< > F-V) Q D ■» —I 0) < ■J O Kjer so ljudje enakih misli, jih najmanj misli. Slovenski pregovor « 1 J TTq Številka 5 Letnik 54 Cena 1,15 evra • 180,-SIT petek, 8. februarja 2002 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: GZ02Z032298W Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Dekan Kristo Srienc je bil steber, na katerega so se lahko drugi naslonili. dekan mag. Ivan Olip Sadovnik: stranka FP naj ukine zbiranje podpisov ._ = Stran 2 POLITIKA Optimistični poslanci Kaj pravijo vodje poslanskih skupin v slovenskem državnem zboru o razsodbi? Stran 3 Letošnja slavnostna prireditev ob sioven skem kulturnem prazniku je bila posvečena 100-letnici rojstva pesnice Milke Hartman. Preteklo sredo so v vetrinjski Dvorani fresk o libuški pesnici spregovorili slavnostni govornik dr. Feliks J. Bister ter recitatorja Klavdija Daniel in Franci Kuežnik. Glasbeno so slovesnost olepšali MoPZ Foltej Hartman, Kvintet Foltej Hartman in Ansambel Drava (slika), ki so vsi zapeli Milkina besedila. Foto: Tomažič PUST 2002 NAŠ TEDNIK odkril Pri razsodbi ustavnega sodišča so sodelovali tudi koroški pravniki. Strani 8/9 BESEDA PREDSEDNIKA Odločno proti ljudskemu povpraševanju! d vsega začetka sta obe os-■ 1 red nji politični organizaciji za- vrnili zbiranje podpisov članov svobodnjaške stranke za izvedbo ljudskega povpraševanja „AH naj pride do dodatne namestitve dvojezičnih napisov v smislu razsodbe ustavnega sodišča?” Povpraševanje o udejanjenju razsodbe pa ni samo protiustavno in ne odgovarja okvirni konvenciji sveta Evrope oz. ustavnemu določilu, ampak je hud napad na vse pripadnike slovenske narodne skupnosti. Dejstvo, da se podpisi zbirajo tudi ob cerkvenih prireditvah, kot se je to dogajalo v Kamnu, dokazuje moten odnos izvajalcev do verskih in narodnih vrednot v deželi. Kot predsednik sem vseskozi v vroči razpravi želel prispevati k pomiritvi in pripravljenosti za konsenzualno rešitev razsodbe v okviru Dunajske konference. Kljub temu prihaja v teh dneh do ponovne zaostritve s strani svobodnjaške stranke in deželnega glavarja z letaki, ki pozivajo dejansko k duhovnemu napadu na dvojezične krajevne napise. Danes se prekrižajo slovenska imena, ali bodo jutri na vrsti pripadniki slovenske narodne skupnosti? Zato bo nujno potrebno, da bomo z vsemi pravnimi sredstvi in jasnimi ukrepi poskušati preprečiti povpraševanje večine o zajamčenih manjšinskih pravicah. Obe osrednji organizaciji sta v ta namen že pripravili prve ukrepe. Potrebno pa bo, da bomo razširili tudi informacijsko mrežo do pripadnikov večinskega naroda in tako zagotovili objektivno in v prihodnost usmerjeno informiranje javnosti. Ker ne bo zadostovalo, da to dosledno izvajata samo predsednika, bo odločilnega pomena, da se po občinah aktivno vključijo platforme društev, posameznikov in drugih ustanov, nemško in slovensko govoreči v takšno informacijsko kampanjo. Vsem takšnim pobudam bomo nudili vso materialno in personalno pomoč. Zato bomo v naslednjih tednih tudi po občinah s klicali sestanke, kjer bom skupno s predsednikom ZSO dr. Marjanom Sturmom na razpolago za vse potrebne informacije. V tem trenutku sta pomembni in odločilni solidarnost in enotnost ter prepričanje, da bosta dali te demokracija in enakopravnost obeh narodnih skupnosti Koroški prepotrebne perspektive za prihodnost. Dvo- in večjezičnost je prihodnost Koroške! Tega naj bi se končno zavedale tudi deželnozbor-ske stranke! Bernard Sadovnik ------Politika Zahteva po prepovedi ljudskega povpraševanja V smislu sklepa Zbora narodnih predstavnikov in predstavnic