NOVA GEOMORFOLOŠKA 
DOGNANJA NA TRIGLAVU 
T R I G L A V S K I L E D E N I K V L E T I H 1 9 5 4 - 1 9 6 2 
M I L A N Š I F R E R 

Nekateri najmlajši sledovi geomorfološkega preoblikovanja ravnika 
okrog Triglava 
P r i š t u d i j u leden išk ih sledov okrog T r i g l a v a se nismo ome j i l i 
samo na morenske nasipe, a m p a k smo si s istematično ogledal i t u d i 
sledove mehaničnega p reperevan ja ž ivoskalne osnove na š i rokem 
r a v n i k u , k i se š i r i ok rog glavnega v rha v v i š i n i 3200—2500 m. Š t u d i j 
te p o k r a j i n e nas je namreč opozor i l na zelo zan imive zveze med 
snežnimi razmerami na teh p lano tah in in tenz ivnost jo u v e l j a v l j a n j a 
k e m i č n i h ozi roma mehan ičn ih procesov. Prob lem je o d p r l a predvsem 
ugotov i tev, da je r a v n i k ok rog T r i g l ava raz l i čno na debelo p r e k r i t 
z d r o b i r j e m , k i nastane p r i mehan ičnem razpadan ju ž ivoskalne 
osnove. 
Tako se je pokazalo, da je na š i rok ih p o d i h na severovzhodni 
s t ran i T r i g l a v a p r o t i Begun jskemu v r h u i n Stan ičev i koč i n a j m a n j 
d r o b i r j a (si. 1). Na vsej p lano t i so lepo v i d n i sledovi ledeniškega pre-
ob l i kovan ja i n t u d i zelo i n tenz i vn ih k e m i č n i h procesov. T u na jdemo 
poleg v r tač i n d rug ih k r a š k i h po javov t u d i obi lo ko t l i čev , k i so tako 
zelo znač i l n i za v isokogorsk i kras. Več d r o b i r j a je na te j p l a n o t i 
samo pod Begun jsk im v rhom, okrog Staničeve koče i n D o m a na Kre -
da r i c i ter pod s t r m i m i stenami Reži i n Kredar ice , k j e r imamo op ravka 
s p r a v i m i mel išči . 
Precej drugačno s l iko pa nam kaže r a v n i k na zahodni s t ran i 
T r i g l ava , k i seže od vseh p lano t okrog T r i g l ava najv iše. N a sk ra jnem 
severu še preseže v iš ino 2500 m, od tu pa se p r o t i j u g u počasi spust i 
na v iš ino 2450 m, nato pa na 2350 in t i k nad D o l i č e m i n Velsko do l ino 
celo na 2300 m. Te p lanote smo si zarad i zelo z a n i m i v i h o d k r i t i j še 
posebno natačno ogledal i i n se us tav l j a l i ob š tev i l n ih zelo z a n i m i v i h 
ob l i kah s t r u k t u r n i h tal . Čep rav smo našl i nekatere od teh ob l ik t u d i 
d rugod okrog T r ig lava , moramo podčr ta t i , da so t u naj lepše. 
T u d i ta r a v n i k je iz apnenca i n zato močno zakrašen. N a n jem 
na jdemo vr tače na j raz l i čne j š ih vrs t i n ob l i k , ko t l i če i n druge k raške 
pojave. Poleg sledov kemičnega p reob l i kovan ja re l ie fa pa so tu, v na-
s p r o t j u s pod i na severovzhodni s t ran i T r i g l ava , zelo š tev i ln i t u d i 
s ledovi mehan ičn ih procesov, predvsem intenzivnega razpadan ja 
ž ivoskalne osnove. Posebno ve l i ko d r o b i r j a je na b o l j do lom i t i z i r an ih 
Sl ika i . Pogled izpred Staničeve koče čez Triglavske pode proti ledeniku 
in Triglavu (26. septembra 1959) 
Sl ika 2. Tako na debelo prekriva drobir močneje dolomitizirane apnence na 
Za planji. Lepo pa vidimo na sliki tudi žlebove in vršaje s številnimi žlebiči, 
ki kažejo, kako voda pri nasipanju meandrira in hitro spreminja tok 
apnencih, k i še posebno močno razpadajo. Ker se menja dolomit iz i -
ranost apnenca v proučevanem svetu že na k ra tke razdal je, se ustre-
zno s tem menja tud i množina d rob i r j a na posameznih k ra j i h . 
Z menjavo apnenca pa se menja t ud i sestava grušča. Na splošno 
lahko rečemo, da so p r i bo l j do lomi t iz i ran ih apnencih kamn insk i kosi 
ve l iko bo l j razl ično ve l ik i . Poleg debelejših kamn insk ih kosov je v 
Sl ika 3. Na sredini slike vidimo eno od večjih obdobno aktivnih dolinic na 
Za planji; desno spodaj pa vrtače, ki kažejo, da je poleg mehaničnih pro-
cesov tu aktivno tudi kemično raztapljanje apnenca 
takem d r o b i r j u zelo vel iko tud i p rav drobnega mater ia la i n še f inejš ih, 
celo peščenih delcev. 
T is t i del i ravn ika, k j e r prev laduje jo zelo razpad l j i v i apnenci, so 
že skora j sklenjeno p r e k r i t i z drob i r jem, k i posebno na debelo pre-
k r i v a položna pobočja in dna k rašk ih ko tan j , k j e r se ta mater ia l p r i 
t ranspor tu s poboči j zaustavl ja. 
Ker so t la v to l i kšn i mer i p rek r i t a z d rob i r jem, se t ud i vel iko 
m a n j vode odteka v kraško notranjost. To se najlepše pokaže ob 
več j ih na l i v ih i n v času ta l jen ja snega, ko z d rob i r j em zapolnjene 
jame v k rašk i h t leh še zdaleč ne morejo požret i vse vode. Teda j 
pr ične teči voda tud i po površ ju , ka r nam dobro kažejo števi ln i žle-
bovi v poboč j ih več j ih vr tač i n d rug ih k rašk ih ko tan j (si. 2). 
V takšn ih s i tuaci jah pa ne p r ide samo do površinskega odtoka 
vode, ampak t ud i do vel ikega pre t ranspor t i ran ja razpadlega d rob i r ja 
11 Geografsk i zbo rn i k 1 6 1 
i n do akumulaci je. Povsem nezaščiten drobi r voda h i t ro odnaša in ga 
nasipl je po kraškem površ ju . N a j p r e j zapolni z n j i m b l ižn je kotanje, 
nato p r ide jo na vrsto sosednje i n končno tud i že p rav oddaljene. Ko t 
posledica takega razvoja se razv i je jo na k rašk ih t leh v teh v iš inah 
dolgi, l inearno potekajoči tokov i (si. 3). 
D o površinskega odtoka pr ide tud i v pr imeru , ko vsi več j i po-
ž i ra ln i k i v k a k i k rašk i ko tan j i še niso zasuti z drob i r jem. To lahko 
Sl ika 4. Primer gruščnatega kolobarja; posnetek smo naredili na Za planji 
D višini okrog 2500 m. Iz slike se lepo vidi, kako so okrog drobnejšega 
drobirja razporejeni večji kamninski kosi 
razumemo samo, če vemo, da se odv i ja ta akumulac i ja v ob l i k i izra-
z i t i h vršajev in da se voda po n j i h zelo prestavl ja. To najlepše kažejo 
števi lne p l i t ke struge, k i skoraj neopazno prehaja jo ena v drugo. 
V tem področ ju nasipanja je opaz i t i presenetl j ivo meandr i ranje te-
koče vode (pr im. si. 2 in 3). 
Zanimivo je, da vzporedno s tem nasipanjem v proučevanem 
svetu t ud i erozi ja n i izostala. O tem nam povedo največ po nekaj 
metrov globoka kor i ta , vrezana v hrbte med posameznimi k rašk im i 
kotan jami . Zelo globoka pa so pogosto ta ko r i ta t u d i ob pregibu 
planotastega sveta p ro t i n i ž j i m uravnavam i n p r i p rečkan ju razn ih 
s t ruk tu rn ih stopenj. Za tako erozivno moč se imajo po tok i gotovo 
zahva l i t i ve l i k im množinam grušča, k i ga posebno ob ve l i k i vod i 
prenašajo s seboj. Nobenega dvoma ni , da lahko tak razvo j v da l j š i 
dob i p r i p e l j e do nastanka g loboko v ž ivo skalo zarezanih dol in . 
Poleg l inearno tekoče vode pa ima p r i p res tav l j an j u i n so r t i ran ju 
ter p re t r anspo r t i r an j u g rad iva v tem svetu pomembno vlogo t u d i 
zmrzovan je i n ta jan je ta l , k i je v teh v i š inah zelo pogostno. O zna-
č i l n i h ob l i kah s t r u k t u r n i h ta l , k i p r i tem nastanejo, imamo iz A l p i n 
t ud i iz d r u g i h delov sveta že ve l i ko poroč i l . Posebno pogosto omenja jo 
Slika 5. Sistem gruščnatih kolobarjev 
raz iskova lc i raz l ične gruščnate ko lobar je i n pol igonske mreže ter 
na j raznovrstne jše t i pe so l i f l ukc i je . 
Og led teh ob l i k na p l ano t i Za p l an jo 1 je pokaza l , da so t u d i p r i 
nas nekatere od teh o b l i k zelo t i p i čne i n lepo izobl ikovane. Posebno 
l e p i so gruščnati kolobarji, k i so vsa j dveh raz l i čn i h vrs t . P r i n a j b o l j 
enostavnih v i d i m o na sredin i k o l o b a r j a poleg drobnega kašnatega 
g rad iva , k i zadržu je ve l i ko vode, t u d i posamezne debelejše skale; 
okrog tega pa dosledno p rev ladu je debelejši d rob i r . V e l i k o k r a t je na 
sred in i takega ko loba r j a le za pest drobnega grad iva , k i je pogosto 
neenakomerno k r t i nas to dv ign jen . V i d e t i je, da so za razpored i tev i n 
nastanek teh ob l i k odloč i lne že neznatne raz l i ke v sestavi ta l . Že 
1 Nekatere od teh ob l i k smo našl i t ud i drugod v sosedstvu Tr ig lava, 
tako npr. na Kredar ic i , p r i Staničevi koči ter tud i na mla jš ih morenskih 
nasipih p r i P lan ink i i n okrog Triglavskega ledenika. 
i r 163 
neko l i ko večja množ ina f inejšega d r o b i r j a je lahko zametek takega 
ko loba r ja . P r i zmrzovan ju se g rad i vo s f ine jšo s t ruk tu ro močneje 
dv igne in odr ine večje skale, p r i od ta j an ju pa se s tako nastale 
»kr t ine« skale t u d i vale na rob, ka r še pospešuje nastanek teh n a j b o l j 
enostavnih ob l ik . 
Genetsko ve l iko bo l j zap le ten i pa so na jb rž več j i k o l o b a r j i (si. 4). 
T i ima jo t u d i do 50 cm v premeru. P r i n j i h je urejenost skal že ve l i ko 
Slika 6. Tla so nagnjena proti zgornjemu robu slike; zato je lep gruščnat 
kolobar samo na sredini slike (A), medtem ko je drugi levo od njega, ki leži 
na najbolj nagnjenih tleh, že razpotegnjen v smeri nagnjenosti pobočja (B). 
Tu sta se izoblikovala tako dva pasova; v enem je bolj droban, v drugem pa 
debel drobir. S slike pa je vidna tudi značilna lega skal s plosko stranjo 
navzgor 
močnejša. V sredin i ko lobar ja , k j e r p rev ladu je b o l j drobno grad ivo, 
so večje skale že zelo redke; t u d i večje skale na robu tega ko loba r j a 
kaže jo prece j bol jšo urejenost. Ne samo, da leže z da l j šo osjo prečno 
na r a d i j ko lobar ja , ampak , ka r opaz imo posebno p r i b o l j p loščat ih 
skalah, leže s p losko s t ran jo v n a v p i č n i a l i p r a v malo poševni legi. 
Poleg posameznih g ruščna t ih ko loba r jev pa smo opazoval i v pro-
učevanem svetu t u d i p rave poligonske mreže, k j e r so po t r i j e , š t i r j e i n 
t u d i po več ko loba r jev eden poleg drugega (si. 5). 
Ke r je p r i nas tanku vseh teh ob l i k s t r u k t u r n i h ta l voda zelo 
pomemben fak to r , je r azum l j i vo , da so te ob l ike posebno pogostne na 
d r o b i r j u , k i vsebuje poleg debele jš ih k a m n i n s k i h kosov t u d i zelo 
ve l i ko drobnega grad iva , k i zadržu je še posebno ve l i ko vode. Iz i s t ih 
razlogov t u d i na jdemo te ob l i ke najpogosteje v b l i ž i n i snežišč, k j e r 
j e dotok vode skozi da l jšo dobo izdaten. P r i tem moramo močno 
podč r ta t i , da smo naš l i naj lepše ob l ike s t r u k t u r n i h ta l na t a k i h 
k r a j i h , k j e r je b i l a zarad i š tev i ln ih d r o b n i h k a m n i n s k i h delcev i n 
ve l i ke namočenost i vsa masa tako p last ična, da se je vda ja la pod 
nogami. 
Sl ika 7. Lepo izlizane skale pod BoDŠkim snegortt 
Glede na lokac i jo op isan ih ob l i k s t r u k t u r n i h t a l pa se m i zd i 
zelo važno še opozor i t i , da j i h na jdemo samo na r a v n i h površ inah , 
k j e r nak lon ta l ne preseže 3". P r i več jem s t rmcu se namreč t i k o l o b a r j i 
razpotegnejo in raz t rga jo ter p re ide jo v l inearne pasove, k i spada jo 
že k n o v i m ob l i kam s t r u k t u r n i h ta l , k tako imenovan i s o l i f l u k c i j i 
(s l ika 6). 
Če pre idemo tako brez večjega uvoda k sami soliflukciji, moramo 
omen i t i n a j p r e j zelo pogost t i p tega po java, k i p reds tav l ja dejansko 
p rehod iz ko loba r jev v samo so l i f l ukc i jo . P r i tem t i p u so ohran jene 
vse t iste znači lnost i , k i j i h opazimo v k o l o b a r j i h : poleg pasov z debe-
le jš im i kosi d r o b i r j a opazu jemo t u d i takšne z b o l j d r o b n i m i n pešče-
n i m grad ivom. V e č j i k a m n i n s k i kosi so v g rob ih p las teh ob rn jen i 
z da l j šo osjo v smeri nagnjenost i poboč i j i n s p losko s t ran jo navp i čno 
navzgor, k a r smo zasledi l i že p r i ko l oba r j i h . 
Tako so r t i ran im pasovom lahko sledimo po poboč j i h t u d i po več 
met rov daleč. Pogosto j i h p r e k i n j a j o i zpod drušča štr leče skale ž ivo-
skalne podlage, k i zmot i jo normalno nadal jevanje tega t ipa so l i f luk-
ci je, tako da k l j u b njegovi pogostnosti pr ide vel iko bo l j do izraza 
enostavna so l i f lukc i ja , k j e r opisana sortiranost gradiva še zdaleč n i 
tako popolna in k je r kažejo na polzenje ta l le dal jše skale, k i so 
obrnjene z dal jšo osjo v smeri pobočja. 
P r i tem opisu smo opozor i l i samo na nekatere na jbo l j značilne 
obl ike s t ruk tu rn ih tal, k i j i h najdemo nad cono rast ja na p lanot i Za 
p lanjo. P r i podrobnejšem raziskovanju, predvsem p r i razš i r i tv i teh 
proučevanj t ud i na n iž ja pobočja že p ro t i a lpsk im t ratam, bo število 
teh obl ik gotovo še naraslo, več pa bo mogoče povedat i tud i o n j ihov i 
genezi. 
Če se po tem opisu razmer na ravn i ku okrog Tr ig lava spet po-
vrnemo k vprašanju, kako razloži t i razl ike med pod i na severovzhodu 
in p lano tami na zahodu in jugozahodu, kamninske sestave apnenca 
n ikakor ne smemo zanemari t i . V ide t i je, da so apnenci na ravn i ku na 
zahodni st rani Tr ig lava, vsaj na nekater ih k ra j i h , dejansko nekol iko 
bo l j do lomi t iz i ran i . Toda s tem vprašanje razporedi tve grušča na 
raznih straneh Tr ig lava še n ikakor n i zadovol j ivo rešeno. To nam 
najbol je i lus t r i ra opis razmer okrog Bovškega snega; pod tem sne-
žiščem in pod stenami zahodno od njega smo našl i le p rav malo 
d rob i r j a (si. 7.) Več ga najdemo se vise, ze na sami p lanot i Za planjo, 
s katere odnese veter vel iko snega in k j e r sneg zaradi vel iko močnejše 
izpostavl jenosti sončnemu obsevanju tud i vel iko h i t re je skopni. 
Ta pr imer je še posebno zan imiv , ker seže Bovški sneg skoraj 
čisto do pod vrha ravn ika na Za p l a n j i ter je tako st ik med površ j i , 
k i so t ra jneje pod snegom, i n t is t imi , k i so vel iko d l je izpostavl jena 
mehaničnim procesom, še posebno oster. T u se še posebno lepo po-
kaže, kako je ista kamnina tam, k j e r se sneg t ra jne je zadržuje, že 
močno izlužena, tako j zraven, k j e r sneg hi t re je skopni, pa globoko 
preperela in pokr i ta z drob i r jem. 
Vse to nam je še bo l j jasno pokazalo, da so za te raz l ike v raz-
pored i tv i grušča okrog Tr ig lava odloči lnejši k l ima tsk i f ak to r j i , pred-
vsem trajnejše zadrževanje snega, k i šči t i živoskalna površ ja pred 
mehaničn im razpadanjem. Seveda b i naredi l i napako, če b i skušali 
raz lož i t i vse razl ike samo z recentnimi snežnimi razmerami. P r i tem 
je nu jno upoštevat i t ud i vsa druga obdobja po zadn j i ledeni dobi, ko 
je b i la ločnica večnega snega n iž ja od današnje. 
