/DRISKA Domovi ima

y-,lp
IH SHRIT
Ik vJkNOUAOC OHL7

NO. 149
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 5, 1968
SLOV€NIAN
MORNING IKWSPAPtife
STEV. LXVI — VOL. LXVI
Hanoi pripravljen na lajne razgovore z ZDA
Znani komunistični časnikar Avstr alec Wilfred Burchett trdi, da “bo Hanoi takoj pristal” na tajne razgovore z ZDA o končanju vojne, kakor hitro te ustavijo letalske napade na Se verni Vietnam.
Novi grobovi
Jakob Resnik
Sinoči je umrl na svojem domu, 3599 E. 81 St., dolgoletni zastopnik in dopisnik Ameriške Domovine Jakob Resnik, rojen v Gabrski gori v župniji Sv. Križ
PARIZ, Fr. — Znani avstralski levičarski časnikar Wilfred Burchett, ki potuje s severno-vietnamskimi dokumenti, je v razgovoru s sodelavcem japon-' skega lista Sankei Shimbum pretekli teden trdil, da “bo Hanoi takoj pristal na tajne razgovore z ZDA”, kakor hitro bodo te ustavile svoje letalske napade na Severni Vietnam. Dejal je tudi, da to pričakuje, da se bo zgodilo tik pred demokratsko predsedniško konvecijo v Chicagu.
Napovedal je dalje združitev J u ž n ovietnamske Osvobodilne fronte z nedavno ustanovljeno Zvezo narodnih, demokratičnih in mirovnih sil. To so komunisti hoteli prikazati vietnamski in tuji javnosti kot nevtralno skupino, ki se prizadeva za končanje vojne. Saigon in Washington sta jo od vsega začetka označila kot za komunistično frontno organizacijo, kar tudi je.
Samo tajni razgovori morejo uspeti
V/. Burchett je razlagal v svojem razgovoru z japonskim časnikarjem, da bi morali biti razgovori tajni, ker le tako je mogoče računati z uspehom. Pri takih razgovorih naj bi Južni Vietnam zastopala nova Zveza Osvobodilne fronte in Zveze narodnih, demokratičnih in mirovnih sil. Hanoi namreč ne priznava vlade v Saigonu. Združene države vztrajajo med tem na stališču, da more zastopati pri kakršnihkoli razgovorih o končanju vojne Južni Vietnam le vlada v Saigonu, v kolikor hočejo komunisti imeti zastopano O-svobodilno fronto, jo lahko vsak čas vključijo v svoje lastno zastopstvo.
Saigon in Washington sta volj fia sprejeti v vlado nekomunistične elemente iz Osvobodilne fronte, ne pa komunistov samih Hanoi, kot pravi Burchett, hoče toed tem za jedro vlade Zvezo Osvobodilne fronte in Zveze narodnih demokratičnih in mirovnih sil. V tako vlado bi naj bili vključeni le ljudje, ki so komu-histom “sprejemljivi”.
Hanoi še ni voljan končati poskusa
Iz izjav W. Burchetta je razvidno, da Hanoi trenutno še ni Pripravljen na noben kompro-tois, ni se še voljan odreči Južnemu Vietnamu in temu priznali neodvisnost in ga prepustiti nekomunističnemu svetu. Ver-totno bo poskusil z novo, veliko °fenzivo, pred katero je svaril Pretekli teden L. B. Johnson, do-Seči vojaško odločitev. Predsednik L. B. Johnson je zagotovil,
so ti upi prazni. Vojaške sile '"HA so dovolj močne, da lahko Uspešno zavrnejo vsako rdečo °fenzivo.
Davek na gasolin
SALEM, Ore. — Davek na gasolin je bil prvič uveden v na-^ deželi v državi Oregon leta H9. Tekom naslednjih 10 let ®too ga imeli že v vseh ostalih
državah.
pri Litiji, od koder je prišel Ameriko leta 1906. Pretekli mesec 27. je dopolnil 90 let. Pogreb ima v oskrbi Fortunov pogrebni zavod na Fleet Avenue. Podrobnosti jutri.
Rudolph Baitt
V petek zvečer je umrl v Euclid General bolnišnici 67 let stari Rudolph Baitt (Bajt) z 20856 Miller Avenue, vdovec po pok. Anni, oče Lorette Frank, Roberta, Rudolpha, Betty Jean Mattwig in Doris, 7-krat stari oče, brat Julie Bolden, Berthe Starman, Josephine Starman in pok. Edwarda. Pokojnik je bil rojen v Whitneyju v Pennsyl-vaniji in je bil upokojeni delavec Republic Structural Iron Works. Bil je član KSKJ št. 132, ADZ št. 6, Kat. borštnarjev in Društva Najsv. Imena pri sv. Kristini. Pogreb je iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. danes zjutraj ob 8.15, v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na Kalvarijo.
Edward J. Fatur
V	petek je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 57 let stari Edward J. Fatur s 1011 South Belvoir Blvd., S. Euclid, rojen v Willocku, Pa., zaposlen nad 26 let v Cleveland Twist Drill Co., mož Mary,, roj. Pirnat, oče Edwarda in Mrs. Frank (Jeanne) Stuchal, stari oče, brat Franka, Alberta in Alojza (Jugoslav.). Kot otroka so ga vzeli starši v Jugoslavijo, od koder se je naselil v Clevelandu, ko je bil star 21 let. Pogreb je iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes ob 10. dopoldne, v cerkev Marjete Marije ob enajstih, nato na Kalvarijo.
Eli Wujnovich
V	soboto je umrl v Euclid General bolnišnici 77 let stari 31i Wujnovich z E. 173 St., rojen v Gomiliji v Jugoslaviji, od koder je prišel v ZDA 1. 1906, nož Julie, roj. Paic, oče Willia-na in Dorothy, očim Mrs. Geo-■ge McClelland (Ravenna) in Jrs. Charles Black, 3-krat stari
Dubček zagotovil svoje rojake, da je uspešno branil neodvisnost ČSR v Cierni in Bratislavi
Lani je bilo v naši deželi Kongres odŠs! Za Cit najmanj rojstev ^esgg Ra poeiflfjce
WASHINGTON, D.C. — Lani se je rodilo in ostalo pri življenju v ZDA komaj 179 otrok na 10,000 prebivalcev. Tako nizke številke še ne pomni naša statistika. Le v slabih letih 1933 in 1936 se jih je rodilo 184 na 10,000 prebivalcev. Nizke številke so seveda v zvezi s posledicami obeh svetovnih vojn.
