St. 257 Fritalia plačnu i gstavlol ttraft termite m la pata) 30. ok'obra 1923. Posamezna številka 20 cent. Letnik jclvih trkaj a. Izvieraii pondeljek, vtak dan AsiStrejs tt 20. L nsdstropje. Do; ffcnu* m ne sprejemajo, rokopisi %nton Gerbec. — Lastnik tisk iRafis za mcse: L 7.—, 8 mesece L Zi Inozemstvo tucsefno 4 lire več. — TP"^- UredhStVo: ulica sv. PraB&tta iijajo uredništvo. Nsfrr' (£dajatelj ln r*' sk tiskar L 32 - • a ini«® jfniltv* Posamezne Številke v Trsta ln okolici po 30 cent — Oglasi se računaj« v Brokosti ene kolone (72 ml) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnic«, zahvate, poslanic« i« vabila po L 1,—, oglaai denarnih zavod«* mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cest. beseda, najmanj pa L t - Ogla* narotaina in reklamacije a« poUjaJo isključno upravi Edinosti, v Trstu, ulici •* FrančiSka Aslfteg* Slev. 20, L nadstropje. — Telefon aredniltv* in upravo 11-67. Znlion o poitalUančeiilD naSlh šol Zakon o preuredbi ljudske šole je bil te dni obznanjen, kakor smo že poročali svojim čitateljem. Je to kr. odlok od dne 1. oktobra 1923, št. 2185, ki nosi nedolžni naslov: «Uredba šolskih stopenj in učnih programov ijudskošolskega pouka,* Objavljen je bil v uradnem listu kraljevine Italije cGazzetta Ufficiale» od 24. oktobra 1923 in njegov zadnji člen določa, da stopi v veljavo že istega dne. Nedolžen je, kakor se vidi, naslov Gentilejeve preuredbe Ijudskošolskega pouka in človeku se zdi skoraj neverjetno, da bi mogel zakon s tako lepo zvenečim naslovom vsebovati one grozne in morilne paragrafe, s katerimi se odpravljajo naše slovanske šole po naših slovanskih vaseh Julijske Krajine, oziroma se izpreminjajo v popolnoma italijanske učilnice. In vendar je temu tako. Grozno je, ali resnično: od 24. oktobra dalje slovanska ljudska šela v Italiji zakonito ne obstoja več, je odpravljena, prepovedana, poitalijančena! V naslednjem prinašamo dobesedni prevod vseh tistih členov tega zakona, ki se nanašajo na to največjo nesrečo, kar smo jih mogli predvidevati in kar nas jih je moglo zadeti. Težko nam je to in čustva, s katerimi izpolnjujemo danes dolžnost vestnih obveščevalcev naše javnosti, se ne dajo izraziti. Toda naš narod se mora v svoji pravični borbi zavedati vsak hip svojega pravega položaja v polnem obsegu, naj gre za srečne ali nesrečne dogodke našega narodnega življenja. Evo torej suhi prevod členov Gentile-jevega zakona, s katerimi se odpravlja naša slovanska šola, evo ona suha grozna dejstva, pred kalera postavljajo ti členi naše ljudstvo v .Italiji: Čl. 4. V vseh ljudskih šolah kraljevine se bo vršil pouk v državnem jezika. V občinah, kjer se navadno govori kak drug jezik, bo ta jezik predmet učenja v dodatnih urah. Pouk drugega jezika je obvezen za tiste drugojezične učence; za katere so njih stariši ali izvrševalci očetovske oblasti izjavili ob začetku šolskega leta da jih vpišejo. Program in urnik za pouk drugega jezika se določita z ministrsko odredbo. Čl, 5. Učitelji, ki poučujejo tudi drugi jezik v svojem razredu ali v več razredih iste šole, imajo pravico, da se jim skrajšajo za eno leto dobe, katere so predpisane za podelitev zvišanja plače, ako je učni uspeh po mnenju nadzornika pohvalen. Čl. 6, Ako ni mogoče poveriti pouka drugega jezika razrednemu učitelju ali drugemu učitelju na šoli, kateri poučuje italijanščino, se pouk drugega jezika poveri usposobljenim učiteljem, ki jim bo poverjen pouk v več šolah, a šole se združijo v ta namen na predlog didaktičnega ravnatelja, odobren po kr. šolskem skrbniku, na primeren način v šolska okrožja. Čl. 17. Počenši s šolskim letom 1923/24. se bo vršil pouk v vseh prvih razredih drugoiezičnih ljudskih šol v italijanskem jeziku. V šolskem letu 1924 25 se bo pGučevalo tudi v drugem razredu omenjenih šol v italijanskem jeziku. V naslednjih šolskih letih se bo postopalo na isti način glede nadaljnjih razredov, dokler se ne bo v številu let enakem številu let celega tečaja poučevalo v vseh razredih ljudskih in meščanskih šol v italijanskem jeziku. ČL 18. Noben učitelj z diplomo o usposobljenosti, ki je bila izdana pred aneksijo pokrajin, o katerih je beseda, k Italiji, ne bo mogel poučevati v italijanskem jeziku, ako ne bo imel predpisanega usposoblje-nja. Noben učitelj ne bo mogel, razen v slučajih potrebe, poučevati v neitalijan-skem jeziku, ako ni pravilno usposobljen. Čl. 19. Za pouk drugega jezika v posameznih razredih bodo imeli prvenstvp učitelji istih razredov in učitelji iste šole, ki so usposobljeni tudi za poučevanje v italijanskem jeziku. Čl. 20. Učitelji, ki so usposobljeni za poučevanje v neitalijanskem jeziku, imajo pravico do prvenstva tudi za poučevanje italijanščine v posameznih razredih šole, h kateri pripadajo, ako napravijo tozadevne izpite iz italijanščine, kateri bodo napovedani ob koncu vsakega šolskega leta z odredbo naučnega ministra, ki bo imela veljavo izpitnega reda. Ravno tako bodo imeli učitelji, ki so usposobljeni za pouk italijanščine, pravico do prvenstva za poučevanje drugega jezika v razredih šole, h kateri pripadajo, a pod pogojem, da položijo tozadevne izpite iz drugega jezika, ki bodo istotako napovedani z odredbo naučnsga ministra ob koncu vsakega šolskega leta. Čl. 24, V novih pokrajinah ostane šolska obveza neizpremenjena. V šolah, v katerih učni jezik ni italijanski in dokler ne postane italijanski v smislu pričujočega odloka, je pouk italijanskega jezika obvezen za učence vseh razredov ljudskih in meščanskih šol, počenši od drugega razre- katere se v to svrho združijo na predlog didaktičnega ravnatelja in kr. okrajnega nadzornika, odobren po far. šolskem skrbniku, na primeren način v učna okrožja. Po odobritvi s strani kr. šolskega skrbnika in na utemeljeni predlog didaktičnega ravnatelja in okrajnega nadzornika se ta pouk lahko poveri v lastnih razredih in v drugih razredih iste šole tudi drugo-jezičnim učiteljem, ki so položili izpit iž italijanskega jezika. To so ti brezsrčni paragrafi Gentilejeve preuredbe Ijudskošolskega pouka. ^ Med njimi smo posebno podčrtali čl. 4.