Ko smo pod temi v i d i k i ogledali razmere na r avn i ku okrog T r i -
glava, so se planote na njegovi zahodni st rani izkazale že od vsega 
začetka kot m a n j ugodne za ohrani tev snega. Ne samo, da so t i r avn i k i 
zaradi nagnjenosti p ro t i j ugu izpostavl jeni intenzivnejšemu sončnemu 
obsevanju, ampak je v idet i , da tud i za kopičenje več j ih množin snega 
tu niso na jbo l j ugodne razmere. Ravn ik je na široko odpr t p ro t i 
severu, zahodu i n jugu ter tako na široko izpostavl jen vetrovom, k i 
odnesejo vel iko snega v niže ležeče krn ice in druge zatišne kra je. 
Posebno vel iko snega se nabere najbrž v ve l i k i k r n i c i med Škrbino 
i n Šmarjetno glavo, ker se k l j u b intenzivnemu sončnemu vžarevanju 
in v isok im temperaturam, k i nastanejo tu p r i segrevanju žive skale, 
obdrž i še dolgo v polet je. Prav tako se vel iko snega akumul i ra tud i 
na severni st rani ravn ika , k i se že prevesi p ro t i T r ig lavsk i severni 
steni; tu se zadržuje t ra jno snežišče — Bovški sneg. 
Na sami p lanot i pa je sneg zaradi opisanih razmer na jbrž v vsej 
holocenski dobi vsaj do poznega polet ja povečini skopnel, tako da so 
b i la t la izpostavl jena razmeroma n i zk im temperaturam, k i v ladajo 
v teh viš inah, in pogostnemu ko lebanju temperature okrog ničle, kar 
je gotovo še posebno ugodno vp l i va lo na mehanično razpadanje živo-
skalne osnove. 
Precej drugačne pa so razmere na severovzhodnih Tr ig lavsk ih 
podih, k j e r je, kakor smo že rek l i , po površ ju vel iko man j grušča. 
Ravn ik je nagnjen, podobno kot svet okrog Bovškega snega, p ro t i 
severu i n zapr t p ro t i j ugu s T r ig lavom i n grebenom, k i se vleče od 
Tr ig lava na severovzhod čez Kredar ico i n Rež. Zaradi t a k i h razmer 
se sneg ve l iko počasneje ta l i , saj padajo sončni žark i t u k a j pod ve-
l i ko bo l j ostr im kotom. Na daljše zadrževanje snega na te j s t rani pa 
vp l i va jo t ud i nadpovprečne množine snega, k i se tu zbirajo. Ze do-
sedanja opazovanja na meteorološki postaj i K redar i c i kažejo, kako 
se zbira tu poleg norma ln ih padav in t ud i vel iko snega, k i ga nanesejo 
vzhodni i n jugovzhodni vet rov i s Kredar ice in Reži (1). Zelo pa pod-
čr tava jo tud i , kako sam v r h Tr ig lava z grebenom p ro t i Kredar ic i i n 
Reži zadržuje sneg, k i ga pr inašajo severni i n severovzhodni vetrovi , 
ter kako se le-ta p laz i v p r a v i h s lapovih iz sten ter se nabira v glo-
bok ih kontah severnih oziroma severovzhodnih T r ig lavsk ih podov. 
Medtem ko danes ta sneg, k l j u b vsem opisanim ugodnim razme-
ram, povečin i skopni i n se zadržuje t ra jneje le v na jg lob l j i h ko tan jah 
i n ko t l i č i h pod severnimi i n severovzhodnimi oziroma severozahod-
n i m i stenami, pa se je zadrževal še pred sto le t i ve l iko bo l j t ra jno 
ter skoraj sklenjeno p r e k r i v a l vse pode. Pojav i le so se celo domneve, 
da je T r ig lavsk i ledenik še v zgodovinski dobi p rek r i va l vse široke 
pode pod Kredar ico, Rež jo in Begunjsk im v rhom (2, 35 i n 36). Četud i 
b i b i la ta domneva nekol iko pret i rana, nam številne sl ike iz zadnjega 
stolet ja, k i j i h je sistematično zbra l Drago Meze, dobro i lus t r i ra jo , 
kako obsežna površ ja so b i la še pred nekaj desetlet j i pod snegom (2). 
Poleg Pernhartove panorame s Tr ig lava, k i je b i la narisana okrog 
leta 1860, nam to imeni tno i lus t r i ra t ud i s l ika Ladis lava Benescha, k i 
je b i la izdelana nekako v le t ih 1875—1880 ter p r i kazu je poleg T r i -
g lava in lednika tud i vel ik del severnih T r ig lavsk ih podov. Čeprav je 
nastala v sredini polet ja, kot kažejo kopna površ ja spredaj, so pod i 
še na debelo p rek r i t i s snegom; iz snega gleda samo bo l j strmo ska-
lovje, k j e r se sneg n i mogel obdržati . 
Nobenega dvoma ni , da je ves ta sneg, k i se je v tako obsežnih 
množinah zadrževal na severnih T r ig lavsk ih pod ih v zadn j ih sto-
le t j ih , obvaroval živoskalno podlago pred in tenz ivnejš im mehaničnim 
razpadan jem i n morda i z l už i l še ves t is t i d rob i r , k i je nasta l na n je j 
v top le j š ih obdob j i h holocena, k o j e b i lo na p o d i h ve l i ko m a n j snega 
i n k o so b i l i i zpos tav l jen i zato ve l i ko močnejšemu mehan ičnemu 
p reob l i kovan ju . 
D e t a j l n a vprašan ja , k i se o d p i r a j o s tem v zvezi, pa moramo 
p repus t i t i seveda bodočim, še ve l i ko podrobne jš im raz iskavam, k i 
bodo še i zpo ln i l a vse te metode i n nam dala še dost i b o l j jasno s l iko 
o v log i snega p r i p r e o b l i k o v a n j u naš ih v i sok ih r a v n i k o v v holocenski 
dobi . V i d e t i je, da je to dobra osnova za začetek sistematičnega raz-
iskovan ja š tev i l n ih ob l i k i n p rob lemov našega visokogorskega sveta 
sploh. 
P rav drobno delo pa zahtevajo t u d i na j raznovrs tne jše ob l ike 
s t r u k t u r n i h ta l , na katere smo v te j š t u d i j i samo opozor i l i . P r i tem bo 
zelo hvaležno, raz iska t i ne samo t ip i čne , a m p a k t u d i vse prehodne 
ob l i ke t u d i v n i ž j i h nadmorsk ih legah, že ob p rehodu v svet gorsk ih 
t ra t , k j e r nastanejo ob k o m b i n a c i j i z ras t jem še posebno raznovrstne 
ob l ike . Seveda se ne smemo p r i tem delu ome j i t i samo na opis teh 
ob l i k , ampak j i h moramo zre t i ko t rezu l ta t procesov, k i so j i h ustva-
r i l i i n k i tako p reob l i ku je jo naš v isokogorsk i svet. 
Ledeniški nasipi okrog Triglava 
V r h Tr ig lava se zelo s t rmo dv iga iznad naših n a j v i š j i h r avn i kov , 
k i so se oh ran i l i okrog njega v v i š i nah 2300—2500 m. T a k se nam kaže 
T r i g l a v s Stenar ja i n Sovatne. Isto s l iko pa dobimo t u d i ob pogledu 
na v r h T r i g l a v a s podov samih; t u n a j opozor imo samo na poglede 
od vzhoda, iz okol ice Staničeve koče i n pa t u d i od zahoda, s š i roke 
p lanote Za P lan jo (si. 8). P rav tako st rmo pa se spust i T r i g l a v t u d i 
p r o t i j ugu , posebno p r o t i l e p i š i rok i k r n i c i nad P lan i ko i n t u d i 
sosednji, vzhodno od nje, med M a l i m T r i g l a v o m i n Kredar ico . 
K o tako ogledujemo v r h T r i g l a v a iz vseh st rani , dob imo vt is, ko t 
da so se obrobne p lanote naravnost zajedle v sam v rh . To predstavo 
še povečuje dejstvo, da je g l avn i greben T r ig lava , k i se tako navp i čno 
dv iga i znad p lanot , razmeroma ozek in da postanejo stene spoda j 
t i k nad r a v n i k i še posebno strme. 
O b t a k i h o rogra fsk ih razmerah i n v iš inah, v katere sega ta naš 
n a j v i š j i v rh , je b i lo že od vsega začetka p r i čakova t i , da bomo naš l i 
pod n j i m na k o n t a k t u z r a v n i k o m ve l i ke množine na j raznovrs tne jšega 
d rob i r j a . 
Ce pre idemo na sam opis tega grad iva , moramo dobro opozor i t i 
na ve l i ka mel išča, k i obda ja jo vso zahodno i n jugozahodno s t ran v rha 
T r i g l ava (si. 9). S t i k med s t r m i m i stenami samega v rha i n p lano to 
Za p lan jo , k i je v vsej soseščini T r i g l a v a na jv i š ja , je dobesedno zasut 
z d rob i r j em. Mel išča so poveč in i zelo s t rma, le na vznož ju smo opa-
z i l i , k a k o postanejo na n e k a j k r a j i h položnejša. 
Melišča na vseh d rug ih straneh Tr ig lava so vel iko manjša: brez 
n j i h je vsa vzhodna oziroma severovzhodna stran glavnega vrha, k je r 
se zadržuje ledenik. Zelo maloštevi lna in med seboj ločena pa so tud i 
pod pobočj i , obrn jen imi p ro t i jugu. T u zbuja posebno pozornost 
ve l ika k rn ica nad domom Plan ika, k j e r b i b i lo zaradi močno p re t r t i h 
i n v isok ih sten p r i čakova t i še posebno vel iko d rob i r ja . Zelo malo 
d rob i r j a pa je tud i v sosednji k r n i c i p ro t i vzhodu, k je r so znatnejša 
Sl ika 8. Triglav z Bovškim snegom; pogled od severovzhodne strani 
melišča samo pod tektonsko močno p re t r t im i stenami Malega T r i -
glava. K o se povprašamo po vzrok ih , k i so p r i pe l j a l i do takšne 
razporedi tve melišč okrog Tr ig lava, se moramo na jp re j ustav i t i ob 
severovzhodni strani Tr ig lava, k j e r se zadržuje ledenik i n k j e r me-
lišč sploh ni. Takega stanja, kot ga v id imo tuka j , skoraj ne moremo 
razlagat i drugače, kot da je ledenik odnašal izpod stene drobi r , k i 
se je naletel nanj. Za takšno tolmačenje b i govori lo predvsem to, da 
je v ledu Tr ig lavskega ledenika izredno ve l iko d rob i r ja , posebno na 
njegovem spodnjem koncu, in tud i ve l i k i morenski nasip i pod Glavo, 
do koder je, kot domnevamo, segel ledenik ob svojem visokem stanju 
v zadn j ih stolet j ih. Računat i smemo, da je ves t is t i d rob i r , k i ga opa-
zujemo na zahodni st rani T r ig lava v tako mogočnih meliščih, odložen 
p rav v teh morenskih nas ip ih in morenskem grad ivu v smeri p ro t i 
ledeniku, oziroma da je v ledu ledenika samega (glej kar to 1: Mo-
renski nasipi , ledenik in pomembnejša snežišča na Tr ig lavu) . 
l e ugotovitve so v idet i zelo pomembne. T u d i za tolmačenje raz-
mer na j užn i in jugovzhodni s t rani Tr ig lava. Omen i l i smo že, kako 
presenetl j ivo malo je d rob i r j a v k r n i c i med Kredar ico i n M a l i m T r i -
g lavom in še posebno v sosednji nad domom Planika. T u d i t i dve 
k r n i c i obdaja jo ve l i k i nasipi , podobni t is t im ob Tr ig lavskem ledeniku. 
Raz l ika z razmerami na ledeniku je le ta, da danes v n j i h n i več 
ledu, ampak j i h zapoln ju je jo le t ra jna i n zelo ve l ika snežišča. 
Če pr idemo na osnovi vseh teh geomorfoloških dejstev k vpra-
šanju starosti melišč i n morenskih nasipov okrog našega najviš jega 
o r jaka Tr ig lava, se m i zd i posebno važno podčr ta t i , da so vel ika 
melišča, k i j i h opazujemo na zahodni strani Tr ig lava, nedvomno holo-
Sl ika 9. Pogled na obsežna melišča na zahodni in jugozahodni strani Triglava 
censke starosti. Nobenega dvoma ni, da so vel ike mase ledu, k i so 
v zadn j i ledeni dobi p rekr iva le vse široke planote okrog Tr ig lava in 
se spuščale v doline, sprot i odstrani le ves drob i r , k i se je nadrobi l 
nanje z v i š j i h grebenov. Domnevat i smemo celo, da je bi lo odnašanje 
d rob i r j a še izdatnejše kot p r i recentnem ledeniku, saj je bi lo premi-
kan je ledu brez dvoma ve l iko hitrejše. 
Z do loč i tv i jo starosti melišč na zahodni st rani T r ig lava pa je 
dana t ud i že groba cenitev starosti samih morenskih nasipov v k rn i -
cah na j užn i strani T r ig lava i n pod T r ig lavsk im ledenikom, saj so 
raziskave pokazale, da moramo gledat i v morenskih nasip ih pre-
t ranspor t i ran istodoben holocenski drobir . Ker je v imenovanih k rn i -
cah tako malo d rob i r j a odloženega v meliščih, pa smemo postavi t i 
celo domnevo, da so bi le k rn ice izpraznjene pred nedavnim i n da so 
nasipe odlož i l i ledenik i , k i so usahni l i v razdobju, k i je bl iže seda-
njost i ko t pa zadn j i ledeni dobi. Te ugotovitve govore tore j za to, da 
bo morda vzpore jat i te nasipe s porast i ledenikov že v zgodovinski 
dobi, o ka te r ih imamo iz A l p i n t ud i s samega Tr iglavskega ledenika 
to l iko zanesl j iv ih poroč i l (3). 
Ko ob te j grobi k l as i f i kac i j i starosti morenskih nasipov okrog 
Tr ig lava prehajamo k podrobnemu opisu moren i n še k d rug im po-
izkusom, k i b i nam omogoči l i še preciznejšo določitev starosti posa-
meznim stadi jem in ustrezajočim morenam, je morda prav, da se 
na jp re j ustavimo p r i Tr ig lavskem ledeniku, k i se je ohran i l vse do 
danes in so dobro ohranjeni t ud i sledovi na jm la jš ih sunkov, torej iz 
dobe, ko je iz k rn i c na j užn i st rani Tr ig lava in iz območja Bovškega 
snega led že izgini l . 
Morenske nasipe med Glavo ter Tr ig lavsko steno med Komačevo 
grapo in Slovenskim stebrom je opisal že I van Gams. Ugotav l ja 
nekako š t i r i nasipe in j i h označuje z ve l i k im i č rkami : A , B, C in D. 
Posebno vel ik je p r i tem opisu nasip A , k i je 10—15 m dolg in po-
vprečno 4—5 m visok, medtem ko je nasip B širok in neizrazit . Spet 
lepše pa je po tem opisu ohranjen nasip C, k i je ož j i i n da l jš i ter 
ga je mogoče zasledovati vse do prehoda v robne morene na vzhodu; 
nasip D pa predstavl ja le dve grb in i , sestavljeni delno iz žive skale 
in morenskega mater ia la (2, 32 in 34). 
0 starosti teh nasipov je b i la doslej izrečena samo domneva, da 
so nastal i p r i um ikan ju ledenika s položajev ob največjem obsegu, k i 
b i ga dosegel podobno kot d rug i ledenik i v območju osrednj ih A l p , 
okrog leta 1856 (2, 34). 
Ko smo se ponovno lo t i l i teh vprašanj , smo se posebno zaustav-
l j a l i ob vegetaci j i na teh nasipih. Začetni poskusi z makrof lo ro niso 
da l i zaželenih rezultatov. Zaradi slabih razmer za razvoj l išajev na 
apnencu pa si tud i z n j i m i nismo mogl i dosti pomagati , čeprav je 
izdelana za to zvrst rast ja že posebna metoda, k i je dala na kr is ta-
l i nsk ih kamninah v osrednj ih A lpah , k j e r so pogoj i za to zvrst rast ja 
vel iko bol jš i , zelo dobre rezultate (4; 5; 6). 
P r i nada l jn jem raz iskovanju smo se posebno zaustavi l i p r i 
modro zelenih algah Chroococcus l i thophi lus Erceg, k i z zelo neenako 
intenzivnost jo poraščajo drob i r razl ično star ih morenskih nasipov. Po 
te j poraščenosti skalovja smo lahko loč i l i nekako t r i skupine moren-
sk ih nasipov. P r i najstarejš ih morenah so skale že skoraj v celoti 
p rek r i te z algami. D rob i r je zato temno siv, na jbo l j pogosto pa že 
p rav črn. P r i d rug ih nasipih je na morenskem d r o b i r j u teh alg že 
vel iko man j in t ud i ne p rek r i va jo več tako v celoti posameznih mo-
renskih skal. Te so zaradi tega na pogled svetlo sive. V t re t j i skup in i 
nasipov pa teh alg sploh n i opazi t i ; barvo daje d r o b i r j u v tem pr i -
meru samo kamnina. 