Nizko število rojstev je vzrok majhnemu prirastku prebivalstva, ki je lani znašal 1.08%. Tako nizkega prirastka še nismo imeli po drugi svetovni vojni.
Lani je bilo 3.6 milijone rojstev, 1.9 milijon pa smrtnih slučajev. Doselilo se je pa 443,000 tujcev.
Potniško letalo Alitalia treščilo na tla: od 95
oseb se jih je rešilo 82
MILAN, It. — V petek je potniško jet letalo DC8 z 95 osebami na krovu na letu iz Rima v Montreal v Kanadi treščilo tu šest milj severno od letališča v breg Monte San Giacomo in se vnelo. Od 95 oseb v letalu se jih je 82 rešilo, med njimi vseh 10 članov posadke.
WASHINGTON, D.C. — Kongres je pretekli teden prekinil za en mesec svoje delo, da se bodo mogli njegovi člani nemoteno posvetiti strankinima konvencijama, ki bosta izbrali predsedniška kandidata. Republikanska se bo začela danes, demokratska pa bo 25. avgusta. Ko bosta obe končani, se bo Kongres 4. septembra zbral zopet na zasedanje.
V glavnem je svoje delo končal, ostalo pa je vendar še za končno obdelavo in odobritev nekaj proračunskih zakonov, med njimi narodna obramba, pomoč tujini in socialno skrbstvo. Tudi predlog o podpiranju poljedelstva mora dobiti še končno besedilo in njegovo potrdilo v obeh domovih.
Ti nujni proračunski zakoni bodo po vsem sodeč odobreni še tekom letošnjega zasedanja, kaj več pa Kongres ne bo več storil. Senat ima pred seboj še glasovanje o potrditvi A. Fortasa za vrhovnega zvez nega sodnika. Razprava o tem se Uhko še zavleče, z njo pa tudi ^elo Senata v drugih vprašanjih.
Vodnik Komunistične partije ČSR Aleksander Dubček je sinoči v govoru, ki sta ga prenašala televizija in radio, svoje rojake zagotavljal, da je Češkoslovaška ohranila polno svobodo na znotraj in svojo neodvisnost na zunaj z izjemo obvez v Varšavski zvezi in KOMEKON, gospodarski skupnosti sovjetskega bloka.
PRAGA, ČSR. — Javnost je še vedno nekam negotova in ni še čisto prepričana, da je Dubčku in tovarišem u-spelo v celoti ohraniti stališče, ki so ga zavzeli in zastopali v notranji in zunanji politiki republike, odkar so prevzeli v preteklem januarju njeno vodstvo iz rok A. Novotnega. Uspeh razgovorov v Čierni sta sporočila javnosti predsednik narodne skupščine J. Smrkovsky in predsednik republike L. Svoboda. Izjavila sta, da bo sestanek v Bratislavi v glavnem urejal le odnose med državami socialističnega bloka in ne več vprašanje notranjih reform na Češkoslovaškem. Sestanek vodnikov Sovjetske zveze, Poljske, Vzhodne Nemčije, Madžarske, Bolgarije in Češkoslovaške preteklo soboto v Bratislavi je dejansko le potrdil sklepe, napravljene v Čierni, pa na zunaj poudaril enotnost komunističnega bloka, ki je hudo trpela zaradi spora med Prago in Moskvo ter njenimi podporniki v zadnjih mesecih.
tovarišem
HEATWAVE
Večinoma oblačno in soparno. Najvišja temperatura okoli 88.
oče. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v torek, ob enih popoldne na pokopališče Whitehaven Memorial Park.
Latinska Amerika je izgubila vero v obljube ZDA
WASHINGTON, D.C. — Generalni tajnik Organizacije ameriških držav — OAD Galo Plaza je izjavil zadnjo sredo, da je vedno očitnejša “kriza zaupanja” Latinske Amerike v Združene države in v njihove obljube v okviru Zveze za napredek.
Krizo je sprožilo zmanjšanje pomoči tujini v Kongresu, povečuje pa jo strah Latinske Amerike, da kaže Kongres vedno manj volje za sprejemanje novih obveznosti ZDA do Latinske Amerike.
Dubčku in tovarišem se je posrečilo rešiti sebe in Češkoslovaško pred “zavezniško” vojaško zasedbo, ohraniti CSR pravico do nadaljevanje notranjih reform, jo obvarovati pred sovjetskimi četami, ki naj bi prišle v deželo, da pomagajo braniti njeno mejo pred Zahod no Nemčijo. Morali so se med tem zavezati, da bodo CSR obdržali v Varšavski zvezi in KOMEKON, gospodarski skupnosti socialističnega bloka vzhodne Evrope, pa se vzdržali tudi vsake kritike Sovjetske zveze in ostalih socialističnih držav vzhodne Evrope. Ta kritika je bila v zadnjih mesecih včasih zelo ostra in naravnost žolčna.
Javnost ni čisto gotova
Tako po štirih dneh razgovorov v Čierni nad Tiso kot po sestanku v Bratislavi preteklo soboto so vodniki ČSR izjavili, da je ostala CSR svobodna in prosta v nadaljevanju demokratizacije in izvajanju reform. Neposredno so povedali tudi, da
Danes se je začela konvencija republikanske stranke v Miami Beachu
1\/rT A 7\ /rT -DTP A riTIT Tri	-i • v ,	,	.	.	w	_
MIAMI BEACH, Fla. — Danes se je končno tu začela konvencija r e p u b 1 ikanske stranke. Kdor ima veselje in čas, bo lahko videl zanimive prizore na televiziji, še več bo seveda lahko zvedel iz časnikarskih poročil. Pa vendar se mu bo pripetilo, da bo enkrat pozneje po konvenciji moral ugotoviti, da za celo vrsto važnih dogodkov ni zvedel.
