**?£š$r Uto IX Stev. 111 o LioMlani, o foreu z*, mojo nzi cena uifl i Izhaja vsak član popoldne, IzvzemS) nedelje in praznike. — InserarJ do 30 petit a 2L— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano. Izjave, reklame, preklici beseda Popust po dorovoru. loseratsi davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420.« Din. Dia. L'pravnlštvo; KnaUova trtica št. 5« pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo; Knaflova ulica št. 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Dve običajni avdiienci Zunanji minister in ministrski predsednik pri kralju. — Vlada še vedno ne ve, kaj bi z volitvami. — Izpremembe v upravni službi. — Beograd, 23. maja. Včeraj popoldne se je zunanji minister dr. Marinković vrnil iz Vrnjačke Banje, kjer je bil v avdijenci pri kralju, ki mu je poročal o poteku konference Male antante in o razvoju spora z Italijo. Pri tej priliki je dr. Marinković ponovno obrazložil težnje in zahteve demokratov glede notranje političnega položaja. Kmalu po povratku v Beograd sc je sestal z ministrskim predsednikom Vukieevićein. Razpravljala sta o nadaljueni razvoju notranjepolitičnega položaja. Kakor se doznava iz dobro poučene strani, zahtevajo demokratje, da se še pred razpisom volitev preineste odnosno odstranijo vsi oni uradniki, ki so se zadnja leta preveč eksponirali za politiko Uzunovićevega režima. Pri tem pa seveda zahtevajo, da pridejo na važnejša mesta njihovi pristaši. Tozadevno so v teku še pogajanja med demokrati in radikali, ki jim take spremembe niso všeč. Izgleda pa, da je dr. Marinković s to zahtevo prodrl. Danes je odpotoval v Vrnjačko Banjo ministrski predsednik Vukičević. Uradno se naglasa, da gre le običajni referat kralju, vendar pa se tej avdijenci pripisuje v političnih krogih globlji pomen. Splošno se sodi, ua bo položaj še tekom tega tedna definitivno razčiščen, nihče pa ne more dati zanesljivih informacij, v kakem pravcu se bo to razčišcenje izvršilo. Izgleda da se vlada še sama ni definitivno odločila, ali gre v volitve ali pa v kako novo kombinacijo, ki bi omogočila sodelovanje s parlamentom. Najrazličnejše kombinacije ki so se pojavile zadnje dni, se še vedno vzdržujejo. Tako se z gotove strani zatrjuje, da bo Vukičević pova- bil k sodelovanju radikalne ceiuruma-še okrog Uzimovića in Maksimoviča, čigar vstop v vlado stopa s tem zopet v ospredje. Zdi pa se, da so pustili davi-dovičevci ministrskemu predsedniku tozadevno popolnoma svobodne roke pod pogojem, da se volitve čim prej razpišejo. V zvezi z izpopolnitvijo vlade se bo izvedla dalekosežna reorganizacija politične uprave, ki jo ministrski predsednik že delj časa pripravlja. Pretežna večina velikih županov bo izmenjana, ozir. premeščena. Zatrjuje sc, da bodo prišle na površje popolnoma nove osebnosti. Tudi v diplomatski službi se obetajo važne spremembe. Tako sc med drugim zatrjuje, da bosta upokojena naša poslanika v Parizu g. Spalajkovie in v \Vaschmgtonu g. Antonijević. Beograd, 23. maja. Danes zjutraj je odpotoval ministrski predsednik v Vrnjačko Banjo k avdijenci pri kralju. Ko se je včeraj vrnil iz Vrnjačke banje zunanji minister dr. Marinković, jc imel ministrski predsednik z njim daljšo konferenco, kateri so posvečali politični krogi veliko pozornost. Ravnotako je izzval nagli odhod ministrskega predsednika v Vrnjačko Banjo v politični javnosti živahne komentarje. Nekateri smatrajo, da so nastopile nenadoma večje težkoče glede vprašanja volilnega mandata. Demokratje še vedno forsirajo volitve, za katere se je Voja Marinković zavzel tudi pri kralju. V vladnih krogih danes zatrjujejo, da ne prinese niti današnja pot ministrskega predsednika h kralju velikih izne-nadenj. Edino vprašanje dopolnitve vlade, ki je še vedno odprto, bi moglo dovesti do kakega sporazuma. Kombinacije o novih volitvah Radikalni stranki napovedujejo občutno nazadovanje. — Demokratska zajednica stranka bodočnosti? — Optimizem vladnih strank. -— Beograd, '23. inaja. Zelo zanimive so veeti o izgledih vlade pri prihodnjih volitvah, ki ee širijo zlasti zadnje dni. Po teh re^teh si bo vlada prizadevala, da popolnoma »premeni notranjepolitično konstelacijo in si pridobi tako večino, da bi bila v bodoči Narodni skupščini popolnoma neodvisna od vseh t*stalih strank ler da bi tako lahko vso poslovno dobo brez doslej običajnih in izredno pogostih vladnih kriz delala s parlamentom. Demokratska zajednica s svoje sirani ra-runa, da bo imela v bodoči Narodni skupš-či-oi 80 do 100 mandatov. V Srbiji, kjer ima tedaj 30 poslancev, upa, da si pridobi še 10, od 38 mandatov v južni Srbiji pa vsaj polovico. Razen tega računa, da bo dobila v Bosni IS poslancev skupno z JMO in dva v Sandžaku ter še kak mandat v Vojvodini, Crni gori in Dlmaciji. Izgled radikalne stranke pa niti teoretično niso lako povoljni. V krogih DZ se sodi, da je popolnoma izključeno, da bi stranka obdržala dosedanje število mandatov. Radi sporov v stranki bodo imela radikali mnogo razcepljenih list, kar bo imelo za stranko pri volitvah slabe posledice. To pa je neizbežno, ker bo moral' Vukičević, ako hoče izvesti svoj načrt, nastopiti proti nekaterim doslej zelo uglednim osebnostim v stranki, zlasti pa proti pašičevcem, ki se že sedaj pripravljajo na oster konflikt. Računa se, da bodo radikali v Južni Srbiji, kjer imajo sedaj 4S mandatov, izgubili najmanj polovico. Te mandate naj bi dobila DZ. V Srbiji sami bodo radikali po teb računih izgubili 10, v Bosni 10, Vojvodini 5, in v ostalih pokrajinah o mandatov, tako da bo imela radikalna stranka v bodoči Narodni skupščini največ 60 do 90 poslancev. Posebno težak je položaj za radikalno stranko v Bosni. Ob priliki oblastnih volitev se je izkazalo, da je stranka na vsej črti nazadovala. V banjaluškem okrožju so dobili pri zadnjih skupščinskih volitvah 36.000 glasov, pri oblastnih pa niti 20.000. Enak položaj je tudi v vseh drugih bosanskih okrožjih, kjer bodo radikali dobili k večjemu ono število glasov, kakor pri oblastnih volitvah in to tem prej, ker muslimani vztrajajo na svoji zahtevi, da se spremeni ves upravni režim, ki je bil doslej izključno v rokah radikalov. Po teh računih bi torej imela \lada v novi Narodni skupščini okoli 1S0 mandatov in s tem absolutno večino. Najmočnejša parlamentarna skupina v novi Narodni skupščini bi bila potem takem D Z, s Čemer bi državno krmilo definitivno prešlo iz rok radikalne stranke. Po načrtih g. Vukičevića pa bi bilo treba popolnoma pomesti z vsemi dosedanjimi pohtičnimi strankami in bi zato takoj po volitvah prišlo do formalne fuzije obeh vladnih strank. Zanimivo in značilno je, da so te številke prišle v javnost tik pred odhodom ministrskega predsednika v Vrnjačko Banjo. V dobro informiranih krogih se doznava, da se te kombinacije navajajo tudi v referatu ministrskega predsednika, ki ga bo podal danes v avdijenci kralju in v katerem bo utemeljil potrebo razpusta Narodne skupščine in razpisa novih volitev. Mednarodna gospodarska konferenca Izjava našega delegata. — ženeva. 23. maja. Težkoče, ki so se pojavile v nekaterih komisijah mednarodne gospodarske konference radi zahtev sovjetske delegacije, so bile tekom včerajšnjega dne odstranjene. Za danes dopoldne določena plenarna seje je odgođena na popoldne. Konferenca bo s to sejo bržkone zaključena. Na sobotni plenarni seji se je vršila razprava o resolucijah, ki so jih predlagale poedine komisije. V imenu juzoslovenske delegaciie je podal izjavo dr Sečerov. V svoji izjavi naglasa, da se jugoslavenska delegacija popolnoma strinja s smernicami, ki jih daiejo resolucije mednarodne gospo/-darske konference. Jugoslavija, ki se je v svetovni vojni borila za svojo svobodo, si želi **dai > ,Piccolo* poroča iz Beograda o konferencah med italijamskirn poslanikom Bodrerom in zunanjim ministrorn dr. Marinkovdćem ter naglasa, da tvorijo te konference uvod za oiadaljna pogajanja med Beogradom in Rimom. Pogajanja se bo- do po informacijah omenjenega lisna pričala že tekom tega tedna in se bodo vršila v Rimu med Mu^sclirajeaii in jugoslovcciNklm •poslanikom Milanom Rakićem. ki je dobil o** zunanjega ministra ido povratku iz Jacrtimo- va nove in točne instrukcije. List se bavi nato x razpoloženj eni v Beogradu in naglasa, da sc je položaj oo mnenju merodajn-ih krogov v Beogradu po jactarnovsfci kariere nci in sestanku med Brian-dom in Chamberlainom vidno razčistil. Italija se ie uvedla, da ie mogoče samo potom direktnih oo-sajanj odsuraaiin" vse spore in nesoglasja med obema državama. — Bukarešta. 23. maja. Kakor doznava »Otoral« iz Pariza, bosta angleški iti francoski zunanji minister v najkrajšem času Stapao posredovala v Rimu, da se jujisl.