Na zanimive raz l ike med p rv ima dvema skupinama pa nas je 
opozori l t ud i Jože Lazar,1 k i smo m u da l i v raziskavo drobi r iz vseh 
t reh skupin. Na d r o b i r j u iz p rve skupine, k i je najmočneje poraščen 
z modro zelenimi algami, je opazi l eno-, dvo- in tr icel ične oblike, p r i 
čemer seveda prev laduje jo enocelične, medtem ko je št i r ice l ičn ih 
na jmanj . Na d rob i r j u iz druge skupine, k i je samo delno poraščen 
1 Za raziskavo a lg se pro f . Jožetu L a z a r j u na tem mestu najlepše za-
hva l j u jem. 
z algami, pa št ir icel ične obl ike popolnoma manjka jo , obstajajo samo 
enocelične in dvocelične tvorbe, tako da tud i razl ična stopnja geneze 
alg podčrtava razl ično starost enih in drugih. Na d r o b i r j u iz t re t je 
skupine pa tud i p r i še tako podrobnem ogledu alg n i b i lo na j t i . 
U m l j i v o je, da smo p r i raz iskovanju ledeniškega gradiva na te-
renu poleg vsega tega upošteval i tud i preperelost in še druge mo-
Sl ika 10. Pogled izpod Doma na Kredarici na spodnji konec Triglavskega 
ledenika m čez lepe morenske nasipe (1) ter živoskalno polico (2) pod njimi 
proti Vratom 
mente. na katere pa bomo sprot i opozar ja l i p r i samem opisu mo-
renskih nasipov. 
Preden preidemo k opisu morenskih nasipov, na j opozorimo še 
na znači lno izobl ikovanost ta l nad Tr ig lavsko steno, med Glavo in 
nasprot i stoječim vrhom s koto 2368 m. Raziskave tega terena so 
pokazale, da se svet v te j suhi dol in i , če jo smemo tako imenovat i , 
od sredine p ro t i obema vzpet inama prevesi tako, da je na sredini 
doline t i k nad Tr ig lavsko steno živoskalna osnova nekol iko dv ig-
njena (si. 10). Zaradi take izobl ikovanost i ta l je segal ledenik ob 
v išku poledenitve, k i jo še zajema naša študi ja, pod Glavo čisto do 
Tr ig lavske stene, skoraj čisto do stene pa je segel t ud i na nasprotni 
strani doline, pod že omenjeno vzpet ino s koto 2368 m, medtem ko je 
b i l ledenik na sredi doline, k j e r je svet nekol iko izbočen, od stene 
na jbo l j oddal jen. 
Pr i ogledu sveta med lepo izobl ikovano moreno (A) in Tr ig lavsko 
steno se je pokazalo, da je tu živoskalna osnova že izredno dolgo 
izpostavl jena podnebnim silam. Poleg intenzivne izluženosti živo-
skalne podlage govori za to t ud i močna poraščenost tal. Zaradi takega 
videza se vs i l ju je celo domneva, da vse od zadnje ledene dobe lede-
n i k i niso več segli t u čez. 
O tem pa smo se še bo l j p repr iča l i ob ogledu moren samih (pr im. 
kar to 1). Najstarejše morensko gradivo v proučevanem svetu smo 
našli pod Glavo. Poleg ledeniškega drob i r ja , k i smo mu lahko sledi l i 
vse do Črne stene, so se ohrani le t u tud i nekako t r i morenske kope, 
k i kažejo na rahlo kolebanje čela ledenika na tem k ra ju . Ustrezajoč 
mogočen nasip pa smo našli tud i na desni strani čelne kotanje pod 
vzpetino s koto 2368 m: od tu pa smo mu lahko sledi l i t ud i ob vsem 
takratnem ledeniškem robu pro t i J JV. Zaradi vel ike višine tega na-
sipa domnevamo, da se je ledenik ob n jem zelo dolgo zadrževal. V 
zvezi z grad ivom v njem pa moramo tud i opozori t i , da ima od vsega 
mater ia la na Tr ig lavsk ih pod ih na jbo l j t ip ično morensko st rukturo. 
V njeni je poleg debelejših skal t ud i zelo vel iko drobnega in celo 
i lovnatega gradiva. Zaradi takšne sestave postane to gradivo ob pre-
moč i tv i tako plastično, da se vdaja pod nogami. Skale na teh morenah 
so že docela porastle z modro zelenimi algami, kar j i m daje značilno 
temno sivo, morda celo nekol iko modrikasto in pogosto skoraj črno 
barvo. Zaradi tega rast ja lahko ločimo te nasipe od ostalih že po 
barvi. Označ i l i j i h bomo z r imsko I (glej ka r to 1). 
Po odlož i tv i teh nasipov se je ledenik za da l jš i čas umakniL, nato 
pa ponovno sunkovi to napredoval ( I I ) in na čelu celo p rek r i l nasipe 
iz starejše faze (I). Zato so se ohran i l i sledovi starejše faze (I) samo 
na straneh, tako pod Glavo, kot t ud i na skra jn i desni strani čelne 
kotanje. 
P r i ogledu nasipov tega ponovnega povečanja Tr iglavskega le-
denika ( I I ) je zbud i l pozornost ogromen nasip na čelu morenske 
kotanje, kamor je p rodr l ledenik v tej faz i na jd l je in p r i tem docela 
p rek r i l nasipe starejše faze (I). Nasip je okrog 14 m dolg in do 5 m 
visok. Nan j opozar ja jo že dosedanji raziskovalci ter ga označujejo 
z vel iko črko A (2, 32 in 34). 
Razlago za nastanek te vel ike morene (A) smo dobi l i šele, ko smo 
si ogledali razmere na sk ra jn i desni strani čelne kotanje onstran 
ledeniških v ra t pod koto 2368 m. T u d i tu je ustrezajoč nasip zelo 
izrazi t i n se naslanja na starejšo moreno (I). Po n je j seže čisto do 
pod vrha in jo po v iš in i celo presega. Če b i tu ledenik napredoval še 
za. kak meter, b i docela p rek r i l starejšo moreno in b i namesto dveh 
imel i samo en ve l ikansk i nasip, tore j podobne razmere, kot j i h opa-
zujemo ob ve l i k i čelni moreni A . 
Prav zaradi naslonitve ledenika v tej d rug i faz i ( I I ) na starejše 
morene (I) so v idet i nas ip i tega sunka tako ve l i k i i n dajejo neupra-
vičeno videz vel iko večjega zastoja. 
Pr i proučevanju zveze med morenami obeh faz nismo imel i težav, 
ker je poraščenost enih in d rug ih zelo razl ična. Medtem ko so morene 
starejše faze (I) ze v celoti poraščene z modro zelenimi algami, j i h je 
na d r o b i r j u mla jš ih moren ( I I ) vel iko man j ; tu so skale samo na 
enem a l i drugem koncu poraščene z n j i m i in zato vel iko svetlejše. 
Ponoven umik in zastoj ledenika nam kaže spet naslednja nizka 
in zelo široka morena, že v samem dnu čelne kotanje (B). Ta nasip 
je posebno lepo ohranjen na čelu nekdanjega ledenika, opazujemo pa 
ga t ud i na desni strani ob p r i hodu v robne morene, pod že večkrat 
omenjeno vzpet ino s koto 2368 m. Po poraščenosti z algami se ne 
raz l i ku je od p ravkar opisanega nasipa (A), zato domnevamo, da med 
n j ima n i vel ike časovne razl ike i n ga tud i uvrščamo k I I . fazi. 
Bo l j pa smo se p r i našem proučevanju us tav l ja l i še p r i morenah 
na sk ra jn i lev i strani čelne kotanje pod Glavo, k i se naslanjajo na 
že omenjeni na jveč j i nasip (A). Tu gre za nekako t r i nizke močno 
deformirane nasipe (E); sestavlja j i h povsem neporaščen drobi r , le 
z redk im i poraščenimi skalami. Skora j si ne moremo mis l i t i , da b i ne 
b i l i t i nasip i mla jš i od p ravka r opisanih moren ( I i n I I ) . Vprašanje 
je samo, a l i predstavl ja jo neko samostojno fazo, a l i pa j i h bo vzpo-
re ja t i z m la jš im i morenami ( I I I ) , k i kažejo nadal jn je umikan je lede-
n ika ter so še povsem brez rast ja. Po tej razlagi b i izv i ra le poraščene 
skale iz starejših moren. Prav majhna pa je tud i možnost, da imamo 
tu dejansko opravka s starejš imi morenami ( I I ) nasipov A in B in da 
j i h je ledenik kasneje, ko je spet lezel tod čez, samo preobl ikoval . P r i 
tem b i nasul čez te nasipe predvsem tenko plast d rob i r ja . V tem 
p r imeru seveda ne moremo računat i tu z večjo debelino ledu. 
Ker v teh nasip ih (E) tako absolutno prev laduje drobi r , na kate-
rem n i nobene vegetacije, domnevamo, da bi se moglo to zgodit i samo 
v dobi, ko je Tr ig lavsk i ledenik zadnj ič močno porastel i n segel tod 
čez morda samo s tan jš im odcepkom ( I I I ) . 
Bo l j nesporno pa spada k tej t r e t j i fazi ( I I I ) n izka, toda zelo 
izrazi ta morena, k i j i lahko sledimo vzdolž vse čelne kotanje (C). 
Sestavlja jo povečini robat drob i r z majhno množino p rav drobnih 
delcev. T u d i je znači lno za ta nasip, da je drob i r na n jem čisto svež 
ter da na n jem n i opazi t i alg in druge podobne vegetacije. 
Podobno sestavo gradiva pa opazujemo tud i v naslednj ih dveh 
nasip ih (D), k i kažeta na ponovno krčenje obsega Triglavskega lede-
nika. Omenja j u že I van Gams s pr ipombo, da j u sestavlja živa skala 
in morenski drobi r (2). T u d i na teh dveh nas ip ih so skale popolnoma 
neporaščene. 
Iz opisa vseh teh morenskih nasipov se torej jasno pokaže, da 
predstav l ja p rva faza (I) na jveč j i obseg Tr iglavskega ledenika. V te j 
faz i je b i la pod ledom vsaj obdobno najbrž t ud i Glava in vsa dol ina 
vzhodno od Glave p ro t i h rb tu , k i se vleče od vzpet ine s koto 2368 m 
p ro t i Kredar ic i . Neposredno pod vrhom Kredar ice pa je segel v te j 
dobi led tud i p ro t i Ko t lu , na kar kaže močno poraščena morena, k i 
doseže v r h tega hrb ta nekako na sredini med koto 2368 m in Kre-
darico. 
Po odloži tv i teh moren se je ledenik za dal jšo dobo umakn i l , ko t 
kaže ve l ika raz l ika v poraščenosti teh nasipov in moren, k i j i h je 
odloži l ledenik ob kasnejšem sunkovi tem porastu ( I I ) . T u d i ta sun-
k o v i t i porast ledenikov je povzroči lo močno znižanje ločnice večnega 
snega. Na vsej vzhodni i n severovzhodni st rani T r ig lava in pod 
Kredar ico so se zbrale v te j dobi vel ike množine snega in ledu, k i je 
začel pod težo svoje lastne mase polzet i p ro t i nasipom starejše faze 
(I). V čelni ko tan j i je dosegel led v rh teh nasipov in j i h p rek r i l s svežo 
moreno. Prav zaradi tega so v idet i t i nasipi (A) še posebno vel i-
kanski . 
Po te j faz i se je debelina ledu na ledeniku spet zmanjšala; neka j 
časa se je še zadrževal pod nasipi , nato pa se je ponovno umakn i l . 
V dobi tega krčen ja so se pokazale izpod enotnega jezika med 
Glavo i n hrbtom, k i se vleče od vzpetine s koto 2368 m p ro t i Kredar ic i , 
nove grbine. Te so razdel i le enoten ledeniški jez ik na dva dela: na 
večjega, zahodno od n j i h p ro t i G lav i , i n slabotnejšega, vzhodno od 
n j i h pod hrbtom, k i se vleče od vzpetine s koto 2368 m p ro t i Kre-
dar ic i . 
T u d i naslednj i sunkov i t i porast ledenika I I I n i spremeni l te slike. 
Jezika sta, kot kažejo morenski nasipi, ostala ločena. Tu na j še ome-
nimo, da je pr iš lo t ud i do tega porasta ledenika zaradi globokega 
znižanja ločnice večnega snega. Pod ostenjem Tr ig lava in Kredar ice 
so se zbrale vel ike množine snega in ledu, k i so segle vse do vrha 
hrbta, k i se vleče izpod Kredar ice p ro t i ko t i 2368 m. O tem je največ 
povedala ugotovitev, da je drob i r te faze ob h rb tu pod Kredar ico 
p r e k r i l celo najstarejše morene (I). Vzroke, da p r i takem kopičen ju 
snega n i pr iš lo še do večjega porasta ledenikov, bo na jbrž iskat i v 
k ra tko t ra jnos t i tako ugodnih razmer. 
P r i poskusu, da b i precizneje določi l i starost posameznim fazam, 
smo pregledal i bogat s l ikovn i mater ia l , k i ga je zbra l o Tr ig lavskem 
ledeniku Drago Meze (2), obenem pa smo posegli t ud i po topografsk ih 
kar tah, k i doslej še niso bi le obdelane. V teh s l ikah in ka r tah smo 
želeli dob i t i oporo za nada l jn je sklepanje, vendar se nam je to samo 
delno posrečilo. Za starejše obdobje smo si največ pomagal i s Pern-
hartovo panoramo s Tr ig lava, k i nam posebno realist ično p r ikazu je 
spodnj i i n vzhodni del ledenika. Sl ika je b i la izdelana okrog leta 1860 
ter nam kaže tako še ve l ik obseg ledenika po v išku, k i ga je dosegel, 
kot to sklepamo po analogi j i z ostal imi A l p a m i , okrog leta 1856. Na 
te j s l i k i v id imo, da je segel led vse do ve l i k i h morenskih nasipov pod 
Glavo i n se še prevesi l p ro t i vzpet in i s koto 2368 m, k i koma j gleda 
izpod ledu; prevesi l pa se je tud i p ro t i G lav i , k i je na s l ik i n i v idet i . 
Možno je, da se skr iva pod debelim ledom z razpokami v nabrek l in i 
na sredini ledenika. Dobro pa je p r i kazan na te j s l i k i t ud i t is t i del 
planote nad Tr ig lavsko severno steno, k i v vseh teh h is tor ičn ih fazah 
ni pr išel pod led. Tako se obseg ledenika na tej s l ik i dobro ujema 
z morenami največjega obsega ledenika na Tr ig lavsk ih podih. 
Ker pa so morenski nasipi najstarejše (I) in naslednje predzadnje 
poledenitvene faze ( I I ) tako b l izu skupaj, ostaja za nas še vedno 
odprto vprašanje, katere od n j i h bo povezovati s sunkom okrog 
leta 1856. Ko smo hotel i odgovorit i na to vprašanje, smo moral i poseči 
tud i po rezul tat ih iz drug ih delov A l p in tako po pot i analogije p re i t i 
na zastavljeno vprašanje. 
Vemo, da so morene, k i so j i h odloži l i ledeniki v A l p a h ob v išku 
poledenitvenega sunka okrog leta 1850 od vseh histor ičnih nasipov 
najbol j mogočni; na splošno so t i nasipi zelo visoki, razmeroma ozki 
in strmi. Za takšno višino se morajo zahval i t i predvsem ve l i k im mno-
žinam gradiva, k i ga je ledenik v tej faz i pretransport i ra l s starejših 
moren, preko kater ih je drsel. Na števi ln ih k ra j i h pa se je tud i po-
kazalo, kako so se t i nasipi naslonil i na starejše morene. Zanje je tud i 
značilno, da so, v nasprot ju z okolico, slabo poraščeni, p rav tako 
slabo pa je poraščena tud i vsa čelna kotanja, k i jo je ledenik izpol-
njeval. Posebej opozarjamo, da od teh nasipov prot i obstoječim lede-
n ikom ni več večj ih morenskih nasipov (3; 6). 
Če pregledamo pod temi v i d i k i morene v čelni ko tan j i Tr ig lav-
skega ledenika, v idimo, da se z n j im i na jbo l j ujemajo nasipi drugega 
močnega porasta ledenikov ( I I A in B). To so največj i nasipi v vsej 
čelni ko tan j i ; p rekr iva jo starejše morene in od n j i h v smeri p ro t i 
današnjemu ledeniku opazujemo samo še nižje nasipe. Značilna pa 
je za te nasipe tud i skromna poraščenost, zaradi česar so zelo svetli, 
podobno kot stene pod Kredarico in na zgornjem robu Triglavskega 
ledenika. Tako tud i ta moment govori za to, da bo vzporejat i te 
nasipe z zadnj im ve l i k im obsegom ledenika pred dobr imi sto leti. 
Teže pa je uvrs t i t i nizke, povsem neporaščene nasipe C in D 
( I I I ) , kot tud i najstarejše morene prve faze (I), k i so že tako pora-
ščene z modro zelenimi algami, da je drobir že temno siv, skoraj črn. 
P r i reševanju problema starosti na jmla jš ih treh moren na no-
t ran j i strani čelne kotanje se m i zdi posebno pomembno dejstvo, da 
na n j i h n i opazi t i prav nobenih modro zelenih alg, k i so na nasipih 
iz razdobja okrog leta 1850 vendarle že kar lepo razvite. To nam 
omogoča domnevo, da je računati med odloži tv i jo enih in drugih 
nasipov z daljšo dobo. Zato se zdi, da teh nasipov ne bo vzporejat i 
z nasipi iz let 1870—1880 in 1890, k i so b i l i ugotovl jeni v nekaterih 
del ih A l p (6), ampak da so še mlajši . Zelo se nagibamo k misl i , da je 
nastal glavni nasip C okrog leta 1920, ko so po močno zasneženih 
z imah 1915/16 in 1916/17 ledeniki v A l p a h porasli, vendar do močnej-
šega povečanja ledenikov zaradi k ra tkot ra jnost i tako ugodnih razmer 
n i pr iš lo (pr im. l i t . 7). Ostala dva nasipa pa b i nastala p r i nadal jn jem 
umikan ju ledenika; oba sta bo l j rel iefno pogojena, saj gleda izpod 
ledeniškega drob i r ja povsod že živa skala. 