je Narodni svet v vlogi zveznemu ministru za notranje zadeve dr. Strasserju zahteval prepoved podpisne akcije svobodnjakov za izvedbo ljudskega povpraševanja glede uresničitve razsodbe ustavnega sodišča o dvojezičnih krajevnih napisih. Zaradi tehtne vsebine objavljamo glavni del vloge. • Razsodba o dvojezičnih krajevnih napisih je na Koroškem sprožila ostre diskusije, pri čemer je predvsem koroški deželni glavar poudaril, da ne bo uresničil te razsodbe in da ne bo nobenih dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov. V tej zvezi je ostro napadal ustavno sodišče. • Nasprotna stranka sta pooblaščenec in namestnik pooblaščenca za uvedbo postopka za referendum, pri čemer se naj postavi naslednje vprašanje: Ali naj Koroška deželna vlada privoli v razširitev števila dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem na osnovi razsodbe ustavnega sodišča? Že ta postavitev vprašanja je po našem pojmovanju protiustavna in zato ni dopustna. Vsebuje impliciten poziv Koroški deželni vladi, da ne privoli v uresničitev razsodbe ustavnega sodišča. Po eni strani takšno privoljenje ni potrebno, ker mora Koroška deželna vlada v okviru svojih pristojnosti po uradni dolžnosti skrbeti za to, da se razsodba ustavnega sodišča uresniči. Po drugi strani pa vprašanje implicitno vsebuje poziv Koroški deželni vladi, da krši del avstrijske ustavne ureditve, in sicer 7. člen 3. številko Dunajske državne pogodbe. Referendum o vprašanju, če naj vlada spoštuje ustavno ureditev, v pravni državi ne sme biti dopusten, ker morajo vlade samoumevno upoštevati ustavo. Ne glede na to pa se že zbirajo podporne izjave za takšen referendum. Pri tem se izvaja masivna propaganda. V Velikovcu je potekala uvodna prireditev, ki se je je udeležil deželni glavar Haider, vsem južno-koroškim gospodinjstvom so razposlali obražce za podporno izjavo, pri čemer so pripravili mutacije teh obrazcev po posameznih občinah. Na sprednji strani teh obrazcev je natisnjena slika dvojezičnega krajevnega napisa z rdeče prečrtano slovensko oznako kraja, nad tem pa je v velikih črkah napisan poziv Tako se to naredi! Obesili so tudi ustrezne plakate. Način tega letaka - Tako se to naredi! z rdeče prečrtano slovensko oznako kraja na krajevnem napisu - se lahko razume kot poziv, da se v primeru postavitve dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov prečrta slovensko krajevno ime. Po pojmovanju predlagatelja gre za duhovni ortstafelšturm (napad na krajevne napise), ki vzbuja bojazen, da bi lahko po pravno-državno nujni uresničitvi razsodbe ustavnega sodišča lahko sledil dejanski ortstafelšturm. • Po 7. členu 5. številki Dunajske državne pogodbe je treba prepovedati dejavnost organizacij, ki imajo namen, da vzamejo slovenskemu ali hrvaškemu prebivalstvu lastnosti in pravice kot manjšina. Formulacija tega določila državne pogodbe ne dopušča možnosti prostega preudarka, dejavnost takšnih organizacij se mora prepovedati. Če to določilo naj ne bo brezvsebinsko, se za interpretacijo besede organizacija ni mogoče omejiti na formalne kriterije, kot npr. obstoj društva, stranke ipd., marveč se s pojmom organizacija razume namensko organizirana dejavnost skupine oseb. Organizacija že obstaja, če gre za zvezo večjega števila oseb, zasnovano za daljše časovno obdobje, ki želi doseči določene cjlje. Uvedba postopka za referendum zahteva vsaj osnovno mero organiziranosti, zlasti ker je treba pripraviti obrazce, mobilizirati podpornike, plačati ustrezne stroške in se morata imenovati pooblaščenec in njegov namestnik. V pričujočem