^ in 17., ki določata v načelu poitalijančenje naše slovanske šole, medtem ko vsebujejo drugi le praktična navodila za izvršite* tega načrta za uničenje polstoletnega dela najboljših sil našega naroda na šolskem polju in za kulturno obglavljenje našega naroda. Udarec je za nas tako grozen, da bomo brez milosti pahnjeni nazaj v položaj, v katerem smo se nahajali pred letom 1848., preden se je začelo narodno gibanje med tedanjimi avstrijskimi Slovani. Kaj ljeni? Ali naj se vdamo obupu in odnehamo od svoje borbe? Zgodovina našega naroda je tudi v teh težkih časih, ki jih preživljamo, faaša najboljša učiteljica. In ta zgodovina našega ljudstva in. njegovih stoletnih borb nas uči, da je naš narod prestal in premagal še vsak udarec, naj se je zdel še tako smrtonosen. Prestal bo tudi tega, ki nam je prišel iz Rima, ako se ne vda slepemu obupu in bo vztrajno nadaljeval borbo za ohranitev svoje narodne dedščine in za svoje svete pravice, ki mu gredo po božjem in človeškem pravu. Torej pogum! Še le sedaj se začenja odločilna borba za našo narodno šolo. Načelo «zvesti sebi in pokorni zakonoma sicer ni izgubilo svoje veljave za nas, ki nismo nikak element revolucionarnih in protidržavnih rovarjev, toda glas našega protesta ne Bo**~previehaI, dokler se ne popravi grozna krivica, ki je poitalijančenje naše ljudske šole. Porabili bomo vsa zakonita sredstva, pa naj traja naša borba leta in leta, da pridemo mi, da pridejo naši otroci zopet do svoje narodne učilnice," ki jim je ne sme odrekati noben drugi narod, nobena država na svetu. Vsi resnični zastopniki prave italijanske nam je storiti spričo tega groznega goto-1 civilizacije in ves civilizirani svet sploh vega dejstva, pred katero smo postav-1 bodo na naši strani! "Ma na Saškem odstavljena Socijalistično-komunistična vlada se noče pokoriti - Imenovanje civilnega guvernerja Težki spopadi v Porurju BERLIN, 28. Wolfov dopisni urad poroča: Ker so komunistični člani vlade na Saškem v pozivu na saško prebivalstvo pozivali k nasilju in nepokorščini napram državni vladi, je kancelar Stresemann pozval ministrskega predsednika saške vlade, Zeignerja, naj poda ostavko s celokupnim kabinetom. Kancelar je ministrskega predsednika opozoril, da pričakuje odgovor tekom današnjega dne ter mu sporočil, kakšne ukrepe bo storil, v slučaju da se kabinet ne bo pokoril. Kancelar je imenoval bivšega ministra za pravosodstvo in poslanca ljudske stranke, Heinze-ja za civilnega guvernerja na Saškem. DREŠDEN, 28. Sašfca vlada je pozivu državne vlade, naj poda ostavko, odgovorila z uradnim poročilom, v katerem izjavlja, da zavrača zahtevo kancelarja Stresemanna. Dalje pravi vlada, da ima edino saški deželni odbor pravico zahtevati ostavko vlade, in radi tega bo vlada ostala na svojem mestu, dokler je ne bo odbor pozval, naj odstopi. Sicer pa, zaključuje poročilo, bo v najkrajšem ^ času dana odboru prilika, da se o tem izrazi. DRESDEN, 29. Vsak posamezen miru-ster je prejel od civilnega guvernerja odredbo, s katero ga guverner odstavlja. Ministri bodo protestirali proti odstavitvi pri državni vladi ter bodo zahtevali, da se takoj skliče državni svet ter konferenca ministrskih predsednikov vseh nemških zveznih držav. Med komunisti in državno vojsko je prišlo v soboto do hudih prask. Komunisti so bili oboroženi s strojnicami, puškami in ročnimi granatami; napredovali so po gotovem načrtu. Spopadov so se udeležili tudi tujci; pričakujejo se nadaljna nasil-stva s strani komunistov, ki so izdali oster proglas na narod proti državni vladi. Pri spopadu je bilo 24 mrtvih in 31 ranjenih. Vojaški poveljnik je podpisal danes odlok, s katerim se sklicuje saški deželni zbor. Sklicanje je pridržano civilnemu guvernerju. Hudi izgredi t zasedenih krajih DUSSELDORF, 28. Včeraj so se izgredi vršili ves dan. Nekaj trgovin je bilo ople-njenih. Policija je razgnala številne sprevode brezposelnih delavcev ter jih veliko aretirala. V Essenu je bilo pri spopadu 5 mrtvih in 34 ranjenih. Delavci so uničili vse računske knjige v Kruppovih tovarnah. V Bochumu so skušali delavci odnesti zaloge premoga v 4 premogovnikih. Med spopadi so bili 4 mrtvi in 16 ranjenih. Tudi v Gelsenkirchenu so bile oplenjene vse trgovine. Policija je razgnala demonstrante; bilo je veliko ranjenih. V mestih Sondschein, Kirn in Monsin-gen je bila proglašena Renska republika. V Mainzu in Wiesbadenu je vse mirno. Ameriško posojilo Nemčiji NEW-YORK, 29. Listi naznanjajo, da bo Nemčija najbrže pooblaščena za izdajo velikega nemškega posojila, ki bo po večini podpisano v Ameriki. Vprašanje sestave komisije za proučitev nemške plačilne zmožnosti pred angleškim ministrskim svetom PARIZ, 29. «Matin» poroča iz Londona: Angleška vlada bo razpravljala jutri o najvažnejših točkah, ki se tičejo sestanka izvedencev: I. imenovanje odseka za ugo- Mcorč odgovoril BalMu -------, z------------------- tovite v vojne odškodnine; H. opredelitev fla osnovne šole. Učenci ne bodo mogli njegovega delokroga; IIL dan pričetka zabiti prestavljeni v višji razred, ako ne po- .......... - - I oži jo izpita iz italijanščine. Za ta pouk se določa v prvih treh letih po pet ur, in v naslednjih po šest ur na teden. Kjer se pouk vrsti, se zniža število teh ur na polovico; kjer obsega vrsta po dva ali več oddelkov z različnim programom, bo pouk italijanščine omejen na pet ur za vsako vrsto (turno). ČL 25. Pouk italijanskega jezika bo prvenstveno poverjen nedrugojezičnim učiteljem, ki bodo poučevali v več šolah,; sedanja. Angleški ministri upoštevajo Poincerejevo stališče, ki sloni na versail-leski pogodbi, radi česar je njegovo stališče neoporekljivo. Težko je reči, kateri datum bo Baldwin predlagal za sestanek komisije. _ Sestava poljske vlade. VARŠAVA. 