Za to bi poleg števi ln ih sl ik iz razdobja med obema vojnama, k i 
kažejo vel iko debelino ledu, govori le tud i t rd i tve Pavla Kunaver ja , 
da je segel Jed v p r v i h le t ih po p r v i svetovni vo jn i vse do ve l i k ih 
moren. Za takšno stanje govor i t ud i i ta l i janska or ig ina lka 1 : 25.000 
iz leta 1932, na ka ter i je ledenik še posebno natančno izrisan. Precej 
manjš i pa je jez ik p ro t i tem nasipom na jugoslovanski o r ig ina lk i 
1 : 25.000, k i je b i la i zkar t i rana leta 1937. 
Sl ika 12. Pogled izpod planinskega doma na Kredarici v veliko krnico med 
Kredarico in Malim Triglavom. Na robu krnice je lepo viden dolg morenski 
nasip (M) 
Ob ugotovi tv i , kako počasi se pravzaprav razv i ja jo alge na mo-
renskem drob i r j u , pa lahko s sigurnostjo t rd imo, da moramo računat i 
z ve l i k im časovnim presledkom tud i med odlož i tv i jo najstarejš ih 
moren (I) i n nasipi, za katere domnevamo, da so nastal i okrog 1. 1856 
( I I ) . Po vsej ver jetnost i i zv i ra jo najstarejš i nasip i (I) iz 18. a l i celo 
17. stoletja. 
Popolnoma neproučen pa je ostal doslej ves ledeniški mater ia l na 
zahodni st rani ledenika nad Črno steno. Z i zpopo ln i t v i jo metode alg 
pa bo treba uv rs t i t i t ud i doslej samo omenjene morenske nasipe. 
Po opisu morenskih nasipov med Glavo i n koto 2368 m p ro t i 
T r ig lavsk i severni steni nas zanimajo še morene v k r n i c i pod Kreda-
rico, na vzhodni strani Malega Tr ig lava in p r i domu Planika. 
12 Geografsk i zbo rn i k 177 
K r n i c o pod T r i g l a v s k i m domom na K r e d a r i c i obda ja ve l i k nasip, 
k i kaže, da je segel led še čez ž ivoska ln i rob k rn i ce (si. 12). Lepo se 
v id i , da je morena na tistih k r a j i h , k j e r je v ž ivoska lnem robu zajeda, 
nekako odr in jen , ka r kaže, da je segel tod ledenik d l je . N a ta g l avn i 
nasip pa se p r i k l j u č u j e na obeh straneh kote 2322 m še en nasip, k i 
kaže še neko l i ko več j i obseg ledenika. Posebno med ko tama 2322 m in 
2327 m seže ta nasip g loboko navzdo l po poboč j ih . Poleg teh g l avn ih 
morensk ih nasipov pa opazu jemo že globoko v k o t a n j i še en nasip, 
k i pa je p r a v neznaten. 
Oba g lavna nasipa sta zelo ve l ika . Posebno na zahodni s t ran i , 
to re j pod grebenom Malega T r i g l a v a se množ ina mater ia la v n j i h 
zelo poveča, k a r bo nedvomno raz laga t i z močno k r u š l j i v o s t j o teh sten. 
Podoben venec morensk ih nasipov pa obdaja t u d i k rn i co nad 
domom P lan iko , le da leže t u morensk i nas ip i za okrog 50 m v iš je 
(si. 11). D o m P lan i ka s to j i na mogočni s redn j i moren i , k i doseže na 
na j v i š j em k r a j u v iš ino 2391 m. Za rad i izredne v iš ine je možno, da j e 
ta nasip starejš i od moren, k i se navezuje jo n a n j z obeh strani . O d 
zahoda se m u p r i d r u ž i zelo lepa, 4—6 m visoka čelna morena. L e p 
nasip pa spreml ja to srednjo moreno t u d i na vzhodn i s t ran i i n p re ide 
k m a l u v čeln i nasip. N a p r e j od te morene v do l i n i c i pod koto 2390 m 
smo zabeleži l i še nekako t r i nasipe, k i pa so zelo slabo ohranjen i . 
M a n j š i nasip obdaja to čelno moreno t u d i na n o t r a n j i s t rani . 
T i nas ip i , ko t t u d i morene v sosednji k r n i c i pod T r i g l a v s k i m 
domom, so že močno poraščeni ; na n j i h so se razv i le že precejšn je 
zap la te ruše i n t u d i d rob i r je že tako in tenz ivno p r e k r i t z a lgami , da 
je v i de t i temno siv, skora j črn. Za rad i tako razvi tega ras t ja na teh 
nas ip ih menimo, da j i h bo mogoče vzpo re ja t i le z na js ta re jš im i mo-
renami ob T r ig lavskem leden iku , če niso še neko l i ko starejši . 
Dokončno odloči tev o tem moramo p repus t i t i p r i h o d n j i m , še ve-
l i k o podrobne jš im raz i skavam morensk ih nasipov i n vseh ob l i k ras t ja 
na n j i h ter po te j p o t i i z p o p o l n i t i naše znanje o zaledenelosti naš ih 
A l p v b l i ž n j i pretek lost i . 
Triglavski ledenik v letih 1954—1962 
Z r e d n i m i m e r j e n j i T r ig lavskega ledenika smo začel i že leta 1946. 
Rezul tate p r v i h 8 - le tn ih opazovan j (1946—1954) je v o k v i r u I n š t i t u t a 
za geograf i jo p r i S A Z U zb ra l D rago Meze; b i l i so o b j a v l j e n i v Geo-
g ra fskem zbo rn i ku iz leta 1955. Zato zajema naše poroč i lo samo 
razdobje od leta 1954 do 1962, to re j dobo z a d n j i h 8 let, o ka te r i h še 
nismo poročal i . 
Poroč i lo zajema v g lavnem rezu l ta te r edn ih vsako le tn ih opazo-
van j , k i smo j i h o p r a v l j a l i ob koncu vsakega ledeniškega leta, to re j 
v dobi , ko je ta l jen je ledu i n snega v g lavnem zakl jučeno, ko je 
ledenik n a j b o l j r a z k r i t i n ko je mogoče n a j b o l j oceni t i , kako je pre-
ž ive l zadn jo dobo ta l jen ja . Ke r iz izkušenj vemo, da nastopi ta čas 
ob koncu septembra ozi roma v začetku ok tobra , pada jo t u d i naša 
opazovan ja v ta čas. 
Poleg teh poroč i l pa smo upošteval i v našem elaboratu t u d i vsa 
d ruga opažanja o razmerah na leden iku v posameznih le t ih . Posebno 
moramo t u opozor i t i na redna poroč i la , k i smo j i h p re jema l i v lede-
n i škem le tu 1955—1956 od opazovalcev Hidrometeoro loškega zavoda 
LRS na Kredar i c i . Za rad i nadvse k o r i s t n i h poda tkov , k i smo j i h 
d o b i l i iz teh poroč i l , moramo že uvodoma podč r ta t i , da b i b i lo nu jno 
pot rebno s tem sodelovanjem nada l jeva t i ter ga celo razš i r i t i še na 
nove probleme, k i j i h odp i ra povečano znanje o u č i n k i h vremena na 
led i n sneg. 
P r i vsakoletnem m e r j e n j u sp remin jan ja obsega ledenika smo 
upo rab l j a l i že staro metodo točk, od ka te r i h se mer i oddal jenost lede-
n ika . Ke r je razda l ja med temi točkami i n leden ikom zarad i t ra jnega 
k rčen ja njegovega obsega v zadn j i h l e t i h zelo narasla, smo na red i l i 
v smeri od teh točk p ro t i leden iku nove markac i j e s p i ko , vendar j i h 
v tekstu skora j ne bomo omenja l i , ker b i s tem s l iko samo kom-
p l i c i r a l i . 
Te metode smo se d rža l i k l j u b temu, da je postala m a n j upo-
rabna, saj se ledenik v tem razdob ju n i samo u m i k a l , ampak dobe-
sedno razpada l . D a b i l ahko ves ta proces č i m bo l je reg is t r i ra l i , smo 
upo rab i l i še metodo Črt, k i smo j i h nar isa l i z m i n i j e m na g rb inah ob 
robu ledenika. Več smo j i h n a p r a v i l i tam, k j e r so se pokazale i zpod 
ledu nove grb ine, k i so razkosale spodn j i del leden ika na nove 
manjše jezike. S tem i č r t am i pa nismo dob i l i samo natančnejše s l ike 
razkosavanja ledenika, ampak tud i , posebno na n a v p i č n i h g rb inah , 
bol jšo s l iko o zman jšan ju njegove debeline. 
Iz i s t ih razlogov smo leden ik t u d i redno fo tog ra f i ra l i . Za to smo 
do loč i l i stalne točke: za fo tog ra f i r an je celotnega ledenika smo upo-
r a b i l i Begun jsk i v rh , za zgo rn j i rob ledenika pa točko b l i zu to ta l i -
za to r ja na vzhodn i s t ran i ledenika. Poleg tega smo redno f o t og ra f i r a l i 
ledenik t u d i z G lave i n sten pod D o m o m na K r e d a r i c i ; za ugotav-
l j an je zman jšan ja debel ine ledenika pa smo u p o r a b i l i točko na p o t i 
s Kredar i ce p r o t i Ma lemu T r i g l a v u , nekako tam, k j e r se začne pot 
s t rmo dv iga t i . 
Opazovanja v letu 1954—19551 
Pave l Kunave r , k i si je ogledal ledenik že po le t i 21. j u l i j a 1955, 
j e med d r u g i m poročal , da so b i l i že tak ra t na leden iku v i d n i s ledovi 
p lazu , k i je v začetku a p r i l a pob ra l z leden ika 70 cm debelo odejo 
mokrega snega i n zdrve l p reko T r ig lavske severne stene v Vra ta . Ves 
1 T u misl imo na tako imenovano »ledeniško leto«, k i t ra ja od začetka 
oktobra, v zgornjem pr imeru leta 1954, pa do konca septembra naslednjega 
leta. Ledeniško leto zajema tore j vso dobo kopičenja snega na ledeniku in 
sledečo j i ta l i lno dobo. 
12' 179 
ledenik je pok r i va l sneg i n opazovalec n i sl išal tekoče vode, k i 
spremlja intenzivno ta l jen je ledenika. 
Pavel Kunaver si je ogledal ledenik tud i še 14. avgusta. Pet dn i 
p re j je baje zapadlo na T r ig lavu po l metra novega snega. Na lede-
n iku sta b i l i ob ogledu o d k r i t i le dve manjš i k r p i ledene površine. 
Na več k r a j i h pa je p rek r i va la ledenik skor ja ledu, nastala iz vode, 
k i je polzela s snežne odeje preko njega in zmrzni la . . . (8, 145). 
Sl ika 13. Pogled na Triglav z ledenikom z Begunjskega vrha 
(23. septembra 1955 ob 121') 
Inš t i tu t za geograf i jo p r i S A Z U je izvedel redna opazovanja 
ledenika v dneh od 23. do 25. septembra istega. 1955. leta.2 Tedaj je 
ves ledenik 5—15 cm na debelo pok r i va l sneg, k i je zapadel 15. sep-
tembra (si. 13). Predvsem na gornjem robu in v zahodnem delu je 
ležalo pod nov im še vel iko starega snega. Ker je b i l umazan in bo l j 
kompakten, smo ga zlahka loč i l i od novozapadlega (si. 14). Sneg je 
t vo r i l pod stenami na zgornjem robu cele vršaje. Ob lanskem opazo-
van ju so bi le na zgornjem robu ledenika markac i je tako visoko v 
steni, da smo lahko ugotav l ja l i oddaljenost od ledu le na oko. Letos 
pa so bi le te točke razen pe t ih vse prekr i te s snegom. Oddal jenost 
markac i j smo mora l i mer i t i na sneg samo še p r i točkah 11 in 11 B, 
k j e r smo lahko lan i ugotov i l i rob ledu, k i ga je letos zakr iva l debel 
sneg (si. 16). 
2 Opazovalc i I van Gams, Dušan Koši r i n M i l a n Šifrer. 
Na spodnjem robu smo z lahka ugotav l ja l i oddaljenost markac i j 
12, 12 A , 13, 13 A in 14 A od ledenika. L a n i smo t u k a j nap rav i l i ob 
jezer ih i n med jez ik i ledu na skaln ih grb inah markac i jske črte. Letos 
so nam pokazale, da se je spodnj i rob ledenika v celem nekol iko 
umakn i l (p r i točk i 12 za 0,5 m, p r i 12 A za 1,55 m, p r i 13 A za 1,3 m). 
P r i Breznu pod Glavo smo nap rav i l i novo mer i lno točko 11 C. Lan i 
je b i lo na tem mestu jezero, k i se je letos posušilo. Od lanskega jezera 
Slika 14. Na zgornjem robu ledenika vidimo pod tanko plastjo novozapadlega 
snega še star siv sneg 
p r i točk i 12 se je ohrani la samo ledena plošča, le p r i točk i 12 A je 
ostalo pod ledom še jezerce. 
Ledenik pa se na spodnjem robu n i samo umakn i l , ampak t ud i 
stanjšal! Črte, k i so bi le lan i v v iš in i ledene površine, so bi le letos 
po l metra nad ledom. Stanjšanje smo ugotov i l i p r i markac i j i 14, če-
p rav se tu rob ledenika n i umakn i l . 
Kako se je zmanjšala debelina ledu na ledeniku, pokaže sl ika 16. 
V p r v i h povo jn ih le t ih smo opazoval i očiten pregib površ ja nekako 
na prehodu v spodnjo polovico ledenika, v iden posebno nad Glavo. 
Na s l i k i 16 iz letošnjega leta pa je ta pregib skora j povsem zabrisan. 
Oba opazovalna dneva sta b i la razmeroma mi rna, z ant ic ik lon-
sk im vremenom. V obeh dneh smo ču t i l i v popoldansk ih u rah naglo 
ohladi tev ozračja. Ker jo je spreml ja l veter navzdoln ik , domnevamo, 
da je ohladi tev v zvezi z dv iganjem toplejšega zraka iz dol ine in 
s tokom hladnejšega zraka z vrhov po pobočj ih. 
V celem so naša mer jen ja pokazala, da je ledenik v p r ime r j av i 
z letom 1954 na spodnjem koncu nazadoval i n se stanil. Na zgornjem 
robu pa se je k l j u b temu ohrani lo vel iko snega; da n i b i l bo l j razk r i t , 
je povzroči l 15. septembra zapadl i sneg. Ta je do našega opazovanja 
na vsem planem svetu Ju l i j sk ih A l p že skopnel, na Tr ig lavskem 
ledeniku i n na skaln i površ in i okol i Glave pa se je skoraj v celoti 
ohrani l le tam, k je r je površje nagnjeno p ro t i severu. Tako pa je 
Slika 15i. Pogled čez ledenik proti Glavi 
nagnjeno tud i površje Tr ig lavskega ledenika, na katerega padajo 
sončni žark i povprečno pod kotom 24° i n še ob poletn i ku lm inac i j i 
koma j pod kotom 45,5°. 
Na površ in i ledenika so b i l i v dneh opazovanj žlebovi p l i t v i in 
brez tekoče vode. Na površ ju je z i ja la ena sama razpoka, in sicer 
okrog 50 m stran od točke 8. Nastala je očitno zaradi hitrejšega 
plazenja zgorn j ih plast i , k i so se vzbočile. Pod obokom je bi lo v vo t l i n i 
v ide t i na spodnj i drsni p loskv i odtise grbin, preko ka te r ih je polzela. 
Ker povzročajo nekatere, od ledenika močno oddaljene marka-
ci je p r i mer jen ju težave, smo postav i l i enake oznake bl iže ledeniku 
ter j i m p r ip i sa l i za raz l iko od mat ičn ih p iko. To smo naprav i l i p r i 
točkah 11, 12 in 16. Na zgornjem robu pa smo mora l i točke odda l j i t i 
od ledenika; t ud i tu smo j i h označi l i z is t imi š tev i lkami kot j i h imajo 
niž je, matične, poleg n j i h pa smo p r ip i sa l i p iko. 
Z mer i ln im t rakom i n geološkim kompasom smo določi l i na geo-
detski ka r t i ledenika še tiste markaci je, k i j i h p r i teodolitskem iner-
j en ju leta 1952 nismo mogl i na j t i zaradi snega. Na podlagi števil-
nejših točk smo lahko točneje izmer i l i obseg ledenika, k i znaša 
13,22 ha. 
Ledenik smo s l ika l i z mest, k i smo j i h določi l i kot stalne točke že 
lani in j i h označil i s črko F. Celotni ledenik smo od daleč fotograf i-
ra l i z Begunjskega vrha (si. 13), od b l izu pa s točke A , k i se nahaja 
na podih b l izu pot i s Staničeve koče na Kredarico. Sl ika 15 je fotogra-
f i rana od tam, k je r pr ide pot s Kredarice v steno Malega Triglava. 
Kaže nam nabrekl ino ledenika nad Glavo. Letos smo določi l i za 
fotograf i ranje še dve točki, eno na Glavi , drugo pa na skalnem sle-
menu kak ih 100 m severovzhodno od Doma na Kredaric i . 
Opazovanja v letu 1955—1956 
Iz leta 1955—1956 imamo o Triglavskem ledeniku vel iko poročil. 
Na pobudo Inšt i tu ta za geografi jo p r i SAZU so ga opazovali meteoro-
logi meteorološke postaje na Kredar ic i (1), dne 25. j un i j a ga je obiskal 
Pavel Kunaver (8), nato pa še znanstveni sodelavec dr. I van Gams. 