primeru, se, kot je bilo že omenjeno, za uvedbo postopka za referendum Proti dodatnim dvojezičnim krajevnim napisom izvaja velika propaganda, pri čemer ne dela reklame za ta referendum samo nasprotna stranka, temveč na letakih delajo reklamo za zbi- ranje podpisov tudi posamezni občinski odborniki in se navajajo razne okrajne organizacije FPÖ kot zbirališča za podporne izjave. Akterje za uvedbo postopka za referendum Proti dodatnim dvojezičnim krajevnim napisom je zato vsekakor treba imeti za organizacijo v smislu 7. člena 5. številke Dunajske državne pogodbe, pri čemer predstavlja to organizacijo nasprotna stranka. Kot že zgoraj omenjeno, so dvojezični krajevni napisi po 7. členu 3. številka Dunajske državne pogodbe ustavno zagotovljena pravica slovenske narodne skupnosti. Referendum Proti dodatnim dvojezičnim krajevnim napisom ima namen, da se slovenskemu prebivalstvu vzame pravica do dvojezičnih krajevnih napisov oz. da bi se vsaj onemogočila uresničitev te pravice slovenske narodne skupnosti, kar pa se v rezultatu ne razlikuje. V smislu 7. člena 5. številke Dunajske državne pogodbe je zato treba prepovedati dejavnost organizacije, ki izvaja uvedbo postopka za referendum „Proti dodatnim dvojezičnim krajevnim napisom". Dajemo PREDLOG, zvezni minister za notranje zadeve naj gospodoma dr. Martinu Strutzu kot pooblaščencu in inž. Kurtu Scheuchu kot namestniku predlagatelja za uvedbo postopka za referendum Proti dodatnim dvojezičnim krajevnim napisom prepove nadaljnje zbiranje podpornih izjav za ta referendum, predlog za uvedbo takšnega referenduma in vse podobne dejavnosti, ki imajo isti namen. Prosimo za rešitev v obliki določbe. Celovec, 5. 2. 2002 Narodni svet koroških Slovencev Bernard Sadovnik, predsednik Franc Wedenig, osrednji tajnik 3 Politika Jr. DIMITRIJ RUPEL MINISTER ZA ZUNANJE ZADEVE Ljubljana, 29. januar 2002 Spoštovani g. Sadovnik, zahvaljujem se Vam za poslani izvod Temeljne izjave, ki ste jo kot predsednik NSKS objavili v zvezi z razsodbo Ustavnega sodišča Republike Avstrije glede dvojezičnih topografskih napisov. Še zlasti z zadovoljstvom sprejemam dejstvo, da ponovno poudarjate pomen politike dialoga, ki mora preseči osebne napade in medstrankarska obračunavanja. Ne smemo namreč pozabiti, da je enotnost predstavnikov manjšine v tem trenutku zelo pomembna in nujno potrebna. Z lepimi pozdravi, /x' t'VwX. •iv7c Minister Rupel pozdravlja politiko dialoga Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel se je pisno zahvalil za poslani izvod Sadovni-kove Temeljne izjave. V pismu predsedniku Narodnega sveta koroških Slovencev z zadovoljstvom sprejema dejstvo, da „ponovno poudarjate pomen politike dialoga, ki mora preseči osebne napade in medstrankarska obračunavanja." Pri tem še posebej poudarja pomen in potrebo enotnosti predstavnikov manjšine. Slovenski poslanci izražajo optimizem Vodje poslanskih skupin v državnem zboru Slovenije o razsodbi avstrijskega ustavnega sodišča in svoji podpori koroškim Slovencem. I fakšno je stališče vaše poslanske skupine oz. I X vaše kot vodja poslanske skupine do razsodbe avstrijskega ustavnega sodišča glede dvojezičnih napisov? TONE ANDERLIČ (LDS): Razsodbo sprejemamo z zadovoljstvom, ker je v korist manjšini. JANEZ PODOBNIK (SLS -SKDI: Razsodbe ne želimo komentirati, temveč jo je treba spoštovati in jo tudi udejanjiti. DR. ANDREJ BAJUK INSit: V Novi Sloveniji se strinjamo z razsodbo ustavnega sodišča, ker je prav, da se slovenska manjšina v Avstriji upošteva in ima svoje pravice - pravice tudi do slovenskih napisov na