša pijača ENdicott 8811 15702 Waterloo Rd. Slovenska lekarna PrijateFs Lekarna St. Clair Ave. vogal E. 68 St. Prescription specialists Zastonj pripeljemo na dom ENdicott 4212 RUDY BOZEGLAV Mi imamo avto-rack; najnovejšo na-i pravo za mazanje avtomobilov. Delo | Najfinejša vina, garantirane. Se priporočamo. WINERY 6010 ST. CLAIR AVE* domačega DEKORIRAMO vaše sobe po najnižjih cenah. Scenerija, napisi itd PLUTH 21101 Recher Ave. IVarthoe 2261 M. RAZNO FRANK KURE General Tinning, Roofing and Furnace Work Vsem starim in novim odje-Imalcem se priporočam za naklonjenost. Za vsa dela, spadajoča v našo stroko, se od sedaj naprej obrnite na novi naslov: 16021 Waterloo Rd. KEnmore 7192 J. M. A. Duwtac Mrtooa o»ttrt«r ot ff«> ««««»an. izdelka, dobite na kozarec ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! PAPIRAR ' John Peterka ^ Paperhanger and Painter Delo prvovrstno in točno Se priporočam -1121 East 68th Street Endicott 0653 Zavarovalnino proti ognju,tatvini,avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 Schade Ave. Pokličite: ENdicott 0718 STRAIN $ 1 ENAKOPRAVN0S1 6. februarja, __——■ STANLEY WEYMAN: Rdeča kokarda Roman iz Velike revolucije Hotel sem nekaj reči, toda nisem ga utegnil poslušati. Ker sem poznal pot in sem imel luč v rokah, sem ga pustil, kjer je bil, in sem stekel po hodniku. Veža je bila vsa temna; moja lučka jo je razsvetljala komaj toliko, da sem se mogel razgle-dati. Vrata so bila zabarikadi-rana. To videč sem se obrnil proti stopnicam. V trenotku, ko sem stopil nanje, se je stari sluga, ki je tekel za menoj, spotaknil ob kolovrat, ki mu je stal na poti. Kolovrat se je prevrnil z ropotom, ki mu je zgoraj odgovoril zbor javkajočih in tar-najočih glasov. Ko sem pritekel na vrh, sem našel vekače zbrane okoli lojenke„ ki je s svojim slabotnim brlenjem dajala prizoru še bolj klavrno lice. Najbližja dva, star lakej in kuhinjski dečko, sta preplašeno buljila vame z očmi. Za njima so trepetale tri ali štiri ženske in ve-kaje stiskale obraze druga drugi v krila. Starec je meketaje zaklel, tru deč se, da bi jih pomiril. "Kje je Gargouf?" sem ga vprašal. "Šel je zadelat vrata na zadnji strani." "In gospodična?" "Tamle." To rekši se je odmaknil in mi pokazal debelo zaveso, ki je zakrivala koničasto okno stopnišča. Zavesa se je zganila; De-niza je stopila izza nje. Otroško ličece ji je bilo bledejše od zidu, a vendar čudno mirno. Na sebi je imela svetlo haljo, ki ji je ohlapno legala po telesu, in nerazčesani lasje so ji svobodno padali na ramena. V bledi svetlobi sveč in obči zmešnjavi, ki jo obdajala, me izprva niti ni opazila. "Ali se je Gargouf vrnil?" je vprašala. "Ne, gospodična, toda . . . " Sluga jo je baš hotel opozoriti name, ko ga je prekinil njen jezni vzklik. "Naj ta budaljj, utihnejo!" .je rekla. "Oh, spravite jih proč! Niti sama sebe ne slišim! In naj gre kdo po Gargoufa. Ali res ni med vami nobenega, ki bi bil za rabo?" Eden izmed starih služabnikov se je ustrežljivo odpravil ter pustil šibko devojko samo sredi njenih prestrašenih ljudi. Videl sem, kako se je z vsemi močmi upirala grozi. Pred temno zaveso je bila lepota njenega obraza in njenih oblik še bolj vidna, toda občudovanje mi zdaj ni bilo na umu. "Gospodična," sem dejal, "treba je, da pobegnete