Vzemimo na primer dnevni red konvencije. Vsak kandidat — in seveda tudi njegovi pristaši — bi rad imel takega, da bi njegova kandidatura postala glavni predmet konvencije. Temu nasprotujejo tekmeci, javni in zakulisni. Vodstvu konvencije ne preostane drugega, kot da išče kompromis, ki pa nikogar ne zadovolji-
Plod kompromisa je na primer nocojšnji dnevni red. Če bo načrt obveljal, se bodo prvi večer oglašali k besedi le glavni strankini veljaki z Eisenhower jem na čelu. Eisenhower sam ne pride na konvencijo, bo ostal kar v Walter Reed bolnici v Washingtonu,
kjer še okreva od zadnje srč ne kapi. Govoril bo kar po telefonu okoli 10 minut. Bivši predsedniški kandidat Gold-water bo osebno govoril še isti večer. Po tradiciji mu gre pravica do govora. Njujorški župan Lindsay bo konvenciji predstavil glavnega govornika guvernerja Dana Evansa iz države Washington, če dodamo temu dnevnemu redu še običajne formalnosti, ki so zvezane s poslovanjem konvencije in ki so vse dogovorjene že naprej, bo dnevni red kar dobro založen z govorniki. Zakulisni vodja konvencije R. Bliss nima rad dolgih govorov. Morda se mu bo posrečilo, da bo govornike prepričal, naj ne mlatijo prazne slame. Ako se mu bo to posrečilo, bo to dokaz, da njegova beseda nekaj pomeni za kulisami.
Vse to bomo videli na televiziji, to pa ne bo vse. Tako Nixon kot Rockefeller bosta že prvi večer postavila svoje pristaše na taka mesta v konvencijski dvorani, kjer lahko vplivajo na razpoloženje delegatov. Bliss se temu ne upira,
toda ne želi, da bi pristaši o-beh glavnih kandidatov delali preveč velik hrup in spremenili zborovanja v tradicijona-len cirkus.
Oba glavna kandidata sta že začela spretno širiti nove izjave. Precejšnjo okretnost je pokazal Nixon. Začutil je, da je tekmec Wallace postal javnosti privlačen, ker odločno zahteva red in mir. Nixon je zato dal pred odborom za vo-livno platformo izjavo, da je tudi on za to idejo in da misli, da mora ta ideja imeti odlično mesto v volivnem programu. Ko je dalje ugotovil, da imajo njegovi tekmeci srečo z agitacijo za mir v Vietnamu, se je tudi sam prelevil iz vsaj navideznega kragulja v vnetega goloba. Seveda so na Ni-xonovo taktiko takoj reagirali drugi republikanski kan-didatje, pravi in morebitni, Rockefeller, Reagan itd. Delegat j e so torej zavaljeni s propagandnim materijalom.
Časnikarski svet upa, da mu bo ta teden konvencija dala gradivo za dnevne novice, saj ga je v teh. pasjih dnevih sila
potreben. Zato so vsi večji časopisi poslali kar celo krdela svojih poročevalcev in komentatorjev v Miami Beach. Podobno so postopale tudi vse velike t e 1 e v i zijske mreže. Vendar bodo imele včasih težko stališče. Ne bo jim namreč dana zmeraj možnost, da bi slikali ravno tiste podrobnosti, ki jih smatrajo za važne in značilne. Vodstvo konvencije hoče imeti pri tem svojo besedo. Dogodi se na primer lahko, da bo kdo hotel demonstrirati proti konvenciji. Bliss in njegovi sodelavci gotovo ne bodo veseli, ako bi take demonstracije prišle na televizijo v večjem obsegu. Republikanci gotovo niso pozabili, v kako nerodnem položaju so bili na primer Johnsonovi zaupniki pred 4 leti v Atlantic Cityju, ko so morali tam “prirejati” demokratsko konvencijo.
Pri vsem tem upajmo, da bo konvencija vendarle nudila nekaj zanimivih in morda celo značilnih prizorov, ki bodo pokazali pravo razpoloženje med vodilnimi plastmi republikanske stranke.
bo ostala ČSR tudi v bodoče brez ruskih čet in da bodo tiste ki so še v deželi od zadnjih vojaških vaj, skoraj odšle. To je bilo včeraj tudi objavljeno. Kljub vsemu javnost ni prav prepričana, da niso morali predstavniki ČSR pristati na kak tajen dc govor.
Zato je Dubček sinoči v svojem govoru izrecno poudaril, da ni nobenega takega tajnega dogovora. O zmagi stališča ČSR je govoril dovolj jasno, pa vendar mirno in zadržano, da ne bi po nepotrebnem izzival Moskve in njenih podpornikov, ki se jih je komaj dobro posrečilo Pragi pomiriti. V sredi Prage so bile včeraj demonstracije, tekom katerih so demonstrantje zahtevali “resnico” o razgovorih v Čierni in Bratislavi. Načelnik mestne organizacije KP Bohumir Simon jih je pomirjeval z enakimi izjavami kot Dubček.
Agencija TASS je objavila v Moskvi poročilo o razgovorih v Bratislavi in označila te za “zmagoslavje komunistične edinosti”. Vsako spotikanje ob razmere v ČSR je v sovjetskih listih in na radio prenehalo že takoj po razgovorih v Čierni.
Jimenz zopet na svobodi
CARACAS, Venez. — Jime-
nezove diktature v Venezueli, ki je trajala 10 let, je bilo konec 1. 1958. Diktator je takrat zbežal iz Venezuele v našo deželo in se naselil v Floridi. Leta 1962 ga je takratni federalni javni pravdnik Robert Kennedy poslal nazaj v Venezuelo, ker ga je venezuelska vlada dolžila, da je preveč na debelo kradel. Ga torej ni hotela politično preganjati.
Venezuelske oblasti so Jime-neza res obdolžile le prevelike korupcije, ne pa političnih zločinov. Proces proti njemu je trajal dolga leta in je bil šele sedaj zaključen.
Obtožen je bil, da je nakradel najmanj $13 milijonov, drugi pa zopet trdijo, da je iz državne blagajne odnesel do $60 milijonov. Dobil je zaporno kazen 4 leta in en mesec. To kazen je že odsedel v preiskovalnem zaporu, kjer se mu pa ni godilo slabo. Jimenz je bil takoj po sodbi izpuščen in je odletel v Madrid, kjer se misli začasno naseliti.
Iz Clevelanda in okolice
Marijina legija bo romala—
Marijina legija pri Sv. Vidu pripravlja za nedeljo. 18. avgusta, romanje k Mariji Tolažnici žalostnih v Youngstownu, Pa. Vožnja stane $2.50. Za prijave in vsa pojasnila kličite Maroltove, tel. 431-5699.
Letalska nesreča—
Včeraj zjutraj je utonilo v jezeru Erie 5 moških, ko je letalo, s katerim so se dvignili z letališča Put-in-Baj^, treščilo v jezero, verjetno zato, ker je bilo preobloženo. Letalo je vodil 25 let stari Len Selders iz Akrona. Imena štirih potnikov niso še znana.