oznakah krajev. Te pravice so zagotovljene z mednarodno pogodbo, ki jo je Avstrija podpisala z medvojnimi zavezniki leta 1955. PETER LEVIČ (SMSI: Razsodbo avstrijskega ustavnega sodišča absolutno pozdravljamo. Dvojezičnost na avtohtonem ozemlju slovenske narodne skupnosti na Koroškem se mora uveljaviti. IVAN KEBRIČ (DESUS): Edina ustrezna rešitev na dvojezičnih območjih je, da so napisi dvojezični. ZMAGO JELINČIČ tSNSI: Razsodba je delna zmaga. Dvojezične krajevne table bi morale stati na celotnem avtohtonem ozemlju slovenske narodne skupnosti, ne glede na število njenih pripadnikov, pa če je to samo eden. Kako ocenjujete reakcije na razsodbo s strani avstrijske politike in še posebej koroške z deželnim glavarjem Haiderjem na čelu? ANDERLIČ: Haiderjeve reakcije smo pričakovali in jih ne moremo odobravati. Menimo pa, da bo avstrijska politika vzela razsodbo kot dejstvo in v njenem smislu tudi ravnala. PODOBNIK: Gre za izredno nenavadno prakso, da visok državni politik stopi v tako neposreden in oster konflikt s predsednikom ustavnega sodišča. Mislim pa, da je ostala avstrijska politika reagirala v skladu z uveljavljenimi evropskimi načeli spoštovanja razsodb ustavnih sodišč. DR. BAJUK: Vsekakor se z deželnim glavarjem ne moremo strinjati pri njegovem ostrem ugovarjanju o razsodbi najvišjega sodišča v Avstriji. Želimo, da upošteva razsodbo. V vsaki pravni državi imajo državljani in tudi državni uradniki dolžnost spoštovati razsodbe ustavnega sodišča, ali jim je to prav ali ne. LEVIČ: Haiderjeve reakcije obsojamo, ker niso v evropskem duhu in nasprotujejo avstrijski državni pogodbi. KEBRIČ: Menimo, da je ta reakcija skrajno neprimerna. Razsodbo ustavnega sodišča morajo spoštovati vsi. Dvojezični napisi rešujejo enakopravno sožitje. JELINČIČ: Haider se pač odziva na njemu lasten način, skratka, na način popolnega populizma brez zveze z realno stvarnostjo. Konec koncev je bila že v času slovenske Karantanije, več ko 500 let pred vzpostavitvijo avstrijske državnosti z listino Privilegium minus, tudi na tem prostoru vzpostavljena slovenska državnost. Kakšna so vaša pričakovanja glede razsodbe? ANDERLIČ: Pričakujem, da bo Avstrija spoštovala razsodbo, pričakujem pa tudi zaplete in zavlačevanje pri njeni realizaciji. PODOBNIK: Pričakujem, da bodo vse oblasti, tako deželne kakor občinske in državne, spoštovale to razsodbo. DR. BAJUK: Pričakujemo, da bo razsodba ostala enaka, da bodo torej v vseh krajih, kjer živi 10 % Slovencev, krajevni napisi označeni tudi v slovenščini. LEVIČ: Pričakujemo, da se razsodba ustavnega sodišča nemudoma uresniči, kot to ustreza pravilom pravne države. KEBRIČ: Naša pričakovanja so, da se mora razsodba spoštovati. JELINČIČ: Konec koncev se bo gospod Haider moral podrediti ne samo avstrijski, ampak tudi celotni evropski demokratični javnosti. Ne smemo pozabiti, da Avstrija še ni razčistila svoje nacistične preteklosti in da nikakor ni bila žrtev nacizma, ampak njegov dejavnik. Nenazadnje je bil tudi Adolf Hitler Avstrijec. S katero podporo lahko računajo koroški Slovenci s strani Državnega zbora Republike Slovenije oz. vaše poslanske skupine v svojih prizadevanjih za uresničitev razsodbe? ANDERLIČ: Vsekakor lahko računajo s politično podporo. Na ravni meddržavnih odnosov hočemo s pozitivnim delovanjem spodbujati avstrijsko stran, da razsodbo čim prej uresniči. Drugih formalnih možnosti v tem konkretnem primeru nimamo. PODOBNIK: Prepričan sem, da bodo vse poslanske skupine opozarjale na mednarodne konvencije in tudi na določila avstrijske državne pogodbe. DR. BAJUK: Kot je znano, mora Slovenija po 5. členu svoje Ustave „skrbeti za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah”. Državni zbor po različnih odborih in komisijah vestno sledi dogajanjem v naših avtohtonih manjšinah in posreduje priporočila slovenski vladi za uporabo vseh tistih diplomatskih instrumentov, ki veljajo za take primere v mednarodnem pravu. Naša stranka Nova Slovenija-Krščanska ljudska stranka oz. poslanska skupina se in se bo zavzemala za pravice Slovencev, ki živijo zunaj naših meja. V tem primeru pričakujemo, da se bo upoštevala razsodba ustavnega sodišča. LEVIČ: Podprli bomo vsak akt, ki ohranja in krepi položaj Slovencev v Avstriji. KEBRIČ: Poslanska skupina De-sus si bo prizadevala za konsenz v državnem zboru, da se razsodba ustavnega sodišča spoštuje in nemudoma uveljavi. „ JELINČIČ: Parlamentarni odbor za Slovence v zamejstvu in po svetu mora pripraviti posebno deklaracijo in jo dati državnemu zboru v sprejem. Ta deklaracija pa bi nalagala tudi slovenski vladi, da zaščiti vsaj teh malo pravic slovenske manjšine, s tem da odpre to vprašanje v Svetu Evrope oz. evropskem parlamentu. Anketo pripravil Janko Kulmesch 4 In memoriam Slovo služabnika Cerkve in naroda Dekan msgr. Kristo Srienc je umrl v sredo, 23. januarja. Množica žalnih gostov s škofom Aloisom Schwarzem na čelu gaje v petek, 1. februarja, pospremila k njegovemu zadnjemu zemeljskemu počitku na šmihelskem pokopališču. Od dolgoletnega pliberškega dekana msgr. njegov naslednik dekan mag. Ivan Olip. \ rsa izobrazba je bila v \ / prejšnjih stoletjih i/ rokah V duhovnikov, ki so uživali absolutno zaupanje ljudstva in so bili bolj ali manj stebri verskega in narodnega življenja. Plebiscit teta 1920 je bi! za slovensko narodno skupnost v tem oziru na žalost usoden. Po plebiscitu je Koroško zapustilo okrog 40 duhovnikov,^ ki so se umaknili v Slovenijo. Čeprav sta tedaj škof Hecher in deželni glavar Lemisch dajala slavne izjave, da bo slovenska narodna skupnost dobila vse pravice, je ostalo te pri obljubah. Vrzel, ki so jo zapustili duhovniki, je bila še dodatno usodna za koroške Slovence in je skrajno negativno vplivala na razvoj. (...) Po drugi svetovni vojni so bile velike težave tudi na cerkvenem področju. Z najvišje strani so nam svetovali, naj se odpovemo tisti „najljubši ideji narodnosti”. Zlasti v obrobnih farah so nastavljali duhovnike, ki so potem ljudstvo načrtno asimilirali in niso nudili tiste jezikovne odprtosti, ki bi si jo ljudje v teh farah zaslužili. Na ta način se je potem nemški pas pomaknit spet bolj protijugu. Takšnih farje več - npr. Sentjurij, Mostič, Kneža, Otmanje ali pa na Zilji Sv. Štefan. Vse te fare so bile nekdaj še pretežno slovenske, zdaj pa so ponemčene. Danes se lahko tudi cerkvene oblasti tozadevno potrkajo na prsi: „Mea culpa." (...) Ko sem prišel v šmihelsko faro, na naših vaseh nisi srečal skupine otrok, ki ne bi govorita med seboj slovensko. Danes je to že obratno. Te ugotovitve, ki jih je dolgoletni pliberški dekan in šmihelski župnik konzistorialni svetnik msgr. Kristo Srienc izrazil ob svoji 80-letnici (1990) v pogovoru za NAŠ TEDNIK, so ga spremljale celo njegovo življenje. Kot razgledan, bistroumen in vsestransko nadarjen dušni pastir je spoznal in poznal koroško realnost v vsej njeni razsežnosti. Z bolečino v srcu in hkrati z iz- ostrenim čutom za koroške družbenopolitične zakonitosti je trezno in preudarno analiziral razvoj koroških Slovencev na njihovem naselitvenem področju. Žavedal se je, da je šibka slovenska narodna skupnost ob germanizacij-skih