28, Nova vlada je tako-le sestavljena: Korfanty, podpredsedniki Domov-sky, za poljedelstvo; Grabski, naučni minister. V rudnikih Dondrawa in Katovica jo nehala stavka. PARIZ, 28. Ob priliki odkritja spomenika padlim vojakom v mestu Champigny, je rancoski ministrski predsednik Poinca-re še enkrat poudaril voljo vseh padlih junakov . za ohranitev republike, ki ne bo nikdar dopustila, da bi njene žrtve ostale zaman. Repubfika bo odločno na vsak način izključila iz javnega življenja vse one črne elemente, ki skušajo na katerikoli način črniti Francijo. Preteklo leto je Nem&ja hotela dokazati, da nam ne more dajati premoga, ker ga je potrebovala za svojo lastno industrijo, to leto pa je zasedba Porurja dokazala, da zna Nemčija menjati sistem. Sedaj namreč nemška vlada izjavlja, da je prisiljena ustaviti vse nadaljne dajatve, ker jih ne more plačati. Vsa dose.danja taktika nemške vlade se zrcali v vednem hinavstvu. Toda ta politika negacije in slabe volje spremljana po finančnem zapravljanju in denarnem neredu, je prinesla popolen poraz v notranjosti države ter je obenem izvala boje med posameznimi državami, ki so vsaj navidezno do pred kratkim mirovale. Boji med Prusko, Saško in Bavarsko so pač posledica Stresemannove politike in Stresemann nosi potemtakem vso odgovornost. Francozi se niso nikdar vme-Ševali v notranje zadeve Nemčije, še manj pa v zadeve v zasedenih krajih. Nasprotne trditve, ki jih širi nemška vlada ne bodo nikdar otemnele resnice, ki je pač oči-vidna. Nikdar ne bomo na noben način kršili svobode narodov in tudi ne bomo delali nikakih načrtov za garancije, a tudi ne bomo nikdar opustili jamstev za svojo sigurnost. Jamstva, ki so nam bila obljubljena v versailleski pogodbi, nam niso bila dana. Nemčija je že par mesecev sem ovirala nadzorovanje medzavezniške vojaške komisije, dalje ni izpolnjevala obveznosti, ki se tičejo števila in oborožitve vojaštva Nemčija je v stanu preurediti v najkrajšem času svoje tovarne za izdelovanje topov in municije ter izdelati v teku malo mesecev zračno brodovje. Nemčija je ostala še vedno ista: ni se mogla otresti onih, vojaških uplivov, pod katerimi je živela toliko časa. Nemčija ni samo trpela propagande po maščevanju in imperijalizmu, ampak jo je tudi vzpodbujala. Bili bi torej neprevidni, ako bi ne stali na straži in bi zapustili sredstva, s katerimi se branimo. Nikakor nismo pripravljeni žrtvovati pravico po vojni odškodnini Vse to kar se danes dogaja pač jasno dokazuje, da smo imeli prav, ko smo zgrabili po jamstvih. Ako bi ne vzeli teh jamstev v svoje roke meseca januarja 1923, bi enostavno dovolili Nemčiji moratorij dveh ali treh let in ona bi nam danes lahko enostavna odgovorila, da nam ne plača ničesar in bi nadalje dobavljala svojim industrijam premog iz Porurja ter bi na ta način bogatela na naš račun. Sedaj pa je Nemčija sama prisiljena storiti prej-komogoče potrebne ukrepe za plačilo svojih dolgov. Nemčija vev da ne bomo zapustili naših jamstev predno ne bomo plačali. V njeno korist bo, ako bo sk'ištla plačati svoje dolgove prejkomogoče; kajti prej ko bo plačala, prej bomo zaprstili Porurje. Kar se tiče naših zaveznikov, e-čem le toliko, da ne pričakujemo od njih ničesar drugega kakor spoštovanje po Isisanih pogodb. Odškodninska komi ;i ji je določila višino nemškega dolga vestno in to po dolgi proučitvi in na podlagi podatkov prizadetih držav. Saj je odškodninska komisija znižala predlog angleške vlade samer kajti vsota, ki jo je predlagala angleška vlada, je bila previsoka. Angleška vlada je sprejela odločitev odškodninske komisije in je sama sporočila številko nemški vladi Ta številka je bila vpisana 5. maja 1921. v stanje plačil, ki so ga sestavili zavezniki na izrecni predlog angleške vlade. To plačilno stanje je bilo sporočene nemški vladi v obliki ultimatuma. Določitev dolgov je torej končnoveljavna in ker je bila storjena na podlagi versail-Ieske pogodbe ne more biti menjana, kakor efflno z nniim privoljenjem. V pogodbi je namreč izrecno rečeno, da se ne more Nemčiji dovoliti nikako znižanje, ako _ zmanjšanje _ _ tovo ni nikakega razloga, da bi vzeli odškodninski komisiji eno izmed najvažnejših funkcij. Kajti ona pač ne zasluži; da bi o njeni vestnosti niti za trenutek dvomili, kajti do sedaj je vedno dala neovr-gljive dokaze nepristranosti in tako bo tudi še nadalje nepristransko postopala napram Nemčiji. V komisiji so zastopani angleški, italijanski, belgijski in francoski odposlanci, ki so gotovo čislanja vredne osebe. Nočem govoriti posebej o njenem predsedniku, ker je Francoz in moj prijatelj, toda nobeden ne bo mogel reči, da mu primanjkuje izobrazbe in izkustev. Zdi se mi, da se nam na vsak način vsiljuje logičen sklep. Nemčija je vzpostavila odno-šaje z odškodninsko Komisijo in ta bo brezdvomno v kratkem čas i zaslišala njene zastopnike, Poincare pravi nadalje, da zastopa angleški ministrski predsednik Baldwin v svojem govoru, ki ga je imel pred par dnevi, stališče, naj bi se sklicala mednarodna konferenca ali pa komisija izvedencev sporazumno z odškodninsko komisijo. Dalje se Baldwin obrača name s prošnjo, naj trikrat premislim predno