Prijetna obiska—
V spremstvu g. Lojzeta šefa, 1249 Norwood Rd., sta obiskala urad Ameriške Domovine in si ogledala tiskarno prijazna g. Otmar in ga. Anica Tasner iz Ci-oera v Illinoisu. V Clevelandu sta obiskala družini Konrada Peklarja in Alojza Šefa, kjer sta bila zelo ljubeznivo sprejeta. Lepo pozdravljata svoje štajerske rojake, posebno tiste iz Slovenskih goric. Zvestima naroč-rikoma lista prav lepa hvala za obisk!
Pretekli petek sta obiskala u-~ad Ameriške Domovine in si o-jledala tiskarno prijazna g. Rudi in ga. Anica Resnik iz Toronto, požrtvovalna dopisnica Ka-oadske Amer iške Domovine. Prišla sta v Cleveland obiskat bolnega strica g. Jakoba Resnika, ki je pred dnevi slavil 90-letnico rojstva, dalje g. in go. Vili Pogačnik v Euclidu in po-mano Severjevo družino na Addison Rd. Vsem se zahvaljujeta la ljubezniv in gostoljuben sprejem.
Drugo stran izključili—
Včeraj je imela srbska pravoslavna cerkvena občina sv. 3ave v Parmi izredni občni zbor, la katerem je izključila 255 članov, pristašev one skupine, ki oriznava pokornost belgrajske-nu patrijarhu, ker “niso plačali čianarine”. Kot znano, je sku-nina, ki podpira škofa Dionizija, mi zadnjih volitvah pod nadzo-'om okrajnega sodišča zmagala n prevzela upravo nove cerkve ’V. Save in vsega drugega cerkvenega imetja.
Naser nevarno bolan?
WASHINGTON, D.C. — Naša iiplomacija se boji, da je Naser es nevarno bolan. Že zadnjič, co je bil v Moskvi, je moral sredi razgovorov za tri dni v bolni-lo. Sedaj se je na hitro roko podal zopet v Rusijo na zdravljenje. Spremljajo ga žena in trije sinovi. Splošna misel je, da trpi na sladkorni. Ni jih malo, ki mislijo, da mora Naser imeti poleg Jadkorne tudi druge bolezni, ki jih pa spretno prikriva. Opazili so le, da je čisto opustil kajenje in da težko hodi.
Rusi so ga sedaj poslali v nek sanatorij na Kavkazu. Koliko časa bo tam, se ne ve. Doma je pa Naser pustil precej političnega nereda za seboj. Z njegovim režimom niso zadovoljni ne vojaki ne študentje, še veliko manj pa seveda politiki. Ako bi se Naser moral umakniti, bi spravil svojo domovino takoj v veliko politično krizo, ki bi se hitro razširila po vsem arabskem svetu.
Ameriška Domovina
\ jyi i i >.	; » x . ri xx ,
6117 St. Clair Ave. — HKnderjon 1-062* — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
I	NAROČNINA:
fist Združene države:
1	$16.00 na leto; $8,00 za pol leta; $5.00 za S me»«c*
fia Kanado in deželo izven Združenih držav:
^ $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $5,00 na leto
j	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
t $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 149 Monday, Aug. 5, 1968
Moskva se jezi
Takih kriz je bilo v politbiroju že dosti, saj so kot žrtve kriz padli Malenkov, Bulganin, Hrusčev, Kaganovič, Molotov itd. Edino Mikojan se je mirno umaknil. Seveda zve svet o takih krizah le po dolgih mesecih. V kolikor žrtve kriz ne povedo same po sebi, kaj se je zgodilo za zidovi v Kremlju.
Ne bi hoteli trditi, da je politbiro že v krizi. Ne bo pa nič čudnega, ako bomo kdaj zvedeli, da so bila v njem huda trenja, kaj delati v češki krizi.
Vse kaže, da morajo o tem nekaj vedeti vodilni češki komunisti. Drugače ne bi kazali toliko poguma v boju proti Moskvi. Morda bomo po tej poti še največ zvedeli o tem, kje se je vršila prava kriza: ali v politbiroju ali v odnosih med Moskvo in Prago.	I. A.
CHICAGO

NEKDAJ
■reg /s''
Kdor je od blizu opazoval rusko partijsko politiko v sporu med Moskvo in Prago, se že od pomladi ni mogel znebiti vtisa, da politbiroju v Kremlju večkrat zmanjka doslednosti in da često velikokrat menja smer in udarnost svoje politike do Prage. Čim bolj se je trenje tekom časa zaostrilo, tem bolj je bilo oklevanje očitno. Tednom molka so sledili tedni divjih napadov, dnevom hladnega obračunavanja dnevi jeznih izbruhov očitkov in sumničenj. Edino, kar se ni menjalo: zmeraj sta se trli ruska in češkoslovaška partija, nikoli ne ruska in češkoslovaška državna uprava. Oba zunanja ministra, moskovski in praški nista imela in nimata v krizi stikov med Moskvo in Prago skoraj nobenega o-pravka.
Rusko oklevanje ni seveda za mednarodno'politiko noben prijeten političen pojav. Saj se ravno iz oklevanja in spreminjanja taktike lahko rodijo usodne posledice za mednarodno politiko. Zato vlada tem večje zanimanje, odkod omahovanje, kje so korenine zanj, kaj se lahko izcimi iz
njega-	.	,
Da bi našli odgovore na ta vprašanja, nam je treba pregledati smeri ruske notranje politike že od lani naprej. Iz notranje politike izvirajo namreč praviloma tudi smernice za zunanjo politiko.
Že zgodaj lani je Moskva videla, da se s Peipingom ne bo mogoče hitro sporazumeti. Kremelj mora torej gledati, da odtegne kitajskemu vplivu čim več komunističnega sveta, čim več komunističnih partij. Za dosego tega cilja je treba začeti široko akcijo po vsem svetu za duhovno obnovo komunizma; cilj akcije naj bo več partijske discipline v komunističnem svetu, ki naj temelji na “ideološki čistosti”.
Zunanja oblika akcije naj bo nov mednaroden kongres vseh komunističnih strank.
Da se razumemo: Moskva že dolgo časa želi tak kongres, toda šele lani se je odločila, da zanj žrtvuje vse, kar zahtevajo posamezne partije kot pogoj za udeležbo. Popuščanja, ki jih je Moskva napravila na tem polju, so res nepričakovano velika in pričajo, kako zelo je Kremelj zainteresiran na kongresu.