V dneh od 23. do 25. septembra pa so bi la opravl jena redna opazo-
vanja, k i j i h dela Inš t i tu t za geografi jo p r i SAZU že od leta 1946.1 
Iz teh poroči l dobimo prav dobro sliko o razmerah na Tr ig lav-
skem ledeniku skozi vse ledeniško leto. Zdravko Petkovšek je dobro 
osvetl i l tako imenovano redi lno dobo leta; močno je podčrtal , kako 
dobiva Tr ig lavsk i ledenik nadpovprečno množino snega in kako so 
za to odloči ln i predvsem vzhodni i n jugovzhodni vetrovi, k i nanašajo 
iz območja Kredarice in Reži ledeniku velikanske množine snega. 
Vel iko tega snega se zaustavlja šele ob ostenju Tr ig lava nad lede-
n ikom ter zdrsi na ledenik. Isto oviro pa predstavl ja ostenje Tr ig lava 
nad ledenikom tud i normaln im snežnim padavinam, k i so, kot vetrovi, 
najpogostnejše z vzhodne in jugovzhodne strani. 
Množine snega na ledeniku pa povečujejo tud i redni plazovi, k i 
j i h pogosto proži jo močni vetrovi. Poleg teh plazov, k i pr ispevajo 
h kopičenju snega na ledeniku, pa opozarja Pavel Kunaver (8), Pet-
kovšek in kasneje Ivačič tud i na take, k i se na ledeniku ne zaustav-
l ja jo, ampak drve kar preko njega in odnašajo p r i tem s seboj obilo 
snega (1). Posebno vel ik plaz te vrste je opazoval Petkovšek dne 
30. marca; s seboj je potegni l v širokem pasu ves novo zapadl i sneg 
in se zaustavi l šele daleč pod ledenikom. Domnevamo, da so postali 
t i p lazovi v zadnj ih let ih, ko je postal ledenik zaradi stalnega umi-
kan ja p ro t i steni še posebno strm, bo l j pogostni. 
Prve sledove močnega ta l jenja snega na ledeniku je opazoval 
Petkovšek 8. inaja, medtem ko se je ta l i l na pr iso jn i strani Glave že 
6. maja. To razl iko v dneh razlaga Petkovšek z osojno lego ledenika, 
saj posije v tem mesecu sonce nanj samo z ju t ra j . 
1 Opazova lc i : I v a n Gams, Dušan Koši r , M i l a n Ši f rer . 
Sneg na ledeniku je kopne l še skozi ves maj , kakor nam poroča 
France Ivačič. Med steno i n zgorn j im robom ledenika je nastala 
v tem mesecu okrog 3 m široka razpoka. Sproži lo pa se je tud i več 
plazov. Eden od n j i h je posnel z zgornjega roba ledenika vel ike 
množine snega. 
Še močneje pa se je t a l i l ledenik v j u n i j u in j u l i j u . Žlebovi na 
n jem so postal i še vel iko izrazi te jš i i n na površ in i so se začele kazat i 
skale, k i so se poz imi i n spomladi skupa j s p lazov i naletele nanj . 
D o močnejšega ta l jen ja snega je pr iš lo nad Glavo, k j e r je nastal 
v j u l i j u okrog 1,85 m globok žleb, kot nam poroča Ivačič. 
Dne 25. j u l i j a 1956 je obiskal T r ig lavsk i ledenik tud i Pavel Ku -
naver (8). Piše, da je b i l ledenik takra t še v celoti p rek r i t s snegom, 
vendar je na osnovi letve na spodnjem robu ledenika, k i je gledala 
iz snega, sklepal, da plast snega n i debela. 
Prve dn i avgusta so se zares pokazale izpod tanke snežne odeje 
prve zaplate ledu, k i so se h i t ro povečavale, tako da je b i l 15. av-
gusta razk r i t že ves spodnj i del ledenika. Sneg se v tej dobi n i samo 
stal i l , ampak ga je po ledeniku tekoča voda odnašala v cel ih kosih. 
Posebno ins t ruk t ivno je b i lo to, kot nam poroča Ivačič, 28. avgusta. 
Nepr imerno man j pa se je ledenik ta l i l meseca septembra. P r i 
tem zbuja posebno pozornost p rva polovica meseca, ko je bi lo ta l jen je 
k l j u b lepemu vremenu, saj je padlo v vsej dobi od 1. do 16. septem-
bra le 10 m m padavin, p rav neznatno. Neko l iko se je povečalo ta l jenje 
v naslednj ih dneh, od 16. do 22. septembra, ko je zavladalo izrazi to 
ant ic ik lonsko vreme z zmern imi severozahodnimi vetrovi , nato pa se 
je k l j u b visoki temperatur i i n še ves čas t ra ja jočemu lepemu vremenu 
ta l jenje ledenika spet zmanjšalo. Zmanjšanje ta l jen ja ledenika na 
začetku in ob koncu meseca razlaga Pristov s povečano re lat ivno 
vlago. 
Dne 26. septembra 1956 je padel p r v i sneg, k i je pobel i l ves 
srednj i i n zgorn j i del ledenika (3—10 cm). V naslednj ih deževnih dneh 
je ta sneg skoraj docela skopnel; zadržal se je samo na zgornjem 
robu ledenika neposredno pod steno. Šele 6. oktobra je zapadlo na 
Kredar i c i 30 cm snega, k i n i več skopnel. 
V dneh 23.—25. septembra smo op rav i l i redna opazovanja T r i -
glavskega ledenika. Fo togra f i ra l i smo ga z Begunjskega vrha (si. 17), 
od b l izu pa s točke A , k i se nahaja na pod ih b l izu po t i s Staničeve 
koče na Kredarico. Posneli smo ga tud i z ostal ih že leta 1954 določenih 
mest, tako p r i prehodu po t i iz Doma na Kredar i c i v steno Malega 
Tr ig lava, s Kredar ice in Glave. 
Ve l ik del ledenika je b i l brez snega; več se ga je ohrani lo samo 
v zgorn j i t r e t j i n i i n na zahodni strani, k j e r je b i l na široko povezan 
s snežišči (si. 17). Podrobna mer jen ja razda l j med mer i l n im i točkami 
in snegom na zgornjem robu ledenika pod steno so pokazala, da se 
je tu debelina snega v p r ime r j av i s p re j šn j im letom celo nekol iko 
povečala. 
Cisto drugačna sl ika pa se je pokazala na spodnjem robu. Tu je 
pr iš lo do ponovnega umika, k i je b i l najmočnejši v b l i ž in i Glave. 
Pr i markac i j i 11 C se je ledenik odmakni l od črte iz leta 1955 ka r 
za 8 m, p r i markac i j i 12 pa za 3,90 m; za okrog 2 m pa se je umakn i l 
p ro t i Tr ig lavsk i steni tud i ves še preostali spodnj i rob ledenika 
vzhodno od teh točk. 
Ledenik pa se na svojem spodnjem robu n i samo močno umakni l , 
ampak tud i stanjšal. Črte, k i smo j i h naprav i l i preteklo leto na 
Sl ika 17. Pogled z Begunjskega vrha proti Triglavu (23. sept. 1956 ob 10h). 
Ves spodnji del ledenika je razkrit; več snega se je ohranilo samo na zgor-
njem delu in na velikih snežiščih zahodno od njega proti Triglavski severni 
steni. Tudi med seboj povezani snežišči v sami steni Triglava sta zelo obsežni 
grbinah v v iš in i ledu, so ostale okrog 0,75 m, na nekaj k ra j i h pa celo 
1 m nad n j im. Ker se je izkazala metoda očrtovanja ledenika dobra, 
saj nam je razločno pokazala njegovo stanjšanje, smo naprav i l i tud i 
ob tem opazovanju na grbinah na robu ledenika črte, k i pa smo j i h 
zaradi lažjega razl ikovanja od starih opremi l i s piko. 
V dobi opazovanj smo imel i izrazito anticiklonsko vreme. Led in 
sneg sta se močno tal i la. Površinska voda se je zbirala v ve l i k ih 
žlebovih, k i so v prav ma jhn i oddaljenosti eden od drugega prepre-
zal i ves ledenik. 
Zaradi močnega umika ledenika in ve l ik ih vodnih množin, k i so 
se p r i intenzivnem ta l jen ju sproščale, so nastala na orografsko dobro 
pogojenih k ra j i h v živoskalnih kotan jah na spodnjem koncu lede-
n ika 4 večja i n 3 manjša jezera. Jezero med Tr ig lavsk im breznom in 
ledenikom p r i ma rkac i j i 11 C je bi lo dolgo 10 m in široko 7,6 m 
(si. 18). Naslednje jezero p ro t i vzhodu pod točko 12 (si. 19) pa je bi lo 
celo 13 m dolgo i n 7,60 m široko ( I I ) . Še večje je bi lo jezero pod 
točko 12 A ( I I I ) ; to je bi lo kar 14,5 m dolgo i n 13,80 m široko. Vzhodno 
od tod je še eno jezero ( IV). T r i neznatna jezera pa so bi la še b l izu 
ledenika p r i mer i l n i točk i 14 (V — a, b in c). 
Zaradi tako izdatnega ta l jen ja , kot nam ga kaže ves opis, je b i l 
jugovzhodni del ledenika dobesedno p rek r i t z gruščem. Plast tega 
Slika 18. Ledenik seže v širokem jeziku prav do jezera I, pri merilni točki 
11 C (23. septembra 1956) 
drob i r j a je b i la na nekaj k r a j i h tako debela, da je zavr la nada l jn je 
ta l jenje ledu pod n j im . Zato se taka mesta nekol iko dv iga jo nad 
ostalo ledeno površino (si. 20). Vel iko grušča pa smo opazi l i tud i 
d rugod po ledeniku, posebno na njegovem spodnjem robu, kamor ga 
je nanesla tud i voda, k i je tek la po površ ju . Na števi ln ih k ra j i h , 
predvsem v žlebovih, smo opazovali, kako je led z d rob i r jem narav-
nost prepojen. 
P r i tem opazovanju pa smo ogledal i t ud i moreno na vzhodni 
st rani ledenika pod Kredar ico (2, 32), k i sta jo imela Šinkovec in 
Kunaver za pravo bočno moreno. P r v i dvom o tem je postavi l Drago 
Meze s t rd i t v i j o , da sestava d rob i r j a v moreni n i t ip ično morenska i n 
da vel iko bo l j spominja na grušč, k i b i pr iše l z Malega Tr ig lava i n 
Kredar ice ter b i se na robu ledenika po stanjšanju ledu ohrani l 
Sl i ka 19. Pogled z Glave na spodnji rob Triglavskega ledenika z lepimi 
jezerci- II III in IV. Lego treh manjših jezerc, ki na sliki niso vidna, pa smo 
označili s številko V ter črkami a, b in c (25. septembra 1956) 
Sl ika 20. Z drobirjem prekrit led na spodnjem koncu ledenika 
v ob l i k i razpotegnjenega nasipa. P r i posegu v to diskusi jo se m i zd i jo 
posebno pomembne golice, k i smo j i h našl i v te j moreni v zadn j i h 
dveh let ih. Že lan i smo p r i p rečkan ju tega nasipa tako j pod pot jo , 
k i pel je p ro t i domu na Kredar ic i , postal i pozorni na led, k i se je 
pokazal v tem nasipu pod okrog 30 cm debelo p last jo grušča. Še 
bol jš i vpogled v ta nasip pa nam je dala široka golica na spodnjem 
koncu tega nasipa (si. 21). T u d i t u se je že pod okrog 0,5 m debelo 
Sl ika 21. Golica v nasipu pod Kredarico razkriDa okrog 50 cm debelo plast 
drobirja (1); navzdol sledi led (2), ki ga prekinja le še okrog 10—15 cm debela 
plast grušča (5) 
plast jo grušča pokazal led, k i ga p rek in ja samo tanjša plast grušča; 
te j je tako j spet sledi l led, k i je segel vse do dna okrog 4 m globoke 
golice. S tem so se tore j še bo l j omaja l i temel j i domnevi, da b i b i lo 
gledat i v teh nasip ih prave morene. 
Vendar s tem prob lemat ika o tem še n i izčrpana. P r i ogledu ledu 
pod tem drob i r jem je zbudi la posebno pozornost ugotovitev, da je 
v samem ledu razmeroma malo grušča, in pa dejstvo, da so t i nasip i 
na nekater ih k r a j i h za več 10 m oddal jeni od ostenja Kredarice. Po-
temtakem moramo p r i raz lagi nastanka teh nasipov poleg dotoka 
d rob i r j a iz bl ižnjega ostenja in ablaci je upoštevat i t ud i k ra tko t ra jno 
sunkovi to povečanje snežišč, k i b i na robu celo p rek r i l a p r a v i led. 
D o posebno intenzivnega odlaganja d rob i r j a b i pr iš lo v te j faz i na 
kon tak tu med površ jem teh snežišč i n ledom. T u pa b i p r i h i t rem 
u m i k u snežišč in sledečim tanjšanjem ledu nastale po te j razlagi t ud i 
ugodne razmere za nastanek teh nasipov. 
Opazovanja v letu 1956—1957 
Iz tega leta imamo samo poroči lo rednega opazovanja, k i srno ga 
op rav i l i v dneh od 28. do 30. septembra.1 Na ledeniku je bi lo v tem 
času prav malo starega snega. Neka j se ga je ohrani lo samo na nje-
govem zgornjem delu neposredno pod steno in zahodno od njega, k je r 
je še nadal je obstajala neprekinjena zveza med lednikom in snežišči. 
Sl ika 22. Opazovalec kaže z roko, do kod je segal ledenik ob koncu talilne 
dobe leta 1955; ob roki je vidna tudi črta, ki označuje to stanje. Tudi pri-
merjava te grbine z ustrezajočo na sliki 19 med jezeroma II in III iz leta 1956 
je zelo instruktivna 
Večja površ ja pa je v dneh opazovanja p rek r i va l novozapadl i sneg, 
k i je zapoln jeval t u d i vse žlebove na ledeniku. Vendar se je tud i ta 
sneg ohran i l samo na zgorn j i t r e t j i n i ledenika i n na nekater ih sne-
žiščih pod n j im. Plast tega snega je b i la p rav tanka, saj n i k j e r n i 
presegla 20 cm. 
. Močno ta l jenje ledenika v ledeniškem letu 1956—57 pa nam iz-
p r iču je jo t ud i š tev i ln i g loboki žlebovi, k i so precej na gosto prepre-
zal i ves ledenik. Nekater i od n j i h so b i l i še čez 1 m globoki. 
Enako prepr ičevalno govore za močno ta l jenje ledenika v tem 
le tu t ud i široke, z gruščem prekr i te površine na vsem vzhodnem in 
spodnjem delu ledenika. Plast tega grušča je b i la na nekaj k r a j i h 
1 Opazovalca Dušan Košir i n M i l a n Ši f rer . 
tako debela, da je že zav i ra la nada l j n j e ta l jen je ledu, za k a r govor i 
p redvsem to, da leže z gruščem tako na debelo p r e k r i t a pov rš j a 
neko l i ko nad osta l im ledom (15—20 cm). 
Za rad i takega v ideza ledenika je b i l o t u d i v tem le tu p r i č a k o v a t i 
ugotov i tve, da se je u m a k n i l . O tem pa smo se še b o l j p r e p r i č a l i p r i 
m e r j e n j u samih r a z d a l j med naš im i s ta ln im i m e r i l n i m i točkami na 
ž ivoska ln ih g r b i n a h okrog ledenika i n ledom. 
Mer jen je oddal jenost i od teh točk je pokazalo, da je p r i š lo t u d i 
v tem letu do močnejšega u m i k a p r i G lav i . T u se je u m a k n i l za 
okrog 1—2 m (p r im . tabelo »Rezul ta t i mer i tev na T r i g l avskem lede-
n iku«) . O b g r b i n i med jez ikoma, k i segata p r o t i m e r i l n i m točkam 
12 A i n 12, pa celo za 6 m (si. 22). 
Še več ko t p o d a t k i o u m i k u pa n a m povedo črte, k i kažejo, za 
k o l i k o se je leden ik od pre jšn jega stanjšal . T u d i iz n j i h l ahko raz-
beremo, da je b i lo ta l j en je nad G lavo i n neko l i ko vzhodno od n je 
najmočnejše. Na sk ra jnem vzhodnem koncu se je debel ina ledu 
zmanjša la v p o v p r e č k u za okrog 20 cm. P ro t i zahodu se je leden ik še 
izdatneje s tan jša l ; p r i j e z i k u pod mer i l no točko 12 A za 50—60 cm, na 
g r b i n i med jez ikoma 12 A i n 12, k i je že neposredno pod G lavo , pa 
celo za 65 cm. Zahodno od tod pa je b i lo s tanjšanje neko l i ko man jše 
(30—40 cm). 
Za rad i tako izdatnega u m i k a n j a ledenika i n ta l j en ja ledu so b i l a 
t u d i v tem le tu v k o t a n j a h med g r b i n a m i na spodn jem robu leden ika 
manjša jezerca; jezerce p o d m a r k a c i j o 11 C je b i lo okrog 9,5 m dolgo, 
ono, vzhodno odtod, pod mer i l no točko 12, pa celo 11,60 m dolgo i n 
8 m š i roko (si. 22). T o je b i l o t u d i na jveč je jezero v tem letu. Na 
koncu ledeniškega jez i ka naspro t i mer i l ne točke 12 A tok ra t n i p r i š lo 
do ojezer i tve; ko tan ja je b i l a zapo ln jena s svežim snegom. 
Leden ik se je v tem le tu zmanjša l za okrog 0,6 ha, tako da j e 
znašal n jegov obseg le še 12,4 ha. 
Opazovanja v letu 195?—1958 
Redna opazovanja Tr ig lavskega ledenika smo o p r a v i l i v dneh 
od 28. do 30. septembra 1958. P r i tem ogledu smo lahko ugo tov i l i 
na jveč je zmanjšan je obsega in t u d i debel ine ledu v vsej opazova ln i 
dobi . 