-italijanski konflikt, ki v veliki meri ovira mednarodne oJarošaje v Evropi, čim prej •likvidira. Lindberghov polet Newyork-Pariz Etape drznega poleta. — Nervoznost v Franciji. — Letalec o svojem presenetljivem uspehu. — Dunaj, 23. maja. Kar! lindbergli s priimkom »drzni blaznež«, je sam preletel ocean iz Newyorka v Pariz brez presledka. V soboto 21. maja ob 22.19 je pristal na letališču Bourget pni Parizu ob navzočnosti začudene navdušene m činjene množice. V Ne\vyorku se je dvignil v petek zjutraj ob 7.52 ali po srednjeevropskem času ob 12-52. Rabil je za polet 33 ur in 27 minut in dokazal, da tehnika napreduje z neverjetno naglico in da ustvarja pravcate Čudeže. Kronika poleta je pravzaprav nenavadno enostavna. Iz Ne\vyorka ie Iimdbergh odleti! v petek ob 7.52 uri ali po našem času ob 12.52. Šest ur pozneje so ga javili na obrežju Nove Škodtske in Kanade. Ob 20.50 (ali 24.50 sr. evr. časa) je dospel do Nove Zelandije, kjer se ie približal zemlji, da bi ga spoznali. Gledajočo množico množico je ob pogledu na drznega letalca spreletel čuden strah in poklekni*!a je. Znočilo se je. Ladja vEnrpress ScotlaiKl« je javila letalca ob 2.30 ma 49° geogr. širine iti 78° dolžine, prvo evropsko vest o letalcu je pa poslala neka angleška agencija ob 14.50: Lindbcr^h je bil tedaj oddaliem 100 milj sevenno od Kapa Valentia. ki je naizahodnejša točka irlandskega obrežja. Papo'.dne so bila ob-obvestila bolj pogosta. Ob 17.30 je Lindbergh letel nad pristaniščem Kerry na Irlandskem nato je pa krenil proti jugu. Dve uri pozneje je letalec zopet sledi! amgleški obali In" ob 19.40 je letel nad mestom Plimouth. ^>e 500 km je manjkalo do cilja, polet je bil že skoraj uspel. Ob 20 ie letalo krenilo nad Cherbourgom proti Franciji. Vsi svetilniki ob francoski obali so bili alarmirani, kajti bližala se je nevihta. Ob 21. se je nenadoma zjasnilo in skoraj vsak kilometer je pričakuječa množica pozdravljala letalca. Ob 21.55 je bil Li-ndberh od Pariza oddaljen le 80 km: letel je visoko in z neverjetno hitrostjo. Pod prednjim delom aeroplana sta se bHšcali dve svetilki; letaio je dospelo že v območje velikega svetilnika na hribu tfbnte Vaiariiano. ki obseva 200 km naokoli z močjo 2 milijonov sveč vn ki je letalca vodil do cilja. Natančno ob 22.19 uri. po 33 urah in 27 minutah leta se je Lind-bergh počasi spus-nd na letališču Bourget. — Newyork, 23. maja. Vest o srečnem prihodu Lindbergha v Evropo je spravila vse newyorško prebivalstvo v pravi delirij navdušenja Pred uredništvi so se zbirale ogromne množice ljudi, po ulicah so se vršile manifestacije, listi so zapored izdajal« posebne izdaje. Vpitiu navdušenega prebivalstva se ie pridruževalo tuljenje siren v pristanišču, ki je trajalo skoro do jutra. Ne\vyork je pozabil na vse atrakcije. Ženske so jokale od navdušenja po ulicah, a športniki že sami niso vedeli, kaj bi še počenjali v entuzijazmu. Na ulicah se vidijo prizori, kakor da je ves Newyork zares ponorel. Govori se samo o otroku sreče, »Lackv Kindu«. kakor se zdaj glasi Undberzov priimek, dočim so ga doslej nazivali >The Flying FooU — leteči blaznež. — Pariz. 23. maja. Lindbergh ie gost ameriškega poslanika v Parizu. Današnji listi objavljajo njegove izjave o poletu preko oceana. Četudi je dobil z uradne strani ugodna vremenska poročila, se je moral kljub temu boriti z velikimi vremenskimi neprilikami. Nad 1000 milj je letel v najhujšem dežju Oriientaciia mu le bila zelo otežkočena, ker je vladala nad oceanom in nad obalo costa tnetfa. Najprej je letel nizko, potem pa se je dvignil v višave In letel 10.000 čevljev nad morsko gladino. Višino je stalno menjaval in iskal ugodnejših vremenskih prilik. Na vsej poti ni srečal nobene ladje. Na poletu mu j c bilo zelo dolg čas, ker je bil sam. Spanec ga ni mučil in zato tudi ni vzel kofeina, ki si ca jc za vsak slučaj pripravil. Pil je samo vodo. Ves čas ga je mučila žeja. Porabo bencina je slabo proračunal in bi bil s to zalogo ob ugodnem vremenu lahko napravil še za polovico daljšo pot. V Ameriko se ne vrne z letalom. V Pariz je priSel prvič in je prijetno presenečen po sprejemu, ki so mu ga priredili. (Glej tudi poročilo na 4. strani!") ŽREBANJE DRŽ. RAZREDNE LOTERIJE — Beograd, 23,. maja. Pri današnjem žre* banju srečk državne razr. loterije so ra* dele: 30.000 Din srečki 82506 in 109.650. 20.000 dinarjev št. 109.S41, 4000 Din pa št. 119.633, 44.811. 65.485 in 53-565. ATENTAT NA GRŠKEGA ŠKOFA — Atene, 23. maja. Včeraj je bil izvršen atentat na grškega nadškofa Haraginizlsa. Med dopoldansko mašo ga ie pred oltarjem napadel neki brivec Iz Krete. S škarjami mu je zadal več ran na obrazu, ki pa niso nevarne. Atentatorjev! pomočniki so škofa pretepali. V cerkvi je nastala strahovita zmešnjava. Policiji se je le z nafvečjlm naporom posrečilo vzpostaviti red. Razjarjena množica je hotela atentatorja/ ki so ga takoj prijeli, v cerkvi linčati. Policija sa je morala z orožjem braniti. DOR SKRBI ZA SVOJE ČEVLJI Mtajih čisti ^ jJndJSUV Pasto Ko spite, so Vaši sovražniki na delu, — Milijarde bacilov Vas napetdajo, a Vaša usta so najpripravnejši teren. — Branite se! Čuvajte sebe in svoje zobe, uporabljajte: SARGOV KALODONTI Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Efekti. In ves t. pos. S 4-60, 85.50, Vojna škoda 340.50, 341-50, Zadolžnice Kr. dežel, banke 20, 22, Zastavni listi Kranjske deželne banke 20, 22, Celjska posojilnica 196, 197, Ljubljanska kreditna 150, Merkantilna Kočevje 98, 100, 98, Praštediona 850, Kreditni zavod 160. 170, Strojne tovarne —, 80, Tr-bovje—, 495, Vevče 130, Stavbna družba 55. 65, Šešir 106. ZAGREBŠKA BORZA. De vise: Dunaj 800—803; Berlin 13.48 —1331: Italia 309.92—311.92: London 276.10 —276.90; Newyo*rk ček 56.7O—56.90; Praga 168.30—169; Curih 10.935—10.965. Varšava 628—632 Efekti: 7% invest. pos. 1921 84.75— 85H; 2'A7o drž. rente za ratnu štetu 34230 —3433—34430; Ljubljanska kreditna 150— 152; Hipotekama banka 61—62; Jugobank* 93—95; Praštediona 850—860; Trboveljska 490—495; Union, paromlin 305—308; Vevče 130—140; Agrari* 51 K—513. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.13, Pariz 30.305, London 252425, Newyork 519.875. Milan 28.45, Praga 15.40, Dunaj 73.30. — Trst: London 88.80. Ostalih tečajev nismo prejeli. Demoliranje nemških utrdb — Berlin, 22. maja. Po poročiih iz Konigsberga so bile vse trdnjave in beton* ski zakloni okoli Konigsberga demolirali v smislu obveznosti, ki jih je Nemčija pre* vzela, v Ženevi Iz pestre ljubljanske kronike Nedelja - dan izletnikov - prekrižala vse načrte. — Samomorilni kandidat v Ljubljanici z vrvjo okoli vratu. Turiritika s*e v Ljubljani vedno bolj razvija. Za daljne ture se ie trenira uetna mladina, ki kaj rada hodi v lepo majniJko naravo v spremstvu roditeljev. Dedki in a> klice od 7 let dalje že pletajo na višje vrhove. Tako fo včeraj mladi »tecki posetili N kel< pri Borovnici ter kaj jiogumno plfcali po stopciieah ob vodopadi h in se čvrs kazal. Kljub temu w> Ljubljančani v manjvh in večjih skupinah poleteli na vse strani ▼ gorenjsko, notranjsko iu dolenjsko amer. Naravno, da ae je glavni val kletnikov obrni! proti Gorenjski. |■osebno kar ee tiče peAcev, toda včeraj ?o izletniki, po frekvenci vlakov sodeč, posetili tudi razne kraje Dolenjske v izredno velikem številu. Tako je opoldanski dolenjski vlak vozil nad 700 oseb. Nedeljsko jutro Je bilo nekoliko čmerna, a to ni izletnikov mnogo motilo. 1'panie j« bilo, da se bo dopoldansko vreme vzdržalo ve3 dan do noci. Vladala je deloma lahka •oparica, ki pa jo je spremljal vetrič. Ker ai bilo vročine, je bilo prav prijetno korakati po hribih In planinah. Popoldne pa se je okoli 15. vreme skisalo. Začelo je lahko deževati. Na planinah pa je snežilo ter so p»-sebno številni hrvatski turisti, ki so postili Golico, imeli mnogo neprilik. Proti večeru okoli 18. se je na zemljo ppustil pravcati curek, ki je ne aaino poškropil i>olja in travnike, marveč je temeljito zmočil marsikaterega izletnika. Kljub premočen ost i na so se izletniki vračali domov od vseh -ti j ni v najboljšem ra«.poloienju. Deževalo je vso noč in prav močno. Dež ni prenehal do danes dopoldne. Danes zjutraj se je znčel barometer zopet nekoliko dvigati ter je ob 7. zjutraj kaesl 762. Zanimiva je w turisfovskem pogledu frekvenca vlakov, ki so dopoldne in prve ure popoldne vozili iz Ljubljane. Proti Gorenjski ie prvi izredni vlak ob 5.30 vozil najzgodnejše izletnike, okoli 4rJ0, drugi 580, tretji 300, opoldanski 395. V Kamnik, zlasti v Kamniško Bistrico, je odhajalo lepo Število izletnikom. 2e zjutraj a prvini vlakom je odšlo 172 1u-ristov, s drugim se je peljalo 235 in s tretjim -66 oseb. Izletniki so krenili tudi proti Notranjski in je bil zlasti borovniški »Pekel* prav častno obiskan. Proti Notranjski se j* iz Ljubljane odpeljalo s prvimi vlaki do popoldne 680 oseb. Vrhničan je bil razmeroma slabo zaseden z izletniki. Večji val izletnikov se je obrnil proti Dolenjski, jutranji vlak jih je odpeljal 279, a drugi opoldanski celo 708. Tudi proti Zalogu in naprej je *»lo nad 800 izletnikov. Povprečno se |a odpeljalo iz Ljubljane včeraj na 15.000 oseb. Danes okoli poldneva, ko so hiteli ljurtj« domov h kosilu, se je zibal po Poljanskem nasipu neki srednjevelik, preprosto oblečen mladenič, kakor kanon uabit smrdečega žganja. Pri Reichovi tovarni pa je skočil čez ograjo v strugo Lubljanice ki k sreči ni bila nad Gradaščiro odprta in je bilo zato ▼ strugi malo vode. Zvalil se je v smi.llju > vodo ter ge nato spravil na večjo zeleno oazo. Tam se je zleknil . . . Naravno, da ?e je nato kmalu zbrala na lem kraju množica radovednežev, ki je pričela klicati reSilno postajo odnosno gasilce na pomoč. Mladenič se je pobral in začel z izbuljenimi očmi ogledovati radovedno občinstvo Bilo mu je to že preveč. Začel je ljudem kazati osle iu dajati znake, naj ga puste pri miru, da si mirno postelje v zeleni oazi. O dogodku obveščeni gasilci so odposlali na kraj komičnega dogodka dva £a-ilia z vrvjo in manjšo lestvijo. Vrgla sta gasilca najprej mladeniču vrv. Ta jo je ovil okoli vratu ter dal znamenje: »Tako-le me ven potegnite! Ali pojde? Potegnite no!