Čim bolj je Moskva popuščala, tem več nepričakovanih ovir se je pojavilo, ki so bile vse idejno-političnega značaja, torej od kraja vse zelo nevarne. V Moskvi so se upirali kul-urniki in študentje. Številčno niso bili močni, močne so pa bile njihove ideje. Režim jih niti s silo ni mogel ukrotiti, jih je le začasno zadušil. Potem se je pokazalo, da ima “nova levica” iz svobodnega sveta večji vpliv tudi na komunističen svet, kot so v Kremlju pričakovali. V Moskvi so se grozno razburili, saj jih je nova levica spodrinila z leve v sredino in postala sama na skrajni levi neomejen gospodar.
Med tem so prišli študentovski nemiri v Varšavi in Pragi. Gomulka je svoje “mlade Turke” kolikor toliko ukrotil, v Pragi so pa napredne in liberalne sile prekucnile režim stalinista Novotnega in spravile na vrh napredni ježim to-N0™1 variša Dubčeka. V Moskvi tega niso pričakovali. Češka kri- u ’ za jih je hudo prizadela, saj so sestavili celo posebno teorijo, da raztolmačijo krizo svojim pristašem, ki še kaj dajo na komunizem. Rekli so: kapitalizem je pod vodstvom a-meriškega imperijalizma začel nov napad na komunizem.
Napad ni frontalen, ampak izvajan po ovinku. Udarne kapitalistične čete skušajo zasejati med komuniste nove po-hujšljive ideje, ki vse tičijo v revizijonizmu in nacionalizmu. Kdor ni utrjen komunist, jim zelo lahko podleže. To se godi na Češkem. Tam je nacijonalizem rodil revizijonizem, iz revizijonizma se je rodil liberalizem, iz njega bo pa nastal val, ki bo skušal uničiti češki komunizem.
Do tega seveda ne sme priti, mislijo pismouki v Moskvi. Tudi če na Češkem ostane komunistični režim, bo v vedni nevarnosti pred liberalizmom. Obenem bo češka pot v komunizem ravno radi svojih liberalnih idej, ki jo bodo spremljale, nevarna za ves komunističen svet. Treba je torej češki političen razplet zaustaviti in pri tem tvegati vse!
Ali pa res tvegati vse? O tem v moskovskem politbiroju niso vsi istih misli. Nekateri člani politbiroja z Brežnje-vim in Suslovim na čelu javno zagovarjajo tezo o kapitalistični napadalnosti, ki naj ravno v Pragi doseže svoj prvi veliki uspeh. Drugi člani molčijo, česar ne bi delali, ako bi se strinjali z Brežnjevim. Značilno je, da molčijo ravno tisti člani politbiroja, ki vodijo rusko javno upravo. Iz prakse vedo. da 1. 1958 ni leto 1948!
Molčečniki v politbiroju imajo tudi svoje orožje. Vedo, da politbiro ne more izvajati nobenega, pritiska na češko -javno upravo brez ruske javne uprave. Tam se lahko zgodi, jpa odnesla da bi na primer Kosygin ne hitel ravno z izvajanjem vseh sklepov, ki jih bi napravil politbiro. Seveda bi tega ne mogel napraviti, ako se ne bi mogel opreti na vojaške kroge.
To bi kratko povedano pomenilo krizo v politbiroju.
* SLOVENSKI “PIKNIK” OB LEPEM JEZERU. — Kje pa?< bo ta ali oni čitatelj vprašal. To je bilo v nedeljo, 21. julija, pri Pell Lake v Wisconsinu. To je par milj nad illinoiško mejo. O tem kraju se je že pisalo, le da ni bilo toliko povdarjenih zanimivosti, da bi našo slovensko javnost dvignilo k širšemu zani manju. Peli Lake se nahaja kakih dobrih 60 milj severozapad-no od Velikega Chicaga. Tja vodi iz Chicaga najlepše zvezna cesta št. 12. Vodi skozi in ob le pih izletniških krajih in točkah kot so Crystal Lake, Fox Lake, Richmond. Tam ob wisconsinski meji so naredili kakih deset milj “Freeway” cesto, ki že vodi tja do Wisconsin ceste št. 50 in delo nadaljujejo preko tja proti Ma-disonu, ki je prestolno mesto države Wisconsin. Država Illinois pa ima tudi v načrtu, da bo kakor hitro mogoče naredila zvezo s tem “freewayjem” v Wisconsin, ki bo tekla mimo Fox Lake gori mimo Richmond mesteca, kjer se bo spojila z omenjenim “freewayjem” pri meji med Illinoisom in Wisconsinom. Preko Wisconsina bo potem vodila do St. Paula in v Bismark, Dakota. Za avtomobiliste, kakor tudi za ves težki motorni promet bo ta cesta velikega pomena.
V nedeljo, 21. julija, so chica-ški Slovenci in nekateri iz Milwaukee priredili prav lep domač piknik (izlet) na lepih tratah pri omenjenem jezeru. Tu ima več chicaških slovenskih družin svoje poletne hišice, kamor gredo ob sobotah in nedeljah na kratek oddih in pa ob počitnicah bivajo tu s svojimi družinami, kjer jim je na razpolago jezero in čist deželski zrak za oddih.
Med Chicažani so, ki lastujejo svoje hišice ob tem jezeru: družina Viktor in Frances Lavriša, z njimi Stanovnikovi. Dalje družine Tomaž in Marija Šušteršič, John in Ivanka Buh ter stari oče družina John in Jennie Bur j ek, družina Anton Medved, družina Cirila in Olge Kastelic ter z njimi Kastelčev stari oče in mati, in še nekaj drugih, ki mi natančna imena niso znana. Iz Milwaukeeja pa rojak g. Škof.
Z omenjenimi družinami je bilo na pikniku več njihovih sorodnikov in prijateljev, med temi tudi Paul in Anica Lenassi iz Chicaga ter družina Frank in Frančiška Martinčiča in še več drugih.
Stara navada je, kjer se snidejo Slovenci na zabavah, tam je tudi veselo petje, pa tudi muzikantov ne manjka. Tudi na tem pikniku jih je bilo skoraj kakega pol ducata. Nekateri so vlekli mehove, drugi igrali na klarinete in godala in kar flet-no je bilo. Kastelčev Ciril je drobil s svojo harmoniko polke in valčke, še g. Martinčiča sem videl, da je stiskal harmoniko, da mu je kar lepo pela, za temi še drugi. Glavno priznanje sta dva odlična fanta,
Miha in Frank Grdadolnik, oba doma iz Stare Vrhnike, v katerih rokah so pele harmonike in drugi instrumenti tako točno, da
smo vsi privzdigovali pete in se v mislih sukali in vrteli, kakor da smo vsak še ne 24 let star. Še jaz in Kastelčev oče sva se veselo premikala na najinih stolih, ko sva jih poslušala in ob čudovala, kako so jih harmonike in godala ubogala. Pri tem sem se spomnil g. Strmška iz Milwaukeeja in si mislil, če bi bil ta med nami, bi trčil z nogo ob tla, da bi se Peli jezero zamajalo.