zavrnem njegov predlog. Ni mi treba na-glašati, da bom upošteval prošnjo angleškega ministrskega predsednika in ker je od trenoika, kar je Baldwin izgovoril to prošnjo, preteklo že trikrat po 24 ur, sem premišljeval o njegovi prošnji trikrat po 24 ur. Ako gre za to, da bi prišli do sporazuma potom zmanjšanja dolga, moram takoj povedati, da smo proti vsakemu znižanju. Reško vprašanje Jugoslavija se drži rapallske pogodbe, Konference pri Ninčiću BEOGRAD, 28, Včeraj dopoldne je italijanski opravnik poslov na beograjskem dvoru Summonte posetil ministra zunanjih poslov dr, Ninčiča ter njegovega pomočnika Panto Gavriloviča, ki sta ga informirala o stališču jugoslovenske vlade napram zadnjemu predlogu \italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija glede reškega vprašanja. Kakor doznava «Novi list» je dr. Ninčič izjavil Summonte-ju, da jugoslovenska vlada ne more sprejeti nikakršnih predlogov, ki bi ji prišli indirektno in ustno. Kakor izgleda se jugoslovenska vlada ne namerava spuščati v razgovore, ki bi ne imeli svoje podlage v rapallski mirovni pogodbi in Id bi mogli biti v protislovju z dogovori v St. Mar-gheriti. Na ta način se mora Mussolinijev predlog, po katerem bi Reka pripadala Italiji, a Baroš in Delta Jugoslaviji, smatrati kot nesprejemljivi za Jugoslavijo. Včeraj dopoldne so konferirali v ministrstvu zunanjih poslov od 10, do 11, ure pomočnik ministra zunanjih poslov Panta Gavrilovič, pooblaščeni minister Ljuba Nešič, leg. svetnik Branko Lazarevič, dr. Otokar Rybar, dr. Matko Laginja in profesor Sišić o reškem vprašanju, zlasti pa o zadnjih ukrepih italijanske vlade proti jugoslovenskemu elementu. Seje se je udeležil tudi minister zunanjih poslov dr. Ninčič. Konferenca se je nadaljevala popoldne ob 17. uri v kabinetu ministra zunanjih poslov. Prisostvoval ji je na povabilo g. Ninčiča tudi italijanski odpravnik Stim-monte, ki je bližje razložil italijanski projekt. Navzočni politiki ne dajo javnosti nobenih informacij o svojih razgovorih. BEOGRAD, 28. O včerajšnjem dopoldanskem razgovoru g. Summonteja z ministrom Ninčičem se v političnih krogih doznava, da je g- Summonte poudarjal, da g. Mussolini ne odobrava sedanje politike napram italijanskim državljanom jugoslovenske narodnosti- Zato je dal preklicati znane časopisne dekrete. Z ozirom na pritožbe, da je novi šolski ukaz z dne 1. oktobra izzval strah, da se bo pouk v materinščini zatrl, je baje rimska vlada že sama odredila, da se zadeva znova preštudira ter krivice, ako se v tem pogledu godijo, popravijo. Po drugi verziji je g. Summonte naravnost naznanil, da bo šolski zakon revidiran. V koliko so te informacije točne, se danes ni moglo dognati. BEOGRAD, 28, Včeraj dopoldne je posetil pomočnika ministra zunanjih po- slov Panto Gavriloviča tukajšnji ameriški poslanik Dodge in se z njim razgovarjal o aktualnih vprašanjih zunanje politike, predvsem pa o reškem vprašanju. Kralj pri Proticu BEOGRAD, 28, Sinoči ob 19, je kralj Aleksander v spremstvu predsednika narodne skupščine Ljube Jovanoviča po3etil obolelega Stojana Protiča. Kralj je ostal pri Protiču okoli pol ure. Protičevo stanje je še zelo slabo, vendar po izjavah zdravnikov neposredne opasnosti ni, - Vranglovcem odvzeto orožje. BEOGRAD, 28. Minister notranjih poslov je izdal vsem političnim oblastim naredbo, da ne smejo izdajati orožja. Vsa inozcmccm že izdana dovoljenja za nošnjo orožja so ukinjena. Ta naredba se nanaša predvsem na one Ruse, ki kot pripadniki Vranglove armade nosijo orožje. Uradni izkazi o volitvah na Avstrijskem DUNAJ, 28. Uradni izkazi, na podlagi katerih so bili uničeni glasovi za «Land-bund» (kmetsko stranko), prinašajo te-le številke o izidu volitev v državno skupščino: 82 sedežev so dobili krščanski soci-jalci, 67 socijalisti, 12 vsenemci in 4 «Land-bund*. Masaryk so povrnil v Prago Praznovanje petletnice osvobojenja PRAGA, 28. Predsednik Masaryk in zunanji minister Beneš sta se včeraj vrnila v Prago, kjer sta bila slovesno sprejela. Mesto je v zastavah. Na kolodvoru so ju pozdravili vsi člani kabineta. Množice so prirejale Masaryku viharne ovacijc. Listi naglašajo pomen predsednikovega inozemskega potovanja, ki osigurava položaj Čehoslovaške in jamči za današnji red v srednji Evropi. Masarykov proglas na narod ob priliki petletnice čehoslovaške republike PRAGA, 28. Ob priliki proslave petletnice obstoja čehoslovaške republike je Masaryk naslovil na narod proglas, v katerem je obrazložil smernice svoje vlade v zunanji politiki ter uspehe svojega potovanja v Pariz, London in Bruxelles. Dalje izraža Masaryk svoje zadoščenje nad dejstvom, da se bo Amerika udeležila pogajanj za rešitev odškodninskega vprašanja, ki je tolike važnosti za Čehoslo-vaško, katera bo, združena z entento, ok> -oila svoje prijateljstvo z Jugoslavijo in Romunijo. Masaryk zagotavlja, da bo Čehoslovaška živela v prijateljskih stikih z Avstrijo, Madžarsko in Poljsko. Kar se tiče nalog moderne države, pravi, da mora biti država osrednji organizem, ki druži čvrste in zdrave sile državljanov, ki morajo sodelovati z lastno pobudo v demokratskem duhu. Ker je ostala Čehoslovaška zvesta načelom demokratskih manjšin, bo skušala zadostiti upravičenim zahtevam državljanov različne narodnosti. Proglas omenja tudi slovansko politiko, ki jo je pričel Masaryk sam. TURŠKA VLADA ODSTOPILA ANGORA, 28. Narodna skupščina je sprejela odstop vlade. Ismet paša bo bržkone spet prevzel mesto ministrskega predsednika. _ Proslava obletnice fašistovskega pohoda RIM, 29. Slavnostne manifestacije, ki so se vršile včeraj po vsej Italiji v proslavo obletnice pohoda na Rim, so se odigrale med največjim