< Jecilo ga je, da gasilca nočeta ubogati. Drugi gasilec je pristavil lestvo ter le enkrat pomolil popolnoma zmocenemu pijančku vrv, da s« je oprime. Lestva je bila nekoliko prekratka. Pijaneek Je prijel za vrv m se nato skušal ekobaliti na lestvo. Ko sta ga gasilca potegnila, pa je spustil vrv in bo pet lopnil ▼ vodo. Z velikim naporom *ta končno gasil- ea mladeniča potegnila na suho ter ga nato izročila v varstvo stražniku, ki ga je odpeljal vsega mokrega na stražnico. Mladenič" Je pri tvrdkf Dukić zaposleni delavec, 27Ietni France Periak. Sam je kratko opisal dogodek tako-le: — Navelieal sem se življenja. Popolnoma sem scagov, ker se ne moreta doma razumeti s brati. Iz obupa sem se danes napil žganja in nato »em skočil pri zmajskem mostu v Ljubljanico, da bi se utopil. — Kako to, da ste se reSili na zeleno oazo? — Hm! Hm! Veste tako je bilo. — In nasmehnil se je porogljivo s klobukom v rokah . . . — Kako je bilo? — Ko sem začel smrdljivo vodo požirati, sem se skesal in začel sem plavati, da te rešim. Splaval sem na zeleni otoček. Sedaj se greje in suH v policijskem zapora 4 ■ i ■ M. Stran 2. uSLO VENSKI NAROD,, dne 24. maja 1927. rnr Kraljico Marija Kot sodobno vladarica Opis izpod peresa ameriške publicistke. Ameriška publicistka Ana Mac Corni-cova je nedavno v Beogradu posetila našo kraljico Marijo in priobouje zdaj v new-yorškem Timesu naslednji interesantni opis mlade kraljice: — Kot najmlajša kraljica in edina kronana predstavnica puntarskega naraščaja po vojni bi Marija Juzoslovenska lahko dala nov pravec a kraljice ali bi vsaj lahko dokazala^ da je sodobni mladi ženi. ako ji je sojeno sedeti na prestolu, možno dati nekaj novega v tej stari ustanovi. Marila je hči kraljevske gospe, ki se ji nikoli ni moglo očitali, da je tradiciionalna in da bi se zadovoljevala s tem, da bi bila samo okras svojega dvora. Šolala se ie Marija v Angliji ona leta, ko so Angležinje prenehale zahtevati svoje pavice in so že sprejele izvojevano. Marija pripada dobi in onemu delu sveta, kjer se dinastije jemljeio na preizkušnjo in kjer se prestoli majejo. En tak .prestol "je se že zlomi! pod njeno sestro Elizabeto Grško. Poročena z balkanskim kraljem, je Marija prišla pred petimi leti vladat državo, ki je iz male seljaške kraljevine napredovala v veliko in važno državo na evropskem zemljevidu. Ta mladi dvor nima starih statutov. Nima starega plemstva in tudi ne parvenijev. Celo nakit je med vojno izginil iz kraljevske zakladnice in je najmlajše Veličanstvo moralo nakit zaTes izbrati. Njen dvor se nahaja v najživabneišem delu slavne ulice. Ne sliču dvoru, vendar je nov in prijeten. A kakor vsak srečen zakonski par, tudi kraljica in kralj Aleksander zdaj zidat-* drugo hišo v predmestju. To je kraljica, ki uživa državljanske svoboščine v veliki dobi demokracije. Ona se vede in izraža sodobno. O kraljevanju pri^i, da je zanimiv posel. Ona ie tip sodobne osebnosti, ki jo slučajni posetnik Hhko vpraša, kako se današnja kraljica Pvčuti v svojem poklicu in ki vam bo odgovorila, da je to izgočetka dolgočasna stvar, ki pa se je človek polagoma navadi. Ona vam celo zaupa, da si ni mogoče predstavljati, kako hitro je občutna, da so dolžnosti kraljice njena prirodna naloga. Iskre- nosti svojih mladih let dodaja tako popolno čarobno prirodnost, da vzbuja globok vtis. Najzanimiveje je, da ie Marija med vsemi kraljicami na svetu najbolj gospodinjska. Vzlic svoji vzgoji, prejšnjemu delovanju in izrednim prilikam »za moderniziranje« v mladi državi skuša vzdržati staro pravico ženinega mesta v domači hiši. Evropa ima po vojni menda še 10 kraljic Šest izmed njih je sitnboiistk. To so one na severu. Štiri pa so romantičarke. To so one okrog Sredozemskega morja. Med vsemi njim je samo najmlajša, Marija, zadovoljna, da jc enostavno kraljeva soproga. Zato ni starodobna. Vidi se. da se ne pokorava enolično predpisom. Sama vozi svoj avto in si ni odrezala las. Ni preveč samotarska. Opazovala sem, kako se nagiba preko svoje lože v operi in neprisiljeno pozdravlja znance, dočim se je kraljev orlovski profil skrival v njeni senci. Rekla mi je, da ljubi svoj poklic in da ie vzljubila svojo novo domovino in narod. Govori s strokovnjim znanjem o srbski umetnosti in navdušeno pripoveduje o hrabrem duhu srbskih žen. Kraljica SHS je močna individualnost. Malo je znana in reklamirana, ker ni igralske narave in ker se javno udejstvovanje ne zahteva pri narodu, ki je zadovoljen s kraljestvom brez parade. Od blizu je krasna. Fotograiije ne morejo predstavljati njenega ljubeznivega nasmeha in nežnega blondinskega kolorita, ki jc bolj čist in zlat v malem princu Petru. Kraljica Marija je istočasno samozavestnega in prikupnega zadržanja. Njen glas je globok in zvonek, angleščino govori blagozvočno, kakor dobre angleške gledališke umetnice. Doslej je bila malo interviuvana, ker se drži mirno. Po enournem kramljanju v njeni tihi delavni sobi, kjer je istotako malo ceremonijala, kakor v privatni hiši, sem odšla prepričana, da je Marija Jugoslovenska vladarica čisto svojega načina in stvarno uspeli tip naraščaja, ki je v njej našel svojo predstavnico. Smelejša od mnogih nekronanih sester si usoja biti taka, kakršna je po prirodi. risane zgodbe iz naših krajev Gladen izsiljevalec kruha. — Krvav spopad med bratoma. — Svojeglavost mladega dekleta. V stanovanje Jerice Robičeve v Zagrebu je te dni prišel brezposelni krojaški pomočnik Štefan Vrdjuka. Že tri dni ni zavžil niti koščka kruha. Ves pre stradan in obupan je prosil Rodičevo, naj mu da malo kruha. Izgovorila se je, da ga nima. Ko jo je nato prosil, naj mu pokloni vsaj dva dinarja, da si bo sam kupil kruha in utolažil lakoto, ga je zavrnila, da tudi denarja nima. To je obupanega, gladnega mladeniča strahovito razburilo. Popadel je z levico Robičevo za vrat, z desnico pa je potegnil iz žepa samokres, ga ji naslonil na čelo in zakričal: — Sem z denarjem! Vsa prepadena se je Robičeva v smrtnem strahu takoj zgrudila na tla in začela vpiti na pomoč. Vrdjuka se je preplašil in pobegnil iz hiše v neko bližnjo vežo. Tam je mirno čepel in ko je prišel stražnik, se mu je takoj vdal. Samokres je bil med begom odvrgel in so ga zopet našli. Bil je prazen, brez nabojev. Pred policijskim komisarjem^ je gladni Vrdjuka vse odkrito priznal, vendar da je samokres naperil v Robičevo samo, da bi jo preplašil ne pa, da bi jo ustrelil, ker tega itak ni mogel storiti s praznim samokresom. Policijski komisar je gladnega mladeniča obsodil na 14 dni policijskega zapora, kjer bo imel vsaj hrano zastonj. Nato pa bo za pet let izgnan iz Zagreba. * Gjuro Vužić je sobni slikar v Zagrebu, poročen, in ima prav lepo stano* vanje. V soboto se je pri njeni nenadno zglasil njegov brat Josip Vužić, ki je iz* gnan- iz Zagreba in ga je policija že parkrat iskala na bratovem stanovanju. Ko ie torej Josip prišel v hišo in se je bilo bati, da bo začel izsiljevati denar in drugo je Gjurova žena Ljubica skri- Frank Helier: It Novi Napoleon Roman. — Prijatelj! — sem odgovoril in ustrelil drugič v tarčo. — Stara znan« ca sva, dasi ste že pozabili name. — Prijatelj! Stara znanca? Kje? Kdaj? — Zelo dolgo je že — skoraj deset let bo, toda poznam vas še dobro in lahko vas pozdravim v imenu nekega vašega prijatelja. — Koga mislite? Valjal se je v list* ju kako se grah valja v Srodi. — V imenu gospoda Lavertissa. — Lavertissa? Jedi tu? Zakaj mi ne pride na pomoč? — Ali ste ga povabili na sestanek tu med vejami? V nasprotnem slučaju se mi zdi, da je opravičen. Začel sem rezati vrv z nožem, toda mr. Graham me je zadržal. — Prerežite usnjeni pas! Vrv je prenapeta in se je že večkrat ovila okrog mene. ko sem skočil Iz bi d ropi a* na. Samo če prerežete pas, na katerem je vrv pritrjena, se izmotam. vaj stopila na stražnico, da prijavi Josipa radi reverzije. Josip je dobro opazil, kako se je Ljubica odpravila iz stanovanja in je ta ko j vohal kam gre. Stopil ie za njo. Tedaj se je Gjuro zbal da mu brat u-tegne napasti ženo in je tudi on stopil iz stamovaja na dvorišče. Tu je med bratoma prišlo do kratkega prepira. Josip je prijel nož in močno udaril Gju-ra. Občutno ranjen je Gjuro skočil v svojo kuhinjo popadel sekiro in na pragu z močnim udarcem prestregel Josipa, ki je rinil za njim. Zadal mu je precej močno rano na vratu. Takoj ra to se je Gjuro onesvestil, a Josip je pobegnil. Blizu kolodvora pa se je tudi on zgrudil nezavesten. In tako sta se oba brata po krvavem pretepu znašla tekom po! ure v bolnici. Svojeglavo nebrzdanost današnje mladine drastično karakterizira nasled=> nji primer, ki sc je te dni dogodil v Zagrebu: Neka gospa, ki je zvečer zaposlena kot blagajničarka v kinu, je naročila svoji služkinji, da ne sme pustiti njene 131etne hčerkice Albine v mraku nika* mor, niti na sprehod. Gospa ima pač materinske skrbi in se boji, da bi nje* na mlada hčerkica padla v slabo druž* bo. Komaj pa se je mati odstranila z doma, je Albina na s l- način hotela izsiliti, da bi se podala na ulico. Z vso jezičnostjo se je prepirala s služkinjo, ki jo