^TVand
notice.

yori'?iJ* 3~f

jy.p

m$K\ Domovima
- • /On

C/%111—HO/W1E
AM€RIGAN IN SPIRIT F0R61GN IN LANGUAGE ONLY
NO. 239
beiving Chicago, Milwaukee,. Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
HORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 12, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
KATO se začel brigati Mi za oljno oskrbo
Britanski zunanji minister Alec Dcuglas-Home j<e na zasedanju NATO predložil, naj bi proučili tudi vprašanje oljne krize. BRUSSELS, Belg. — NATO je bil ustanovljen za obrambo še svobodne Evrope pred več kot četrt stoletja. Res se je ves čas ukvarjal skoraj izključno z vojaškimi vprašanji. Zdaj se zdi, da je nastala potreba tudi po razpravi o vprašanjih, ki so z o-brambo le posredno zvezana.
Novi grobovi
Rudy Beck
V Richmond Heights General bolnišnici je umrl 62 let stari Rudy Beck s 400 Cary Jay Avenue, Richmond Heights, Ohio, rojen v Clevelandu, sin pokojnih Franka in Marie, roj. Zavr-sek, Beck (Bijek), mož Jane, roj. Zorie, oče Deborah Ann, Roberta F. in Ronalda J., brat Franka, Mrs. Frank (Victoria) Gombač, pok. Julie Potokar, pok. Alberta, Augusta in Josepha. Bil je prvi vpoklicanec v armado v drugi svetovni vojni v Clevelandu in je član Collin-wood Post. No. 2926 V.F.W. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb-
Eno takih vprašanj je brez dvo- nega zav0<ia na Lake Shore ma oskrba z oljem, oziroma olj- blM. v četrtek ob 10.30, v cer-na kriza, ki sedaj tlači večji del kev sv Križa ob 11, nato na zahodnega sveta, prav posebno Kalvarijo.
pa Zahodno in Srednjo Evropo	______0______
ter Japonsko.
Ko so se koncem tedna zbrali obrambni ministri držav NATO na razgovore, jim je bilo vprašanje olja brez dvoma ves čas j
pred očmi, čeprav javno o tem prjvatna raziskovalna skupi-niso nič govorili. Vse težko o- na jr(jj ,ja je pomanjkanje rožje, pa tudi oskrba zavisi od olja. Če tega ni, je vse to mrtvo.
Zunanji ministri, ki so se
Stiska za olja manjša, kot Srdi zvezna vlada!
olja ocenjeno vsaj za eno četrtino previsoko.
NEW YORK, N.Y. — Zvezna
Izostanki pri delu v Kongresu Ma ovira
SEDANJI UKREPI DOSEGLI PRI VARČEVANJU OUA POL
člani Kongresa so sorazmer-
DOLOČENIH OMEJITEV RABE
Vlada je izjavila, da so njeni dosedanji ukrepi dosegli pri varčevanju z oljem in njegovimi produkti nekako polovico postavljenih ciljev. Sedaj privarčujemo dnevno okoli 1.9 milijonov sodov.
skupino, ko posluša vprašanje.
Sovjeiija nadaljuje z gonjo proli Kitajski
zbrali na razgovore za obramb-. vlada je ocenila, da nam pri-nimi, so se vprašanja o oskrbi z manjkuje dnevno okoli 3.5 mi-oljem lotili tudi javno. Tako je lijonov sodov olja. Nekateri dru-britanski zunanji minister Alec gi svarijo, da je ta ocena pre-Douglas-Home pozval svoje to-j več ugodna, da nam olja in nje-variše, naj to vprašanje prouče,1 govih produktov manjka veliko in dr. Kissinger je izjavil, da so več, kot je zvezna vlada pn-ZDA pripravljene na reševanje, pravi j ena priznati, tega vprašanja tudi preko in iz-j The Petroleum Industry Reven Severne Amerike. .	! search Foundation Inc, je pn-
Zunanji minister Nemčije zadnje dni na dan z lastno Walter Scheel je k temu pri- cceno, ki je dosti ugodnejša od pomnil, da “sta nas zadnja voj- vladne. Pravi, da nam zaradi u-na na Srednjem vzhodu in a- stavitve dobav olja iz arabskih rabska zapora olja napravili vse dežel manjka dnevno kvečjemu igralce v isti drami”. Francoz 2-8 milijona sodov olja in njego-Jobert je dejal, da ta zadeva ne j vih produktov, verjetno pa celo spada v NATO, zastopnik Itali-1 samo 2.5 milijonov, je pa je izjavil, da mora Evro-j v Do razlike v oceni naj bi pri-
pa sodelovati pri urejanju izra-! sl° v prvi vrsti zato, ker so vlad-. neuvrščene države, ki trdijo elsko-arabskega spora.	I ni Proučevalci položaja vključi- sebi, da niso povezane ne z ZDA
Holandski zastopnik je pozi-: ^ v primanjkljaj 300,000 do
val Kissingerja, naj uporabi ves!400’000 sodov’ ki naj bi obst°jal
še pred ustavo dotoka arabske-
WASHINGTON, D.C. — Senatorji in kongresniki za svoje dohodke dobro skrbe in jih stalno povišujejo in dopolnjujejo. Manj vneti so za opravljanje nalog, za katere so bili izvoljeni. Ameriški volivci prihajajo do zaključka, da Kongres veliko bolj skrbi za dobro in koristi svojih članov, kot pa za splošno narodno korist, kar je njegova ustavna naloga. Senatorji in kongresniki branijo cesto koristi posameznih skupin, podjetij in ustanov, četudi to ni v splošno korist dežele.
Morala politikov ni bila v naši deželi nikdar posebno visoka, v zadnjih letih pa je še posebno močno padla, kot je pokazala preiskava Watergate zadev. Pre-nekateri skušajo omejiti to na Belo hišo, na skupino okoli predsednika Nixona, toda očitno je, da ta ne visi sama za sebe nekje JULIE NIXON EISENHOWER v zra^U) je pioc[ razmer in mišje odločna, čvrsta in uspešna za- jjenja v na|i politični sredini. govornica svojega očeta pied- gecjaj se kongresni vodniki u-sednika ZDA Richarda Nixona. jivarjaj0 z vprašanjem prevelika sliki jo vidimo pred. večjo ^ega izostajanja članov Kongre-
Do-
WASHINGTON, D.C. sedanji vladni ukrepi so zmanj- povečani
sa od dela. Pričakujejo, da bo to prihodnje leto, ko so pred nami kongresne volitve, še posebno veliko. Tako so nekateri predlo-j žili. da naj bi člane Kongresa, j ki bi zamudili 40% glasovanj. 4	^	! enostavno Vključili. Ker bi mo-
Sovjetska. a.yeza; je razširja tak	večine v
in pospešila gonjo proti L. 0keR zbornicah, je le malo ver-
šali porabo olja in njegovih pro- obrambo, duktov za nekako polovico tega,: kar smatra vlada za potrebno pri sedanjem položaju. Dnevno porabo smo zmanjšali za 1.9 milijonov sodov, vlada pa misli, da je potreba porabo zmanjšati za 3.26 milijonov sodov, če naj spravimo porabo v sklad z razpoložljivim oljem. Prihodnji tri-je meseci so meseci največje
Iz Clevelanda in okolice
Božična Ameriška Domovina—
V petek, 14. decembra izide božična številka Ameriške Domovine. Natisnili jo bomo nekaj izvodov več. Kdor bi jo želel poslati svojcem ali znancem po Združenih državah in Kanadi, naj pošlje naslov prejemnika in 50 centov (lahko v znamkah), ali osebno odda naročilo v našem uradu na 6117 a ;	! St. Clair Avenue. Za pošiljke v
Dayan obtožuje Arabce Evropo in v druge prekomorske moritve izraelskih | dežele je cena 75 centov.
vojnih ujetnikov ! Letna seja in božičnica—
JERUZALEM, Izr. - Ob-' Društvo sv. Cecilije št. 37 rambni minister Moshe Dayan ADZ ima letno sejo in božičnico je dejal, da sta Egipt in Sirija jutri, v četrtek ob 7.30 zvečer v
izdatki za narodno
morila in mučila izraelske vojne šoli sv. Vida. Izmenava daril po v oktobrski vojni. E- $2.00! gipt jih naj bi umoril vsaj 28, Seja—
porabe goriva vseh vrst, ki ga Sirija pa «42 ali več”	, Federacija klubov slovenskih
Egiptska vlada je na te očitke upokojencev ima v petek, 14. odgovorila z lastnimi in trdi, da decembra, ob enih popoldne sejo “so izraelski vojaki izvajab vseh y SDD na Waterloo Road. Vsi vrst nasilja in mučenja” na e- člani vabljeni! giptskih ujetnikih in egiptskih Zadušnica— civilistih na zasedenem ozem- Jutri, v četrtek, ob 8. zjutraj
porabimo posebej največ v letu za ogrev.
John C. Sawhill, namestnik glavnega vodnika oskrbe z energijo, je dejal kongresnemu odboru, da bodo danes objavljeni vladni ukrepi, ki naj privedejo še do drugega dela potrebne omejitve porabe olja in njegovih produktov. Vladni viri pravijo, da bodo nove uredbe vključile v vladno dodeljevanje surovo olje, gasolin in vse druge oljne produkte. Produkcija gasolina bo zmanjšana za 20%.