Seveda, seveda, tako razpoloženje in veselje pa ne vlada na vsakem pikniku, prav tako kakor vsak voz in vsak avto ne te^ če in ne vozi lepo in gladko, če ni v dobri oskrbi. To je, da je dobro namazan z najboljšimi mazili ter da iz njega prha dober gasolin. Če je pa v dobri o-skrbi, pa gre, kakor je treba in še bolj.
Tako je tudi s pikniki. Če ti je na pikniku na razpalogo razna okrepčilna pijača, dober prigri zek, tedaj pa, kadar se oglasi harmonika ali godala, pa človeka kar nekaj spodnese in dvigne kakor lastovico veter pod nebom in pleše se, da je veselje. Da je bilo na tem pikniku tako, je seveda prispevala za to dobra preskrba mnogih raznih dobrih reči. Imeli so mladega pečenega pujska, ki je bil tako okusen, da se je človek kar oblizoval ob njem. Dobre gospodinje so poskrbele, da ni manjkalo dobrih potic in drugega vsakovrstnega dobrega peciva. Tisti, katerim je bila poverjena preskrba dobrih pijač, pa so tudi v polni meri izvršili svojo dolžnost, da nobeno grlo ni bilo suho. Vidite, vse te okoliščine imajo zasluge, da je bilo na pikniku toliko dobre volje in veselja. Gotovo si je vsak udeleženec mislil, da bi le bilo še več takih lepih, veselih sestankov med nami. Gotovo jih bo, saj Slovenci ljubimo take sestanke, na katerih pridemo skupaj, se porazgovorimo o tem in onem, o starih naših časih. Zraven pa delamo načrte za bodočnost.
Načrti za bodočnost! Ali jih Slovenci imamo kaj? Nekaj že. Vsak posameznik ima gotovo načrte za bodočnost. Prvi je lasten obstoj. Za tem pride na vrsto skupnost. Pri delu za skupnost pa je treba požrtvovalnosti in razumevanja. V tem oziru so občudovanja vredni zdaj zlasti naši novi Slovenci, ki niso več “novi”! Preživeli so v trdem življenju zadnjih dvajset let, nekateri še več, drugi manj in so v gotovih ozirih že nekaki pijonir-ji svojega časa. Vzgojili so tu že nekateri nov rod. Kdor sledi zlasti živahnemu delovanju na vseh raznih poljih tem “novim pijo-nirjem” v Kanadi, v Clevelandu, Milwaukeeju, New Yorku in v Chicagu, jih mora občudovati. Marsikje v teh krajih bi ne bilo več dosti slovenskega duha, če ne bi bilo teh pijonirjev. Marsikje so prevzeli junaško bremena starih prvih pijonirjev in jih nosijo naprej. Čast in priznanje jim! Slovenska zgodovina jih ne bo pozabila!
V Chicagu ali njegovi okolici bi bilo potrebno neko narodno shajališče, kakor ga imajo npr.
v Clevelandu s svojo Pristavo, ali pa v Milwaukeeju v njihovem Triglavskem parku, škoda, da se s kako tako akcijo ne prične. Čim dalj se s takimi zadevami odlaša, težje jih je spraviti v zanimanje. Kje bi bil kraj za to, kaj in kako bi bilo na mestu in pod kakimi pogoji, to bi bilo treba šele vse pretehtati in presoditi. Že misel na tako akcijo dviga zanimanja. Ali je kaj takih med nami, ki bi se zanimali za to? Kdor ima kako dobro misel o kaj takem ali drugem, kar bi dalo nove misli za to ali kake druge akcije, naj bi se oglasil in povedal svoje mnenje. Tudi kritika je dobrodošla. Kritike se ni za bati, prava zdrava kritika več pomaga pri vsaki akciji kakor pa pohvala.
Vse čitatelje A. D. lepo pozdravlja
Regerčan
----—o-------
Zahvala
CLEVELAND, O. — S tem se želim prisrčno zahvaliti vsem, ki ste prišli v soboto, 27. julija 1968, na moj dom ob priliki moje devetdesetletnice.
V prvi vrsti prav lepa hvala č. g. Leopoldu Mihelichu, ki je na mojem domu daroval zahvalno sveto mašo in za tako lep in ganljiv govor. Hvala sosedovima dečkoma, ki sta tako lepo stregla pri sv. maši, in pa vsem dragim pevcem, ki so tako lepo peli med sv. mašo.
Dalje hvala vsem, ki ste prisostvovali sveti daritvi na mojem domu. Bilo je veliko prijateljev in znancev, ki so prišli od blizu in daleč. Mojo lepo zahvalo sprejmite vsi, ki ste mi poslali po pošti toliko čestitk in daril. Ne morem se vsakemu posebej zahvaliti, zato pa naj ta moja javna zahvala velja slehernemu dobrotniku.
Bog povrni vsem, ki ste pomagali in postregli mojim prijateljem z okusnim zajtrkom po opravilu sv. maše. Ne smem pozabiti Kluba slovenskih upokojencev v Newburghu za krasno košaro sočnega sadja in za čestitke. Hvala vsem članom in članicam!
Končno se želim lepo zahvaliti vsem uradnikom Ameriške Domovine za tako lepe čestitke v listu, posebno pa Mrs. Mary Debevec za vso naklonjenost.
Vseh dobrotnikov in prijateljev se bom vedno hvaležno spominjal. Sprejmite moje vdane in tople pozdrave!
Jakob Resnik
VESTI
L O V E= I%1 ■ J C
Brzojavka marquettskemu škofu z Baragove proslave v Dobrniču
Več tisoč rojakov iz vse Slovenije, ki so se jim pridružili tudi številni rojaki iz slovenskega zamejstvo in zdomstva (tudi iz Severne in Južne Amerike), se je v nedeljo, 28. julija, zbralo na osrednji proslavi stoletnice Baragove smrti v Dobrniču na Dolenjskem. Zbrani so poslali varuhu Baragovega groba v Marquettu škofu Salatku naslednji brzojav:
“Na osrednji proslavi 100-let-nice smrti škofa Friderika Baraga v rojstni župniji Dobrnič dne 28. julija so zastopniki slovenskih škofij molili za uspeh postopka za beatifikacijo Vašega prvega prednika v Marquettu škofa Baraga. Zbrani škofje, duhovniki in verniki Vas v Kristu su prisrčno pozdravljajo.”