je zadrževala in končno zaklenila vrata, da se dekletce ni moglo umak* niti iz stanovanja. Razdražena je mala Albina sklenila, da stori samomor. Iz* pila je večjo količino oetove kisline, da si konca «nesrečno življenje«. Začeli so jo zvijati hudi krči. Služkinja je i*koj pozvala rešilno postajo in so dekletce z avtom prepe* Začel sem rezati. Pas mr. Grahama jc bil pravzaprav nekako sedlo. Usnje je bilo močno in zato sem moral na* peti vse sile, da mu pridem do živega. Ta čas, ko sem se ukvarjal z rezanjem, je Grahan opetovano nagnil stekleni* co. Ves čas me je radovedno ogledoval. — Kje sva se videla? V Kopenhagnu. — In vi ste me v nidroplanu spo* znali? — Spoznal sem v vas junaka iz Oli* vera Twista. Ko ste pograbili aktovko mlade dame. sem se vprašal, ste-li Lisjak, ki je zrastel. — Kaj je storil Lisjak? — Kradel je deci krajcarje. Mr. Graham je zardel do ušes. — Vražja zadeva! — jc mrmral ogorčeno. Vražja zadeva! —Kaj je bilo v oni aktovki? — sem nadaljeval neusmiljeno. — Nič! — je vzkliknil mr. Graham srdito. — Lahko mi verjamete ali pa ne, nič! Profesor je brzojavil, naj — toda zdi se ml — ali niste videli pro* fesorja? — Ne. samo Lavertissa. — Kje je? — V ječi — v nekaki privatni ječi. — Od kod veste to? — Pobegnil sem sam nocoj iz te Ijali v bolnico, kjer so ji zdravniki iz* čistili želodec in jo že naslednji dan okrevano izročili zopet v oskrbo ma» tere in služkinje. Ure, verižice, obeski, uhani 1.1, d. so vedno najlepša HT birmanska darila ki jih dob te najceneje pri tvrdki Lud. Čeme. LJubljana, _wsifo,a uiki mm. 3._ Prosveta Repertoar Narodnega gledališča Drama. Začetek ob 20. uri zrećer. Nedelja, 2*2. maja ob 20. Ingeborg. gostovanja berlinskih igralcev v opernem gledališču. Ponedeljek, 23. maja. Lumpadj vagabund. Red B. Torek, 24. maja zapito. Sreda, 23. maja. Mnogo hrupa za nič. Red D. Četrtek, 20. maja ob 13. pop. Triglavska bajka. Mladinska predstava po enotnih cenah. Goetz Kurt: Ingeborg Snoči so nam Beri in čaru dokazali, da so umetniki. Podali so nam predstavo kakršne v absolutni harmoniji ansambla po Hu-dožesiveniikjh še nismo videli na našem o-dru. Popolna ubranost v tocu, dikciji, čudovita naravnost, mojstrski dialod, ki so ■tefldi kakor doživljanj, vzgledrii izgovor, ki ne izpušča nikake poante, ne da bi jih podčrtava!, zmagoviti temperament in reanici tako frapano .podobna s t ras tn os t. čustvenost in humorcios:. kabinetno igrana opoienost in brezizjemjia simpatično s t ansambla: vse to je Berlincean poneslo največji uimetn-iški u-speh. Snoči smo spoznali, da je dr. H. Brock-maniiov ansambl zares odličen, im ako se uresniči njegov vzklik po predstavi: »Na svidenje!« — nas bo radovalo. Sprejmemo 2a zopet s hvaležno navdušenostjo. Zlasti ako nam prinese novega repertoarja. Prav prijetno nom je bilo seznaniti se s Kurtom Goetzom. Julius Bubb piše o njem v svoji kritični kroniki nemške drame (1919 do 1926): »Duhovit: igralec Kurt Goetz. ki izliva melanholično iromjo ohlapne blazira-obsti v male gledališke igre, se je nauči! ,>ač več pri Oskarju VVildeju kakor pri ?lia-wu. Njegova mala dela spadajo k najbolj Auirivira-nim igram na veseloigrah dandanes tako bornega nemškega odra: nekatere teh njesrovih izer obsejraio več resnobc. resigniramo smehljajoče se človečnosti, nego je opazi površno opazovanje. Tudi »Inge-borgv« ima v svojih dialogih take nežnejše vrednote, dasi se nedostajanje prave drama tione substance, smotreno gibanje v tem frfrajceem sem ter tja dovtipa občuti bolj, nej»o v njegovih malih enodejankah.« Bdbbova sodba je točna in pove vse. V *IngeborsU resnično ne gre za nič drugega, nego za to. al je za ljubljenega m ljubečega moškega bolje, da ie napram ljubljenki tepec ali napram njenemu možu lump. Konec izre in reši-rev dileme se izvrši šele potem |qo pade zastor zadnjič, v parku ponoči. Po* marainčna bovla premaga pač vse pomisleke. Gcetz je obdelal to pikantno snov z u-metniško debliatnostjo, duhovito, hutnorno in z aforizmi ki s svojo wildeovsko imper- t In en tn os tj o už-igajo ter izzivajo prijetno zdrav smeh. Gdč. Heria R u s s, ki jc igrala naslovno vlogo, je šarmantna, silno temperamentna igralka vzorno smpatične naravne igre Izrednega ljubimca se je izkazal dr. Han s Brockmann. ki je igral dramatika Petra mojstrski. Russova in on sta umetnika odličnih sposobnosti .ki so publiko vsesfcoz fascinirale. Odličen zakonec znanstvenik O-tokar ie bil g. R. W c i n m a n n , izvrsien sluga Konj miku v j:. S- N u n be t j:. Prav posebna marka je resoluina iilozoika OLiija, ki jo je predstavljala s krepkim, pristnim humorjem zdč. Sid. L o r mo v a. Tako so bili vsi sodelujoči kakor iino obran instrument. Komedija in igra ansambla je žela viharno odobravanje in ploskanje, po predstavi pa iskreno prisrčne ovacije ter :z publike gost dež cvetja. Intendant dr. Brockmann sc je toplo zahvalil in obljubil, da se vnnc. Gledališče je bilo natlačeno polno in so, kakor prvič, zopet postavili v parter stole, ker ie zmanjkalo sedežev. Fr. G. ★ Z razstave slovenskih impresionistov v Jakopičevem paviljonu. Na povabilo Srbske matice so vsi štirje razstavljala (Jakopič, Jama, Sternen, Ves>el) poslali po nekaj svojih del s te razstave v Novi Sad, kjer je Srbska matica ob svojem jubileju priredila splošno (šesto) jugoslovansko razstavo. Na mesto odposlanih del so naši mojstri obesili v Jakopičevem paviljonu druge slike, ki znatno izpopolnjujejo zgodovinske vrzeli v njihovem razvoju, tako da nudi sedaj razstava v Jakopičevem paviljonu še jasnejšo sliko osebnega razvoja naših inmpresioni-stičnih umetnikov. Razstava je odprta od 9. do 18. ure. Grško in rimsko kiparstvo v odlivkih, katere je prejela Narodna galerija iz pariškega Louvrea, tvori prvi del na široko zasnovanega muzeja odlivkov svetovne plastike, ki bo nastal v nekaj letih v Ljubljani. Pošiljatev obsega 66 kipov v 34 velikanskih zabojih, je provizoricno spravljena v Narodnem domu iii bo prihodnji mesec razstavljena v Jakopičevem paviljonu. Z nabavo te zbirke je Narodna galerija ponovno dokazala svoje praktično delo na polju narodne prosvete in izobrazbe naše mladine. >Igra v gradu« na mariborskem odru. V torek, 24. t. m. bo na mariborskem odru zelo zanimiva premijera Molnarjevega najnovejšega dela 'AgTR v gradu-. Molnar imenuje svoje delo anekdoto, majhno dogodbico iz katere se v treh dejanjih razvije izredno duhovita komedija, ki po teatralni originalnosti, duhoviti tehnični zasnovi prekaša vse sodobne moderne komedije. Kakor je povsod, kjerkoli je bila >Igra v graduc vpri-zorjena, vzbudila mnogo zanimanja, pričakujemo, da bo to za naše prilike novo delo zainteresiralo tudi naše občinstvo. Nastopili bodo gdč. Starčeva in gg. J. Kovic. Rasber-ger, Zeleznik, Grom. Urvalek in Kovic P. Režija v rokah g. J. Kovica. Hemeroidi! 2J 00 ozdravljenj s*mo Av tr'ji Orfol h*mero d • .m cc cL z oge: ISIS d. d. Zajreb Ee -i r d L uj: sn j. Sport Pokalna tekma Ilirija -Primorje 3:1 (1:1) Zaslužena zmaga Ilirije. Na igrišču ASK Primorje sc jc odigral včeraj semifinale za pokal LNP. Zmagala je Ilirija v razmerju 3 : 1 in to povsem zasluženo. Moštvi sta nastopili v sledečih po* stavah: Ilirija: K.d*lcš, Beltram»Jenko, Dekleva, Lado-Janez Zupančič, Zemljak, Cirovič, Verovšck, Doberle. Primorje: Er-man*S'lamič, Pečnik*Jančigaj, Vradiš, Dra = mičanin, Privšck, Erman. Ccbohin, Uršič, \Vening. Ilirija je bik boljše in vztrajnejše ino* štvo. Predvedla je prav efektno igro, napad sc jc kljub heterogenosti igračev dobro zna* šel. Dobro sta bili razpoloženi obe krili, dočim j c trio zamudil marsikatero lepo šan* so. Zemljaka bo kazalo stalno obdržati v Hrbtenica moštva je bila krilska vrsta. La* do in Dekleva izvrstna, Jenko malce ne^ ekreen. Obrambna dvojice Beltram*Pkš je stala kakor zid, a tudi Kreč v golu je zado* voljivo rešil svojo nalogo. V splošnem jc napravilo moštvo dober vtis in jc zlasti v drugem polčasu nasprotnika znatno prekd: šalo. Ves drugi halftimc jc bila Ilirija v premoči in bi tudi višji rezultat v korist liri je odgovarjal poteku igre. Primorje se na razmočenem Igrišču ni znašlo najbolje in nam ni podalo igre kot v pretečenem mesecu v prvenstveni tekmi. Dočim jc prvi polčas vzdržalo popolnoma odprto igro, so bili v drugem njegovi pre* c'ori zgolj sporalični. Napad jc sicer čedno kombiniral, ni pa imel zadostne podpore s strani krilcev. Med krilci je ugajal Vindiš. Najboljši del moštva je bil obrambni trio, ki je opravil velik pensum dela. Slamič je bil dobro disponiran, igral pa jc precej ro* bustno. Erman v golu je krasno branil, proti golom pa jc bil brez moči. Tekma se jc vršila v najhujšem nalivu, kijub temu pa je bila izredno zanimiva in napeta. Prvi gol jc dosegla Ilirija iz kota no Ciroviću. a Primorje je po Ermanu izs enačilo. V drugem polčasu je dosegla Ilirija še dva gola. zadnjega ic efektno zabil Dobcrlet. Sodil jc g. Ahčan mirno in prevdarno, bil pa je glede offsidov, deloma v Škodo Ilirje, prerigorozen. Publike okoli 800. V predtekmi jc izgubila Panonija par forfait s 3 : 0 proti Slaviji, ker v prvenstvu r.I nastopila. Omeniti moramo še, da so se po tekmi 7opet primerili incidenti, ki niso v čast na* šemu sportu. Kolesarske dirke ASK Primorje Kolesarska sekcija ASK Primorje je priredila včeraj medklubske kolesarske dir* kc na progi LjubIjana*r>omžale=BJagovica in nazaj. Za dirko je vladalo izredno zanima* nje in je bilo za start prijavljenih 54 dir» kačev. Radi hudega naliva sta se izvedli sa* mo dve točki, čijih rezultati so bili na» stopni: I. Glavna dirka na pro£i Ljubljana*51as govica*LjubIjana, 60 km. 1. Djordcvič* Fran (Sava) v 2 : 6.55, 2. Prodan Edvard (Sava) * 2 : o. 55 ena pernica sekundo. Napeta bor. ba v finishu. 