Gasolin, ki bo izdelan, bo raz-deljevan po načelu največje potrebe. Prvi ga bodo dobili gasilci in. policijp, ambulance, nato industrija za produkcijo ener-
Iju.
bo v cerkvi sv. Pavla na Char-
R. Kitajski med nfcuvršče-, jetn0) da bo kdaj ppstal zakon. gije, kmetijstvo, pošta in nujen
nimi državami.
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetsko časopisje je v zadnjih tednih pospešilo in poglobilo kampanjo proti Ljudski republiki Kitajski med državami “tretjega sveta”, kot včasih imenujejo
o
Naši zakonodajalci si ne vežejo radi rok!
Umml ias ptmesej© !@kr?t krap
promet.
Sawhill je dejal, da so pid prvih ocenah primanjkljaja posta-I vili tega za nekako 250,000 so-1 dov na dan previsoko. Po njegovem je bila poraba manjša na eni strani zaradi manjšega
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Vrhovno zvezno sodišče je odločilo, ’ da ima policija pravico preiskati vsako osebo, ki jo je prijela iz “upravičenega” razloga. Odkritja pri taki osebni preiskavi so uporabljiva za utemeljitev obtožbe pred sodiščem. Doslej policija ni imela pravice nikoga preis- ?
kati brez posebnega dovoljenja razen v zvezi s tem, za j
! don Road sv. maša za pok. Law-I renče Seme ob 3. obletnici nje-jgove smrti.
Pravi naslov—
j V dopisu za “Sirotišče v Gorici” v AD je bil zadnjič objavljen napačen naslov Lige Slo-! venskih Katoliških Amerikan-cev. Glasiti bi se moral: Liga SKA, 6116 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 44103.
Sej?—
Društvo Ribnica št. 12 ADZ bo imelo sejo v nedeljo, 16. decembra, ob 9. dopoldne v starem poslopju SND na St. Clair Ave-
WASmNGToTac: - Zvezni!^6’ soba št. 1. Vse članstvo va-
svoj vpliv v Moskvi za dosego naglega sporazuma, ki mu naj bi sledila obnova dobav olja. Holandci mislijo, da so Arabci ustavili olje na sovjetsko vzpodbudo, katere cilj je razbiti — NATO.
lenas zaMava veij© avtov
pri rali gašena
WASHINGTON, D.C. -
ga olja.
Lawrence J. Goldstein, vo-' dilni ekonomist ustanove, je dejal, da je tudi ocena njegove ustanove še vedno velika in do-
in ne z ZSSR.
Tednik, ki se ukvarja pretežno z mednarodno politiko “Za rubežom”, je v zadnji številki obdolžil Kitajsko, da zasleduje “odprto osvajalno politiko” na-pram skoraj vsem svojim sosedom, uporabljajoč pri tem vsa
WASHINGTON, D.C. — Obi-	x .	,	.
,v , povpraševanja, na drugi pa za-dobili dnevni ests Zcid- ...	.,
radi milega vremena.
Med tem so neodvisni avto-
dal, da je bilo pomanjkanje sredstva od “tajne podtalne de-
čajno smo
njo nedeljo v aprilu in ostali z njim do zadnje nedelje v oktob-	.7%* ~	.*	.7
j ru. Kriza energije je položaj ' spremenila v taki meri, da nas i bedo sedaj z dnevnim časom o-j srečili kar za j skupaj.
| Senat in Predstavniški dom sta že izglasovala slična predloga o uvedbi dnevnega časa, po-
z zaporami cest in ponovili svoje zahteve po dobavah cenenega go-riva in po ohranitvi sedaj dovo-s craj ve eti	brzin vožnje za njihova
vozila.
Herbert Stein, načelnik predsednikovega gospodarskega sve-
sodnik Charles R. Richey je * včeraj odločil, da je zvezna vlada na pritisk Bele hiše odklanjala Center for Corporate Responsibility oprostitev od dohodninskega davka.
WASHINGTON, D.C. — Pravosodno tajništvo je sinoči objavilo, da bo predložilo zvezni veliki poroti v Clevelandu vse gradivo o streljanju v Kentu maja 1970.
WASHINGTON, D.C. — Na te-
bljeno!
j iz bolnišnice—
Mrs. Angela Drobnič, 917 E. 73 St., se je vrnila iz St. Vincent Charity bolnišnice in se zahvaljuje vsem za cvetje, druga darila in pozdrave. Zdravje se ji počasi izboljšuje.
boljše postaviti nekaj višje za- javnosti pa do mejnih spopa- ^ k(mferenca °2astopnUtov ta, je kongresnemu odboru de-
radi vpliva na javnost. Neki za- dov”.
stopnik zvezne vlade je k obja- Mesečnik “International Life” vi ocene po-ložaja od strani Pe- pravi, da je kitajsko prizadeva-troleum Industry Research nje po razširjanju meja najbolj j Foundation dejal, da bi zvezna vidno v jugovzhodni Aziji. O-Se-, vlada, če bi sedaj ocenjevala po- menja severno Burmo, Malezijo,
cbeh zbornic pa se je nato zedinila, naj bi dnevni čas uvedli s 6. januarjem 1974 in da bi naj ostal v veljavi do zadnje nedelje v oktobru 1975.
nat je izglasoval s 75:15 zakon-} ložaj, navedla verjetno tudi ne- Tajvan, Bangladeš in celo Hong p^^^TrijrkrMjiT
ski predlog, ki zahteva od avto- s kaj manjše številke.
mobilske industrije, da gradi v bodoče avtomobile, ki bodo porabili polovico manj gasolina od sedanjih. V teku 10 let ne bo dovoljeno v ZDA prodajati avto-nicbilov, ki ne bodo sposobni napraviti z enim galonom vsaj 20 milj poti.
V predlogu je predvideno, da dobi avtomobilska industrija za proučevanje in razvoj učinkovitejše uporabe gasolina do 200 niilijonov dolarjev posojila, oziroma jamstva zanj.
Osrednja zahteva predloga je, da morajo avtomobili zmanjšati sedanjo uporabo gasolina do teta 1984 za najmanj 50%. Sedaj Napravi povprečni avtomobil a-meriške izdelave le 13.5 milj na galon!
5 tHtnenski prerok
Kong, kamor prihajajo v zad-
jal, da se cene goriva lahko v prihodnjem letu povečajo za do 50%. Po njegovem je potrebno povišanje cene gasolina za 30 centov pri galonu za uravnovešanje povpraševanja s ponudbo. Stein je govoril o možnosti povečanja brezposelnosti do 6% in napovedal, da bo v takem slu-
¥ islii demonstrirali proti SCIssingerju
OSLO, Norv. — Več sto mla-melju poročil, da pripravljajo d-b ^judi je demonstriralo proti palestinski gverilci napad na n‘ državnega tajnika dr. H. Kis
njih mesecih tisoči ‘beguncev’ iz tajske in njeno politiko naj bi Samopostrežba	Kine, ki naj bi bili dejansko iz-	bili dokaz, da za	enkrat ni no-	šaju zvezna vlada skušala po-
Okoli eno četrtino vse proda-	šolani propagandisti in podtalni	benega upanja	na pomiritev	magati z vzpodbudami za večjo
je na drobno v ZDA je v	samo-	agentje Pekinga.	med obema glavnima komuni-	gradnjo stanovanj, za razvoj
postrežnih trgovinah.	Ostri sovjetski napadi na Ki-	stičnima silama.	novih virov energije, pa tudi s
Singerja tekom njegove sedanje poti po Evropi in Srednjem vzhodu, so ukrenili vse potrebno za njegovo varnost že. tu pri odletu in posvečajo temu posebno pozornost na vsej poti.
SAN DiEGO, Kalif. — Pri poža-
ZDA in proti podelitvi nagrade za mir dr. H. Kissinger ju pretekli ponedeljek. Nagrado je sprejel poslanik ZDA Thomas R. Byrne, ker je bil Kissinger na seji NATO v Bruxellesu.
Demonstranti so nosili viet-konške zastave in zmerjali Kissingerja- z “vojnim zločincem”. Nosili so napise “Ne mirovne
V prehrani so se začeli uveljavlja?! monopoli,ki resno ogrožajo zadovoljivo oskrbo s hrano
Delno oblačno, naj višja temperatura okoli 37 F (3 C).
WASHINGTON, D.C. — Ko se dežela bori s krizo energije, za katero prenekateri dolžijo naravnost oljne družbe, so začeli drugi opozarjati na nevarnosti, ki groze bodoči zadovoljivi oskrbi dežele z živili. Pred senatnim pododbo-dom je zastopnik Zvezne trgovinske komisije Russell C. Parker zadnji ponedeljek trdil, da je uvajanje monopolizma eden bistvenih vzrokov zadnjega izrednega porasta cen živil v naši deželi.
“Dvig cen prehrane je davek, ki prenaša dohodke revnih, starih in drugih z dna socialno-gospodarske les tvi-ce,” je dejal Parker in dodal,
da je “posebno odbijajoče, če gre ta dohodek lastnikom monopolov”.
Senatnemu pododboru je R. C. Parker svoje izjave podprl s statističnimi podatki iz proučevanje Zvezne trgovinske komisije.
Proti nastajanju velikanskih družb na polju prehrane je pred pododborom pričal tudi A. C. Hoffman, upokojeni podpredsednik Draft Foods Co. Druge priče so svarile, da bo sedanji razvoj privedel do resnične krize v prehrani, če ne bo pravočasno zavrt. Nekatere družbe si hočejo zagotoviti živila neposredno z zemlje, nadzirati njihovo predelavo in prodajo na drobno.