Duhovniške spremembe v ljubljanski nadškofiji
Za stolnega kanonika v Ljubljani sta bila imenovana dr. Pavel Simončič in Jožef Kvas. ■ Za dekana in hkrati duhovna svetnika sta bila imenovana Andrej Makovec za dekanijo Cerk' niča in Ivan Kos za dekanijo Škofja Loka. — Za nadškofijskega tajnika in kaplana je bil imenovan Anton Markelj. — Za kapiteljskega vikarja in kaplana
trpežljivost, da bo res uspešno naše romanje in bo Marija vesela sleherne izmed nas.
Na svidenje v soboto, 10. a gusta, ob določenem času!
Pozdrav
Katie Roberts in Mary Marinko
Naznanilo romancam Zveze oltarnih drjšlev za soboto, 10, avgusta
CLEVELAND, O. — Prosim, da bi vse romance, katere gredo Zvezo oltarnih društev na A-meriške Brezje v Lemont, brale to naznanilo, si zapomnile, kdaj in kje se bodo zbrale in ob katerem času.
Romarice od Sv. Kristine (St. Christine) bodite na mestu ob četrt čez pet (5.15 A.M.) na 222 St. in Miller Avenue v Euclidu.
Romarice od Marije Vnebo-vzete (St. Mary's, Collinwood) oodite na mestu ob pol šestih (5.30 A.M.) na Holmes Avenue pri cerkvi. Lahko tudi malo preje.
Romarice od Sv. Lovrenca (St. Lawrence) in Sv. Vida (St. Vitus) bodite na mestu ob tri četrt na šest (5.45 A.M.) na St. Clair Avenue in E. 62 St.
Vzemite s seboj, kar se rabi za eno noč prenočišča, gorek jopič itd. in ne pozabite napisati svoje ime, naslov in telefonsko številko na listek in ga prilepite na kovček, da bo vsaka dobila svojo prtljago nazaj.
Predno gremo na pot, se naj vsaka dobro odpočije in naspi, da bo vožnja lepša in ugodnejša. Vzemite s seboj tudi pesmarico z nabožnimi pesmimi, roženven-ce in dobro razpoloženje in po-
¥abile m tabor v Milwaukee
MILWAUKEE, Wis. — Letos 9. avgusta mineva 100 let, odkar se je vršil v najbolj narodnostno zatiranem štajerskem mestu, v Ljutomeru prvi slovenski tabor. Letos mineva 25 let, odkar so komunistični partizani strahotno mučili in pobili poštene in zavedne prot ikomunistične borce v Grčaricah in na Turjaku. ZDSPB TABOR prijateljsko vabi vse rojake in rojakinje, borce in somišljenike, da se udeleže spominske 25-letnice padlih junakov v Grčaricah in Turjaku.
Svečanost se bo vršila ob priliki Delavskega praznika, v soboto, 31. avgusta, ko bo v Triglavskem parku glavni občni zbor “Tabora”, baklada in kres. Glavna svečanost bo v nedeljo, 1. septembra, ob 11. uri dop. Svečani sv. maši bodo sledili govori predstavnikov raznih društev in polaganje vencev pri kapelici v Triglavskem parku. Po sporedu bo kosilo, litanije in nato prijateljska srečanja.
Triglav park je jugozahodno od Milwaukeeja na Hwy. 36 in Loomis Rd. Pri Col. Heg Memorial Park obrnete na desno na poljsko pot, posuto s peskom, ki vas pripelje v Triglavski park. Na več krajih bodo ob cesti napisi: “TRIGLAV PARK”. V ponedeljek, 2. septembra, na Delavski dan, se bodo gostje iz Clevelanda — tudi drugi so vabljeni — odpeljali še v Lemont, da se poklonijo na grobu svojemu voditelju pokojnemu ljubljanskemu škofu dr. G. Rožmanu. Odsek Tabora v Milwaukee prijateljsko vabi vse rojake in vse protikomunistične borce iz širne Amerike in Kanade, da se udeleže tega slovenskega protikomunističnega tabora v Triglavskem parku za časa Delavskega praznika.
Na svidenje, dobro došli in bratsko pozdravljeni!
A. G.
pri kapiteljski župniji v Novem mestu je bil imenovan Jožef Lap.
, Za župnike so bili imenovani: Valentin TOMAN za župnijo Podbrezje; Melhior GOLOB za župnijo sv. Petra v Ljubljani in rektorja Doma za maloseme-niščnike; Vojnomir SELJAK za župnijo Bohinjska Bistrica; Kristijan STOLBIČAR za župnijo Št. Jurij pri Grosupljem; Alojzij LAMOVŠEK za župnijo Selca nad Škofjo Loko; Anton MAS-NIK za župnijo Zasip pri Bledu; Vinko KLEMENC za župnijo Sava pri Litiji; Vinko ČAMPA za župnijo Unec in za soupravite-'ja župnije Rakek in Franc KOZJEK za župnijo Blagovica.
“Dnevnik duše”
Na slovenskem trgu se je pojavila knjiga “Dnevnik duše” Janeza XXIII. Knjigo je z uvod-io besedo toplo priporočil nadškof Pogačnik, potem pa sam ivtor knjige Don Loris Capovil-'a. Knjiga vsebuje najlepša izbrana berila iz, velikega “Dnev-iika duše”, ki ga danes v celoti v domovini seveda ni mogoče zdati. Pred temi berili je še natančen opis življenja dobrega lapeža Janeza, za njim pa izbor ;e drugih duhovnih tekstov, iz caterih je rastel v svetosti Janez KXIII. Na naslovni strani je v barvah slika papeža, ki je povzročil duhovno revolucijo v Jerkvi; med tekstom pa jo krasi :e vrsta drugih slik iz Janezovega življenja. Prevod je mojstr-■ki. Knjiga obsega 148 strani ve-ikega formata.