3. Meze Viiko (Ilirija) v 2 : 8.42. 4. Pele Pavel (Binu). 5. Podbo Ivin (Ilirija). II. Dirka juniorjcv na p'<^gi Liubljana* Domžale.LjuH jana 25 km: 1. Mcpanč.c Manlfo (Sava) v 48 : 47 ena DCtrak« takim* de: 2. Cihlaf Josip (Primorje) v 48.40 d\■< petinki sek. .V Golte« Ivan (Ilirija) v 4* : 4'> tri petinke sck. Dirka je putckla v na U -.em redu ir. brez vsake nc/godc. Pohvaliti je v/trajno^' dirkačev, ki »o dirkali kljub plohi in dosegi: izredno lepe čase. /večer je bila v Zvezdi animirana zabava s plesom bi razdelitev na« grad. Rezultate o internaeijonalncm lahkoat« letskem mitingu SK Iliriie r:::bčimo iutr . Službeno z LHP. .Seia se vrši mesto da» nes, v sredo ub 20. — Tajnik. Druge domače in inozemske tekme. Ljubljana: Pirija — HerOMi 2:1« Her« mes pade v drugi razred. Maribor: Merkur — Svoboda 11 : 1 Č&kovec: Maribor — Čakovec 0 : 3. P '■ * stranski sodnik je Škodoval gostom. Celje: Maribor — Celje 0 : 0. Tekma i bila po 2d minutak radi dežja prekinjen.'. Zagreb: Prv*.:i>rvo: GradjansKi — Cn>-atia 3 : 0 (2 : 0). Gradjanski pride na dr -go mesto. HaŠk — Krajišnik 11 : 0 H »:k j c prvak ZNP. Osijek: Hajduk — Cibalia 2 : 0. \U « duk je prvak ON T. Split: Split — Dubrovnik 6 : 0. Dunaj: Avtrija — Belgija 4 : 1. Dunai — Solnograd S : 2. Slovan — Rudolf«hucei 3 : 1. Prana: Starija — FTC 2 : 1. Sparta — Arsenal (Kairo) 10 : 2, Slavij* — Arsenal 5 : 2. Budimpešta: Nemzet — MTK 1 — L" j pesti — V as a s 3 : 2. Pariz: Španija — Francija 4 : 1. Gradec: Sportklub (Dunaj) — GAK 2 : 0. Sportklub — Sturm 2 : o. Hazena: Murska Sobota: Mura — Pri* morje 20 : 10 (8 : 5). Beograd: BSK — Jedinstvo 1 : 1. Juo..>; siavija — Zašk 6 : 0. Tenis: Daviš cup: V borbi za D*\ it>ov pokal vodi sedaj Indija proti Jugosla\iji s 3:0. Rezultati so: Prasada. dr. Tyzcc — Dungjerski, Ballas 6 : 1, 6 : 2, o : 4. Popo« ^ ić*ryzee 3 : 6. 6 : 0, 2 : 1, za Popovica. — Igra jc bila prekinjena. — Avtomobilske in motociklistične dirke na PlješivicL VčeTaj so se vršile na P! o -vici velike mednarodne avtomobilske in motociklistične dirke, pri katerih ie sodelovalo 15 voz in 13 motociklistov. N\i boljši čas jc dosegel Hansal na »$teyerju.< v 38.02. V kategoriji tirristovskih voz je zmagal »Ceirano« z. Arka, dočim sc Baro - 2 (Ljubljana) ni plasiral. V dirki motornih voi s priklopnicami je zmagal Stuzzi (Liub'..\; na A.IS v času 56,31.1. V dirki dirkalnih voz je med člani avtokluba dosege! boljši čas g- StrchleT (Ljubljana)) in sj priboril zlato dozo, dar kraljice Marije. Za birmance Najbogatejša izbira vsakovrstnih oblek po globoko znižanih cenah ed;no pii DAVORIN BIZJAK LJUBLJANA STARI TRG 8 šBeleznica KOLEDAR. Dana: Pondeljek, 23. maja 1927; kato* ličani: Željko!; pravoslavni: 10. maia, bi* mori. DANAŠNJE PRIREDITVE: Drama: «Lumpacij vagabund«. B. Kino Matica: «Monstrum»č Predavanja: Ob 20. v Mestem domu: «Nova pot na Grmado in šmarno goro.". DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska ocat*; Bakar; čič, Sv. Jakoba trg. Solnce zaide danes ob 19.30, n zidc jutri ob 4.23 in zaide ob 19.32. ZA NASE NAROČNIKE. Danes so na vrsti naročniki serij I in J. naznanilo. Kdor želi imeti letos prvovrstno in oaJ> modernejšo slikarijo, naj naroči le pri tvrdki Ivan Martine, sobni slikat in pleskar, LJUBLJANA, Po tjansks cesta 20 : Konkurenčne solidne cene! :—: ječe. Tako. Poskusite sc izmotati. Pas jc prerezan. Hrast v Dodoni ni mogel iiašumeti v enem letu toliko prorokovanj, kakor jih jc našumel hrast na Korziki v pol ure. Mr. Graham se je zvijal, da so sc debele veje upogibalc, drobne lomile, listje pa šumelo. Siromak si je na vse načine prizadeval, da se izmota iz vi* sečega padala. Končno se mu je posre« čil in splezala sva z drevesa. Mr. Graham se je ozrl. — Ali veste, kje sva? — Ne A vi? — Tudi ne. Ali 5te kar na slepo srečo skočili iz letala? Mr. Graham je prikimal. — Veter je pihal proti zemlji in moral sem izrabiti prililvo. Toda Ajac* cio leži na jugu blizu obale, tam*le je obala, tam dalje je jug! — je dejal in pokazal s prstom. — Profesor me je pa prosil, naj pridem — ste že malcali? — Ne, spal sem v jarku. Mr. Graham je zažvižgal ter poteg* nil iz žepa košček čokolade in ploščato steklenico. Bil je ogorčen, ko sem po* mešal konjak s studenčnico. Nato sva se napotila po srozd.i s skelečimi udi, toda zadovoljna, da jih sploh moreva rabiti Divja narava je dihala tisti sve* ži, sladki, osvežujoči in uspavalni zrak, katerega sem sc spominjal s pohoda prešnjega dne. Vdihavala sva ga in sc veselila svobode. Cez dobro uro sva urišla do gaja s starimi, srčastimi oljkami. Poganjale so popke v pomladnem soincu in bile podobne revmatičnim starcem. In baš ko sva stopila v njihovo senco, se je pojavilo pred nama šest bradatih mož v baržunastih suknjičih. Imel sem še toliko časa, da sem za-klical mr. Grahamu: — Ne čudite se! To ie znamenita korziška gostoljubnost. VIII. V belem pravilionu. Kadar bežeči bivol začuti, kako se napenja laso okrog njegovih zakrivljenih rogov.^ ne obstane s tako srditim pogledom/kakor je obstal debeluhasti Anglež, ko je začutil, kako se ovija vrv korziških banditov okrog njegovih rok. Njegov mogočni prsni koš se ie napel kakor krona drevesa, ki ga upogiblje vihar. Njegove masivne noge so se postavile na zemljo nalik dvema stebroma. Mišice na rokah so se mu napele tako, da so bile roke podobne oljkovim vejam, ki jih lomi vihar Se nikoli nisem videl take borbe Kakor trese bivol gri-zočo pasjo hajko sem in tja tako ie tresel Anglež pet bradatih Korzičanov. Kakor se razlega rjovenje ranjenega bika na vse strani, tako ic odmeval glas njegovega gneva daleč naokrog. Gori, doli. sem in tja .ic kolebal boj. Vmes so sc cule psovke v angleškem in korziškem narečju, vredne trojanskih boje\nikov. Todd volooka Mera ni videla nevarnosti svojega bojevnika. Deset minut je trajala ljuta borba, potem je pa telebnil mr. Graham na tla nalik ranjenemu bivolu in pokopal ood seboj dva Korzičana. Na njegova junaška prsa so pokleknili trije drugi, ki niso izgubljali časa. Zvezali so mu roke na hrbtu in mu nategnili med nogami vrv. Nato so ga dvignili in dva nesrečna Korzičana ,kj sta ležala pod njim, sta zlezla izpod njega kakor zlezeio hrošči izpod kamna. Že nikoli nisem videl tako razmrcvarjenih junakov, kakor sta bila ta dva viteza, hrepeneča do repre-salijah. Globoko sta dihala in polnila prsa pod zmečkanlmi rebri s svežim zrakom. Obenem sta tipala z rokama okrog pasu, kjer so viseli ostro nabru-šeni noži s poslikanimi roČaii. Toda poglavar ekspedicije ie izdal Dovelje in osveta ie izostala. PRIZANAŠAJTE PLANINSKI FLORI! Dnevne vesti. Vi Ljubljani, dne 23. maja 1927* chicht«vo 2. odlika: terp#entinovo milo .v >6 Takšen velik kos olajša pranje, ker da takoj toliko pene, kolikor majhen kos po daljšem pranju. 1. Terpentin v milu. 2. Velik in priročen kos. 3. Prijeten duh. M 4. Slike iz pravljic za izre zanje. 5. Mik> je v zavitku. 6. Svetla barva. 7. Razkuženje perila. — Odlikovanje organizatorja obrtnikov. Obrtno društvo na Jesenicah je včeraj v nedeljo 22. t. m. priredilo izlet na Dovje, odnosno Mojstrano. Izleta so se udeležili mnogi obrtniki pod vodstvom društvenega predsednika Ivana Gogole z Jesenic. Izleta se je udeležil tudi predsednik Zveze obrtnih zadrug g. Engelbert Franchetti iz Ljubljane. Popoldne so jeseniški obrtniki izročili g. Franchettim krasno, umetniško izdelano bronasto plaketo v znak priznanja za njegovo delovanje kot organizatorja slovenskih obrtnikov. — Odlikovanje. Na predlog ministra vojske in mornarice je kralj odlikoval naša letalca rez. kapetana I. klase zračne avijatike Tadija Sondermayer ja in poročnika Bajdaka z redom Belega orla IV. reda. _ Iz državne službe. Za kmetijskega referenta sreza Maribor desni breg je imenovan pisar kmetijskega oddelka mariborske oblasti Albin D u 1 a r; učitelj Čebelarstva pri kmetijskem oddelku ljubljanske oblasti Josip 0 k o r n je premeščen za učitelja na čebelarsko šolo v št. Jurju pri Celju; vpo-kojen je skladiščnik carinarnice v Ljubljani Ivan Volcanšek. — Imenovanje v finančni službi. Pri fi-načni prokuraturi v Ljubljani je imenovan za. finančnega svetnika dr. Josip Vidmar, za tajnika delegacije ministrstva financ v Ljubljani pa je imenovan dr. Filip Orel. — Novi bankovci. V Beograd so dospeli iz Fariza preko Sušaka novi bankovci po 1000 in 100 Din v celokupni vrednosti 1 mi-ljarde in 500 milijonov. — Nova odvetnika. Pri beogradskom sodišču sta imenovana za odvetnika dr. Bole-slav Bole in dr. Vinko Zoreč. — Taks je oproščeno ribarsko društvo v Mariboru. — Prepovedane publikacije. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati v naši državi ilustrirani tednik" »Das Vveltbild« in zemljevid S&SR, ki je izšel v Parizu pod imenom »Union des Kepubliques Socialistes Sovijetiqusc. — Razpisana sodna služba. Odda se mesto pisarniškega uradnika pri okrajnem sodišču v Prevaljah. Prošuje je vložiti najkasneje do 30. junija pri okrožnem sodišču v Mariboru. — Jubilej zaslužnega šolnika. 