To je slično kot v oljni industriji, kjer družbe olje črpajo iz zemlje, ga predelujejo in prodajajo. Tak način izključuje resnično tekmovanje, u-stvarja monopole, ki so škodljivi v vsaki gospodarski panogi.
Zasliševanje o “učinkih, o-sredotočevanja v živilski industriji” so pokazala, da okoli 50 vebkih družb pripravlja in predeluje okoli 60% vseh živil. Temu združevanju predelave je pridružena prodaja na drobno, kjer tudi nekaj velikih podjetij vedno bolj nadzira in obvladuje celoten trg. Ti posredovalci si po volji in brez resničnih tekme-
cev povečujejo dohodke, ti so krivi za izredno velike razlike med cenami deželnih pridelkov in med cenami živil v drobni prodaji.
Russell C. Parker in druge priče so kazali na predelovalce in posrednike deželnih pridelkov, ki si neopravičljivo polnijo žepe z denarjem najrevnejših plasti naroda, ter svarili, da se bo položaj še poslabšal, če tega razvoja ne bomo na kak način ustavili in preokrenili. Brez resničnega tekmovanja pri predelavi in prodaji ni mogoče pričakovati pravičnih in sprejemljivih cen za — potrošnike.
ru na letalonosilki Kitty nagrade, za rodomor! ’ in “ZDA Hawk, ki je nastal včeraj, ko imajo 24,000 ‘svetovalcev’ v je bila ladja na visokem mo- Vietnamu’.
rju na Pacifiku, je bilo 6 mor- Dr. H. Kissinger je dejal, da narjev mrtvih.	ko svoj del nagrade — okoli
ALBANY, N.Y. — Guv. N. A. $60,000 — podaril ustanovi za Rockefeller je včeraj objavil, podeljevanje štipendij otrokom, da bo odstopil po 15 letih kot katerih očetje so padli v viet-državni guverner in se posve- namski vojni ali so bili v njej til vodstvu dveh zveznih ko- pogrešani. Drugi del nagrade je misij. Zanikal je, da bi bil bil določen za Le Due Tho-ja. kandidat za predsednika ZDA, zastopnika Hanoia, s katerim se pa si prihranil to odločitev za je Kissinger pogajal v Parizu za kasneje.	končanje vietnamske vojne. Ta
WASHINGTON, D.C. — Pred- je izjavil, da nagrade ne more stavniški dom je izglasoval sprejeti, ker vojna v Indokini še
traja.
Zvezni hranilni bandi
prinašajo 6% obresti
WASHINGTON, D.C. — Bela
nov trgovinski zakon, pa izločil iz predloga pravico podelitve posebnih ugodnosti Sovjetski zvezi, za kar je prosil predsednik Nixon, dokler ne bo Sovjetska zveza ukinila hiša je objavila, da so obrestno
vse ovire za prosto izseljevanje in odhajanje preko meje v tujino.
TEHERAN, Iran. — Vlada je objavila, da je prodala na dražbi olje za prihodnje mesece po ceni ^17.40 za sod. Še pred pol leta je bila najvišja
mero za hranilne bonde zvezne vlade povišali na 6%. Povišanje velja za nazaj od 1. decembra 1973. Nova obrestna mera velja za nove in stare bonde.
cena za sod surovega olja le $3!
/* fV t: »<f 1	H O (VIE
bto—-» *a	v	bpk	i plomat, ne kak politik, isto pričakujejo, da bo storil tudi
gfffjteRlSKA POMOVIIM
Švedska in ZDA so živele skoraj redno skozi dolga desetletja v prijateljskih odnosih; Švedje so bili v ZDA vedno prijateljsko sprejeti, kot so bili Amerikanci na Švedskem. Obstoja upanje, da se bomo postopno vrnili k temu, ko se je politično levičarstvo na Švedskem začelo nekaj unašati in ko gleda danes večina Švedov na ZDA v veliko ugodnejši luči.
6117 St. Glair Ave. — 431-0628
Cleveland, Ohio 44108
National and International Circulation
Published daily cscept Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Ifery Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
(18.90 na leto; $9.90 za pol leta; $5.50 za 3 meseca £a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 meseca Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION VAXES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 montM; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 mon'Ils; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 .fcv one year.
SECOND CLASS POSTAGE PA.-' AT CLEVELAND, OHIO
No'"239~Wed£t7" Dec. 12,"~l973~
Odnosi ZDA s Švedsko se postopno le izboljšujejo
Švedska je od Napoleonove dobe znala spretno ostati izven vojn in si postopno utrjevala svoje neodvisno in nevtralno stališče v mednarodnih sporih in v mednarodni po-Ijtiki sploh. V tem pogledu je precej podobna Švici, le .da Švedska ni nevtralnosti uradno proglasila za svojo politiko, kot je to storila Švica, ampak se jo drži le dejansko.
Gospodarske in socialne razmere na Švedskem so prav zaradi tega, ker se je znala spretno izogniti vseh vojn, med najboljšimi in najnaprednejšimi na svetu. Po zakonu je Švedska ustavna monarhija, v kateri pa ima kralj komaj še kako besedo. Svoboda v vseh pogledih prevladuje, Švedje živijo po svoje, kakor jim prija, in se pri tem ne menijo dosti, kaj drugi mislijo o njih.
Že nekaj desetletij je na vladi socialna demokracija, ki je v zadnjih letih pod vlado Olofa Palmeta krenila precej na levo. Posebno očitno je bilo to v času vietnamske vojne. Švedska vlada se je očitno postavila na rdečo stran v Vietnamu in to tudi uradno priznala in podpirala. Predsednik vlade Olof Palme je Združene države ponovno napadel zaradi vojne v Vietnamu, lansko jesen, ko je predsednik Nixon odredil letalske napade na področje Hanoi-Hajfong, da bi rdeče prisilil k uspešnemu zaključku pogajanj, pa je Nixona primerjal kar s Hitlerjem in ga označil za vojnega zločinca.
Ta nastop je že tako neposebno dobre odnose med ZDA in Švedsko še bolj zategnil. Nixon je pozval poslanika ZDA iz Stockholma domov in ni maral sprejeti novega švedskega poslanika v ZDA.
Sedaj je vojne v Indokini za ZDA konec in vzroki za negodovanje in napetost so prešli. Palme, ki se je preje ču-nl trdnega in je smatral, da mu napadi na vietnamsko politiko ZDA koristijo v domači notranji politiki, je prišel do spoznanja, da se je v tem pogledu položaj spremenil. Pri zadnjih parlamentarnih volitvah se ni posebno dobro odrezal in treba je bilo iz tega potegniti primerne zaključke.
V Washingtonu se držijo resno in so zadržani. Namignili so, da so pripravljeni urediti odnose s Stockholmom, toda prvi korak v tej smeri mora priti od tam, ker je Stockholm tudi zakrivil poslabšanje odnosov.
Dr. Henry Kissinger je pretekli mesec sprejel v državnem tajništvu Wilhelma Wachmeister-ja, načelnika v švedskem zunanjem ministrstvu, in se z njim razgovarjal o izboljšanju odnosov med obema deželama. Ta švedski obisk v Washingtonu je sledil spremembi v švedskem zunanjem ministrstvu, ko je to mesto prevzel Sven Anderson. Ta je znan prijatelj ZDA in mu švedsko obregovanje v ZDA tekom zadnjih let ni bilo prav nič všeč, med tem ko je bil njegov prednik Kirster Wickman vnet podpornik Palmeto-ve smeri v zunanji politiki in je seveda tudi kot Palme ZDA ponovno ostro napadel tekom vietnamske vojne.
ZDA niso toliko zamerile Švedski samo kritiko njihove vietnamske politike kot neposredno švedsko podporo Hanoiu in Vietkongu.
Sprememba v zunanjem ministrstvu, ki kaže željo švedske vlade odnose z ZDA spraviti v red in jih izboljšati, je naletela v Washingtonu na ugoden sprejem. Tu so zvedeli, da je Anderson, ki je bil v vladi preje obrambni minister, hotel prav za prav to zapustiti, pa je prevzel zunanje ministrstvo prav z željo in nalogo, da pomiri Švedsko z ZDA.
Sven Anderson je zastopnik smeri, ki ne mara mešati notranjo in zunanjo politiko neke države. Zunanja politika hodi po določenih potih, ki redno nimajo zveze z notranjimi političnimi razmerami, v zunanji politiki odločajo temeljna dejstva, kot so zemljepisna lega kake države, njen mednarodni položaj, strateški pomen, gospodarska raven in sestava. Ti temelji se menjajo počasi, v kolikor se sploh menjajo, med tem ko vlade prihajajo in odhajajo, kot se menja pač politično razpoloženje volivcev.
Olof Palme je ves politik, v prvi vrsti politik, potem šele državnik, če je v njem za to sploh še kaj prostora. Zato je razumljivo tudi v zunanje ministrstvo nagnetel svoje politične pristaše, ki kot on gledajo na mednarodno politiko kot nekako podaljšanje notranje, domače politike. Zato so kot levičarji smatrali za svojo dolžnost, da podpirajo rdeče v Vietnamu, kot jih je podpiral ves ostali levičarski svet pod vodstvom komunistične Sovjetske zveze in rdeče Kitajske.
Novi zunanji minister mora najprej napraviti red v lastni hiši. Zunanjo politiko mora spraviti spet na mesto, ki ji po njegovem mnenju pripada, in jo ločiti od notranje politike in njenih domačih prepirov. To je kar precejšnja naloga, če pomislimo, da so gospodarili v zunanjem ministrstvu ljudje Palmetovega mišljenja že več let.