navdušenjem in z vzorno disciplino. Številne povorke so se povsod vršile v popolnem redu po mašah na prostem ter so imele svoj višek v velikanskih demonstracijah vdanosti do domovine, kralja in vlade. Demonstracije komunistov na Francoskem proti španski vladi, PARIZ, 28. Komunistične organizacije, so sklenile, da uprizorijo pred spanskim poslaništvom v Avcnue Klebcr demonstracijo, ker je španska vlada obsodila na smrt Di Nicolau-a in Mathen-a, morilca bivšega ministrskega predsednika Dato. Toda policija je prepovedala vsako zbiranje. Kljub temu so se med 16. in 17.30 zbirale gruče komunistov na trgu Etoile; pred špansko poslaništvo niso mogle, ker jim je policija zaprla pot. OBNOVITEV PROMETA NA REKI. RIM, 29. Jugoslovenski poslanik je sporočil po nalogu lastne vlade ministru za zunanje zadeve, da je jugoslovanska vlada dala potrebne ukaze glede obnovitve prostega prometa med Reko in Bravicof?) (Štefani), DNEVNE VESTI Pravno in gmotno Izenačenje ljudsko- Šolska ofltelleo novih pokrajin • «Gazzetta Ufficiale» od 25. oktobra je objavila kr, odlok od 7, oktobra 1923., št, 2186 o pravnem in gmotnem izenačenju judskošolskih učiteljev novih pokrajin. Čl. 1. tega odloka pravi, da bodo veljali v bodoče za ljudskošolske učitelje novih pokrajin vsi zakoni in pravilniki, ki se nanašajo na pravni in gmotni položaj učiteljev v starih pokrajinah, ter da obenem prenehajo veljati vsi dosedanji tozadevni zakoni in predpisi, — Čl. 2, določa, da zadostuje zrelostno izpričevalo, izdano po,predpisih prejšnje vladavine, le za začasno namestitev,' — Čl. 3. pravi, da je izpričevalo o usposobljenju, zadobljeno K predpisih bivše vladavine, enakove-vno usposobljenju za pouk po predpisih veljavnih v kraljestvu. V svrho odmere kakor da so začeli službo kot redni učitelji. — Čl. 7. določa, da so učitelji, ki so ital. državljani in imajo kakovost rednih učiteljev na šolah novih pokrajin, definitivno potrjeni v službi, razen ako izda pristojna šolska oblast v teku šestih mesecev od vstopa v veljavo tega odloka ukrep nasproten tej določbi. (Ta določba pa je res imenitna. V isti sapi ko odlok definitivno potrjuje učitelje novih pokrajin, izroča njihovo usodo v roke krajevnih oblastev in seveda tudi raznih brigadirjev, specijalistov itd. S tem se zopet potrjuje sistem v naši deželi, po katerem so višja oblastva in včasih celo osrednja vlada na« vadni skromni izvršilni organi krajevnih malih mogotcev, ki imajo pač svoje osebne simpatije in antipatije, ki pa presneto malo vedo, kaj je pravi interes prebivalstva; dežele in države. Op. ur.). — Čl. 13, je plače se smatrajo učitelji, ki so dosegli! važen predvsem za učiteljice in določa, d« poroka ni nii^k zadržek za pripustitev k natečajem in za ohranitev dobljenega pnesta. — ČL 14. Pri podeljevanju mest v .obmejnih krajih novih pokrajin imajo pri enakosti predpogojev prvenstvo tisti, ki so že učiteljevali v novih pokrajinah in. ki prebivajo vsaj že pet let na priklopljenem ozemlju- — Čl. 15. Za sedaj se nič ne izpremeni glede gmotnega položaja vero-iičiteljev. — ČL 17. določa, da stopi odlok ' y veljavo na dan svoje objave v uradnem listu, t. j. torej 25. oktobra 1923. GLASLJUDSTtfA , Politično društvo v Trstu je prejelo sledeči Eotest s Konto vela proti poitalijančenju tam-jšnje ljudske šole, naslovljen na kr. prefekt tnro: Podpisani slovenski stariši šoloobveznih btrok s Kontovela protestirajo najodločnejše proti uvedbi italijanskega učnega jezika v slovenski ljudski šoli na Prošeku ter zahtevajo, da se šolski pouk tudi nadalje vrši v materinem jeziku, to je v slovenščini. Stariši nimajo nič proti temu, ako se v višjih razredih goji italijanščina kot obvezni predmet; kot ljudje pa ne morejo nikakor trpeti, da bi se njihova ae-ca pojaničarila ter delala sramoto svojim stališem in svojemu narodu. Akoravno je ta zahteva povsem naravna, vendar jo podpisani •utemeljeno še s sledečimi razlogi. ^ Sola ne more služiti svojemu plemenitemu namenu, ako se pouk deli v jeziku, ki ga tičenci nc umejo. Šola, v kateri ne razume učitelj svojih učencev in ne oni njega, je podobna kaznilnici ali blaznici, v katero pa naši otroci ne spadajo, ker niso ne hudodelniki in tudi ne blazneži. ________^ ^^ Slovenci ljubijo svoj jezik ravnotako kot Ita- j bližno isto izTaViTkar vsebuj Iijani svojega. 1 - - — - - — - - Poznanje slovenščine je za Slovence v Italiji tudi velikega gospodarskega pomena in slednjič so podpisani podaniki svobodne in napredne Italije, v kateri imajo vsi državljani enake pravice in enake dolžnosti. Na Kontovelu, 15. oktobra 1923. (Slede podpisi). Iz Šempolaja je prejelo uredništvo našega lista sledeči protest, ki jc naravnost ganljiv primer narodne zaveznosti naših vrlih Kraševk. V naslednjem objavljamo protest, izvirnik pa smo izročili političnemu društvu, da ga v primernem času uporabi: • Matere šoloobveznih otrok v Šcmpolaju protestiramo proti poitalijančenju naše enoraz-redne ljudske šole. Obenem zahtevamo, naj se ta zakon prekliče in uvede spet pouk v materinem jeziku, da ga bodo naši malčki razumeli, ker drugače bo vsak uspeh izostal. Me matere polagamo in bomo polagale na srce našim malčkom vedno naš materini jezik, tako da ga naši malčki ne bodo nikdar pozabili. Mi ga polagamo sedaj na srce našim malčkom ter jim obenem priporočamo, da bodo enako učili oni svojo deco, ko bodo veliki in ko nas več ne bo*. Protest šempolajskih mater jc ganljiv primer narodne zavednosti naših vrlih Kraševccv, nov dokaz, kako se naše ljudstvo zaveda. nova vlaiJa uveljavljala to načelo ▼ postopanja z našiai zakonom, ki tvori dobrSen del novih državljanov Italije. V svrho, da se sedanja kriza čim prej