Sneg pretek le red i lne dobe se je oh ran i l t ok ra t zares samo nepo-
sredno pod steno na zgorn jem robu ledenika. Zveza med snegom na 
leden iku i n neka te r im i snežišči zahodno od njega je b i l a p re t rgana 
i n t u d i med snežišči samimi n i b i l o več povezave (si. 36). T u d i ok rog 
5—15 cm debela p last novozapadlega snega n i mogla z a k r i t i sledov 
ta l j en ja ledenika v tem iz rednem letu. Razrezova l i so ga do 2 m 
g lobok i žlebovi. Z gruščem v tem le tu n i b i l p r e k r i t samo vzhodn i rob 
ledenika, ampak t u d i ves spodn j i del p r o t i G lav i . Zarad i ve l ike de-
bel ine grušča (do 30 cm) je p r iše l ledenik poveč in i neopazno v mo-
Sl ika 23. Ledenik je na spodnjem koncu na debelo prekrit z drobirjem, ki 
ga na sliki delno zakriva tanjša plast snega 
Sl ika 24. Pogled od prvega jezera (1), pri merilni točki 11 C, čez ledenik proti 
Kredarici. Primerjava te slike s sliko 18 iz leta 1956 razločno kaže stanjšanje 
ledenika. Ven je v tem času pogledala velika grbina, ki je dobesedno ločila 
to jezero od ledenika. Pravilno sliko nekoliko moti novozapadli sneg 
Sl ika 25. Črte s piko, ki so okrog pol metra nad ledom, razločno kažejo, za 
koliko se je stanil ledenik od 24. septembra 1956 do 29. septembra 195?. Grbina 
se nahaja o podaljšku merilne točke 13 
Sl i ka 26. V dneh opazovanja (28.—30. septembra) leta 1958 smo lahko dosegli 
črte s piko samo še s cepinom 
Sl ika 27. Sliko smo naredili 25. septembra 1956. Opozarjamo na debelino ledu 
na grbini med obema jezikoma, ki se končujeta v jezerih (II in III) 
Sl ika 28. Isti konec ledenika 29. septembra 1958. Jezero je obstajalo v tem 
letu samo na desni strani grbine pod merilno točko 12 
13 Geografsk i zborn ik 
rensko grobl jo na spodnjem koncu ledenika in smo mogl i šele s po-
močjo kopan ja odloči t i , k j e se pod gruščem led neha (si. 23). 
Poleg teh že na p r v i pogled v i dn ih znakov, k i govore za vel ike 
spremembe na ledeniku, so nam to pokazale še mer i lne točke in črte 
na njegovem spodnjem robu. Iz n j i h se razv id i , da se je ledenik tud i 
tok ra t najmočneje u m a k n i l p r i G lav i i n nekol iko vzhodno od nje 
p ro t i točk i 14: tako se je p r i točk i 11 C u m a k n i l za okrog 3 m (si. 24 
Sl ika 29. Široka odprtina v ledu na zahodni strani ledenika 
i n 18), p r i sosednji točk i 12 p ro t i vzhodu, k i je neposredno pod Glavo, 
pa kar za 8,65 m. P r i mer i l n ih točkah 12 A (0,50 m) in 13 A ( i m) 
um ik n i tako izdaten, pač pa je b i l enormen spet p r i točk i 14 ozi-
roma X, k i smo jo nared i l i v smeri od točke 14 p ro t i ledeniku (6,70 m). 
Za 1—2 m pa se je u m a k n i l ledenik t ud i na vsem še preostalem 
spodnjem koncu p ro t i vzhodu. 
Še bo l j nazorno ko t um ik , k i je zelo odvisen od živoskalne pod-
lage, nam pokaže splošno nazadovanje ledenika zmanjšanje njegove 
debeline. Čr te s p iko , k i smo j i h označi l i leta 1956 na spodnjem 
robu ledenika, so ostale visoko nad ledom i n t ud i nad stanjem ledu 
v letu 1957. Na osnovi teh čr t smo ugotovi l i , da se je led stani l na 
vsem vzhodnem koncu ledenika povprečno za okrog 0,5 m, p ro t i 
G lav i pa še za vel iko več: že p r i markac i j i 14 za okrog 1 m, ob g rb in i 
p r i točk i 13 in 12 A pa celo za dva metra (si. 25 i n 26). T u d i p r i 
točk i 12, k j e r je u m i k najmočnejši , za okrog 1,5 m (si. 27 i n 28). Zarad i 
tol ikšnega zmanjšanja debeline ledu je b i la prek in jena zveza med 
ledenikom i n snežišči vzhodno od njega, iznad ledu pa so se pokazale 
tud i mogočne grbine p r i mer i ln i točki 11 C ter p r i 14 A . 
Jezera so b i la v tem letu samo p r i markac i j i 11 C i n 12, medtem 
ko je b i la p r i mer i l n ih točkah 12 A kotanja, podobno kot v pre jšn jem 
letu, zapolnjena s snegom (si. 28). Jezero p r i mer i l n i točk i 11 C je b i lo 
okrog 12,5 m dolgo i n 7,60 m široko, jezero p r i mer i ln i točk i 12 pa je 
bi lo dolgo 15 m in na najširšem mestu široko 14,5 m (si. 28). 
Sl ika 30. V takem slapu se je spuščala megla skozi Luknjo o Vrata 
(30. septembra 1958 ob 7.15*) 
Pr i opisu ledenika na j opozorimo še na okrog 5 m široko i n 1 m 
visoko odprt ino, k i je nastala p r i pom ikan ju ledu čez grbino na za-
hodnem koncu ledenika nad Glavo. Zanimiva je predvsem zato, ker 
smo našl i na st ropu iz ledu v d u p l i n i iste obl ike kot j i h ima živo-
skalna osnova, čez katero se je led pomika l . To nam je p rep r i č l j i v 
dokaz, da se ledenik še vedno močno p remika (si. 29). 
V p r v i h dveh dneh opazovanj (28. i n 29. septembra) je v ladalo 
lepo, toplo ant ic ik lonsko vreme. Na ledeni površ in i n i b i lo opaz i t i 
ta l jenja. Žlebovi so b i l i brez vode i n tud i izpod ledenika je p r i h a j a l 
le p rav rahel šum. D o bistvene spremembe pa je pr iš lo 30. septembra 
ponoči (ob 4.15h), ko je zap iha l topel veter i n so se začeli va l i t i skozi 
L u k n j o i n kasneje d i rek tno čez T r i g l av mogočni oblaki , k i so se v 
ob l i k i s lapu spuščali v Vra ta (si. 30). Sneg je nenadoma postal mehak 
i n na ledeniku je ka r zažuborelo. Vsi žlebovi so oživel i i n v deroči 
vodi so p lava l i t u d i do 15 cm ve l i k i kosi snega, k i ga je odnašala 
z ledenika tekoča voda. 
13* 195 
Zaradi tako izdatnega krčenja ledenika v tem letu je razuml j ivo, 
da se je močno zmanjšal tud i njegov obseg. Pr i mer jen ju smo ugo-
tovi l i , da znaša površina le še 12,3 ha. 
Opazovanja D letu 1958—1959 
Opazovanje Triglavskega ledenika smo oprav i l i v dneh 26. do 
27. septembra 1959. Imel i smo t ip ično depresijsko vreme z dežjem. 
Zato je tekla voda po vsem ledeniku in se zbirala v mogočne hudo-
Sl ika 31. Stanjšanje ledenika v razdobju od 29. septembra 1958 do 26. septem-
bra 1959 kaze višinska razlika med ledom in črtami z dvema pikama. Črte 
z eno piko že visoko na grbini pa so iz leta 1956 
urn ike ; s seboj n i nosila samo kosov snega in ledu, ampak tud i 
drobir . Nobenega dvoma ni, da vremenska situaci ja s tak im i procesi 
zelo h i t ro zmanjšuje ledenik. P r i tem ne pr ide samo do zelo hitrega 
ta l jenja ledenika, ampak tud i do erozije, k i je zaradi vel ike množine 
peska in drobi r ja , k i ga prenaša deroča voda, še posebno izdatna. 
V celoti pa smo lahko v tem letu konstat i ra l i precej manjš i umik 
kot v prejšnjem letu. Na zgornjem robu ledenika pod steno se je 
ohrani l sneg veliko bo l j na široko in tud i njegova debelina je v na-
sprot ju z letom 1958 narasla. Vel iko starega snega pa se je ohranilo 
t ud i v dol in i med vzhodnim koncem ledenika in morenskimi nasipi 
nad Tr iglavsko severno steno vzhodno od Glave (si. 1); p rav tako pa 
tud i na vsem ostalem spodnjem koncu ledenika p ro t i mer i l n i točki 14. 
Dejansko zmanjšanje obsega ledenika smo lahko ugotov i l i samo za-
hodno od točke 14, nekako do mer i lne točke 11 C. Zelo ve l ik je b i l 
ta um ik samo p r i markac i j i 13 (11,5 m) i n 11 C (9 m), medtem ko je 
b i l drugod povsod vel iko manjš i . P r i mer i l n i točki 12, k i je nepo-
sredno pod Glavo, je znašal le 0,65 m, p r i točk i 12 A 1,5 m in p r i 
13 A še 2 m. 
Sl ika 32. Pogled z Gave na spodnji konec ledenika (26. septembra 1959). 
Jezera (II, 111 in IV) so bila o tem letu še posebno velika, saj je prišlo prav 
ob njih pod Glavo do največjega umika ledenika v tem letu 
Zan imiv i pa so tud i podatk i o stanjšanju ledenika. Iz odnosa 
med lanskoletnim stanjem ledu, k i ga označujejo črte z dvema p i -
kama, in letošnj im v id imo, da se je vzhodni rob ledenika pod Kre-
dar ico koma j k a j spremeni l ; do vel iko večjega zmanjšanja debeline 
ledu pa je pr iš lo v smeri p ro t i Glav i . Ze p r i mer i ln i točk i 14 A je b i l 
v tem letu led okrog 30 cm pod lansk im stanjem, p r i mer i l n ih točkah 
13 in 12 A pa že 50 cm (si. 31). Največ je stanjšanje ledenika v tem 
letu pa smo zabeležil i p r i mer i ln i točki 12, k j e r se je zmanjšala 
njegova debelina za okrog 65 cm. Napre j p ro t i vzhodu pa je b i lo 
stanjšanje spet manjše; že p r i markac i j i 11 C je znašalo le še 50 cm. 
Zaradi tako izdatnega ta l jen ja ledenika smo opazoval i t ud i v tem 
letu na spodnjem koncu ledenika vseh 7 jezer. Tud i tokrat so b i la naj -
večja jezera pod mer i lno točko 11 C (I), 12 ( I I ) , i n 12 A ( I I I ) . Ve l i ko 
pa je bi lo tud i jezero I V (si. 32). 
Opazovanja v letu 1960—1961 
Redna opazovanja Tr ig lavskega ledenika ob koncu ta l i lne dobe 
leta 1959—60 so zarad i zgoda j zapadlega snega odpad la . Samo po 
ustnem poroč i l u I v a n a Gamsa, k i je b i l meseca avgusta na leden iku, 
vemo, da se je ohran i lo na n j e m vse do konca ta l i l ne dobe izredno 
ve l i ko snega. 
Ponovno pa smo ga opazoval i v nas lednjem le tu 1960—61, i n to 
v dneh od 24. do 25. septembra 1961.1 L e d je b i l r a z k r i t samo na 
sred in i leden ika jugovzhodno od Glave. Za rad i ve l i ke množine snega 
na zgorn jem robu leden ika neposredno pod ostenjem T r i g l ava je 
b i lo ve l i ko m e r i l n i h točk pod snegom. Og led tega dela ledenika je 
b i l za rad i ve l ike s t rmine snega zelo težaven. V tem le tu je sneg po-
k r i v a l t u d i ves vzhodn i del leden ika pod Kredar i co i n segal po suhi 
do l i n i vzhodno od G lave čez ves ledenik i n še n a p r e j vse do moren-
sk ih nasipov nad T r i g l avsko severno steno. Ve l i ko snega pa je b i lo 
t u d i na vsem še preostalem spodn jem koncu leden ika p r o t i G lav i . 
Mer i l ne črte s t rem i p i k a m i , k i smo j i h zač r ta l i leta 1959, so ostale 
g loboko p o d snegom. K o n t a k t leden ika z g r b i n a m i na spodn jem de lu 
ledenika srno lahko ugo tov i l i samo na t i s t i g rb in i , k i loč i j ez i k p r i me-
rilni t očk i 12 od sosednjega pod točko 12 A . T u smo mora l i k l j u b tako 
zelo ugodn im snežnim razmeram ponovno kons ta t i r a t i s tanjšanje 
ledenika (50cm) ; leden ik je to re j še ves čas v s tad i j u nazadovanja. 
Zarad i t o l i k šn ih množ in snega, k i je zapo ln jeva l vse ž ivoskalne 
ko tan je na spodn jem robu ledenika, je obstajalo v tem le tu samo 
manjše jezero pod mer i l no točko 12. S k u p a j s snežišči na spodnjem 
koncu je obseg ledenika v tem le tu znašal 14,4 ha. 
Opazovanja v letu 1961—1962 
T u d i v tem le tu (16.—19. septembra 1962) je b i l brez snega samo 
osredn j i del leden ika jugovzhodno od Glave (si. 33). Sneg iz red i lne 
dobe leta je p o k r i v a l ves zgo rn j i del leden ika ter se spo j i l na zahodu 
z obsežnimi snežišči p o d V e l i k i m T r ig lavom. Pod snegom pa je b i l 
t u d i ves vzhodn i del i n š i roka dol ina, k i seže i zpod ledenika, vzhodno 
od G lave p r o t i morensk im nas ipom nad T r i g l avsko severno steno. 
Množ ina snega v te j d o l i n i j e letos še narasla. Jezik se je posebno 
močno razš i r i l p r o t i G lav i . P r i tem n i p r i š l a p o d sneg samo mer i l na 
točka 14 A , ampak t u d i dopo ln i l na točka X , s ka tero smo p r i b l i ž a l i 
l eden i ku mer i l no točko 14. T u d i ostale mer i lne točke, k i smo j i h 
p r i b l i ž a l i leden iku, i n t u d i nekatere p rave točke so ostale na g rb inah 
obdane z debel im snegom. To ve l ja za točke 14 A . . . , 14 A i n 13 A . 
1 Opazovalca Dušan Koši r i n M i l a n Šifrer. 
Sl ika 33. Toliko snega je bilo na ledeniku 16. septembra 1962. Razkrit je samo 
osrednji del ledenika nad Glavo. Sneg seže, kot kaže slika, vse do morenskih 
nasipov pod Glavo 
Sl ika 34. Pogled s prevala med Malim Triglavom in Kredarico proti Glavi. 
Slika nam dobro pokaže močno stanjšanje ledenika. Ob grbini pod Glavo, ki 
jo doseže razkriti del ledenika, pa smo tudi v tem letu, kljub velikim mno-
žinam snega, zabeležili zmanjšanje njegove debeline 
Rezultati meritev na Triglavskem ledeniku 
(Razdalje so izražene v metr ih) 
Meri lne Vrsta 
Dnev i mer i tev 
točke mer-
jen ja 23. I X . 
1955 
23 —25. IX. 28.—29. IX. 
195b 1957 
28,—30. IX . 
1958 
26 . -27 . IX . 
1959 
24.—25.IX. 
1961 
16.-19.IX 
1962 
z -L 
1.00 + 0.00 + 
0.25 
- f 
0.90 
+ 
1.70 
+ 
1.70 
J JL 1.00 + 
1.60 
+ 
L 0.80 + 
0.00 
+ 
1.00 
+ 
0.80 
+ 
L, i . 
2.00 
+ 
1.30 1.25 
+ 
5.60 
+ 
3.10 
+ 
K X 
1.25 
+ 
2.55 
+ 
K, _L 
2.25 
+ 
1.50 
+ 
3.30 
+ 
0.30 
•+ 
A , 1. 0.00 + 
G , J . 
1.00 
+ 
0.80 4.10 
+ 
1.00 
+ 
1. I 
1.30 
+ 
0.00 
+ 
0.5 
+ 
2.00 
+ 
2 A _L 0.00 + 
0.50 0.20 
+ 
3. J_ 
0.00 
+ 
0.75 1.50 
+ 
0.30 
+ 
4. 1 
3.00 
+ 
0.00 
+ 
3.50 
+ 
9.80 
+ 
4 X 
0.90 6.50 
+ 
3.75 
+ 
0.00 
+ 
4 B ± 2.00 + 
1.25 
+ 
4 A _L 
1.00 
+ 
21.60 
+ 
0.00 
+ 
5. J_ 
1.00 
+ 
0.75 
+ 
1.25 
+ 
8. 
10 A 
I 
T 
0.00 
+ 
0.30 
+ 
3.00 + 
0.50 
+ 
3.75 
- + -
snežišče nima 
zveze 
z ledenikom 
3.40 
+ 
4.70 
+ 
3.90 
+ 
10 ± 17.50 + 
19.50 
+ 
21.10 
+ 
20.80 + 16.80 + 
15.15 
+ 
i Dnev i mer i tev 
1 
Meri lne Vrsta 
točke mer-
j en ja 23. IX . 
1955 
23.-25. IX. 
1956 
28,—29. IX. 
1957 
28. -30. IX. 
1958 
26 . -27 . IX . 
1959 
24.-25.IX. 
1961 
16.-19.IX. 