Anderson bo, kot napovedujejo, še pred koncem leta poslal v Washington novega poslanika, ki bo poklicni di-
1 BESEDA IZ NARODA
Blagor mu, k! se spočije, v rodni zemlji mirno spi
CHICAGO, 111. — Kaj težko lepši nagrobni pesmi. Nagovor
je reči tako, ako je človek navezan samo na zemeljsko srečo, na udobje, na premoženje, bogastvo, da s tem pokaže bližnjemu, kaj vse zmore. Bog pač ni ustvaril vsakega z zvezdo zem-ske sreče v dolini solz. Morajo biti izbrani, kateri s križi in težavami služijo nebesa, včasih tudi za one, kateri sami tega ne zmorejo ali ne znajo, pa čeprav mislijo.
So tudi bogati ljudje, ki so po svoji skromnosti bogati postali, pa vendar razlike bližnjemu nikoli ne dajo čutiti. So polni dobrotnega srca, dobri; po vedenju do bližnjega, brez surovosti.
Tako je bilo opisano življenje pokojnega brata Stanka Repo-luska. Njegova skromnost je bil
župnika je zarisal rojakom lepe vzglede iz življenja pokojnega v tujini in v mladosti v domovini. Naj mu bo lahka domača gruda in najlepši spomini med nami, ki smo ga poznali. Tukaj je sedaj njegov dom, v grobu njegove ljube mame, kjer je tako želel počivati. Pod mirnim Pohorjem leži pokopališče Rus; vsaj upam, da vest današnjega človeka bo ohranila spoštovanje do tega koščka zemlje, da ga ne bo oskrunila in spremenila v hrušč prometne ceste.
Ta posnetek pokopališča je bil napravljen pred tremi meseci na dan pogreba njegove mame, kjer počiva danes on sam. Rojakinja, ki se zahvaljujem vsem, kateri ste ga spremili na zadnji poti v Milwaukeeju. Predvsem
dar Bogu in mnogim drugim, pa vepja zahvala dr. Lojzetu in so-
: je še prihranila dovolj za svoje 1 sorodnike. Zato mu priprava za slovo iz doline solz ni bila nič huda. Še uro pred smrtjo je mir-: no rekel: Sedaj pa me mama j kliče. Nato je utihnil. Danes či-tam pismo dr. M. Držečnika.
| škofa mariborskega, o pogrebu.
, Krsta s pokojnim je prispela v i rodni kraj v soboto, 10. novembra. Do torka je bil še položen , na mrtvaški oder, nato je bil ob ! udeležbi desetih duhovnikov z množico rojakov njegov pogreb.
Ob grobu je imel ganljiv nagovor župnik Jevsnikar, pevski zbor mu je nato zapel dve naj-
progi Kristi Arko, katera sta nemudoma bila voljna ga obiskati v bolnici, ko je ležal že v težki bolezni, zadnje dni trpljenja. Prav tako prisrčna hvala vsej Arkovi družini, ki so se pripeljali na pogreb v Milwaukee. Dr. Tone Arko je bil s pokojnim v vsem spoštovanju. Iskrena vam hvala! Zahvala tudi g. Rebernaku Ivanu, ki je iz Montreala priletel na pogreb za poslednje slovo od rojaka. Dr. Jožetu Goletu, osebnemu prijatelju skozi vsa leta življenja, lepa Vam hvala!
Minka Grašič
Leisia seja fOufsa Ljubljana
EUCLID, O. — Klub Ljubljana ima v nedeljo. 16. decembra, ob dveh popoldne letpo sejo v o-bičajnih prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Vse članstvo je vabljeno, da se seje prav za gotovo udeleži, ker je to najvažnejša seja v vsem letu.
Na seji bomo slišali poročila, delali načrte za delo v prihodnjem letu in izvolili odbor, da jih bo izvedel.
Po seji bo zabava, na kateri bomo imeli tudi veselega muzikanta. Večerja bo za vse člane brezplačno na razpolago.
Vsem želim vesele božične praznike in srečno novo leto!
Stefi Koncilja, taj. -----o—
Društvo laprsdni Slovenci št. g mi vabi na Mm sejo
CLEVELAND, O. — Odbor Društva Napredni Slovenci št. 5 ADZ vabi vse svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži let-
ne seje v nedeljo, 16. decembra, ob 9. uri dopoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., soba št. 3, staro poslopje.
Na dnevni red bo predloženih več važnih zadev v korist našega društva in Ameriške dobrodelne zveze.
Zlasti važna točka bodo volitve uradnikov in delegata za prihodnje leto. Zelo važno in potrebno je, da ste na tej letni seji navzoči.
Po seji bo na razpolago dober prigrizek in tudi iskreče se kapljice ne bo manjkalo. Pridite!
Pozdrav!
Frank Štefe
Bcžišnica
CLEVELAND, O. - Kakor že nekaj let priredi Društvo slov. protikom. borcev tudi letos božičnico za vse člane, njih družine in prijatelje. To leto se bo vršila v avditoriju pri Sv. .Vidu in sicer se' prične ob štirih popoldne v nedeljo, 23. decembra.
V času tega večnega hitenja je zelo prav, če se človek vsaj na tak praznik, kakor je Božič,
sreča z znanci in prijatelji, posedi, porazgovori in oddahne. Božični govor, ki ga bo imel pisatelj Karel Mauser, deklamacije otrok, božične pesmi naj bi nas združile ob veliki skrivnosti, ki jo božični dnevi tako lepo razkrivajo. Življenje je trdo, vsakega preskuša na svoj način in nobenega ni med nami, ki se ne bi rad vsaj za uro vrnil v tisti mir, ki ga je nekoč ob božičnih praznikih, ob kropljenju in kajenju občutil in se ga veselil.
Prisrčno vabimo torej vse člane, prijatelje in znance, da se snidemo, da si povoščimo in se ob mislih, ki jih bomo slišali, in ob petju,, ki ga bomo poslušali, približamo sreči božičnih dni. Za odbor SPB:
Vinko Rožman ------o------
Izletniška razstava v Chicagu
CHICAGO, 111. — Gotovo se spominjate razstav slovenske u-metnice Mrs. Ražman Bucik. Lani za Božič je razstavljala v prostorih Glavnega urada Slovenske ženske zveze. Letos smo občudovali njeno slikarsko u-metnost na Navy Pier ob priliki mednarodnega sejma. Tudi župan Daley se je dalje časa pomudil pri njej.
Za letošnji advent in Božič bo spet razstavila svoje umetnine v olju in akvarelu v prostorih Slovenske ženske zveze na 1937 W. Cermak Rd. Ima marsikaj novega od lani. Lepa izbira najbolj primernih daril za Božič in Novo leto.
Ko' greste mimo urada SZZ na 1937 W. Cermak Rd., vstopite in poglejte! Morda boste tudi kaj odkupili, saj veste, da je u-metnikovo delo trčio zaslužen kruh. Če kdo pride v Chicago od drugod, zavozite po W. Cermak Rd. in se ustavite na tej lepi slovenski umetniški razstavi. Odprto je vsak uradni dan od 9. ure zjutraj do 5. ure zvečer.
Če ne drugega, vsaj s svojim obiskom boste dali priznanje naši slovenski umetnici ge. Raz-man-Bucik.
Mirko Geratič
------o------
S poti po Evropi
VIL
MILWAUKEE, Wis. — Nekako pred 25 leti sem kot siromašni turist obiskal Venecijo, na-zvano “kraljico morja”. Takrat ni bilo toliko turistov kot danes zato1 je bilo lepše in bolj romantično. Radi te romantičnosti si takrat nisem mogel ogledati notranjosti znamenite Doževe palače, ki je še danes ena naj večjih turističnih znamenitosti. Že_ sam vstop v Doževo palačo, skozi vrata Porta della Carta, dvorišče z umetniškimi kipi, ogromne dvorane ,z umetniškimi slikami, človeka očara. Ko smo iz te palače korakali preko “Mosta vzdihljajev”, v ogromno jetniš-nico in mučilnico ter videli celice z mučilnimi napravami in verigami, nam je bilo težko o-krog srca. Ko smo se vračali po ozkih jetniških hodnikih in prišli zopet na ta most, smo razumeli, zakaj so takratni nesrečniki preklinjali “Most vzdihljajev”. Ko smo zapustili Doževo palačo, smo bili vsi nekako veseli in srečni, da smo prišli na zrak in sonce!
*
Ker pa še danes dobro obvladam italijanski jezik, sva se z ženo poslovila od skupine in se odpeljala z motorno ladjo na Otok sv. Mihaela, kjer je bil včasih velik samostan, danes pa je mirno pokopališče, na katerem počivata med beneškimi veljaki tudi ameriški pesnik Ezra Pound in rusko-ameriški skladatelj Igor Stravinski. Od tu sva se odpeljala na podolgovati in znani otok Lido, kjer se vršijo znani filmski festivali in kjer se zbirajo v privatnih vilah ali pa v razkošnih hotelih petični ljudje z lepoticami in
prijatelji. Beneške noči je Of-denbach takole opisal v operi Hofmanove pripovedke:	“Tiha
noč, ljubezni noč, uteši hrepenenje ...” Ko sva se v lepi, tihi noč vrnila na Sv. Marka trg, ni bilo več turistov. Sedla sva na kavarniški vrt, kjer je bilo veliko domačinov, pa tudi nekaj privatnih turistov. Naročila sva pletenko vina iz mesta Orvietto. Prav ta čas pa je kavarniški orkester začel igrati razne melodije iz Verdijeve opere “Rigo-letto”. Pa sem se takoj spomnil na Aškerčeve pisane besede: “Pili vino Orvietto in peli pesem Rigoletto.” Spomnil sem se tudi, da se je v tem mestu, poleg drugih beneških veljakov, rodil Viktor Parma, prvi skladatelj slovenske opere “Ksenija”. Po stranskih kanalih naju je gon-doljer pripeljal do postaje taxi-avtomobilov. V kratkem času sva bila v najini hotelski sobi, kjer sva odlično prespala ostali del noči.