in čim mirneje zavrfii, je potrebno, da se prej ko mogoče vzpostavijo pogoji za popoln red in normalno življenje, ki edina moreta omogočiti reševanje velikih nalogneodložnega obnovitvenega dela, potrebnega celi državi, zlasti pa naši deželi, ki je bila po zadnji vojni posebno kruto prizadeta. S to željo in v prepričanj«, da močna in energična vlada lahko to doseže, promatramo mirnim srcem razvoj dogodkov. Zavedajoč se vsega, kar mu gre po pisanem in nepisanem pravu, bo naše ljudstvo kakor vedno izvrševalo svoje dolžnosti tudi v novih razmerah, ker kot narodna manjšina zahtevamo le to, da se moremo brez vsake škode za državo ohraniti in razvijati v mirnem in prijateljskem sodelovanja s svojimi državljani italijanske narodnosti*. Kakor znano, je bila v dnevih fašistovskega prevrata vpeljana cenzura, in med tem ko ima naše suho poročilo o položaju v Trstu v isti številki «Edinosti* nekoliko belih pack, je ostal gornji proglas popolnoma nedotaknjen; znak, da ga je oolastvo smatralo za korektnega in da so bile nade, izražene v tem proglasu, .opravičene. Proglas vsebuje naše želje, naše nade, naš proračun; ko pa delamo sedaj po letu dni obračun, je ta za nas kot narod, pri vseh aktivnih postojankah, ki jih je vlada dosegla na drugih poljih, danes močno pasiven. Naše nade se niso uresničile, uresničilo pa se je marsikaj, česar si ne bi bili mogli pred letom dni niti sanjati. Omenjamo samo odpravo našega jezika iz sodnij in uradov ter smrtni udarec na naše iole. Lani ob prevratu je imel urednik «Erc Nuove» pogovor z zastopnikom naše politične organizacije. Naš zastopnik mu je pri- e gornji proglas, Obletnica fašislsvslissa panoga v V nedeljo, dne 28. t. m, so se pričele po vsej Italiji velike slavnosti, pri katerih se Italijani spominjajo historičnih zadnjih dni lanskega oktobra. Ta proslava obletnice jc nekako slavnostno polaganje računov in navdušenje za proslavo je znak, da so ti računi aktivni: Marsikaj je krepka Mussolinijeva roka uredila in bodočnost je polna dobrih izgledov, pozitivnih nad- — Naravno je, da tudi mi Julijski Sloveni, ki smo ket državljani Italije sodoživeli faši-sfovski prevrat in eno leto faŠistovske vlade, obračamo svoj pogled nazaj. Novo dobo v zgodovini Italije, ki se jc začela lankega oktobra, smo sprejeli z bistrim političnim očesom, z mirnim dostojanstvom in s tiho nado, da pridemo vendar enkrat do vzpostave reda in pravice. Evo, kaj jc pisala «Edinost» z dne 29. oktobra 1922 v sporazumu z našim političnim vodstvom pod naslovom ga njc-ii domači poklicali na pomoč. Ta je doznala, da ima branjevka nogo zlomljeno v gležnji, radi tega je dal starko prepeljati v mestno bolnišnico. Šolarjeva nezgoda. 10-Ietni šolar Cesare Fer-lini, stanujoč v ulici Largo Santorio št. 2, je včeraj popoldne padel z nekega poldrugi meter visokega zida na stopnicah nad predorom Montuzza; splazil se je nanj zgolj iz otroške radovednosti, ki ga je pa precej drago stala, kajti pri padcu si je zlomil desno roko, se pobil in popraskal po raznih delih telesa ter si tudi nekoliko pretresel možgane. Malega ponesrečenca so z avtomobilom «Zelenegi kri-ža» prepeljali v mestno bolnišnico. Nesreča pri del«. V stari prosti luki V. E HI. se je včeraj prcdpoldne ponesrečil težak Matej Babič, star 24 let, stanujoč na Vrdeli-Scoglietto št. 323. Mladeniču, ki je bil zaposkn pri razlaganju nekega parnika, padla na glavo železna veriga, ki se je utrgala pri nekem 2r-javu. Babič je zadobil številne, a ne hude poškodbe po raznih delih telesa. Prepeljan je bil v bolnišnico. ; Samomor brezposelnega težaka. Beda, v kateri se je nahajal radi dolgotrajne brezposelnosti, je gnala v smrt 45-letnega težaka Karla Andreossi, stanujočega v ulici Pircardi št. 55. Ubogi mož ni mogel več prenašati pomanjkanja, kateremu je bila izpostavljena njegova žena in štirje otroci Še v nežni mladosti. Duševno potrt in obupan nad svojo usodo je predsinočnjim popoldne napravil konec svojemu bednemu Življenju. Zaprl se je v svojo sobo ter izpil veliko količino kurbolne kisline. ■— Učinek strupa je bil smrtnonoeen. Zaman si je zdravnik rešilne postaje, ki so ga Andressi-jevi domaČi poklican na pomoč, prizadeval, da bi nesrečnemu možu rešil življenje. V mestni bolnišnici, komor je bil takoj prepeljan, je Andreossi kmalu po prihodu umrl v strašnih bolečinah. Kruta usodal Ubogi mož se v svojem obupu pač ni zavedal, da zada svoji, itak že bridko izkušeni družini nov strašni udarec. Samomorilni poskus mlade ženske. Preteklo nedeljo popoldne je zasebnica Jakobina S., stara 26 let, stanujoča pri Sv. Mariji Magdaleni PODLISTEK Ljudmila Pivkova: KRIMINAL (19) 1L V DEŽELNEM SODIŠČU V PRAGI 1. Sprejem. * Slišim še danes, kako težko so zapadla postranska vrata c. kr. deželnega sodišča na Karlovem trgu za nami. In vendar sem bila polna energije; tolažbo sem črpala tudi iz tega, ker sem prej, ko smo bili še v vozu, videla sestro z detektivom, ki sta izginila pred nami skozi |sta vrata. Sešli sva se s sestro tam nekje v pisarni, kamor so naju privedli detektivi, da naju oddajo uradnikom tega poslopja. - Bilo nama je dobro, ko sva bili blizu sebe. Slutili sva, da imava le malo trenotkov za razgovor in midve sva se umevale tako dobro jtudi brez besed. Ela se je hotela smejati, a Imela je solze v očeh. Jaz sem imela posla z Otrokom. i Službo je imel v pisarni debel rezervnik, enoletni prostovoljec, že prileten, obritega lica, S ščipalnikom. Ljuto je rentačil na vojno, na avstrijske razmere in na nepravičnosti. «Takšne ljudi zapirajo, kakoršni ste vi, ve-rižnike in proglašene goljufe in tatove pa pu-SČajo na svobodi nekaznovane..» Prišel je drug uradnik, vidno Šele