21. aprila jc praznoval T^Ietnico rojstva znani bloven-skj učitelj g. Janko Leban, ki se pridno udejstvuje tudi na polju književnosti in glasbe. Jubilant živi kot kronski vpokoicnec v skrajno težkih gmotnih razmerah in kakor drugi njegovi tovariši starejše generacije zaman apelira na tnerodajne kroge, da bi mu s krvavo zasluženo pokojnino lajšali zadnja leta njegovega plodonosnega življenja. Zaslužnemu možu kličemo: Se na mnosa leta! z iskreno željo željo, da bi kmalu doživel nov jubilej — zadnje računanje pokojnine v kronali. — Živalske kužne bolezni v ljubljanski in mariborski oblastL V času od 0. do lo. maja je bilo v ljubljanski oblasti 43 slučajev svinjske kuge, 7 svinjske rdečice in 3 konjskih garij; v mariborski oblasti je bilo 16. maja 15 slučajev svinjske kuge, 1 smrkavosti, 1 konjskih garje v, 2 stekline in 1 svinjske rdečice. — Podružnica Jugoslovenske Matice v Novem mostu bo praznovala desetletnico rnajniške deklaracije kar najslavneje. Kako je tudi ne bil Saj je bila majniška deklaracija velik dogodek v našem narodnem življenju. Po stoletjih uesamostojnosti je slovenski narod dorastel in dozorel, da je samozavestno in nevstraseno zahteval staro pravdo. Kasnejši dogodki so mu to staro pravdo priznali v še večji meri kakor jo je tedaj terjal. Spomin na lep čas majniške deklaracije, ki nas je navdala z novimi upi in močmi, ne sme pobledeti in mrkniti. Vedno znova oživljan nas mora bodriti k nadaljnemu delu za naš narod. V ta namen bo 28. tega meseca ob 20. uri v Narodnem domu akademija s petjem, telovadbo, govorom in živo sliko. 29. t. m. ob 10. uri pa bo sprevod izpred Bukove vil© v Kandiji po Novem mestu do okrajnega glavarstva in potem nazaj na trg Kraljeviča Petra, kjer bodo pozdravi in govor. V sprevodu bo vsa naša Šolska mladina, vsa naša društva, naši uradi in drugo prebivalstvo. Novomeščani 1 Pokažite oba dneva, da sle še vedno tako vneti za pravice svojega naroda kakor ste bili pred 10 leti. Zato pa pridite vsi slavit obletnico našega prerojenja. Okrasite pa tudi svoje hiše z zastavami in cvetjem. — Novi list. Te dni je pričel izhajati nov list pod imenom »Privatni Nameščenec«, glasilo »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije*, oblastne podzveze v Ljubljani. List je strogo strokovnega značaja in neodvisen od vsake politične stranke in politične ideologije ter v prvi vrsti namenjen življenskim vprašanjem, kulturnim in socijalnim problemom in splošni zaščiti strokovnih interesov trgovskih in privatnih nameščencev. List bo izhajal mesečno, a cena mu je z ozirom na obseg in vsebino zelo nizka. Uredništvo in upravništvo se nahaja v Ljubljani, Poljanska cesta št. 12, kamor je treba nasloviti vse dopise za brezplačne in poštnine proste informacije. Ta list toplo priporočamo vsem trgovskim in privatnim nameščencem v Sloveniji. — Ob prilik! proslave dnevov zdravja priredi »Društvo za narodovo zdravje v Ljubljani« v ponedeljek dne 23. t. m. ob 20. uri v dvorani Mestnega doma zanimivo ski-optično predavanje »O pomenu nove poti na šmarno goro in Grmado za Ljubljančane«. Na slikah bo preodčen tudi kraj novega kopališča na Savi. Predavata gg. \Ve-ster Josip, inspektor oddelka ministrstva prosvete v pokoju, in dr. Lapajne Živko. Dalje priredi društvo v soglasju s svojo podružnico v Lukovici v četrtek (na praznik) dne 26. t. m. »I. zdravstveni tabor na Limbarski gori« po nastopnem redu: Ob 10.30 cerkveno opravilo na gori. Ob 11. sov ori župan Franc Cepuder »O snagi na kmetih«. Dr. Živko Lapajne >0 pomenu ul-travijolčastih žarkov za zdravje in bolezen«. Dr Ivo Pire »O higienskem prerodu ljudstva«. — Odmor. Zakuska in prosta zabava. Ob 14. povratek z gore čez Kumik v Lukovico. Ogled prvega Zdravstvenega doma v Sloveniji. (Gostom so v domu na razpolago brezplačne kopeli.) Od 16. do 19. kinopredstava zdravstvene vsebine pri Vi-dicu. — Prijave sprejema »Društvo za narodovo zdravje v Ljubljani«, Resljeva cesta 10 (Šolska poliklinika) in »Društvo za narodovo zdravje v Lukovici.« — Udeleženci iz Ljubljane odhajajo ob 5.30 ali 7.45 do Domžal, kjer čakajo vozovi za prevoz v Krašnjo. Povratek v Ljubljano ob 17.34 in 21.09. — Zdravstveni tabor se vrši ob vsakem vremenu. — Darilo našega vojnega ministra StrossmayerJevl knjižnici v Pragi. Vojno ministrstvo je poslalo potom jugoslovenske-ga vojnega atašeja v Pragi gen. Nenadovi-ča praški Strossmaverjevi knjižnici zbirko vojaško - zgodovinskih spisov, nanašajočili se na svetovno vojno. — Posetniki razstave »Zemaljske hemij-ske straže«, ki je otvorjena v letnem paviljonu oficirskega doma v Beogradu, se opozarjajo, da imajo na vseh tukajšnjih državnih železnicah polovično vožnjo do 2. junija tega leta. — Smrtna kosa. Včeraj je preminula v Ljubljani sestra pokojnega dr. Trillerja sa. Marija C v a h t e, rojena Triller, vdova šolskega ravnatelja in učiteljica v pokoju. Umrla jc ob obletnici bratovega pogreba. Pokojna je bila vzor idealne slovenske žene. Pogreb bo v torek ob 3. popoldne z Bleivveisove ceste št. 3. — Danes zjutraj je umrla v Ljubljani zasebnica gdč. Terezija T e r t n i k. sestra prof. dr. Ivana Tertnika. Bila je skromna, plemenita žena. Pogreb bo v torek ob 5. popoldne iz Gregorčičeve ulice št. 10. Blag jima spomin! Žalujočim rase iskreno sožalje! — Sokolsko društvo v Ptuju priredi v v petek, dne 27. maja ob 8. uri zvečer obsežen orkestralno vokalen koncert pod vodstvom ravnatelja Glasb. Matice g. Karola Pahorja. Na koncertu sodeluje društveni orkester, pomnožen z vojaki vojne glasbe, dalje pianistinja gdč. Anka Stcmrova in bari-tonist g. Stanko Sila. Upamo, da bo ptujsko občinstvo napolnilo mestno gledališče, saj se gotovo še spominja zadnjih uspehov sokolskoga orkestra. Oporjamo, da se prične koncert točno ob 8., ker morajo nekateri člani orkestra odpotovati z vlakom ob 10. Ob 5. istega dne se vrši generalna vaja za vojaštvo tukajšnje garnizije. — Visoka kazen radi tihotapstva. Zagrebški cariniki so razkrinkali Nežo Lube- jevo iz Maribora kot tihotapko saharina, ki ga je prinašala iz Avstrije v Zagreb. Tiho-tapka je obsojena na 300.000 Din globe, v slučaju neizterljivosti pa na dve leti zapora. Vobče je zagrebška carinarnica tekom zadnjega časa prijela več tihotapcev s saharinom, a to večinoma na osnovi medsebojnega denunciranja tihotapcev samih. — Nadebudni junak z nožem. Učenček osnovne Sole, 12Ietni Pavel Veternik obeta postati velik junak z nožem. Uči se malo, a tem raje napada svoje součence in jih kolje z nožem. Že ve£ tovarišev je v prepiru oklal, tako tudi 7. t. m. llletnega učenca Pavla Kuharja. Z nožem ga je sunil v desno 6tegno ter mu prizadejal precej težko rano. Malo je manjkalo, da mu ni prerezal glavne žile. DomaČi zdravnik mu je rano obvezal in ga zdravil. Ker pa se je rana gnojila, je zdravnik odredil, da je deček odšel v ljubljansko javno bolnico. — Pri revmailzoiu v glavi, ledjih Lri ramenih, živčnih bolečinah, bolečinah v kolkih, vdoru se grenčica »Franz - Josef« rabi z velikim uspehom za vsakdanje izplako-vanle prebavilnega kanala. Vseučiliškc klinike potrjujejo, da je voda Franz - Josef zlasti v srednji in poznejši starosti izborno čistilo za želodec in Črevo. Dobiva so v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 46/L ITO — zobna pasta najboljša! —lj Dunajske bluze in otroške oblekee. Kristofič-Bučar, Stari trg. Cene nizke. 68-L Iz Ljubljane —lj Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddaio naprave nekaterih železnih in lesenih ograj na betonskem podzidku ter opernih zidov. Vse tozadevne podatke daje mestni gradbeni urad, Šolski drevored 211., med uradnimi urami Istotam je treba oddati ponudbe v zapečatenem zavitku do 11. ure dne 2S. maja 1927. —lj Iz avstrijskega konzulata. Avstrijski generalni konzul dr. Hermanu Pleinart je nastopil ©dnevni dopust. —lj Pukovska slava 40. pešnolka. Kakor vsako leto, proslavi 40. pešpoik »Triglavski« tudi letos svojo tradiciionelno pu-kovsko slavo kot spomin na dan, ko je slovenski planinski polk (sedanji 40.) stri povodom koroške ofenzive 1919 pri vasi Kotle sovražni odpor. Proslava se bo vršila 2$. maja dopoldne in popoldne v vojašnici kralja Petra. —Ij Predavanj© Društva za narodno zdravje. Danes ob 20. se vrši v Mestnem domu predavanje Društva za narodno zdravje o temi: *Nova pot na Grmado in Smaruo goro«. Predvata prosvetni inšpektor prof VVester in sanitetni referent dr. Živko Lapajne. —lj Krasna birmanska darila kupite najceneje pri E. Škopek, trgovina ur in zlatnine, Ljubljana. Mestni trg. 446n —lj Slovensko fllatellstično društvo Ljubljana ima svoj redni letni občni zbor v sredo 25. t. m. ob 20. uri v restavraciji hotel Slon z obligatnim dnevn. redom. Udeležba članstva obvezna. 444n —lj Pevsko društvo >Sara< priredi na praznik dne 26. maja t. I. društveni izlet na Sv. Goro. — Zbirališče ob 7.15 zjutraj na glavnem kolodvoru, odhod ob 7.43 z vlakom do žel. postaje Sava. — Od tu 2 uri hoda na Sv. Goro. — Za prehrano skrbi vsak sam. Povratek z večernim vlakom. — V slučaju slabega vremena izlet odpade. — Pevci in ljubitelji petja, porabimo praznik za polet v svobodno naravo! —Ij Izgubljeno. Dotična poznana oseba, ki je v soboto 21. t. m. ob enčetrt na 7. zvečer pred Majerjevo trgovino pobrala izgubljeni denar, naj ga takoj odda na policiji ali v našem upravništvu, da se izogne posledicam. 