skozi vrtna vrata." Zdrznila se je in oči so se ji razširile. "Gospod de Saux," je zamr-mrala. "Vi tukaj? Ne ... ne razumem vas. Mislila sem . . " "Vsa vas se je vzdignila zoper grad," sem nadaljeval. "Še trenutek in morajo biti tu." "Tukaj so že," je odgovorila s šibkim glasom. Hotela je samo reči, da jih vidi skozi okno, kako prihajajo" toda zamolkli hrup, ki se 'fe dvigal zunaj in vsak trenutek bolj grozeče prodiral zidove, je dal njenim besedam drugačen pomen. Ženske so-prebledele in spet zagnale svoj javk. Ena izmed njih je v krčevitem zdrz-Ijaju groze prevrnila enega izmed svečnikov. Starec ki mi je bil odprl, je zajokal. "Tako mi smrti božje!" sem kriknil osorno. "Ali ti gavrani ne mislijo utihniti?" Zakaj hrup mi ni da misliti — in baš premisleka je bilo v tem trenutku najbolj potreba. "Molčite, budala," sem nadaljeval, "služinčadi ne bo storil nihče ničesar žalega. In vi, gospodična, blagovolite iti z menoj. Niti trenutka ne smemo izgubiti ..." Toda ona me je tako čudno pogledala, da sem nehote umolknil. "Ali je neizogibno potreba, da grem?" je vprašala. "Mar ni več druge pomoči?" Trušč pred gradom je postal tako glasen, da sva komaj sli šala drug drugega. "Koliko ljudi imate?" sem vprašal. "Evo Gargoufa," je odgovorila. "On vam pove." Okrenil sem se in zagledal o-skrbnika, ki je prihajal po stopnicah, trd in strog kakor zmerom. V eni roki je držal svečnik, v drugi pištolo; v njegovih očeh sem takoj opazil izraz besnega gneva. Ko so ga ženske u-zrle, so zavekale na ves glas. Jaz edini sem se ga razveselil, videč, da vsaj on ne kaže znamenja slabosti. Vprašal sem ga, kolikor mož ima. "Vsi, kar jih je, stoje pred vami," je suho odvrnil, ne da bi se začudil moji prisotnosti. "In to je vse?" "Še tri sem imel," je dejal. "Toda pravkar sem našel vrata odpahnjena in o ptičih ni ne duha ne sluha. Tole imam pripravljeno za enega izmed njih," je dodal in mrko pogledal na svojo pištolo. "Gospodično je treba spraviti odtod." Z brezčutnostjo, ki me je kar utogotila, je dvignil ramena. "Kako neki?" je dejal. "Skozi vrtna vrata." "Tam so že. Grad je obkoljen." Vzkriknil sem v svojem obupu; in kakor v potrdilo njegovim besedam je prav tisti mah zabobnel srdit udarec ob glavna vrata in se razlegel po vsem poslopju, naznanjaje, da je u-sodna ura prišla. Prvemu udarcu je sledil drugi — in nato so se usuli kakor toča. Med tem, ko so se služkinje blejaje obešale druga na drugo sva se z Denizo spogledala. ponosna čuvarica časti svojega doma. "Naši podaniki so. Govoriti hočem z njimi," je povzela in hrabro stopila naprej, čeprav so ji ustnice drgetale od razburjenja. "In če se drznejo ..." "Ob pamet so," sem odvrnil. "Saj slišite, da besnijo kakor obsedeni! Toda eno upanje še imam, edino, ki ostane. Če jih ogovorim, preden vdero v grad, bom imel nemara uspeh. Samo trenutek, gospodična; prosim vas, skrijte to luč." Hlastno sem se obrnil in prijel za zaveso. Toda Gargouf me je prehitel. Zadržal mi je roko in me ustavil. "Kaj pa je? Kaj nameravate?" je zarenčal. "Ogovoriti jih hočem skozi okno." "Ne bodo vas poslušali." "Čeprav ne, poizkusiti hočem vendarje. Kaj nam pa ostane drugega." "Jeklo in svinec," je odvrnil je izžemal in zlostavljal in kako so morali vsa ta leta stradati zaradi njega. A Gargouf je samo