prizadevanjih deželnih in državnih oblasti nemočna, potisnjena ob rob, pa čeprav so bile dvojezične fare in občine še po drugi svetovni vojni pretežno slovenske. In tako je vse svoje duhovniško življenje stal na braniku in skušal po svojih močeh preprečiti njeno dokončno smrt. Pri tem je zvesto sledil načelu, ki ga je v omenjenem intervjuju za NAŠ TEDNIK definiral takole: Krista Srienca se je poslovil tudi Foto: Fera Duhovnik mora ostati človek, mora človečnost poudarjati, jo živeti in jo tudi pokazati, saj je tudi Kristus postat človek. Združeval je svojo človeško naravo z božjo. Tako se mi zdi, da je tudi duhovnikova dolžnost, da skuša oboje združiti: ljubezen do naroda in ljubezen do Boga. Tega se ne da ločiti. Če duhovnik najde dobro linijo, bo to gotovo vsak kristjan s spoštovanjem sprejel. Dekan Kristo Srienc je v svojem dušnopastirskem delovanju našel dobro linijo. Znal jo je posredovati tako kot duhovnik in očetovski predstojnik svojih sobratov kakor tudi kot prizadeven podpornik slovenskih cerkvenih, gospodarskih in samostojnih političnih ustanov. Mdr. je bil ustanovni član in poznejši podpredsednik NSKS (1954 - 1958) ter dolgoletni odbornik Mohorjeve družbe. Še posebej je znal svojo linijo posredovati s svojimi vsebinsko globokimi in ljudstvu razumljivimi pridigami. Bil pa je tudi mojster pisane besede: literarne zapuščine so njegova povest „Sprta brata”, večernica „Pastir Ciril” ir nekaj črtic; že kot 23-letni študent pa je napisal za predvojni list „Koroški Šlovenec” krajšo povest „Jok mrtvega doma”; prav tako je bil reden dopisnik NAŠEGA TEDNIKA. Kot navdušen kmet je vedel, kako se pridela beli in črni BESEDE SLOVESA Kot Sin zavedne slovenske družine na Suhi je pokojni podpiral po vseh svojih močeh samostojne strukture na kulturnem, gospodarskem in političnem področju. Tako naj izrečem pokojniku besedo iskrene zahvale v imenu NSKS, Enotne liste, SJK in njihovih predsednikov. Šola, izobrazba, zdrave gospodarske osnove, enotnost naših osrednjih organizacij: vse to, tako je bil prepričan pokojni, bi pomagalo ustaviti raznarodovalni proces. DR. REGINALD VOSPERNIK (1. podpredsednik NSKS) Dekanija kot pastoralna enota - to, kar je danes nuja časa, je dekan Srienc že davno udejanjil v svoji bistroumni daljno-glednosti. Bil je steber, na katerega so se lahko drugi naslonili. DEKAN MAG. IVAN OLIP (naslednik msgr. Krista Srienca kot pliberškega dekana) VaŠ duh je budno spremljal usodo našega naroda, ki je na lastni grudi doživljal odtujevanje, nasilje in preganjanje. Bolelo Vas je, da nekateri ne cenijo več lastne kulturne dediščine. V povesti „Sprta brata” ste s trpkim srcem in cankarsko prispo-dobnostjo opisali, kaj ločuje ljudi, ki so se napajali na istih materinih prsih. A te Mohorjeve večernice izzvenijo v velikonočnem upanju in binkoštnem navdihu: Živeti hočemo! Da, živeti hočemo - danes in vse dni! REKTOR JOŽE KOPEINIG (predsednik Mohorjeve družbe in Sodalitete) kruh, zelo mu je bilo pri srcu čebelarstvo, bil je spreten trgovec z živino, znal pa se je sprostiti tudi ob lovu. Zibelka mu je stekla 23. decembra 1910 na Suhi. Po maturi v Celovcu je vstopil v celovško bogoslovje, vendar ga je v semenišču motilo protislovensko ozračje. Zato je študij nadaljeval v Innsbrucku. Tam je lahko prosto zadihal, kajti mednarodna družba v Canisianumu je bila pravo nasprotje koroškemu mračnjaštvu. Zaključil je študij, ni pa ga mogel zaključiti z doktoratom, čeprav je v bistvu dokončal znanstveno delo o slovenskih šegah in navadah na verskem področju. Tedanji krški škof ga je