445n —lj Orkestralno društvo Glasbene Matice ima skupno vajo za turnejski program v torek 24. t. m. Udeležba obvezna za vse člane, ki se udeleže turneje. — Odbor. —lj Najboljše, najcenejše čevlje kupite pri A. Gorše, Ljubljana, Stari trg 15. 67/L —lj Ponudbe za napravo steklarskih, (slikarskih, pleskarskih) del nove 80 stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti je vložiti pri mestnem gradbenem uradu najpozneje do 28. maja 1927 do 11. ure dopoldne. —lj Predavanje o Gronlandu, največjem otoku zemlje, priredi Geografsko društvo v Ljubljani dne 2. junija ob 20 v veliki dvorani Uuiona. Predaval bo na podlagi krasnih, deloma barvnih skiptičnih slik po lastnih posnetkih g. dr. O. Steinbock, ki je bival lani več mesecev v gronlandskih gorah ter potem žel po Danskem, Nemčiji in Avstriji velike uspehe s predavanji o svojih potovanjih in doživljajih. Na ljudski univerzi v Mariboru je pred nekaj dnevi dosegel popoln uspeh in zato se obeta tudi Ljubljani izredno zanimiva prireditev. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni od torka 24. t. m. dalje. —lj Nesreča. Po Kolodvorski ulici je v soboto vozil hlapec Aleš škrolca, zaposlen pri tvrdki Comino v Dragi, z dvovprežnim vozom dva železna vagončka. Sedel je na vozu. Na vogalu Komenskega ulice sta vagončka adrčala z voza, ker nista bila privezana. Obenem je padel z voza hlapec, ki je dobil pri padcu težke poškodbe na glavi in drugo A. Prepeljali so ga v javno bolnico z rešilnim avtom. Konje pa je nato prevzel gospodar, ki je za njim prišel na kraj nesreče. —lj Tatvine in goljuiije. Potniku Matevžu Dremelju, stanujočemu na Karlovski cesti, je neznan tat odpeljal izpred gostilne Kralj na Cankarjevem nabrežju 1500 Din vredno, črno pleskano kolo. S kolesom je odpeljal tudi večji zavoj razglednic vrednih 2500 dinarjev. Josipu Habjanu Je neki možakar odnesel iz gostilne Kajnic na Sv. Petra nasipu 9o Din vreden dežnik. —lj Karambolj na Dunajski cesti. Mestna občina sedaj popravlja tlak na Dunaj* ski cesti. Sprva jc bil splošni promet z vo* zovi zaprt le za £°tovi del ceste, sedaj so ga zaprli popolnoma in se more z malimi vozički voziti le po tiru cestne železnice. V soboto jc mlckarica Marija Avsičeva iz Kleč peljala po Dunajski cesti svoj vozi* ček za mleko, na katerem je bilo 50 1 mle* ka za razne stranke. Privozila je do gostil« ne pri Šestici, kjer je bil promet na desni strani zaprt. Zato je -krenila na tir in v tem trenutku je privozil voznik cestne že* leznice Alojzij Blažič. Mlekarica se ni m o* gla pravočasno ogniti in tako je nastal ki* rambol. Tramvaj je prevrnil voziček in vto mleko se jc razlilo po cesti. K sreči tram* vaj ni zadel mlekarice. Škoda znaša 150 Din. —lj Kontrola sladoledarjev Sladoledarjl so prišli pod strožjo kontrolo zdravstveno* policijske oblasti. Ovadenih je več slado* ledarjev radi nevpoštevanja zdravstvenih predpisov. Neki sladoledar pa je prijavljen, ker ae ni mogel izkazati s predpisanim zdravniškim spričevalom. . —I j Drobiž policijske kronike. Od sobote do danes je bilo aretiranih sedem oseb. Tri osebe radi tatvine, neki nočni razgra* jač radi izzivanja in kaljenja nočnega miru in tri ženščine radi vlačuganja in tajne pro* stitucije. Prijavljeni ste dve tatvini, dalje je več oseb prijavljenih radi prestopka raz* nih policijskih predpisov. Od dom* je zo* pet pobegnil neki mladenič, stanujoč na Glincah. Iz Celja —c Stavba nove deske okoliške iole na Dtlgem polju naglo napreduje in se bliža koncu. Vrše se sedaj dela v notranjosti poslopja, katero mora biti do početka šolskega leta gotovo. Pouk se bo v prihodnjem šolskem letu vršil že v novi šoli. Prostor okrog šole, kakor tudi cesta bo dvignjena in cela okolica čedno ureiena. V bližini šole se gradi lefos več enostanovanjskih vil. Sčasoma bo tudi ta de! mesta postal čedna naselbina. —-c Premeruba posesti. Hišo trgovca Kosa v Prešernovi ulici je kupila definitiv- no Družba sv. Mohorja. Poslopje bodo pričeli v jeseni prezidavati v ttskarniške prostore. Po končanih delih se bo tiskarna preselila iz Prevalja v Celje. Roman grofa Degenfelda V četrtek se je zglasila v budimpeštanski privatni umobolnici zdravniška komisija, da preišče grofa Emericha Degenfelda, ki so ga nasilno držali v opazovalnici že tri leta. Komisija je u-gotovila, da je grof duševno popolnoma zdrav in da sploh ni razloga, držati ga v umobomici. Na podlagi te ugotovitve so grofa takoj izpustili in Degen-feld je odšel s soprogo na grad svojega svaka E. Karolyja. V umobolnico je spravila madžarskega magnata njegova soproga s pomočjo sorodnikov. Pred štirimi leti se je Degenfeld oženil z igralko Editho Su-garovo. kateri je hotel takoj po poroki prepustiti polovico svojega največjega veleposestva. Proti temu je nastopila grofova rodbina, ki je dala Degenfelda brez pravega povoda zvezati in vtakniti v norišnico. Njegova žena jc skušala nahujskati javnost proti neču-venemu nasilju .toda vse njeno prizadevanje je bilo zaman. Podkuoljeni sodni zdravriik je takrat izjavil, da se grofu res meša. Pri tem je tudi ostalo, šele zdaj, ko je umrl grofov brat, ki je zasnoval komplot proti njemu, da se polasti ogromnih rodbinskih veleposcs-tev, je prišla stvar na dan. Objektivni sodni zdravniki so ugotovili, da je grof duševno popolnoma zdrav in da lahko mirno zapusti norišnico. Degenfeld je eden najbogatejših madjarskih magna-tov. Njegovo glavno posesfvo meri 12 tisoč johov najrodovitnejše zemlje. Dvanajstkrat obsojen na smrt Pariška policija je napravila te dni izredno dober lov. Uspelo ji je prijeti in razkrinkati enega najdrznejših mednarodnih zločincev in pustolovcev, na čigar glavo je bila razpisana nagrada v znesku 50.000 frankov in ki je bil od raznih oblasti in contumaclam opetovano obsojen na smrt. Bandit, ki je strahoval Španijo, Italijo in Francijo, je Španec Antonio Martinez Jinenez. Bandit je bil poleg svoje izredne lokavosti in smelosti tudi nenavadno bestijalen, kajti na vesti ima nič manj nego 14 umorov. Jinenez je bil samo od španskih sodišč obsojen 12-krat na smrt, toda znal se je do danes spretno umikati nastavljenim pastem. O njegovi drznosti priča zločin v Madridu, kjer ie pri belem dnevu z naperjenim samokresom prisilil blagajnika neke banke, da mu je izročil ves denar. Ker se je ta obotavljal, pa ga je kratkomalo ustrelil, pobral več stotisoč peset in izginil brez sledu. 2rtev smelega zločina je bila tudi žena nekega španskega bogataša. Ta je v svojem avtomobilu često delala izlete v okolico Madrida, šofirala pa je običajno sama. Nekega dne je ustavil na cesti avtomobil maskiran bandit Bil ie Jinenez. Zahteval je od dame, da mu izroči vse dragocenosti in ko je njegovi zahtevi ugodila, ji je pognal kroglo v glavo, njeno prijateljico pa težko ranil. Značilno za drznost zločinca je tudi, da si je zadnje čase v Parizu najel vilo ter se neženirano izprehajal po pariških bulvariih. Pretekle dni pa je policija izsledila njegovo gnezdo. Zavedajoč se, da bo imela težko delo, je policija postopala zelo previdno in je bandita presenetila, ne da bi se mogel braniti. Nekega jutra . so policijski agenti ceniirali malo vilo, dva agenta pa sta potrkala na vrata. Nič hudega sluteč je Jinenez odprl vrata. »Ali ste vi inozemec?« ga je vprašal policist in ko je Jinenez odgovoril, da je Španec, sta detektiva zahtevala, naj jima predloži dovoljenje za bivanje v Franciji. Jinenez je nato brskal po omari in privlekel na dan listino, iz katere je bilo razvide, da ima dovoljenje za bivanje v Franciji. Ko je pomolil agentu listino pod nos, mu je drugi v tem hipu bliskoma položil okove okoli —c Odkritje spominske plošče v svetovni vojni padlim vojakom v Petrovčah bo na praznik 26. t. m. V Petrovčah se za prireditev vrše velike priprave in se pričakuje gostov iz cele Slovenije. rok. Bandit je bil v pasti in razo rožen. Policija je nato preiskala vso hišo in je našla nakopičene cele zaloge ukradenega blaga, orožja, skrite pa so bile tudi ročne granate. Jinenez je bil izročen sodišču. Kralj dunajskih pustolovcev Te dni je policija prijela pubtoluvca Karla Uhrtnanna, čigar avanture so svoječasno vzbudile na Dunaju splošno senzacijo. Uhrmann je zanimiv pojav. Star jc 33 let, jc vedno eleganten ter nastopa zelo samozavestno. Nedavno se je pojavil v Franz Josipovi bolnici, se izdal za asistenta ter izjavil, da mora izvršiti nujno operacijo. Neopaženo je smuknil v operacijske prostore ter tam naglo nagromadil več dragih zdravniških a-paratov in jo skušal popihati. Le čuječ-nosti nekega uslužbenca se je imela bolnica zahvaliti, da ni bila oškodovana. Uhrmanm je bil prijet. Nato je izvršil serijo premetenih sleparij, izdajajoč se sedaj za po slani š-kega atašeja, sedaj za ministrskega svetnika ali policijskega uradnika. Nekega dne se je pojavil na dunajskem vzhodnem kolodvoru kot policijski u-radnik. Ustavil je skupino kmetov, ki so se hoteli odpeljati in jih aretiral. Po »temeljiti« preiskavi, tekom katere je navihanec olajšal večino seljakov za listnice, jih je odpustil. Najdrznejša njegova pustolovščina pa je bila, ko je dal na Ringu ustaviti tramvaj. Stopil je v voz, se predstavil sprevodniku za policijskega