*
Zjutraj zarana, po dolgočasnem kontinentalnem zajtrku (trda žemlja, marmelada, košček masla in skodelica kave ali čaja) smo z avtobusom rezali po lepi toscanski velecesti proti Fi-renci, kjer smo imeli opoldne v hotelu “Monginevro” že odlično kosilo. Takoj po kosilu smo se odpravili z avtobusom na ogled toscanske metropole Firence, ki je eno naj lepših in po umetnostnih zakladih eno najbogatejših mest v Italiji. Muzejev je v Firencah okrog štirideset, katedral in drugih zgodovinskih božjih hramov pa še enkrat več. Neprecenljive vrednosti je u-metniška galerija Ufizzi in muzej z umetniško galerijo Pitti z vrtom Boboli, kjer te ob slovesu pozdravi na vrtu kip malega dvorskega norca “Bacchinija”. Občudovali smo1 umetnine v kapeli Medičev, na umetnostni “Academi” pa smo videli čudovito Michelangelovo Buonarro-tijevo mojstrsko delo “David”. Nepopisno lepi so bizantinski mozaiki v antični baziliki St. John the Baptist s tremi bronastimi vratmi, kjer so v njih vtisnjene scene iz dogodb Stare zaveze kot npr. “Ustvaritev A-dama in Eve”, “Izvirni greh”, “Kajn in Abel”, “Saul in David” ter mnogo drugih. Malo vstran pa je mogočna katedrala, imenovana “Santa Maria del Fiore”, tretja naj večja katedrala na svetu z najlepšim visokim Gi-ottovim zvonikom. V preprosti notranjosti so velike umetniške vrednosti, kot je Michelangelova “Pieta” in znamenita Domenico di Michelinova f r e s k a, predstavljajoč Danteja v sončni Firenci s knjigo: “Božanska komedija”. Skozi Firence se vije reka Arno, ki je pred leti napravila veliko škodo mestu, ko je naraščajoča reka preplavila vse nižje ležeče mesto.	,
(Dalje sledi)
L. G.
------o------
Če se otrok popari
če se otrok opeče z vrelo tekočino (opari) ali kako drugače opeče po rokah in ramah, kar je pogosto, tudi po trupu in nogah, je najbolj učinkovita prva pomoč hladiti mu oparino oziroma opeklino s hladno, po možnosti tekočo vodo. Torej če se otrok opeče ali opari, ne izgubljajmo časa, ki je pri tem dragocen, ampak mu opeklino nemudoma, takoj hladimo s tekočo hladno vodo — damo ga pod vodovodno pipo, pod curek hladne vode, ali pa mu opečeni del telesa takoj potopimo v hladno vodo npr. v banjo, škaf in podobno. S tekočo hladno vodo ga hladimo, dokler ga boli, torej toliko časa, dokler bolečina ne preneha. Nato pa opeklino oziroma oparino obvežemo s sterilno gazo ali če te nimamo, otroka zavijemo v čisto sveže prelikano rjuho in ga nesemo v bolnišnico, oziroma poskrbimo, da ga rešilni avto tja prepelje.
V	primeru, da pri otroku, ki se opeče oziroma opari z vrelo tekočino, nimamo možnosti hlajenja s tekočo hladno vodo, mu v vsakem primeru moramo takoj sleči obleko, ker je prepojena z vrelo tekočino in ta lahko še naprej škodljivo vpliva na kožo. Kadar pa je takojšnje hlajenje s hladno tekočo vodo možno, nikar ne izgubljajmo časa s slačenjem obleke, ampak otroka kar v obleki damo pod curek vode in mu temeljito izperemo in ohladimo oparjeni del telesa in obenem s tem seveda tudi z vrelo tekočino prepojeno obleko.
Hujše velike opekline
S takim postopkom prve pomoči pri opeklinah opečencu največ koristimo. To je v novejšem času eksperimentalno dokazano in veda o prvi pomoči vsepovsod po svetu to priporoča-Hlajenje s hladno tekočo vodo prepreči, da bi škodljivi vpliv vročine, v konkretnem primeru vpliv vrele tekočine, deloval v globino kože in jo torej okvar j al v globljih slojih. Opečeni bo torej imel opeklino lažje stopnje, manj obsežno in manj globoko, če ga bomo takoj, ko se je opekel, hladili s tekočo hladno1 vodo. S tem pa tudi, kar je izredno važno, močno omilimo bolečino in bo torej tudi manj vrejetno-sti za razvoj šoka.
Če možnosti hlajenja s tekočo vodo ne bi bilo, bi morebiti lahko otroku, ki se je opekel z vrelo tekočino, res polagali na opekline frotirasto brisačo, mamo-čeno v mrzli vodi. Vendar brisača naj ne bo ožeta, ampak naj bo čim več vode v njej, da bo opečeno površino kože hladila. Tudi bi ožeta, torej skoraj suha frotirka, bila bolj groba in bi lahko mehanično drgnila in tako okvarjala že tako prizadeto opečeno kožo in povzročila še dodatne bolečine.
Torej zapomnimo si: Če se je otrok, ali pa kdo drug, opekel, poskrbimo, da se bo opečeni ali oparjeni del telesa takoj hladil s čimveč tekoče hladne vo^e. To je najbolj enostavno, skoraj vedno in povsod mogoče in tudi najbolj učinkovito ter povsem v skladu z izsledki moderne vede o prvi pomoči. Kot že rečeno, bomo s tem dosegli, da b° stopnja opekline milejša, kot bi sicer bila brez take prve pomoči-Tako bo zdravljenje opečenega otroka v bolnišnici lažje in uspešnejše. Ne bo imel posledic po opekini ali pa bodo posledice milejše. V primeru hudih obsežnih opeklin pa bomo s tako prvo pomočjo otroku morda celo rešili življenje, ker bi bil sicer izgubljen, če bi kvaren vpliv vročine neovirano deloval na globlje sloje kože-
Lažje opeklinice
Glede manjših nenevarnih opeklin, nekako do površine 4x4 cm opečene kože, pa je oskrba takale: V prvi pomoči je na kakršnekoli opekline, tudi manjše nenevarne, prepovedano dajati olivno olje ali kake druge maže, ker bi se s tem opekine lahko okužile! Tudi manjše nenevarne opekline takoj, ko se opečemo, hladimo pod vodovodno pip0 s curkom hladne vode, dokler bolečina ne poneha. Nato tako manjšo opeklino namažemo 3 sterilnim borvazelinom (ki 3e običajno v vsaki omarici za prvo pomoč) in sterilno obvežemo. S tem je taka opeklina oskrbljena in se bo v nekaj dneh pozdravila. Vsaka večja opeklina pa P° pravilni prvi pomoči s hlajenjem s tekočo hladno vodo, sodi na zdravljenje v bolnišnico.
Več moških
V	Avstraliji pride na žensk 102.7 moških po podatkih zadnjega'ljudskega štetja. D0 nekaj pred začetkom tega stoletja je bila Avstralija naseljena pretežno z moškimi, ker je Velika Britanija tja pošiljal3 svoje kaznjence, kot jih je carska Rusija v Sibirijo. Vendar ni verjetno, da bi bil v tem vzrok sedanjemu večjemu številu moških nad ženskami v prebivalstvu Avstralije.
Josip Jurčič:
CVET IN SAD
izviren roman


ju ~ *.'rJL~jL-	Ju ~ j.-±.'~,±rr£.—jl~
ŠTIRLINDVAJSETO
POGLAVJE
Zapeljivka
Ljubo je jesensko solnce sijalo na žago. Vode je bilo dovolj, dan lep, ali žaga je stala in Šepec je sedel na žagišču ter je bil tako pobit in potrt in nesrečen, da bi bil tako strašno zatulil kakor stari sivi volk v gori, kadar sluti, da ga zalezuje bridka smrt.
In kako ne bi bil nesrečen! Vse hudo je bilo naenkrat nadenj prišlo: mati je bolna ležala, hčer je bil v službo dal, pa so mu rekli, da za začetek ji mora obleke kupiti, dolg za najemnino je bil vedno večji, tista Mreta je bila v nekem stanju, v malin ni imel kaj dati, moke ni imel niti za jedno miško pri hiši, zabele niti za en ocvirek, soli ne, kruha ne — a gladen je bil tako, da je čutil v trebuhu tako silovito praznoto, da se mu zdelo: cela graščinska peka hlebov za-breške gospodinje Barbe bi ime-v njem dovolj prostora. Zaslužka ni bilo zadnje dneve nobenega-
Morda so ljudje, ko so vedeli, da ima z ono zloglasno Mreto °praviti, tudi bolj ogibali se ga In mu niso več toliko žagat vo-zili. Tudi se ni smel drzniti, da bi bil šel kam prosit kake stva-ri; vsaka gospodinja bi ga bila °dgnala. Kmetice namreč sveti zakon v čislih imajo, zlasti pa Pri druzih ljudeh in pri svojih dioževih. Mati Šepčeva pa, ki bi bila smela iti kaj k ljudem z dobre roke iskat, ležala je tu notri Zelo bolna in denes ji ni mogel Ze kaj hrane ponuditi. Ko bi dmrla, niti pokopati je ne bi Imel s čim! Nobenega denarja! Nobene ljube stvari za prodaj! Na upanje nikjer nič dobiti! “O •lezeš, Jezes, in sam Bog ti meni Pomagaj!” molil je Šepec v svoji RUni nadlogi in bedi.
bil, razjezi se zdaj, ko mu je zdaj izginilo in vpije:
“Ti, kisla nedelja babja ti in vragova, kaj pa govoriš! Li greš proč! Ali bi te utrnil!”