prebujen iz nedeljskega miru in popolnega počitka, in jel pas je popisovati in spisovati, kakor so storili Z nami podobno že pri policijskem ravnateljstvu. Naga imena so prišla zopet v neke knjige, nato žc na lističe, s katerimi nas jc potem odvajal. Vodil nas je po hodnikih, po stopnicah, čez majhno dvorišče, po hodnikih, stopnicah — teh hodnikov je vedno več — in končno smo obstali pred zaprtimi vrati, kjer*jc pozvonil. Ta prijateljski človek nam je dajal nasvete, naj nikomur ničesar ne pripovedujemo, nikomur ne zaupamo. Dasi mi je ta migljaj donel pesimistično, pomnila sem si in često sem imela priliko oživiti si ga v mislih. Na oglušujoči glas zvona se je pojavila neka oseba — ne morem je nazvati gospodična, dasi so jo tako imenovali; nimam določenega izraza za taka bitja, ki sem jih videla prvič v življenju. Oskrbnica bolnikov? Ne. Samostan-ka? Ne. Nihče drug ko nedolžni trn kriminalne paznice. Odpirala je z ropotom, glasnim govoričenjem in kreganjem ■—• naš spremljevalec je bil namreč dvakrat zazvonil — in kratkome zaloputnila vrata, ko so nas oddetila od uradnika. Bile smo zopet pod drugo oblastjo, pod novo vlado. Dalekosežnosti te spremembe nismo poznale, a to, česar ne poznaš, se je razprostiralo pred nami pusto« trpko, bridkof grozno. Ostro, brez nasmeha nas je sprejela. Z bodečimi očmi nas je merila in ukazala, nai gremo in ne govorimo nič. Zopet po hodnikih nizkih, toda snažnih, zavijajočih na razne strani in dolgih. Dete mi je bilo že občutno težko, ko smo nazadnje dospeli pred neka vrata, kjer smo se ustavili. Iz drugega hodnika se je vsula proti nam tolpa postav. Zamrazilo me je ob tem pogledu: raznovrstna starost, od nežne mladosti do dobesedne sive starosti v sivih platnenih kratkih krilih, rokaveih in rutah — in izraz, govor teh postav? Bila je radovednost, bilo je zanimanje, nekaj neizrekljivo divjega, nizkega — bila je kolegijalna radost, ki sem jo Čitala v pogle- du teh raznih oči, uprtih v nas, v novo došle. Skupina teh postav, med katerimi so prevladovale sloke, blede in predrzne, so bile kaznjenke, pripravljene na sprehod. Hipoma so nas oklopile, zlasti moje dete jih je zanimalo; hotele so mi je jemati z rok, toda paznica, ki nas je privedla, je zagrmela na nje: .Nazaj!» In ker niso ubogale in so godrnjale, je grmela dalje in kričala, dokler jih ni zapodila nekam drugam. Ostalo je le neko mlado, krepko, lepo dekle in tudi to je pošiljala za onimi. Dekle je odstopilo in ostalo tam dalje. Sedaj je potegnila paznica sestro v ozko, nizko, temno sobico. Dvignila ji je klobuk, vzela vse priročne stvari, uro, torbico — in skrbno pregledala vse, kar je imela pri sebi, ter odločevala, kar jI je neobhodno potrebno; ostanek je shranila in popisala. Sledilo je temeljito pregledovanje obleke, ali ni kje kaj skritega —* nož ali morebiti kos papirja in svinčnik. Isto je storila z menoj. Ti pregledi so tako ponižujoči. — Udariti z nogo ob tla, suniti to osebo, kj ti sega po nogavicah, spodnjih krilih — in uSežatii... Toda ne — treba je stati, lepo mirno, in rajši niti jokati od jeze, od sramu, ponižanja in končno povišanja nad vsem tem. Na rokah sem si držala Vero in bUa mi je tako težka. Paznica je to opazila In poklicala eno izmed zaostalih kaznjenk, naj mi podrži dete. Jaz sem pa imela občutek, da je dete varno samo pri menL Kdo je ta oseba, kdo ve, če ni kaka uskočnica, ki nosi nalezljive kali na koži in rokah! — Nisem dala otroka z rok, — šele Eli, ki mi jo je varovala, dokler se ni dovršila procedura s menoj. Vzela mi je paznica vse, celo poročni prstan, vrvico koralov. Ure &*s«m oddala, ker sem se morala 90 njej ravnati pri prehrani deteta. zgornji št. 1, zavžila v svojem stanovanju samomorilnim namenom par pastilj kinina. — Zdravnik rešilne postaje, ki je bil teletotnično poklican na lice mesta, je zastrupljenki izpral želodec ter jo dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Stanje Jakobine S. ni nevarno. — Vzrok njenemu obupnemu činu je baje pripisovati nesrečnim družinskim razmeram. Strašna nesreča na železniški progi med Sv. Ano in Borštom. Vlak povozil berača. Snoči okoli 19. ure se je na železniški progi med Sv. Ano in Borštom pripetila strašna nesreča, ki je zahtevala človeško Žrtev. Ko je puljski osebni vlak št. 1736, ki je odrinil s kolodvora pri Sv. Andreju ob 18.35, vozil mimo čuvajnice št. 7, ki se nahaja pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji Št. 1076, sta dva finančna stražnika, ki sta se v tistem času nahajala v bližini čuvajnice, videla, kako je nek mož hotel iti preko tira. Mož očividno si ni bil v svesti nevarnosti, ali pa je mislil, da utegne priti preko tira predno dospe vlak. Predno sta stražnika utegnila opozoriti neznanca na nevarnost, se je pred njihovimi očmi odigrala strašna nesreča. Vlak je z vso silo zadel neprevidnega moža, ki je ravno hotel prekoračiti prvo tračnico, ga podrl ter ga vlekel par metrov za seboj ob tračnicah. Strojevodja očividno ni zapazil nesreče, kajti vlak je z nezmanjšano brzino dr-dalje ter izginil v temi. Finančna stražnika, ki sta prestrašena prisostvovala groznemu prizoru, sta priskočila k neznancu; ta je ležal nezavesten poleg tira; bil je ves krvav; glava njegova je bila sama velika, strašna rana. Ranjenec je še kazal znake življenja. Z vso mogočo previdnostjo sta ga prijela ter ga prenesla v bližino Čuvajnice, kjer sta ga položila na travo, Čuvaj je nemudoma obvestil telefonično postaj enačelnika v Borštu o nesreči. Ta je telefoniral postajenačelniku na kolodvoru pri Sv. Andrejji, ki je obvestil tefoničnim potom o dogodku rešilno postajo, odkoder se je s službenim avtomobilom podal na označeno