1962 
11 T 
19.50 
+ 
8.00 
+ 
7.50 
+ 11.50 + 
10.90 
+ 
6.90 
+ 
11 B I 
2.5 
+ 
3.5 
+ 4.00 + 
4.20 
+ 
2.80 
+ 
3.10 
+ 
1.00 
+ 
11C T 
2.00 * 10.00 * 1.00 + 
13.00 
* 
22.00 * 
12 T 
21.30 
+ 
25.20 * 26.15 * 34.65 * 35.30 * 17.10 + 
15.55 
+ j 
12 A T 
16.70 
* 
18.50 * 20.50 * 21.00 * 
52.00 
* 
13 T 
29.00 * 31.00 * 33.00 * 32.50 
0 
46.00 
* 
13 A T 
39.50 * 38.00 
+ 
39.50 * 40.50 * 38.50 + 
35.95 + 
34,25 
+ 
14 A 3870 * 40.50 •k 
42 90 
* 
43.00 
+ 
40.30 
+ 
34.5 
+ 
14 T 
69.00 
* 
76.50 * 77.80 * 84.50 * 81.10 + 
76.40 
+ [ 14 A. 
proti led. 
jeziku I 
3.40 
+ 
6.00 
+ 
6 50 
+ 
5.40 
+ 
5.50 
+ 
14 A . 
proli ledeniku I 
3.40 
* 
5.40 
* 
6.85 * 7.06 A 
7.70 
* 
14 C T I 
3.50 
+ 
27.00 
+ 
7.75 
+ 
sneg je 
izginil 
4.85 
+ 
2.30 
+ 
2.00 
+ 
15 
16 
proli snežišru 
16 
na ledenikov 
jezik 
15.00 
+ 
15.00 16.00 
' + 
3.00 
T 16.50 + 
16.50 
+ 
17.50 
+ 
1450 
+ 
6 50 
-+ 
T 22.00 
* 
28.70 
+ 
30 00 
+ 
18.30 
+ 
10.00 
+ 
16 -16 . 
proli ledeniku 
_L 49.7 51.50 •k 
51.40 
+ 
_L Navp ična oddal jenost mer i lne točke do roba ledu oziroma srena a l i snega. 
T D iagona lna oddal jenost mer i lne točke do roba ledu oz. srena a l i snega. 
I Hor izonta lna oddal jenost mer i lne točke do roba ledu oz. srena a l i snega. 
T Oddal jenost po t leh od mer i lne točke do roba ledu oz. srena a l i snega. 
* Mer jeno na led. + Mer jeno na sneg oziroma sren. 
— Mer i lna točka je pod snegom oziroma srenom. 
Pod snegom pa je b i la letos tud i mer i lna točka 12 na G lav i i n 11 C 
p r i Tr ig lavskem breznu, k i ga je v dneh opazovanja p rek r i va l debel 
sneg. Izredno obsežno pa je b i lo v tem letu tud i snežišče v steni nad 
ledenikom. 
K l j u b takšn im snežnim razmeram je pr iš lo p r i g rb in i med jezi-
koma p ro t i markac i j i 12 in 12 A do ponovnega stanjšanja ledenika 
Sl ika 35. Tako v slapovih so se spuščali oblaki ob prehodu čez Triglav in 
skozi Luknjo 16. septembra 1962 
za okrog 40 cm. Zato nas ne preseneča, da je pr iš lo t i k nad Glavo 
celo do rahlega vbočenja ledenika, kot nam to lepo pokaže sl ika 34. 
V zvezi z opazovanjem je zanimivo podčr tat i , da je vladalo p rvo 
j u t ro opazovanja lepo ant ic ik lonsko vreme. Po ledeniku je tek la voda, 
ka r nam je b i lo jasno opozori lo, da se tal i . Tako lepo vreme je b i lo 
nekako do 9.45h, ko sem nared i l posnetek Tr ig lavskega ledenika z Be-
gunjskega vrha (si. 33). O b 10h pa so se začele va l i t i čez T r ig lav 
megle, k i so se slapovito spuščale p ro t i Tr ig lavskemu ledeniku (si. 35). 
Temperatura se je močno znižala, k l j u b temu pa tal jenje na ledeniku 
n i prenehalo. Nadal jevalo se je še ves naslednj i dan, dokler ledenika 
n i p rek r i l a snežna odeja. Tako je b i lo opravl jeno letošnje opazovanje 
zares ob koncu ledeniškega leta. 
Glavne misli iz poročil in diskusija 
Petkovškova opazovanja snežnih razmer na K r e d a r i c i i n b l i ž n j i 
oko l i c i v r ed i l n i dob i le ta 1955/56 so pokaza la , da dob iva T r i g l a v s k i 
ledenik nadpovprečno množino snega. Razen n o r m a l n i h p a d a v i n se 
sediment i ra tu t u d i sneg, k i ga nanesejo j u ž n i i n j ugovzhodn i ve t rov i 
s Kredar i ce i n Reži, k j e r se sneg zarad i u d a r j a n j a vet ra ne more 
obdržat i . K nadpovp rečn im množ inam snega na leden iku pa p r i -
pomore t u d i ostenje T r i g l a v a nad n j i m . O b te j steni se zaustav l ja 
sneg, k i ga prenašajo vzhodn i , severovzhodni i n severni ve t rov i , ter 
se us ip l je ob posebno ugodn ih s i tuac i jah v o b l i k i p r a v i h snežnih 
s lapov na ledenik. 
Poleg teh po javov povečuje jo množ ino snega na leden iku t u d i 
p lazov i , k i j i h p r i k o p i č e n j u snega n i podcenjevat i . Posebno pogosto 
j i h p rož i j o močn i ve t rov i i n odjuga. 
Razen teh p lazov, k i poveču je jo množ ino snega na leden iku, pa 
opoza r ja jo opazovalc i (1) i n Pave l K u n a v e r t u d i na take, k i se 
zaus tav l ja jo šele na po ložne jš ih pov rš inah p o d leden ikom i n posna-
mejo p r i d rsen ju p reko ledenika t u d i ve l i ko snega. Čep rav so t i 
p l azov i za rad i povečanja s t rmine ledenika v z a d n j i h l e t i h pogost-
nejš i , še vedno daleč zaostaja jo za t i s t im i , k i ga k rep i j o . 
Poleg tako nadpovp rečn ih množ in snega, k i j i h sprejema ledenik , 
na njegovo ohran i tev ugodno v p l i v a t u d i lega pod steno samega v rha 
T r i g l ava , k i ga šč i t i p red do lgo t ra jne jš im sončnim obsevanjem; ob-
sevanje pa zmanjšu je še močan nak lon leden ika p r o t i severu, saj 
pada jo sončni ž a r k i n a n j povprečno pod k o t o m 24" i n celo ob po le tn i 
k u l m i n a c i j i samo pod ko tom 45,5°. K a k o v p l i v a to na ledenik , po-
sebno nazorno kaže Ivač ičevo zapažanje, da se je začel v zelo top lem 
m a j u leta 1956 t a l i t i sneg na p r i so j n i s t ran i G lave že 6. ma ja , na 
leden iku pa šele 8. ma ja , to re j z dvodnevno zakasn i t v i j o (1). O po-
membnost i tega momenta smo se p r e p r i č a l i t u d i ob našem rednem 
opazovan ju ledenika leta 1955, k o se je pokazalo, da je na p lanem 
svetu J u l i j s k i h A l p skopnel že ves sneg, k i je pade l 15. septembra, 
medtem ko se je na T r i g l avskem leden iku i n na ska ln ih pov rš inah 
okrog Glave, o b r n j e n i h p r o t i severu, še v ce lot i obdržal . Vse to nam 
razločno pokaže, k a k o imen i ten o rogra fsk i po loža j ima T r i g l a v s k i 
ledenik. 
Iz po roč i l pa dob imo t u d i vsaj grobo s l iko r a z k r i v a n j a T r i g l a v -
skega ledenika i zpod debele snežne odeje. Začetek ta l j en ja prece j 
v a r i i r a iz leta v leto; zelo je odvisen od v remensk ih razmer i n od 
močnejše i n t ra jne jše o top l i tve . Tako je p r i š lo na p r i m e r leta 1956 
od intenzivnejšega ta l j en ja snega na leden iku že 8. maja . Že v tem 
času so nasta l i na n j e m š tev i ln i ž lebovi , k i so se p r i n a d a l j n j e m 
t a l j e n j u še pomnož i l i , p redvsem pa pog lob i l i i n je že v j u l i j u opazoval 
I vač ič nad Glavo, k j e r je b i lo ta l jen je najmočnejše, sko ra j 2 met ra 
g lobok žleb. 
S podobnim nastankom žlebov na ledeniku moramo računati tud i 
v drug ih letih. Pr i vsem tem pa se poveča na ledeniku tud i množina 
skal i n finejšega drob i r ja , k i se spusti v zimskem času skupaj s pla-
zovi na ledenik. S tem se erozivna sposobnost tekoče vode še bo l j 
poveča, saj z drob i r jem obložena voda vel iko močneje erodira. Še 
intenzivnejši pa postanejo vsi procesi, ko postane plast snega že 
prav tanka, oziroma ko se zarežejo žlebovi do samega ledenika. V tej 
dobi prebi je jo sončni žark i tenko plast snega in na kontak tu z ledom 
a l i starejšim snegom, k i je povečini že močno poledenel, pr ide do 
nadpovprečne premočitve povrhnjega snega in na nekaterih k r a j i h 
do p rav ih vodnih tokov. P r i tem se sneg ne samo tal i , ampak tud i 
lomi ter ga po ledeniku tekoča voda hi t ro odnaša. Ta pojav še pospeši 
razkr ivanje ledenika. 
P r i tem se množina grušča na ledeniku še poveča. Poleg naj-
mlajšega iz zadnje redilne dobe se mu p r id ruž i tud i starejši, s ka-
ter im je spodnj i del ledenika dobesedno prepojen in k i ostane p r i 
ablaci j i ledu na površju. Posebno vel iko tega grušča je na vzhodnem 
in spodnjem koncu ledenika. Tu smo ga opazovali v vseh let ih opa-
zovanj; največ ga je b i lo v let ih 1956, 1957 in še posebno leta 1958, ko 
je pr iš lo do najmočnejšega stanjšanja in skrčenja Triglavskega le-
denika. V let ih 1961 in 1962 pa je bi lo na ledeniku razmeroma malo 
grušča, saj so bile pod snegom prav tiste površine, k i so bile v ime-
novanih let ih na jbo l j prekr i te z drobir jem. 
Po dosedanjih opažanj ih se na jpre j razkr i je ledenik nad Glavo. 
To so pokazala opazovanja ledenika leta 1955 in tud i leta 1961 in 1962, 
ko je b i l sploh razkr i t samo del ledenika nad Glavo in nekol iko 
vzhodneje od nje. Z is t imi razmerami pa moramo računat i tud i v 
drug ih letih, saj je pr iš lo v vsej opazovani dobi p rav v b l iž in i Glave 
do najmočnejšega stanjšanja in umika ledenika. 
V zvezi s snežno odejo na ledeniku moramo opozori t i še na to, 
da se pokaže led izpod snega razmeroma kasno, največkrat šele v av-
gustu. Tako je bi lo leta 1955 in tud i v zadnj ih dveh opazovalnih 
let ih (1961 in 1962), kot so me opozori l i opazovalci na Kredaric i . Ta 
ugotovitev nam razločno pokaže, da bi mogle že prav majhne spre-
membe v množini padavin al i v intenzivnosti ta l jenja povzročit i 
v rasti ledenika vel ike spremembe. 
Po vsem tem pa nas zanima tud i dejansko stanje ledenika ob 
koncu vsake tal i lne dobe in seveda tud i splošne razvojne tendence, 
k i se razodenejo iz tega. 
Iz poroči l rednih vsakoletnih opazovanj ob koncu vsake tal i lne 
dobe (od leta 1955 do 1962) izvemo, da se je obseg ledenika v tej dobi 
vseskozi h i t ro manjšal. Do največjega umika je pr iš lo na spodnjem 
robu ledenika nad Glavo in vzhodno odtod pro t i mer i ln i točki 14, 
k je r se je umakni l ledenik samo v let ih 1954 do 1959 za 28,40m; 
vel ik umik pa smo zabeležili v istem času še p r i točkah 14 A (6.80 m), 
13 (17 m), 12 A (16.85 m), 12 (10,80 m) in 11 C (20.00 m). 
Istočasno s skrčenjem obsega ledenika pa se je močno zmanjšala 
tud i njegova debelina. Na podlagi črt, k i kažejo debelino ledu v za-
porednih letih, smo lahko ugotovi l i , da se je stanjšal ledenik nad 
Glavo za okrog 4 m. Računamo pa lahko, da se je ledenik še bo l j 
stanjšal nekol iko nad spodnj im robom, nekako tam, k je r se je led 
v vseh let ih opazovanj na jpre j pokazal izpod snežne odeje. 
Umikan je Triglavskega ledenika je b i lo precej enakomerno, iz-
jemno je samo leto 1958, ko je b i l umik izredno močan in se je led 
stani l za to l iko kot v vseh preostal ih let ih skupaj (2 m). 
Vel iko manj kot spodnj i rob ledenika se je v tem razdobju spre-
min ja l zgornj i del ledenika pod steno. O d leta 1955, ko se je množina 
snega na zgornjem robu ledenika po ekstremnem letu 1954 povečala, 
smo beležil i le še kolebanja do okrog 2 m. Močnejše povečanje debe-
line snega smo lahko zaznamovali šele v zadn j ih dveh a l i treh letih, 
ko se je tud i na spodnjem koncu ledenika množina snega zelo po-
večala. 
Zaradi razmeroma zelo skromnih sprememb v teh let ih na zgor-
njem robu ledenika in intenzivnem krčenju na spodnjem je postal 
ledenik zelo strm. 
Vse to umikanje ledenika pripoveduje, da se obdrži na ledeniku do 
konca sezone premalo snega, da b i lahko bistveno okrepi l ledenik in 
p rek in i l s tendenco nazadovanja, k i jo kažejo vsa redna opazovanja 
že od leta 1946. Tud i leta, v kater ih se je obdržalo do konca sezone 
nekaj več snega, niso prinesla preokreta v rasti ledenika. Tako j v 
prvem letu potem, ko se je na spodnjem koncu ledenika sneg spet 
stal i l , smo mogli konstat i rat i tud i ponoven umik ledenika. Zato s še 
večj im zanimanjem čakamo, al i bo isto tudi po tem zadnjem kopi -
čenju snega na ledeniku, k i se je začelo že leta 1959, a posebno močno 
v naslednjih treh letih. 
Morda je prav, če tu še enkrat podčrtamo, da v vsem opazovanem 
obdobju v zadnj ih šestih let ih sneg z ledenika n i tako povsem izg in i l 
kot leta 1954, ko je b i l ledenik celo na zgornjem robu pod steno skoraj 
povsem brez snega (slika 15 in 36). Tud i v naslednj ih let ih je b i la 
ločnica večnega snega visoko nad ledenikom, saj ob daleč nadpo-
vprečnih množinah snega, k i ga dobiva, t i ož j i a l i širši pasovi snega, 
k i so se ohrani l i pod steno na zgornjem robu ledenika, n ikakor ne 
morejo b i t i znaki realne ločnice. I n tud i zadnja t r i leta, ko je bi lo 
ob koncu tal i lne dobe na ledeniku nekaj več snega, ne predstavl ja jo 
kakega korenitega znižanja ločnice, saj seže razkr i to mesto nad 
Glavo vse preveč visoko pro t i zgornjemu robu ledenika. 
Zak l juček 
P r i proučevanju sledov mehaničnega preperevanja v Ju l i jsk ih 
A lpah smo se omej i l i na širok ravn ik okrog Tr ig lava v v iš in i 2300 do 
2500 m. Ves ta svet, k i ga sestavljajo t r iadn i apnenci, se nahaja prav 
malo pod ločnico večnega snega ter seže tako že nad mejo sklenjene 
vegetacije. Problem je odprla predvsem ugotovitev, da je ta ravnik 
različno na debelo pokr i t z drobirjem, k i nastane p r i mehaničnem 
preperevanju živoskalne osnove. Posebno veliko drobir ja smo našli 
na široki planoti Za p lanj i zahodno od Triglava, prav malo pa na 
podih severovzhodno od njega; tu ga je več samo okrog Staničeve 
koče in na Kredarici. 
Pr i tolmačenju teh razl ik se je pokazalo, da moramo upoštevati 
drobne razlike v sestavi apnenca, da pa je odločilen k l imatski moment 
predvsem dolgotrajnost zadrževanja snega. 
Planote na zahodni strani Triglava so na široko odprte prot i 
jugu in vetrovom, k i spihajo z n j i h obilo snega: zato tu sneg veliko 
hitreje skopni in so tla tako veliko dlje izpostavljena mehaničnemu 
preperevanju. Veliko dl je pa se zadržuje sneg na podih severovzhodno 
od Triglava, k i so nagnjeni prot i severu in zaprt i prot i jugu in jugo-
vzhodu z grebenom, k i se vleče od Triglava na vzhod čez Kredarico 
in Rež. Na teh podili pa se naberejo tudi nadpovprečne množine snega 
kot so pokazala opazovanja opazovalcev na novi meteorološki postaji 
na Kredarici. Zadrževanje snega je tu zato veliko trajnejše, obenem 
pa je mehanično razpadanje žive skale veliko manjše; prevladuje 
kemično razkrajanje apnenca. Še trajneje pa so bile prekrite te po-
vršine s snegom v pretekl ih stoletjih, ko je bila ločnica večnega snega 
veliko nižja od današnje; to nam poleg ustnih in pisanih poročil 
dobro i lustr irajo tudi številne slike. Veliko znakov govori za to, da 
so bile prav te dobe še posebno pomembne za nastnek sedanjih razl ik 
v preperelosti visokih planot okrog Triglava. 