In udaril bi jo bil, ko bi Neža hitro ne bila rekla:
“Čakaj, čaj, čaj, čaj! Jaz pa vem, kje denar dobiš, če hočeš,” in bolj tiho pristavi, “če si trd mož?”
“Povedaj, kje? Jaz sem tak, da pojdem ponj, če je treba vragu v brlog.”
“Pa boš molčal?”
Šepec se zaklinja, da bode. “Znaš še udariti, če je treba.” “Kolikor hočeš, treh se ne bojim, če jih predse dobim in če nisem golopest.”
Neža se nagne k njemu in mu pripoveduje, da nocoj pojde oni gospod izza gorice, ki mu pravijo profesor, skozi Suhi brod, tu-le gori mimo, ne daleč od žage. Tam je na obeh straneh pota taka gošča, da je sko-ro podnevi tema, posebno pa popoludne, ko se solnce umakne nizdoli. Gospod ponese seboj neka pisma, ki bodo s plavim trakom povita. Tista imajo veliko denarja v sebi. Pa tudi gotovih penez je dobil včeraj na pošti, sam vrag ve, koliko. Tega naj gre Šepec počakat, naj mu založi jedno gorko preko glave, da se bode zvalil po tleh ter nikogar poznal, in naj mu potem denar vzame-
Gospoda imajo že tako preveč denarja. Ubiti ga baš ni treba; tisto ne. Le jedno mu založiti črez glavo gosposko, da bode nezavesten, več ne. Toliko, da ne bode vedel, kdaj mu jemlje denar in pa tista pisma. Denar bode ves njegov, pisma pa bode ona vzela. Kolikokrat si ljudje malo krvi puščajo, ko je menj treba, in on sam se je že krvavo prebijal, ko vse vkup ni bilo pol
“Kaj ti je?” oglasi se mu nek- krajcarja vredno.
tri korake za hrbtom.
On se ozre in zagleda Nežo Nožmarinko. Jeza ga obvzame, po svoje zarohni in reče potem:
“Boga sem klical, pa je hudič brišel in njegova popolusestra-” “Da bi te vzel? He-he! Beži, keži! Ne, on ne mara zate! Nje-§°va popolusestra tudi ne. Ona ttfta rada bolj mlade kot si ti, bcpolubrat vrag pa ima rajši ^lade deklice, coprnice, boga-thie in polhe. Slišal?”
“Reci mu, naj jednega bogatija k meni pošlje, sova!”
“Po kaj?” vpraša baba, stopi “iize, sede in roki okoli svojih k°len ovije.
Šepec nič ne odgovori.
‘Hočeš denarja?” vpraša Neža boluglasno.
Šepec jo veselo osupnen poseda in reče: “Saj ga nemaš? Uaj ga! Posodi mi, če imaš le ^ groš, dva, tri, kolikor je!” “Hu, kaj je taka sila?”
Če me devetkrat na glavo po-stavig in tako dolgo na glavi st°ječega pustiš, da bodo sod-Riemu dnevu zvonili, ne pade ^i vinar od mene. Posodi mi, če “jas kaj, Neža. Gotovo in goto-. ° ti povrnem s prvim, kar bom ^ zaslužil. Mati so bolni, a ne-am jim kaj dati in sam sem Uch potreben, prekleto! Tako rni še nikoli ni godilo. Vrag .e’ da ne! Daj! Ti vem, da diaš. Ti ocj ijudi pricopraš in p prerokuješ zmerom kak kraj-Daj mi.”
Nar coprnica priveka, to ne-- a teka,” reče glasno zategneno ^za in se nazaj in naprej za-§e na svojem pritlikavem se-v 2u> pa potem poje svoj: “Gar-ab durdaj, lišaj, lišaj!”
^ je sam vrag privekal tvoj ^ 'aar in so mu vsi njegovi bra-in ceia hudičevinska žlahta lT“agali) Sem ga daj, denar, če Vmaš> Pravim.”
^Sarna ga nemam, nemam, ne-k ^a,” molmlja Neža pa v stre-0 gleda.
^epec, ki je bil že upanje do-
Šepec se vendar prestraši na prvi mah. Kar je bilo v njem dobrega, to se vzbuni: “Ne, ne, pojdi mi, coprnica, tolovaj pa nečem biti, ne!”
“Kakšen tolovaj, saj ga ni treba ubiti, en pot ga Česni, pa je. Veš, zasluži, ni prida človek.”
“Tega pa ne,” odpoveduje on, a že je bil zamišljen. Hudič je imel že mali prst njegov.
“Kakor hočeš. Pred si pa dejal, da poj deš vragu v brlog po denar. Glej, zdaj se pa bojiš enega gospodka. Jemati ne-češ? Pusti! Gospoda pa ljudem zmerom jemlje, kjer more. Le pusti! Od lakote umri, pa zapodili te bodo z žage, ker nemaš štanta s čim plačati in potlej'boš staro mater oprtal na pleča in pojdeš od praga do praga in lakota ti bode eno uro daleč pred teboj iz ust visela, ti tele neumno.”
Tako govoreča bila je Neža vstala in se je delala, kakor bi hotela z velikim zaničevanjem oditi.
“Stoj no, stoj!” reče Šepec. Sila in lakota podira v njem vse dobre duhove. “Kedaj pojde tam mimo, praviš?”
“Drevi pred mrakom, čakati bi ga imel.”
“Pa kako smem? Spoznal me bode na moji leseni nogi in zatožil, kadar vstane.”
To je bilo res. Tega Neža ni pomislila. Morda ji tudi za Šep-ca nič ni bilo, če ga spozna in zatoži. Da, morda je to celo želela, ker ljubila ga pač ni še od časov tistega slovečega obroča sem ne, ki ji je bil nos razbil. Ali nekaj je morala svetovati, če je hotela do pisem priti in onemu gospodu, ki ji je s sodnijo žugal, po Šepcu do živega priti- Sede zopet in po kratkem premolku reče:
“Veš kaj? Za žensko se obleci, potlej te ne more spoznati, ker se lesena noga ne bode videla.”
(Dalje prihodnjič)
Kent State univerza zbira podatke o narodnostnih skupinah
iKENT, O. — Imenovani Center of Ethnic Studies of Kent State University vodi obširno študijo o vseh narodnostnih skupinah v ZDA. Zbran material bo uporabljen za podrobne študije za izdajo natančne enciklopedije vseh narodnostnih organizacij v ZDA.
Ta enciklopedija bo prva referenčna knjiga za vse narodnostne organizacije in njih delovanju, kar bo obseženo vse v eni knjigi. V enciklopediji bodo navedene vse kulturne, bratske, verske in mladinske organizacije posameznih narodnostnih skupin.
Kent univerza je poskušala doseči vse etnične organizacije s tozadevnimi vprašalnimi polami, vendar misli, da je nekatere zgrešila. Če torej katera organizacija še ni prejela omenjene vprašalne pole in želi biti navedena v enciklopediji, naj se obrne na naslov: Lubomyr R. Wynar, direktor, Center of Ethnic Studies, Kent State University Kent, Ohio 44142.
Upajo in pričakujejo, da bodo mogli izdelati kompletni seznam vseh narodnostnih skupin in da bo vsaka narodnostna organizacija imela svoje upravičeno mesto v “Encyclopedia of Ethnic Organizations”.
lovemfirsks misli m spomini po 30 letih
(Nadaljevanje)
zvonilo za Angelsko češčenje; sicer na kratko, pa nekam mogočno je pel veliki zvon, kot ve-! černi Ave Božji Materi v po-j zdrav. Sledil mu je tretji kot po-I kojnim v tolažbo in pomoč.
Zdravnik je prišel, pr e sta grez vprašanja je sestra skleni-vila sva se. Ljubljančan po ro— ia ro^e jn moiiia in tudi pridala du, je nižjo gimnazijo studi-: 0čenaš za t<verne duše y vicah„. ral v Šentvidskih zavodih kot! odgovarjal gem ^ h koncu mi jaz, le več let je. bil za menoj. , je pa kar gjasu zmanjkalo in Zdravniške študije je vse izvršil | jirjpav0 gem j- siec|tp “Preklana Dunaju. Impozantna postava jen^	reče, “Vam bom
m prikupen nastop mi je odvzel |_akoj prinesia toplega čaja, po-polovico bolečin. Povabil me je ^em pa kmalu večerja, je že
na (takrat) roentgenski pregled in mi obrazložil, da je nenavaden slučaj zloma, tik pod ramo
naročena, saj ste jo potrebni.