mesto zdravnik. Dospevši tja je ta uvidel, da so po-škodbč, ki jih je zadobil nesrečni mož smrtno nevarne; imel je zdrobljeno Črepinjo. Med ljudmi, ki so prihiteli na kraj nesreče, je bil nek mož, ki je v ponesrečencu spoznal svojega brata Karla Pechiar, starega 42 let, stanujočegk na Katinari št. 22; ponesrečenec je bil brezposeln in se je v zadnjem času preživljal z beraštvom. Ranjenca so z nosilnico prenesli na cesto, ga položili v avto, ki je z veliko brzino odr-dral v mestno bolnišnico. A že tekom vožnje je Pechiar izdihnil, nc da bi prišel k zavesti. Truplo so prenesli v mrtvašnico bolnišnicc, kjer se bo tekom današnjega dne vršilo razte-lesenje. Vesti z Gorsikesa Ajdovščina. ^Dramatični krožek v Ajdovščini« uprizori v soboto, dne 2. nov. t. 1. ob 20. uri v otvoritev letošnje sezone, dramo v 3 dej. «Nepošleni», spisal Gir. Rovetta. Ta krasna in zanimiva drama iz življenja bančnega uradnika se uprizori s tem prvikrat v naši pokrajini. D. KL si je- za to priliko nabavil popolnoma nove kulise. — Ponovitev se bo vršila v nedeljo dne 4. nov. t. 1. ob 16. uri. Druifivene vesli •Akcijska* šmrtkovcev, Iumpov, barab in faliranih študentov je nabrala na svoji zabavi pri Sv. Jakobu L 8.— za »Šolsko društvo». Ob priliki krsta novorojenčka Marijan-a Ferluga daruje družba: Fran Szolik L 5.— Kari Štolfa in Gianella po L 5.— Jos. Ferluga L 5.— Marija Sosič L 2.— Fran Ferluga L 1.— in Marija Szolik 50 stotink. — Skupaj Lit 25. za «Šolsko društvo» Srčna hvala! Mali oglas KROJAŠKI POMOČNIK išče službe. Gre tudi na deželo. Ceh, Via Ev. JorriccEi 7, IU. 1524 KUPUJEM srebro in zlato. Plačam po naj* ' višjih cenah. Sprejemam popravila ur in zlatih predmetov. Urar Kette, Ferriera 9. 1525 POSTREŽNICA se išče. Priglasiti se pri Justu Mavriču, via Istria 14. IŠČE SE yA—Yj milijona Lir za trgovsko podjetje v Sloveniji, proti sigurni varnosti. Po-, nudbe pod »Varnost zajarr.čena» na uprav-ništvo. 1519 TRGOVEC, mlad, želi znanja v svrho ženitvo Z gospodično, z malo doto. Resne ponudbo pod «Mir» na upravništvo. 1520 DVA DELAVCA za trpežno čevljarsko delo iščem. Naslov pri upravništvu. 1521* KRONE, goldinarje, plačam stotinko dražjo na objavljenih cenah, Dvajsetkronske zlate L 89. Zlatarna Ponte della Fabbra. 1522 DOJILJA, zdrava, se Corso Garibaldi 23. išče za takoj. Babica, 152i BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Naj. večja snaga. Tajnost zajamčena. Govori slo-i vensko. Corso Garibaldi 23/1. 1506 KOVAČ PURIČ, v via McdSa Št. 6, izdeluje ste-, dilnike in železne rulctes po ugodnih cenah. Prodaja štedilnike od L 160.— naprej. (59) PORORI Ker odpadejo stari semnji v Sežani, se vrši kot običajno 2. novembra živinski, konjski, prašičji in kramarski semenj. Za jc-, dila in dobro kapljo preskrbljeno. Vaško na-čclništvo. 1527 KUPUJEM cunje in vrvi po 40 in 150. Moli-t no Grandc 20. 1505 ENONADSTROPNA hiša, močno zidana, lepo urejena, s trgovino in vsem inventarjem, se proda radi selitve. V hiši je 8 prostorov, ve-, liko podstrešje, klet pripravna za vinsko lr-, govino, obširno dvorišče in krasen vri. Cena ugodna. Naslov pri upravništvu. (1511) KMETIJSKO DRUŠTVO v VIPAVI odpre dne 31. t. m. svojo zalogo zajamčeno-pristnega vina za prodajo na debelo v ulici N. Machia^ velli št. 8. Istclam odpre «Mlekarska zadruga iz Šf. Vida pri Vipavi svojo prodajalno mlek- na debelo in drobno. Vabi se cenj. obinstvo, ki bo najsolidnejše postreženo. 1526 ZLAT, srebrn in papirna! denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica vir* Giacintc Galiina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 25 BRILJANTE, zlato, srebro in platin po najvišjih cenah. Dajem predujme na dragulje. Pertot, Via S. Francesco 15, II. (45) KRONE 1.80, goldinarje 4.80, dvajsetkronske zlate L 88.— Večja množina — cena po dogovoru. Via Pondarcs št. 6/1. 44 Borsna ooroćila. Valuta na tržaškem trgu. Trst, 29. oktobra ogrske krone • • . . 012 avstrijske krone . . • češkoslovaške krone 9 dinarji « . • • • • • Icji marke« ••••••• dolarji francoski franki • • • švicarski franki • • • angleški funti papirnati • ••••• 0.0310 64.75 iib.20.— 10.75 22.15 130.25 100.— 1923. 0-14 0.0315 65.25 26.50 10.25 22.30 130.75 397,— 100*25 Cosulich • « « , Dalmatla • • • Gerolimich « , Libera Trlestina Lloyd • . ♦ . Lussino • • « , Martinolich . • Oceania • « « i Premuda « « • Tiipcovich • • .Ampelea • • . Cement Dalmatla Cement Spala t o • Tečaji: • • • • • • • • • • ■ • • • • 304 • 275 . 1115 . H78 .1415 • 650 • 133 . 115 ■ £>65 • 278 , 466 820 2i6 KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 58 po konkurenčnih cenah Oglejte s! velo Izbere Via Udine 25 Posiijaive no deželo točno zojcir^ 46; Oves Otrobi Proso Pšenična moka Koruzna moka Fižol Neapeljske testenine Ječmen Grah Riž Mast Paradižnikova kons. Sladkor Poper Soda Milo Sveče Petrolej .Mazilo za vozove itd. itd. itd. 5kladsiče na debelo Anton Gambel - Trst Via Coroneo it. 1 a b« BAHCA CENTRALA TRIESTE Delniška glavnica Lit 15,000.000.— Podružnice: Abbazla, Zara. AfMirani zavodi: Jadranska Banka Beograd fn njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-vlsad, Prcvalfe, Sarajevo, Split, Slbenlk, Tržič, Zagreb. ADRIATISCHE BANKi WiEN Frank Sakser Stala Bank Bbbco Vugoslavo do Chlla: i NEW'YORK VALPARA1SO bvriuie vse banine pasle. PREJEMA VLOGE ii?]ožne knjižice ter in obrestuje po 3V/0.rtoge na žlro-rocun w 4% Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki Jih sporazumno a stranko določa od slučaja do slučaja. Dalo v aalam varnostno prodalo (safos) , Zavodovl uradi, Trieste: ____di BUparmlO 3 —via S. Nicold 9. (Ustna palača) 8. UB. m 2171 IMm mi ri 131 it 12.31 il M 14.38 ta S.