komisarja in odredil, da nihče ne sme izstopiti iz tramvaja, ker se baje v vozu nahaja neki žepar. Nato je preiskal vse potnike večino njih okradel in se poslovil ugotavljajoč, da tatu na žalost ni našel. Te dni so ga prijeli, ker je nekega dunajskega šoferja ociganil za 200 Din. Moral je v zapor. X Smrt ameriškega letaica. Kad Aber* deenom v Ameriki je. treščilo na tla letak* majoja Harolda Geigerja in se popolnoma razbilo. Majorja so potegnili mrtvega izpod razbitega aviona. Geiger je bd eden najboli znanih ameriških letalcev in se je udeležil tudi poleta ZR III. iz Friedrichshafua v Ameriko. Iz Maribora —ni Avtoiveza Maribor - Rube ukinjctta. Ker se je izkazalo, da promet z avtobu=oui na progi Maribor-Ruše, ki je bil uvt»deu prei dvema mesecema, ni rentabilen, de je z današnjim dnem ukinil. Avto bo vocii miuj ob sobotah in nedeljah. —m (jostorauje nemških igralcev \ Mariboru je bilo izreden dogodek. Gledališče je bilo oba dni ix>pokioina razprodano. I okiui io prišli v gledališče ljudje, ki jih liccf nikoli nisi videl. Uostje no z uspehom lahko zadovoljui. —m Regulacija Tattenbachovc ulice. Mestna občina je nakupila tkzv. llofuianovo poaeatvo, ki leži na koncu i atU-ubachove ulice. Hišo bodo odstranili da bodo tako lahko podaljšali Tattenbachovo ulico do železniškega mosta. .Dosedanja zvtia med Tattenbachovo in Klavnisko uUco po rrečui ulici je ne le malo nerodna, uiuivcč radi oetrih ovinkov tudi zelo nevarna iu se je pripetilo na tem mestu že več nesreč. Upamo, da bo občina svoj načrt se letua izvršila. —m Proslava lU-letuice uiaj»ke deklaracije »e bo tudi v Mariboru vršila na svečan način. V nedeljo 29. maja dopoldne bo manifestacijsko zborovanje na (Jla\ueoi trgu, nato pa odhod v mestni park, kjer bo odkrita spominska plošča z besedilom spominskih diplom. Pri proslavi sodeluje vojaška godba. Maribor bo pri tej priliki ponovno manifestiral, da je in ostane jugo-slovenski. Proslava se vrši v okrilju Jugo-slovenske Matice. —m Ljudska knjižnica se je preselila iz dosedanjih prostorov v pritličje Narodnega doma, kjer je bila doslej »Posojilnica*. Ko bo selitev izvršena in knjižnica zopet urejena, bo začela z rednim poslovanjem. Za enkrat ostane do 9. junija zaprta. To in ono *n?OVINSKI NAROD* dne 24. maja 1927. Trkimf letalca Undberaha 34 fr med nebom in zemljo« — Kar se ni pooročflo Nmgmir|a in Go^u, je dosegel Šved Lindbergh. — Preletel Je brez prestanka Atlanski ocean. Letalo, s katerim je častnik vojaške avi-jahke dobrodošel. Lkadbetvfi je letal s povprečno hitrostjo 180 km na uro. francoske obla*« 90 od-redite, da mora v petek m v soboto ponoči svetiti aafvečK fcancoekt morski svetibrik v Mont St. Valerianu. Tudi na letattlču v Le Bo—ete je bio poskrbljeno za svetlobne signale. O poleta so prihajala v Pariz redna radfoporočfla. Že o pomoti po green-wici«kem času je preletel Lindbergh novo-funmani*e nezgode 4000 km. Kavo zboljšdle s Kolinsko cikorijo! Napisi na ploščah prevlečeni 2 radio*tinkturo. morejo se čitati tudi ponoči. — En primer. t: NOGAVICE. KL1UC Dne 18, maja so bile izžrebane sledeče srečke, kupljene pri Zadružni hranilnici r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra c. št. 19. Din 10.000 je zadela srečka št. 79.002. Po Din 500 60 zadele sledeče srečke: 76.724, 15.45J, 18.165, 18101, 18.151, 18.137, 30.980, 40.585, 40.575, 40.54S, 40.5oo, 40.504. 53.435. 53.488, 53.405, 66.690, 66.621, 66.691, 66.679, 66.6*24, 66.617, 79.009, 79.080, tU.734. 91.734, 91.744, 115.689, 115.643, 115.662, 115.630, 9.73t, 9.776, 11.503, 11.539, 11.505, 23.437. 34.131, 47.752, 47.718, 48.534, 48.570, 71.881. 71.810, 83.266, 83.246, 83.262, 83.293. 83.204. 86.323, 86.388, 86.388, 86.367, 86.301, 86.316, 96.936, 96.975, 96.944, UUS8, 111.146. 111.185, 120.137, 120.103. 120.146, 120.114, 120.1S2, 120.117, 9.104, 9. 138, 9.193, 9.180, 9.116, 48.647, 48.696, 70.458. 70.409, 70.428, 70.448, 95.823, 95.808, 05.853, 111.79« K 111.711, 111.867, 121.627, 121.697. 121.685, 121.682, 121.612, 57-688, 99.842, 4.497, 78.333. Zadružna hranilnica n z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. Popolnoma novo! — Prvič v Ljubljani! MONSTRUM Veliki raon umen talno £enza»» cijonelno * pustolovni velefilm '*. hterijozni sanatorij, v ka=. -icm se secirajo živi ljudje. Dr. Edvards contra dr. ZU ;> — Hiša misterij in groze. Skrivnostna ogledala. — loderni sanatorij ali noriš-ica. — Zal i ubijeni Johnny in pa Betty. — Nevihta in mi* erijozno svetlo. — V pa.sti. Nemi atlet Caliban. — Čez vrivnostne hodnike v miste* ijozno klet. — Električni !oI. — Interesantna in nape* zanimiva reSitcv eno minus pred smrtjo. — V qlavni !ogi največji filmski umetnik dosegljivi ,<človek s 1000 obrazi* LON CHANEY. eiefilm <• MONSTRUM« je i-czdvomno največja serrza« ia te sezije! — Sijajna igra. - Izvrstna režija. — Veleza* i liva \>ebina. — Predstave o: 4., pol 6., pol 8. in 9. uri €litni kino «Matica» vodilni kino v Ljubljani. Sredina mesta. Telefon 2124. ysem sorodnikom in prijateljem naznanjamo, da nas je v nede* Ijo dne 22. t. m. po dolgi, mučni bolezni, spravljena z Bogom, zapustila za vedno naša iskreno ljubljena in vzorna mati, stara mati. teta, tašča in svakinja, gospa Marija Cvahte m Triller vdova šolskega ravnatelja in učiteljica v pokoju. Pogreb nepozabne pokojnice sc vrši v torek, dne 24. t. m. ob 3. uri popoldne od doma žalosti, Bleiweisova cesta št. 3, na poko* pališče k Sv. Križu. Ljubljana, 22. maja 19S7. Olga Cvahte proč. Tavčar, hčerka. — Mkko S. Cvahte, žand. podpuk. v penziji, sin. — Dr. Jože Tavčar, zdravnik, zet. — Gizela Cvahte, roj. Schauta, sinaha. — Simona, šaša Cvahte. Mirica Tavčar, vnuki. Prvi in najbolj znani sir v škatlah ,ORCO' zahtevajte povsod. Zastopstvo: Fr. Srdar & Co„ Zagreb. Ilica 91. 30 otroških vozičkov raznih vzorcev se prav poceni raz» proda — v tovarni «Tribuna», Ljubljana. Karlovska cesta 4. 79/L Kupujemo zlato, srebro, platin, srebrne krone, kovin aste odpatke. — Tovarna za ločenje dragih kovin. SpoJ# nja Šiška. 1266 Slaščičar starejša moč. popolnoma &a* mostojen — išče službo v več* jem hotelu; najraje na letovi« šcu. — Ponudbe pod »Slaščičar 1273» ra unravo *Slov. Nar.». Mestni pogrebni e»vod Kolesarji! Dvokoiesa v cem ieio padla. Pneumatika Michelin, Dunlop. Ceniki franka — Prodaja na obroke. — F. BatjeL Ljubljana, Karlovska cesta 4. 7S7L Trgovski pomočnik izurjen ▼ mešani stroki — išče službo; nastopi lahko s 1. ju* nijem, gre tudi na deželo. — Ponudbe pod »Vesten/1277» na upravo «Slov. Naroda*. Gospodična vešča slovenskega in nemškega jezika — išče službo k otro* kom kot vzgojiteljica. — Po* nudbe pod «Vzgojiteljica/1289» na upravo «Slov Naroda*. Moško kolo «\Vaffenrad» naprodaj. — Na* slov v upravi »Slovenskega Na* roda*._1287 Večji gramofon dobro ohranjen ter 20 plošč za ceno Din 1100 takoj naprodaj. — Ponudbe pod «Gramofon 1291» na upravo »Slov. Nar.i>. Absolventinja trgovske šole, dobra strojepu ska — išče službo začetnice; vešča tudi nemškega jezika. — Ponudbe pod »Pridna/1288» na upravo »Slov. Naroda«. Plačilni natakar z daljšo prakso, zmožen slo* venskega, nemškega in itali* janskega jezika — išče službo v večjem rn>t ob . —- Na opi lahko tako. — Ponud< be po «riačUni natakar/1246« na upravo *'~'~>v. I oiIa». \ajstarejsa. slovenska pleskati ska In iičarska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana, Dunajska cesta 15 in Go# spo svet ska cesta 2 (dvorišče kavarne *Evropa*). Se priporoča. — Izvršitev tok na, cene zmerne. 78/1 Enodružinsko hišico z lokalom in vrtom na promet nem kraju v mestu ali perife« riji mesta — kupim. — Ponud. be pod »Trgovina/1275» na upravo »Slov. Naroda* Sveže ribje olje najboljše znamke be dobi i lekarni dr. G. Piccoli, Ljubljana. Dunajska cesta št. 6 Naročila se točno izvršujejo Podpisani naznanjamo, da nam je danes ob H 4. uri zjutraj umrl* blaga sestra, teta in sva* kmja Terezija Tertnik HMtaloa Pogreb predrage bo v torek dne 24. maja t. 1. 5. uri popoldne iz Gregorčičeve (HiBerjeve) uli* ce št. 10, na. pokopališče k Sv. Križu. Blago rajnico priporočamo v pobožno molitev m trajen »pomin! V Ljubljani, dne 2. maja 1927. Dr. Ivan Tertnik, profesor v pok., brat — Magda Tmk, roj. Tertnik; Marija Gračner, roj. Tertnik, sestri — in ostali sorodniki. Šivalni stroji! Izborna konstrukcija in elegantna IzvrSitev iz lastne tovarne. 15 letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačna Pisalni stroji «Adler». Kolesa Iz prvih tovarn «Dflrkopp», «Kayser», «Styria». cWaffenrad» (Orožno kolo). — Pletilni stroji vedno v založi. Posamezni deli koles in Šivalnih strojev. — Daje se tudi na obroke. — Ceniki zastonj in franko. 32/L Ljubljana, Gosposvetska cesta 2 Ivan Jax in i VENECIN 31 [izredna zdravilna voda proti revmatizmu in išia su9 želodčnim in črevesnim boleznim ter za nego ran se dobiva zopet v vsaki lekarni Skladišče za grosiste: Isis, d. d . Ljubljana. 1 5^ i j 1 t ¥ M m ■ ws Zastore, posteljna pregrinjala perilo, monograrae, obleke L dr. veze najfinejše in najcenejša mehanično umetno vezenje Maiek & Mlkeš Ljubljana, Da lmatinova ulica 13 Entlanje, ažuriranje, predtls-kanje ženskih ročnih del za trgovino, šolo in dom. Urejuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno*: Fran J — Za inaaratni del lista: Oton Chriatof. — Val v Liubliani.