Nisem bil prehlaj en, kot sploh nisem bil kljub vsem pre-
in mi zagotovil popoln uspeh,:	skozi ves čas že kar mrz-
pristavil pa je, da vse kaže, da gh zadnjih tednov, da sem se bo zdravljenje trajalo kar par kar čudil Iz teh misli me je
meescev. Vesel je bil danega zaupanja in je navzoči sestri na-
zdramila sestra, ko je prinesla obljubljeni čaj, katerega sicer ročil, da naj bo že naslednji dan nisem bil potreben, vendar sem vse pripravljeno, ker operacijski, se ga pa hvaležno poslužil. Bolj sobi sta že oddani čez dan za mj je bila dobrodošla večerja, druge bolnike; z zdravnikom bo: bila je v mojih dosedanjih raz-pa že sam govoril. Zunaj se je^merah odlična in mi je teknila,
že znočilo, ko se je poslovil. Sestra mi je pomagala v posteljo,
ške, da bo mirna noč in bom naslednji dan spočit, kar bo prinesla čez kako uro, ko bodo o-biskovalci po sobah odšli in se vse po hiši umiri.
Kar všeč mi je bilo, lepa prilika za večerno molitev. Segel sem po rožnem vencu, katerega sem pomaknil pod vzglavje in prebiraj e drobne jagode sem se zamislil, kaj mi je bil rožni venec skozi vse minule dolge in strašne tedne. Kot da je nekdo čuval nad menoj, me vodil skozi tolike nevarnosti in hudo nesrečo in sem končno prišel do rešitve po tako izredni in čudoviti poti, v kateri sem vseskozi kar otipljivo čutil in užival božje varstvo in sem bil prepričan in sem se vedno prepričan, da je vse mi bilo dano na priprošnjo duš v vicah — po razlagi, katero sem podal v začetku opisovanja teh spominov.
Bogu je drago, da revam pomagamo, ko si same pomagati ne morejo skrajšati vic, kraj o-čiščevanja in zadoščevanja, v katerega obstoj govori že zdrava pamet in potrjuje verska resnica, katera se utajiti ne da. Se kot otroci smo se priporočali dušam v vicah že v malih potre-, bah. Za vstajanje v zgodnje jutro, na primer — je bila tista molitev bolj sigurna kot pa ura budilka. Če si po njenem ropotanju še malo potegnil, dvakrat trikrat, četrto jutro je budilka odropotala in ti si bil še vedno pod odejo in v spanju. Če sem pa po še tako kratki večerni molitvi dodal še pošten Očenaš za verne duše v vicah, naj me zbudijo ob pol petih npr. ali podobno, sem točno tisto minuto čutil, kot bi se nevidna roka stegnila nad glavo, oči so bile jasne in prebujen in spočit sem se podal v novi dan.
S takimi mislimi sem se tisti večer na dan Vernih duš, 2. no-
kot mi je sestra voščila potem,
ko mi je vse lepo razrezala: vembra 1943, prekrižal ter zmo-pospravila mojo obleko in brk- “Bog Vam požegnaj!” Bila je lil še en rožni venec hvaležnim larijo v nahrbtnik, da bo nesla Zgovorna jn prijazna;	vsilji- dušam v zahvalo in se jim pri-
v pralnico, kamor spada — je va _ pra:Va usmiljenka. Omeni-! poročil še za v prihodnje. Sestra rekla-	! la mi je, da je zdravriik naročil' se je vrnila,■ preobvezala je ro-
V bližnji šentpetrski cerkvi je pomirjevalne in uspavalne pra-
Save	p
and time this	1
Christmas!
Call 361-4088
NOW! |
Insert a personal Season’s Greetings Ad in the super ^ Christmas issue of American Home on Friday, Dec. 14. Personal ads are only $3 each, 2 columns by 1 inch. ^ Ad will include words: Merry Christmas and Happy New ^ Year” plus your name and address.
® Call 361-4088 weekdays between 8 a.m. and 4 p.m., and ^ Ig Saturdays 9 a.m. to 12 noon for quick service-	*p
OR, mail your Ad requests to Frank Zupančič, Ad Dept., ^ American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103. ^

ko, udobno uravnala posteljo, v slučaju potrebe naj jo pokličem, nasmejana mi je voščila “lahko noč” in odšla še drugim bolnikom v pomoč.
Noč je bila res lahka, bolečine so ponehale, zdravila so učinkovala, spal sem pa le v polsnu. Po hiši je bilo mirno, zunaj je v presledkih vozil in ropotal tramvaj; cerkvena ura je začela biti, pa sem naštel kar 12 udarcev. Sestra je parkrat previdno in narahlo le pokukala v sobo, ker pa sem bil miren in misleč, da spim ‘spanje pravičnega’, je odšla. Cerkvena ura je bila tri, od zunaj se oglasi majhen zvon v kapeli Deželne bolnice, sestra vstopi in nepremično stoj i. Vprašam jo, kaj tako zgodaj zvoni? “Sestre v bolnici kliče k jutranji molitvi; tudi naše so že v kapelici, to je naš poklic, ker čez dan ni časa, so preveč zapo-
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino, Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
______________________ KUPON___________________________________________
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov:
Ime .......................................................................
cesta ......................................................*...............
mesto in država ...........................................................
Za to darilo pošiljam znasek $ ..........
Moja ime je ................................................................
Moj naslov je .........................................................-...
i i
mesto in država ........................................................... {1
i
______ _____________________________ *
slene. —- Ja, zakaj pa ne spite, pa tako močne praške sem Vam dala.” — “Par ur sem ga le u-jel, so menda živci preveč raz-rvani, sem tega že vajen. Dovolite — imate duhovnika v hiši in kdaj bo sv. maša, kaj naj po-legam.”
“Morate biti v postelji v pozno dopoldne, je naročil zdravnik. Pri nas stanuje katehet dr. Kotnik, ki je tudi hkrati bolnikom na razpolago in nam oskrbuje vsakdanjo sv mašo.”
“Rad bi govoril z njim in vsaj za sv. obhajilo bi ga prosil.”
“O — to pa prav lahko, kako vesel bo; sv. maša je ob petih in po njej bo gospod poleg par bolnikov tudi Vam prinesel sv. obhajilo. Bom tudi Vam postelj in vse potrebno pripravila.” “Povejte mu, da ga prosim, da bi še pred mašo rad govoril z njim.”
“To pa prav rada, pravočasno mu sporočim; saj je že sinoči zvedel, da ste pri nas, ko je bolj pozno prišel domov od katehetske konference.”
Iz kapelice zgoraj sem slišal molitve, ko je potrkalo na vrata in dobri mož je že vstopil, zavrtel v steni za luč in me gledal: “Dobro jutro, dragec. zakaj pa ne spite? Vem, vem, živci so tudi razboleni, pa bo tudi to prešlo.”
Uredila sva vse potrebno in odhitel je, njegov korak je bil vedno hiter. Sestra se je vrnila, popravila in uredila posteljo, prižgala svečo na nočni omarici, jaz sem pa opravil jutranjo molitev. Drobni zvonček me je vzdramil iz premišljevanja, vrata so se odprla: “Mir tej hiši,” je govoril mašnik. — “In vsem, ki v njej prebivajo,” se mi je pridružila na tleh klečeča sestra s svečo v roki.
(Dalje sledi)
RLK
MALI OGLASI
Accordion for Sale
Brand new. $400 CEB. Call after 4 p.m. 943-5738
(241)
Kupim
Kupim rabljen šivalni stroj. Kličite 361-6472
— (240)
1596 E. 49 St-
Call 881-8785 any time, day-eve. DOUBLE UP:
4 large rms. up with bath, newly decorated.
Adults, elderly or young couple. — Full attic.
DOWN:
4 large rms. with bath. Newly-decorated. — Adults, elderly or young couple. — Full basement. Ideal for family with mother-in-law or father-in-law. — Security deposit.
—(240)
Richard IV.
Po drugi vmestitvi Richarda Nixona za predsednika Združenih držav je imel njegov premagani nasprotnik senator George McGovern v Oxfordu v Angliji oster govor, v katerem je imenoval Nixona “Richard IV.”.
Takrat so ta govor močno kritizirali, potem pa nanj že čisto pozabili. Sedaj so govor izdali na gramofonskih ploščah, ki baje gredo v denar kot gorke žemlje; v mnogih šolah jih celo u-porabljajo kot obvezen predmet v državljanskem pouku.
FOR SALE
Gas range, good condition, chrome kitchen set, large table, 6 chairs, blond corner table, round cocktail table.
531-7273
(10,12 dec)
Help Wanted Male
Delo za moške
Delavci, Punch Press operatorji Oglasite se med 10. in 4. pop.
WHITEWAY STAMPING CO. 1160 E. 222 St. Euclid, Ohio
(241)
BRZINA ODLOČA — Tole je načelo pri gradnji nove vrste a-meriških rušilcev razreda Spru-ance, katerega prvih gradijo v novi ladjedelnici v Pascagoula, Miss. Novi rušilci bodo imeli štiri turbine s preko 20,000 konjskimi silami in preko 20 vozlov brzine na uro.
Help Wanted Male LABORERS, PUNCH PRESS OPERATORS, days.
Apply between 10 and 4 p.m.
WHITEWAY STAMPING CO. 1160 E. 222 St. Euclid, Ohio
(241)
PUNCH PRESS OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets Steady work. Company paid benefits. Interviewing 8 AM to 11 AM.
FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave.
go south on E. 152 St. to end of St. ________________________(x)
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x)
Wanted
Experienced sheet metal layout man; punch press operator; turret press operator. Must be able to read blueprints.