Raziskave pa so nas opozorile tudi na morfolške učinke meha-
ničnega razpadanja žive skale. To se je najbolje pokazalo na planoti 
na zahodni strani Triglava, predvsem na bol j dolomit iziranih apnen-
cih, k jer je drobir ja še posebno veliko. Razpadli drobir namreč močno 
zavira odtok vode v kraško notranjost; zato pride k l jub votlikavosti 
apnenca do površinskega odtoka vode in do pretransportiranja dro-
b i r ja . To povzroča akumulacijo. Zato pride do zasipanja kraških 
kotanj z drobir jem in do ustvarjanja pogojev tudi za daljše obdobne 
vodne tokove. K l j ub vsemu temu nasipanju pa smo opazili, posebno 
med posameznimi kraškimi kotanjami in ob pregibu ravnika prot i 
n iž j im uravnavam, tudi zelo izrazite sledove erozije; torej spremlja 
proces nasipanja tudi erozija. 
Poleg tega pa sodeluje p r i pretransport iranju in sortiranju gra-
diva tudi pogosto zmrzovanje in odtajanje tal. Za to govore zelo 
lepo razvi t i gruščnati kolobarj i , poligonske mreže in sledovi soli-
f lukci je. Podrobnosti o genezi teh obl ik in razl ičnih t ip ih solif lukcije, 
k i smo j i h lahko ugotovil i p r i raziskovanju, pa prepuščamo eni naših 
naslednjih študij. 
P r i študi ju ledeniških nasipov na ravniku okrog Triglava se je 
pokazalo, da je istodobni holocenski drobir, k i se nahaja na zahodni 
strani Tr ig lava v ve l ik ih meliščih, odložen na njegovi severovzhodni 
strani, k je r je ledenik in v k rn i c i p r i P lan ik i ter v sosednji med 
Ma l im Tr ig lavom in Kredarico, v lepih morenskih nasipih. Nasip i so 
torej holocenski. Ker je v imenovanih krn icah tako malo drobi r ja , se 
je po jav i la domneva, da so b i l i nasipi odloženi v dobi, k i je bliže 
sedanjosti kot pa zadnj i ledeni dobi i n da j i h bo morda vzporejat i 
z že znanimi zgodovinskimi nasipi pod Tr ig lavsk im ledenikom. 
Na osnovi različne poraščenosti morenskih nasipov pod Tr ig lav-
skim ledenikom z algami smo lahko loči l i po starosti nekako t r i sku-
pine morenskih nasipov: p r i najstarejših morenah (I) so skale že 
skoraj v celoti prekr i te z algami. Drob i r je zato temno siv, skoraj črn. 
P r i mla jš ih nasipih ( I I ) je na morenskem d rob i r j u teh alg že vel iko 
manj ter tud i ne prekr iva jo morenskih skal več tako v celoti. Medtem 
ko p r i najstarejših morenah (I) prevladujejo eno-, dvo- in tricelične 
oblike, opažamo p r i mla jš ih ( I I ) le še eno- i n dvocelične. V t re t j i 
skupin i nasipov teh alg na morenskem drob i r ju sploh n i opazi t i ( I I I ) . 
Najstarejši morenski nasipi (I) so sorazmerno zelo vel ik i . K l j u b 
temu j i h je ledenik v drugi fazi ( I I ) na čelu ledenika p rek r i l z mo-
reno. ob straneh pa se je naslonil nanje; zato so v idet i nasipi druge 
faze še posebno mogočni. Od starejših moren se lepo loči jo po manjši 
poraščenosti; so zelo svetli, podobno kot stene pod Kredarico in nad 
Tr ig lavsk im ledenikom, k i so bile še v šestdesetih let ih preteklega 
stoletja pod snegom in ledom. Morenski nasipi t ret je faze pa so v na-
sprot ju s starejšima dvema fazama prav neznatni in kažejo na že 
p rav vel ik umik ledenika. 
Upoštevajoč poraščenost, morfološke ter stratigrafske posebnosti 
teh morenskih nasipov, kot tud i slike in fotograf i je ledenika ter 
topografske karte, smo postavi l i domnevo, da so b i l i morenski na-
s ip i druge faze odloženi okrog leta 1850, medtem ko bo po vsej ver-
jetnosti uvrs t i t i nasipe tret je faze v razdobje okrog leta 1920; nasipi 
prve faze pa izv i ra jo verjetno iz 18. al i celo 17. stoletja. Podobne 
starosti so najbrž tud i morene v ve l ik ih k rn icah na J in JV strani 
Tr ig lava. 
Z rednimi opazovanj i Triglavskega ledenika smo začeli že 1946. 
Rezultate p r v i h 8 let opazovanj (1946—1954) je v okv i ru Inšt i tu ta za 
geografi jo SAZU zbral Drago Meze; b i l i so objav l jeni v Geografskem 
zborniku iz leta 1955. Zato zajema naše poročilo samo razdobje 1954 
do 1962, torej dobo zadnj ih 8 let, o kater ih še nismo poročali. Tud i 
v tem razdobju se je ledenik nenehno krč i l . Do največjega umika je 
pr iš lo nad Glavo, k je r se je umakn i l ledenik samo v let ih 1954—1959 
za .28,40 m. Istočasno pa se je močno zmanjšala tud i njegova debelina. 
Umikan je Triglavskega ledenika je bi lo precej enakomerno, izjemno je 
samo leto 1958, ko je b i l um ik še posebno močan. 
Opozorimo na j še, da v vseh zadnj ih osmih let ih sneg iz ledenika 
n i tako povsem izgin i l kot leta 1954, ko je b i l ledenik tud i na zgor-
njem robu pod steno skoraj povsem brez snega. Posebno vel iko snega 
pa se je ohrani lo na ledeniku do konca ta l i lne dobe v zadn j ih t reh 
le t ih (1960—1962). Naraščanje množine snega spreml jamo od leta 1959. 
KNJIŽEVNOST 
1. Poroči la opazovalcev meteoroleške postaje na Kredar ic i v letu 1955/56. 
2. D r a g o M e z e , Ledenik na T r ig lavu in na Skut i , Geografski zbornik 
I I I , S AZU, L jub l j ana 1955. 
3. R. v. K l e b e i s b e r g , Handbuch der Gletscherkunde und Glazial-
geologie. Zweiter Band, Wien 1949. 
4. R. B esc h e i , Flechten als Altersmasstab recenter moränen. Z. f. 
Gletscherkunde und Glazialgeologie 1 (str. 152—161), 1950. 
5. R. B e s c h e l , Lichenometr ie im Gletschervorfeld. Jb. Ver. z. Schutze 
d. A lpenpf lanzen und Tiere 22, München 1957, str. 164—185. 
tt H e u b e r g e r , Beiträge zur Dat ie rung alter Gletscherstände i m 
Hochstubai (Tirol). 
7. R. v. K l e b e l s b e r g , D ie Alpengletscher in den letzten dreissig 
Jahren (1911—1941). Petermanns geographische Mit te i lungen, 89. Jahrgang 
1943, Gotha. 
8. P a v e l K u n a v e r , T r ig lavsk i ledenik leta 1955 in še kar. Planinski 
vestnik št. 3, 1956. 
N E W F I N D I N G S A B O U T T H E G L A C I A T I O N OF T R I G L A V -
T H E T R I G L A V GLACIER D U R I N G T H E LAST 8 YEARS (1954-1962) 
S u m m a r y 
I n our study of the traces of the mechanical moulder ing that can be 
found i n the Jul ian Alps we have l im i ted ourselves to a broad peneplain 
that encircles the Tr ig lav Mounta in at a height of 2300—2500 m. A l l this area 
wh ich consists of Triassic limestones is situated just below the snowline and 
thus i t lies above the l ine w i t h the compact vegetation. We have become 
interested in the problem here discussed after i t had been established that 
the peneplain has a cover o f f ine scree of va ry ing thickness wh ich is known 
to be a product of the mechanical moulder ing of the bedrock. Par t icu lar ly 
large quantit ies of this f ine scree have been found on the broad plateau Za 
p lanja, west of the peack of the Tr ig lav Mountain, whi le on the other hand 
i t appears i n comparat ively smal l quantit ies on the karst i f ied more or less 
level surfaces (podi), i n the notheast of T r ig lav ; i n this lat ter area i t occurs 
i n somewhat larger quantit ies on ly around the hut Staniceva koca and on 
Xredarica. 
I n our invest igat ion of these differences we have come to the conclusion 
that i t is necessary to take into consideration the sl ight diferences that can 
be observed in the composit ion of the limestone. A t the same t ime we have 
also found that the c l imat ic conditions, above a l l the lenght of the period 
when a certa in area is usual ly covered w i t h snow, are also a decisive 
factor. 
The plateaus situated to the west of the T r ig lav Mounta in are widely 
open to the south and its winds wh ich b low o f f f r om these plateaus large 
quanti t ies of snow: for this reason the snow melts here faster and so the 
f loor is here exposed dur ing a longer per iod to the mechanical mouldering. 
I he snow, however, remains much longer on the kars t i f ied more or less 
level surfaces i n the area northeast of the Tr ig lav Mountain. These surfaces 
are somewhat inc l ined towards the nor th . They are closed towards the 
south and southeast b y a r idge w h i c h extends f r o m T r i g l a v towards the east 
over Kredar ica and Rež. These surfaces are covered b y quant i t ies of snow 
that are larger than is the average here as this has been established b y 
observers who w o r k i n the new meteorological stat ion at Kredar ica. Here 
the snow remains much longer and for this reason the bedrock here is less 
exposed to the process of mechanical mou lder ing ; here the chemical de-
composi t ion of the l imestone is the prevalent process. D u r i n g the former 
centuries when the snowl ine extended m u c h lower in to the va l ley than i t 
does nowadays these areas were even longer covered b y snow. This fact is 
proved bo th b y o ra l and w r i t t en reports, and p a r t i c u l a r l y b y the large 
number o f pictures. There are m a n y elements w h i c h seem to indicate the 
ve ry great impor tance o f these colder periods fo r the emergence of the 
present dif ferences i n the state of mou lder ing of the h igh plateaus around 
the T r i g l av Mounta in . 
D u r i n g the subsequent invest igat ions our a t tent ion has been cal led to 
the consequences the mechanical mou lder ing of the bedrock has on the 
morpho logy of the area. Th is p rob lem became most c lear ly evident on the 
p la teau west of the T r i g l a v Mounta in , especial ly i n the limestones w h i c h 
show a h igher degree of do lomi t i za t ion ; here we can f i n d p a r t i c u l a r l y large 
quant i t ies o f f ine scree. The decayed f i n d scree represents an impor tan t 
obstacle to an e f f l u x of water in to the Kars t ic f l oo r ; here the water can 
therefore f l o w over the surface i n spite of the poros i ty of the l imestone. 
Th is leads to a re t ranspor ta t ion of the f ine scree and f i n a l l y to its accumu-
lat ion. I n this w a y the Kars t ic pot-holes become f i l l ed up w i t h th is f ine 
scree and condit ions develop w h i c h make even longer f lows of water over 
the surface possible. Yet i n spite o f a l l these depositions we could also 
observe character ist ic traces of erosion, p a r t i c u l a r l y i n the places between 
the i nd i v i dua l Kars t ic pot-holes and in the area where the peneplain bends 
downwards towards the lower levels. Thus the process of deposit ion is 
s imul taneously accompanied b y of the erosion. 
Moreover, the f requent f reezing and me l t ing of the g round has also its 
share in the t ranspor ta t ion and assortement of the mater ia l . This is proved 
b y the we l l developed c i rcu la r r ings of scree, the po lygonal nets, and b y the 
traces of so l i f luct ion. We shal l leave, however, the details regard ing the 
genesis of these forms and the d i f fe ren t types of so l i f luc t ion to one of our 
later studies. 
I n our s tudy of the mate r ia l that had been deposited b y the glacier on 
the penepla in around the T r i g l av Moun ta in i t has been established that an 
equa l ly o ld Holocene f ine scree w h i c h can be found in the large talus slopes 
tha t occur on the western side of the T r i g l a v Moun ta i n had also been ac-
cumula ted in beau t i f u l moraines on its northeastern side, i n the area of the 
present day glacier and i n the coomb va l ley of P lan ika and the neigh-
bou r ing coomb va l ley between the Lower T r i g l av and Kredar ica. The debris 
are therefore o f the Holocene age. Because of the smal l quant i t ies of the 
f ine scree i n these coomb val leys the idea has been proposed that these 
moraines had been deposited in a per iod closer to the present age than to 
the last g lac ia l epoch and that they cou ld perhaps be compared w i t h the 
a l ready k n o w n and h isor ica l l y ident i f iab le moraines that can be found 
below the T r i g l av Glacier. 
O n the basis of the dif ferences that can be observed in the w a y how 
the debris of the moraines that occur below the T r i g l a v Glacier are covered 
w i t h algae we could d iv ide these moraine depositions in to three large 
groups: i n the oldest moraines (I), the rocks are a l ready near ly complete ly 
covered w i t h algae. The scree has therefore a dark gray , near ly b lack colour. 
I n the younger depositions ( I I ) , the algae can be found in considerably 
smal ler quant i t ies on the scree; neither are the rocks f r o m these moraines 
any longer complete ly covered w i t h the same. I n the oldest moraines any 
14 Geografsk i zborn ik 209 
longer complete ly covered w i t h the same. I n the oldest moraines (I), the 
mono-, bi- , and t r i ce l lu la r forms are prevalent , wh i l e i n the younger 
moraines we can on ly f i n d the mono- and b ice l lu la r forms. I n the t h i r d 
group of depositions ( I I I ) no algae whatever can be f ound on the mora ine 
scree. 
The oldest moraine depositions (I) have compara t i ve ly very large d i -
mensions. I n spite of this they were vocered d u r i n g the second phase (I I ) 
b y a new f ron t moraine, wh i l e at the two sides the glacier on ly leaned on 
the older la tera l moraines; the depositions of this second phase are there-
fore p a r t i c u l a r l y impressing. They can be c lear ly dist inguished f r o m the 
older moraines b y the fact that they are considerably less overgrown. T h e y 
have a very l igh t colour, s imi la r to that of the r ocky wal ls below the 
Kredar ica and above the T r i g l a v Glacier wh i ch were s t i l l covered b y snow 
and ice even du r i ng the sixties on the X I X t h century . The moraine de-
posit ions o f the t h i r d phase, however, are i n compar ison w i t h those of the 
two older phases qui te ins ign i f i can t and po in t to a contemporary consi-
derable recess of the glacier. 
I f we take into considerat ion the w a y how these debris are g rown over, 
the morpholog ic and s t ra t ig raph ic pecul iar i t ies of the moraine depositions, 
as we l l as the paint ings and photos of the glacier and the topographic maps 
of the same we come to the conclusion that the second phase had ap-
pa ren t l y been developed about the year 1850. The depositions of the t h i r d 
phase can in a l l p roba i l i t y be placed in to the per iod about the year 1920; 
those of the f i rs t phase go persumably back in to the X V I I I t h or even i n to 
the X V I I t h century . O f the same age are p robab ly also the moraines tha t 
can be found in the large coomb val leys on the southern and southeastern 
sides of the T r i g l a v Mounta in . 
The regular observations of the T r i g l av Glacier have been star ted 
i n 1946. The results of the f i rs t eight years of these observations (1946—1954) 
have been collected at the Ins t i tu te of Geography of the Slovene Academy 
of A r ts and Sciences b y Drago Meze; they were publ ished i n 1955 in Geo-
g ra fsk i Zborn ik . For this reason we cover in our present report the last 
eight years on ly , the per iod between 1954 and 1962 fo r w h i c h no report has 
yet been publ ished. D u r i n g this per iod, too, the glacier cont inued to recede 
w i t hou t any in ter rupt ion . The largest recession has taken place above the 
so-called Glava where a recession of 28,40 m was observed du r i ng the 
years 1954—1959 alone. Simul taneously, the thickness of the glacier has 
also been considerably decreased. The recession of the T r i g l a v Glacier was 
rather constant, w i t h the o n l y except ion of the year 1958 when there was 
a p a r t i c u l a r l y s ign i f icant recession. 
F i n a l l y we can also ment ion the fact that d u r i n g a l l the last eight 
years the snow d id not so complete ly disappear f r o m the glacier as i t d id 
in 1954 when there was almost no snow even i n the upper border area of 
the glacier, immedia te ly under the rocky wal l . Pa r t i cu l a r l y large quant i t ies 
of snow were preserved on the glacier down to the end of the m e l t i n g 
per iod du r i ng the last three years (1960—1962). Since the year 1959 i t has 
been observed that the quan t i t y of the snow has constant ly been increasing. 
V4J2295/ / 
2092 4 
Staničema koča s \ 
\ ) ) ) A \ \ \ v 
^^2539/ s' 
Trialavski dom 
as? / ' . r 
Planika 
soom 
100 m 
50 m ( K R M A I 
_f22i-8 
1000m 
Kar ta 1. Morenski nasipi, ledenik in pomembnejša snežišča na Triglavu 
1. T r i g lavsk i ledenik ; 2. pomembnejša snežišča; 5. morenski nas ip i I . faze; morenski nasip i I I . faze; 5. nasipi , k i j i h še 
nismo uv rs t i l i ; 6. morensk i nas ip i I I I . faze 
Sl i ka 11. Tako mogočen ledeniški nasip zapira na Gorenji ledini vhod o krnico nad Planiko 
Glavah 2 4 2 6 
Kar ta 2. Kolebanje površine Triglavskega ledenika v letih 1954 do 1962 
Risba ne vključuje snežišč na zaliodni strani ledenika, s katerimi je b i l v ne-
katerih letih popolnoma povezan 
Sl ika 16. Tako povsem brez snega je bil Triglavski ledenik leta 1954. Črta v steni nad njim kaže, za koliko se je v naslednjem letu povečala 
debelina snega na zgornjem robu ledenika 
.Snežne razmere na Triglavskem ledeniku v času rednih opazovanj v letih 1954. 1958 in 1962. Prekinjena črta omejuje obseg snežišč in snega na ledeniku leta 1954 (20. do 22. septem 
bra), sklenjena črna črta leta 1958 (28. do JO. septembra), bela črta pa leta 1962 (16. septembra)