predčasno poklical na Koroško, ker je potreboval duhovnike v farah. Po novi maši leta 1938 je postal kaplan v Pliberku, kjer se je krepko postavil po robu vpoklicu v nemško vojsko. Kmalu nato je postal župnijski upravitelj v Šent-Hpšu. Tam je leta 1941 doživel tudi svoj osebni veliki petek: po neki maši ga je aretiral ge-stapo in vrgel v ječo v Železni Kapli. Sledilo je pregnanstvo v Malto in Hohnenfeld, po koncu vojne pa se je spet vrnil v Sentlipš ter bil nekaj časa tudi dušni pastir globaškim in žitrajskim faranom. Šmihelskim faranom je bil dušni pastir celih 40 let, od 1958 do svoje upokojitve 1998, hkrati pa je bil prvih šest let, do prihoda župnika Zergoia leta 1964, soupravitelj fare Kazaze. Celih 36 let, od 1959 do 1995, je bil tudi pli-berški dekan. Postal je za pli-berško dekanijo in še posebej za šmihelske farane duhovnik, ki je užival pri pripadnikih manjšinskega in večinskega naroda rešpekt in spoštovanje - in to predvsem zato, ker je bil v svojem duhovniškem poslanstvu odločen in vešč zagovornik resnice in pravice. Sedaj je za vedno utihnila njegova preudarna, klena, spodbujajoča, vsem, tako „preprostemu” ljudstvu kakor „študiranim" dobro razumljiva beseda, je Vsemogočni za vedno zaprl knjigo njegovega skoraj 92-letnega zemeljskega bivanja. Odšel je dekan Kristo Sri-enc v neminljivo veselje in radost - odšel je k svojemu Gospodarju po zasluženo plačilo. Ohranili ga bomo v častnem spominu. Janko Kulmesch Gasilci v Libučah praznujejo letos svojo 100-letnico obstoja. Danes šteje društvo 74 aktivnih članov. Libuški gasilci pomagajo v sili na obeh straneh meje ■ 2. februarja 1902 se je zbralo 17 Libučanov, ki so ustanovili gasilsko društvo. Jubilej bodo Libučani praznovali letos poleti. 2. februarja leta 1902 so v gostilni pri Hrustu v Libučah ustanovili gasilsko društvo Libuče (Freiwillige Feuerwehr Loibach). Ustanovni sestanek je sklical kmet Leopold Obrietan, pd. Železnik (danes pri Marinu). 17 Libučanov je prišlo in izvolili so ga za svojega prvega komandanta, mizarskega mojstra Metevža Valentar-ja pa za njegovega namestnika. Še v istem letu so pričeli zidati gasilski dom. V tistih časih še niso imeli sirene in so gasilce klicali z nabijanjem zvonov v cerkvi v spodnjih Libučah. Čez mejo. Leta 1954 je gorelo poslopje pri Gradišniku na Holmcu v Sloveniji. Libuški gasilci so prišli na pomoč, še preden so se pripeljali gasilci s Prevalj. To je bil tudi začetek čezmejnega sodelovanja gasilcev, ki traja do današnjega dne. Vsako leto imajo obmejna gasilska društva skupne vaje, lani so jih organizirali libuški gasilci. Pa tudi drugače 'se Libučani uradno pogosto srečavajo s kolegi v Sloveniji in izmenjujejo izkušnje. V zadnjih desetletjih so libuški gasilci organizirali številne gasilske veselice, izkupiček pa so vedno investirali v modernizacijo poslopja in orodja. Gasilci pa se stalno tudi izobražujejo, tako da ima društvo specialiste na vseh področjih. Od leta 1997 naprej vodi libuške gasilce komandant Anton Brezovnik. Trenutno imajo v Libučah 74 aktivnih članov, ki jih letos poleti (drugo nedeljo v avgustu) čaka velika naloga, namreč praznovanje 100-letnice društva. Komandant Anton' Brezovnik je zelo ponosen na svoje gasilce, ki so zanj vsi veliki idealisti, saj brezplačno .delajo za bližnjega. Že danes pa Brezovnik vabi občane na praznovanje jubileja, ki bo avgusta. Si|V0 Kumer Koman- dant libuških gasilcev je od leta 1997 Anton Brezovnik. krajev n iGEHEl tedna Ratschitschach Dullach _______O-2km SCHLOSSWIRT St.Peter a.Wallersberg Einkäufen am Korakhof Kernöl • Honig