PROTO METAL CO.
1473 E. 361 St. Eastlake, Ohio Vprašajte za Mr. White _______________ (245)
Help Wanted — Female
General Office Work
Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628
(x)
Help Wanted Male & Female
Moški in Ženske
dobijo delo za čiščenje uradov, pet noči na teden v Brecksville okolici. — Kličite 835-0034.
(240)

V
ISCEM0 URADNIŠKO M0C
Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA
6117 SL Clair Avenue	Cleveland, Ohio 44103
431-0628

ijlil
Johan Bojer:
IZSELJENCI
“Lahko noč!” kličejo drug drugemu. “In hvala lepa za nocojšnji večer.”
Učitelju Bergu je bilo nenavadno pri duši- Ola ga je bil
vprašal, ali bo prišel in krstil otroka. Ali naj bi se spet smejal? Ne, na tak večer ni mogel odreči. Ampak, ampak ,. .
Drug za drugim so zavili vsak
na svoj dom. Ko je. Morten Kvi-dal prišel do svoje koče, je nekaj časa postal pred vrati. V jasni mesečni noči je videl tako daleč okrog sebe. Ali druge ko-
M3'

ff
*
MB-

V
■Illffilliilll
In tako stoji Kal na sveti večer pred kočo in gleda, kako prihajajo gostje- Ola Vatne je daleč spredaj, gre pred voli in išče poti med snežnimi zameti. A živali se kljub temu pogrezajo globoko v sneg. Na saneh sedi Elza, zavita v vso obleko, kar je imata, prav v sredi pa tiči otrok. “Dober večer. Srečen božič! Ali imaš kaj prostora za vole?” — “Mislim, da bo že. Pozdravljeni!” Morten jih preseneti s tem, da pride na svojih novih smučeh. Per Foil gazi pred Ano in nosi otroka zavitega v kožuh. Nekaj časa traja, preden se otresejo snega. Ko so nazadnje vsi zbrani, je koča polna do zadnjega kotička. Otroke iz Ska-reta so spodili na posteljo, kjer sedijo v novih oblekah in imajo pred seboj nekaj dobrega za tolažbo. Srečen Božič!
Na peči stoji velik lonec in ženske takoj opazijo, da se kuha v njem mlečni riž, prava božična jed iz domovine. In res, ali niso postavili na malo mizo krvavih klobas s slanino, vkuhanega sadja in sirupa. Ampak Karen, Karen, zadoni od vseh strani. “Da, da, zdaj si kar postrezite, prosim!” pravi ona. Pa saj ne more biti nobenega govora o tem, da bi imeli vsi prostora pri mizi, en del gostov mora sedeti ob strani in gledati in čakati, dokler prvi ne skon-čajo. Ali vendarle je božič. “Zdaj se morate okrepčati!” pravi Karen, ki stoji ob peči in jih gleda. Kal pa sedi na postelji in pristavi, da je mrzlo — da je najbolje jesti in si ogreti želodec. O čem naj bi govorili, če ne o znancih v domačem kraju, odkoder so vsi prišli. Nocoj so bili doma pač v cerkvi. In ko so govorili o cerkvi, je nastala za kratek čas tišina. Bilo je, kakor bi vsi poslušali- Ali zunaj iz snežne puščave ni bilo slišati nobenega zvonjenja.
Ko so popili kavo, je učitelj Berg vstal in deklamiral Ibsenove in Velhavenove pesmi. Razumeli so jih vsi, stari in mladi. Morten Kvidal je čutil, da mora tudi on kaj prispevati. In tako je povedal nekaj iz Bjornsona, kar je znal na pamet: O drevesih, ki so hotela obleči skalo. Nato je spet vse potihnilo. Nihče se ni nikamor ozrl. Ta slika ljubezni do domovine je tako čudno učinkovala, saj so vendar vsi šli svoja pota. Nazadnje so zapeli, z učiteljem Bergom na čelu, narodno himno “Ja vi elsker”. Ola Vatne je pel drugi glas. Koča je bila polna pesmi.
Ampak Karen se je zdelo, da le še ni pravi božič. Nazadnje se je le drznila in prosila učitelja, da bi bral kaj iz domačih evangelijev. Tukaj so! Ne, tega učitelj Berg ni hotel storiti. Ali vsi so bili za to, naj Karen bere sama. Saj je bila vsem kakor mati.
“Kar sama beri, žena!” pravi Kal. Nato pa se skloni in se zastrmi v dlani. Ni si upal pogledati ljudi, kadar se je govorilo o božji besedi.
Da, da. Karen je že rabila naočnike. In tako je sedla s hrbtom proti sveči, ki je bila v steklenici, in visoko držala knjigo. Brala je malo boječe, ampak pošteno in starinsko. Izpustila ni nobenega oklepaja, ki se je nanašal na sveto pismo (Janez XV —XX. Marko III—VII). Sedeli so tesno drug ob drugem in poslušali- Karen je napolnila majhno kočo z dobro starinsko božično svečanostjo. Domači evangeliji in hišna mati lepo pristojijo drug drugemu.
Nazadnje morajo seveda zapeti še cerkveno pesem. Antonu
eaiiBii
Norengu se glas precej trese. Misli, kako je bil pred dvema letoma doma pri materi. Ali Pavlina si je za nocoj okrasila svojo plavo kito z modrim trakom in njemu se zdi, da nikoli ni videl ničesar lepšega.
Ko so gostje nazadnje odšli, je sijal •mesec. Ali učitelj Berg in Anton sta kljub temu prižgala svoji svetilki in hodila spredaj. Za njima so šli po vrsti drugi skozi sneg. Malo dalje so videli Ola Vatneja z voli in sanmi vračati se po isti vijugasti sledi, ki jo je bil napravil na poti z doma.	.
NAKUPIH VSE POTREBNO ZA
BOŽIC PRI MRAMORJU
Ma razpolaga posebnosti:
očiščeni orehi................$05 funt
najboljši italijanski kostanj.89c luni
PRAV TAKO
DOMAČE KISLO ZELJE DOMAČA KISLA KEPA
DOMAČE KISLE ZELJNATE GLAVE ZA mm KORUZNA MOKA AJDOVA MOKA KASA
FARMARSKI MED
MRAMOR’S MARKET
6710 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, OHIO 44103 Tel. 431-7769 — BREZPLAČNA DOSTAVA
Umetnik! iščejo vedno nove surovine za svoje slvariive
Nekateri izrezujejo svoje umetnine iz lesa, dru gi jih modelirajo iz ilovice ali pa jih dolbejo iz kamna. John Boykin iz Dallasa v Teksasu se je odločil za kosti. Na sliki vidimo, kaj mu je uspelo iz njih napraviti...
ptič v letu
morski konjiček
če so že spet izginile v snežnem morju. Nikjer ni bilo nobene luči. Ledeni kristali so se lesketali na neskončni ravnini, ki je valovila, neprenehoma valovila v snegu in mesečini. Ne, slišal ni nobenih cerkvenih zvonov, le prerijski volk je samotno tulil proti mesecu.
VIII
Anders iz Skareta je planil v Mortenovo kočo in brez sape zajecljal: “K Eriku moraš-” “Kaj pa je?”
“Tako bolan je.”
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v “Amer. Domovini
a5aaSS55Sg!3Sg;3Gg!5SS53a£3«5'Mg532asa5Sag55Bg53aaT«55ag!aasaSSi5SSSS£SjSgi5Bg!S33SSis^'
«1111!
1 To Wish Your |	Friends
I	CHRISTMAS
I	GREETINGS
I	CALL
1 361-4088
i	mwi
y<	«
« Put your personal Season’s Greetings Ad in the super ^ Christmas issue of American Home which will be issued 011 jj | Friday, Dec. 14.
^ Personal ads are only $3, so call 361-4088 any day excep | Sunday, from 8 a.m. to 4 p.m. daily, g Ads are 2 columns by 1 inch and will include your name> | |	address, and Merry Christmas and Happy New Year.	|
g OR MAIL your Ad requests to Frank Zupančič,	Ad ^
I Dept., American Home, 6117 St. Clair Avenue, Cleveland,
|	Ohio 44103.	J
BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA	I
DRAGI ROJAKI IN ROJAKINJE!	|
j|( Če ne boste razpošiljali voščilnih božičnih kart, voščite bo**^ jlj
;;i	(■
in novo leto v našem slovenskem dnevniku Ameriški Dom0'
vini. S tem boste podprli dobro stvar, si olajšali delo 'in jjj
»	.	, I
I’ stroške- Naročite čestitke pismeno, telefonično ali osebn°- jjj U Storite to čimpreje, bo boljše za Vas in za nas. Božična šte' Jj
(i .	. .	f
-jj	vilka bo izšla 14. decembra.	K
v	•)
{{ Se priporočamo in hvala v naprej!	-j
v	j
|	AMERIŠKA DOMOVINA	1!
Naznanilo društvenim tajnikom
Veliko posameznih društev ima v našem listu sezna111 svojih uradnikov', čas in kraj sej. Te sezname priobčujoin0 po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, javljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ascS‘ menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 d°s^ koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in s* s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvc nih vesti in novic.
Umetnik pri delu
in pri zabavi.
NA KONJU — Tu je Jacqueline Onassis, vdova predsednika J. F. Kennedyja, vsekakor na konju. Posne je bil napravljen pred časom, ko se lova.
je udeležila nek^J0,