preklinjal "to živino", ne da bi mi odgovoril. "Ali boste branili gospodično?" sem vprašal z vročičnim glasom. nad velikimi vrati. Pred mojimi očmi se je odigraval prizor, kakršnih francoski gradovi že dolgo niso bili vajeni. Nekoliko v stran od vhoda že gorel veliki golobnjak; črn o-blak dima je bruhal iz njega in zakrival vse ozadje s svojimi zloveščimi vrtinci, izpod kate- Njegova roka je stisnila mojo rih so zdaj pa zdaj s podeseter-kakor železen prfmaž; nisem ga jeno silo udarjali plameni. Na delj izpraševal. A že v nasled- jasnini ognja so se odražale čr-njem trenutku sem se zgrozil, i ne sence ljudi, ki so1 z neugna-"Oh," sem zavpil, "zažgati j nostjo peklenščkov donašali sla-hočejo! Kaj nam pomaga bra-|mo in netili požar. Onkraj goniti stopnice, če nam podkuri-' lobnjaka je gorel skedenj in stog jo kakor podganom ?" j sena; nekaj bliže, baš pred gra- "Poginili bomo skupaj," je dom, je tekala množica postav odvrnil Gargouf. j sem ter tja; nekatere so se zna- je stalo okoli njega. Ženste divjale nič manj od moški no izmed njih, ki je vsa » šena in napol razhaljena ® orožje ter bruhala kletvi« bilo posebno odurno Prav ta me je prva o; žoš name, je z ostudni® sedami preklinjala nas vs& ne in domačo gospodo, glasnim vpitjem zahtevala šo kri. "Skriti se boste morali," sem's takim glasom, da me je ne-zamrmral. |hote streslo. "Evo lovskih pu- "Ne, ne," se je branila. šek gospoda markiza. Vzemite "Nekje gotovo najdemo va. | si eno gospod vikont, a jaz vza-ren kraj," sem dejal in tesnob-™^0" Dve ostaneta; no pogledal okoli sebe, ne me>asi ljudje uidejo streljati Vsaj neč se za njeno oporekanje. _ j Upnice bomo branih, ce druge-Treskanje udarcev je bilo že kar i glušeče. "Na primer v . . . "Ne bom se skrila, gospod," je dejala. Začudil sem se oskrbnikove-mu pogumu. "Ali vas ni strah?" sem vprašal sredi divjega razbijanja in Njen obraz je bil smrtnobled kričanja množice. Vedel sem, kako neznosno je stiskal nesrečneže, ki so zdaj besneli pred gradom, kako jih in oči so ji plapolale, kakor bi ugašale. In vendar: Deniza, kakor je stala v tem trenutku pred menoj, ni bila več dekletce, ki mi je še pred nekaj dnevi z nemo zadrego strmelo v obraz; bila je gospodična de Saint-Alais, Pričenši v soboto samo ta teen I najfinejša ukrajinska filmska opereta "Marusia" ANGLEŠKI TITELNI Krasno godbo proizvaja profesor Kochetz Narodne pesmi in narodni plesi To je štiri **** zvezdna slika. PENN SQUARE gledališče, Euclid, E. 55 St. vrata se odpro v soboto in nedeljo, 2 pop. čez, teden ob 6.45 zvečer. Nekaj posebnosti Kokoši, funt__________29c Teletina črez obisti____25c Veal steak____________35c Veal stew ____________20c Čista mast, 2 funta____29c Moka, 24 x/l funtov_____89c Koksar fižol, 8 funtov__95c Mleko, kanta, 3 za____25c Tomato soup, 3 kante za 25c Velika zaloga vsakovrstne > grocer i je in mesa Kupite sedaj, kajti ne bo vam žal. LOUIS OSWALD 17205 Grove wood Ave. Fantje in možje! V naši trgovini dobite vedno najboljše spodnje perilo, srajce, kravate, klobuke in druge stvari. Izdelujemo obleko po meri. JOHN MOČNIK 772 East 185th St. Kupite sedaj dokler je zaloga popolna Pralne stroji MAYTAG — ABC — THOR — CONLON — BENDEX Električne ledince FRIGIDAIRE — ELECTRO LUX Kuhinjske peči MAGIC CHEF — GRAND -ROPER — FRIGIDAIRE Radio ZENITH — PHILCO — CARL SON-STROMBERG Cene zmerne. Damo na lah ka mesečna odplačila NORWOOD APPLIANCE & FORNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185 St. V SOBOTO, 7. FEBRUARJA bova obhajala 27. LETNICO ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA Ob tej priliki vabiva na praznovanje vse prijatelje in znance. Vršila se bo prijetna zabava in postregla bova z fino kokošjo večerjo, pivom in vinom. Imela bova na razpolago tudi godbo. Se priporočava, da naju v obilnem številu obiščete. FRANK in ANNA KOVAČIČ 4121 ST. CLAIR AVE. V blag spomin ljubemu soprogu in očetu Frank-u Jerič-u ki je preminul 6. februarja, 1941. Minilo je leto dni, odkar tožno so postali dnevi, ko Tebe Frank, j ni več med nami. Tiho spavaš v j zemlji hladni, a duh Tvoj živi v naših srcih in bo živel do j svidenja v večnosti. Tvoj spo-{ min nam ostane najdražji zaklad tega sveta. Žalujoči ostali: Jennie, soproga; Frank, Charles in Ernest, sinovi; Emma, Tina in La Verne, sinahe; Charles, vnuk. j Cleveland, Ohio, 6. feb. 1942. DEFQfiE , B O NJ)S! Srdito je brcnil eno žensk, ki so ždele na vreščale: "Tiho bodi, mrha! Ali meniš, da ti bo kaj pomagalo, če tuliš?" A v tem sem začul pokanje spodnjih vrat, ki so se lomila pod sekirami; planil sem k oknu in odgrnil zastor. Val rdečkaste svetlobe je udaril v sobo in okrvavil strop. Bal sem se le tega, da ne bi razbili vrat in vdrli v grad, preden me začuje-jo. Na srečo se je okno rado odprlo; še trenutek in stal sem zunaj, na ozkem napušču tik izmed šale nad vrati in okni, druge so tleh in,vlačile gorivo; vse je skakalo, ' kričalo in se grohotalo z groho-tom pogubljencev, ki se je pošastno zlival z tuljenjem plamenov in žvenketom stekel, poka-jočih od vročine. V ospredju sem videl Petit-Jeana, ki je poveljeval; več mož OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNO' VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdi* bodi izvlečenje zob, zcb in enako lahko dobite še polno zadovoljstvo P" Župniku, ne da bi zgubili P1 dosti časa. Vse delo je ^ kadar vam čas pri; ni naslov: 6131 St. Clair Ave vhod na 62. cesti Enaniovo pos!( Sobo z gorkoto se odda v najem za eno osebo. Naslov se poizve v u-radu "Enakopravnosti." HIŠA NAPRODAJ za eno družino, 6 sob, nahajajoče se v bližini E. 185 St. Vse v najboljšem stanju. Lepa okolica. Cena šamo $5000. Zidamo tudi nove hiše. Za vse podrobnosti se obrnite na EDWARD K0VAC 960 E. 185 St. Ob 5. letnici naše trgovine želimo izreči globoko zahvalo vse® naklonjenost, in se priporočamo za v bodoče. « priliko bomo imeli veliko razprodajo kuhinjskih pralnih strojev, radio in električnih ledenic, in zelo znižanih cenah. Pridite in prepričajte se s' ter kupite, dokler je zaloga popolna. —DAMO NA LAHKA MESEČNA ODPLAČNI Norwood Appliance and Furnitutf 819 E. 185 St. 6104 St. Clair A*f "4 Ustanovljeno 1908 ZAVAROVALNINO VSEH VRST VAM T PRESKRBI Haffner Insurance Agency 6106 St. Clair Ave. < Skupno korakamo naprej SLUŽIMO vam in deželi! IP Vojna polaga na vse uslužbence telefonske družbe enako nenavadno in težko nalogo posluge. Naši možje in žene so vešči svojega dela, in korakali bodo naprej, kot skupina, nudeč telefonsko poslugo, ki je potrebna v tem največjem podvzetju demokracij- 'ai 0: ab t>t( i ) . ši %