škof Jenko pojde obiskat rojake v Avstralijo
Slovenski izseljenski duhovni-d, ki delujejo med Slovenci v \vstraliji, so povabili apostol-kega administratorja Sloven-ikega Primorja škofa dr. Janeza Jenka, naj obišče slovenske izseljence v Avstraliji. Škof Jen-ko je ustregel njihovi prošnji. V lismu, katero je pisal gospodom 7 Avstralijo, je napisal med dru-jim tole: “Ob Vašem pismu in povabilu sem se zamislil. Nikoli lisem pričakoval, da me bo za-lelo vabilo za obisk Avstralije, ki je za nas na koncu sveta, imam splošno pravilo, da vabil n dela ne odbijam, v kolikor se ia združiti z mojim glavnim de-om. Tudi Vaše vabilo torej spre-emam in veselilo me bo, če bom nogel storiti kaj dobrega tam-lajšnjim našim ljudem.” škof Jenko se bo mudil med ivstralskimi Slovenci ves mesec jktober, če pojde vse po sporc-iu, ki so ga napravili na sestanku slovenski avstralski izseljenski duhovniki. Rojakom v Viktoriji bo na razpolago ves tretji teden v oktobru. V Melbournu bo imel misijon; 20. okt. bo blagoslovil cerkev sv. Cirila in Metohija, prvi maševal v njej in birmal slovenske otroke. Obi-ikal bo tudi Geelong in St. Albans. Naslednji teden pa je namenjen za rojake v južni Avstraliji, kjer je med drugim tudi :a adelaidske Slovence na sporedu škofov slovenski misijon, 7b zaključu misijona (27. okt.) oa tudi tam slovenska birma.
Po obširnih predelih Avstralije je veliko naših ljudi, posebno te iz Slovenskega primorja, tj. s področja Jenkove škofije (Ko-oer). ki so se morali umakniti prvi fašističnemu, zadnji pa komunističnemu terorju.
Kakor smo obveščeni, pripravljajo avstralski rojaki svojemu slovenskemu škofu prisrčen sprejem.
Manjše tovarne v večini
ST. LOUIS, Mo. — Manj kot 20% ameriškega delavstva v industriji je zaposlenega v tovarnah, ki imajo zaposlenih preko 2000 oseb.
ftMEMSKA DOMOTMN^
as
P- S. FINŽGAK:
MIRNA ROTA

= v._= . V_-r_ r-._T._T- . '
¥..T_.T^r:^:ev:.^:i
TZT“TiTr#r#rrr
Zazvonilo je poldne. Hitro je nasprotno 0dšel iz urada in mimogrede stopil do Primoža, ki ga je ujel stopnicah. Naprosil ga je za po večerji na pomenek, češ da ki se rad na samem z njim o ^ki zadevi posvetoval — toda Zelo zaupno. Šla bi na sprehod 12 mesta. Primož ga je predir-ijivo pogledal in mu prikimal.
Doktor Slak ni slutil, kako je kilo tisti dan pri Strgarjevih.
je oče pri kosilu družini ra-2°del, da bo v nedeljo pri njih ^ečerjal dr. Rudi Slak, je zavrelo. Mama ga je kar jezna zavrnila: “Le kaj ti je v glavi? No-kona izmed nas ga ne pozna! To 5e ne spodobi!”
Mami sta priskočili na pomoč ^di hčeri in očetu očitali neoli-^anost. Strgarja je raztogotilo, ^ajkrat je že prisedel k večerji Vam neznan trgovec, a je bilo Vse prav. Dobro, še danes mu ^Poročim, da ga ni treba, pa naj b°rn umazan pred tem tako od-ilcnim možem, da nisem za gospodarja pri hiši, le za sužnja
smer.
bo
enskam. Sram me bo iti še kdaj ' njemu.”
‘No, ali naju ne bo sram, ko
po vsem mestu zašumelo, da
b,
naju ponujaš,” ga je pikro zavrnilo Zora.
Če je kdo v mestu tako tele-anast, da misli, Strgar mora Sv°ji hčerki ponujati, pa naj bo.” Vsi so za hip umolknili, dok-er se ni oglasila mama: “Oče, ne kzi se! To moramo popraviti.
izmed deklet naj stopi do doktorja in naj ga povabi v mo-lGln imenu in v imenu nas vseh. ^li bi ne bilo tako prav?”
. Spet so za čas pomolčali. Oče nekam trdo vprašal: “No, ka-era bi šla?”
v Do soglasnem posvetu so določi Irmo. Nerada je sprejela, a Vdala se je.
Disti dan je dr. Slak spet se-
<3el
Tol:
na usodni klopci. Bral je stojevo Ano Karenino. Usta-
1 se je prav tam, ko Ana na Vstaji pričakuje postarnega Sv°jega moža, ki je bil ves me-^ec odsoten, ona pa se je med-Gjn zaljubila v prelepega častna. Ko je zagledala moža, je
'Aič v življenju opazila, da ima jJen mož nenavadno velike, ne-. be uhlje. Rudi se je moral •asihehniti, a je takoj spoznal, .ak° ji je živa ljubezen izbrisala I- Meni pa naj večerja razode-
Drnino dušo po starodavnem Imurnj_ Hladen vetrič je vel čez
^.6
eku grgLega modrijana: “Go-Grb da te bom videl.” Ob teh ..lslih je zašumel pesek. Pred J^n se je ustavila Irma.
^ Oprostite, gospod doktor, tre-
Po večerji ga je Primož čakal. Odšla sta skozi mesto in se pogovarjala o vsakdanjih rečeh, šele ko sta bila sredi njiv — vzhajala je polna luna — se je Primož ustavil: “Fantič, sedaj le na dan s svojimi skrivnostmi.” Rudi mu je vse nadrobno razodel. Primož ga je resnobno poslušal in niti enkrat mu ni segel v besedo, da bi se po svoji navadi kako pošalil.
“Sedaj, dragi prijatelj Primož, govori ti.”
Primož je pomolčal, da sta šla nekaj korakov tiho vštric dalje. Potem si je Primož pomaknil klobuk niže na čelo, si počasi trikrat pogladil dolge brke, kakor bi iskal pripravnih besedi, in začel:
“Rudi, ti ljudje te ne love. Prepošteni so. Tudi jim tega treba ni. Dekleti ne potrebujeta drugega razen iskrene ljubezni. To je pa skrivnost, ki ji nismo vselej gospodarji. Lej, ti si bistre glave, nabral si si učenosti, pri poštenem in dobrem kruhu si, pot ti je odprta kvišku, vedno više, toda resnično zaživel še nisi. Sodim, da me prav razumeš. To zaživetje je usoden dar, lahko v srečo, lahko v pogubo, kakor te usodna zanka ujame. Če zmaga pri enem ali celo pri obeh, ki se nameravata neraz-družno povezati za vse življenje, le pohlep po polni skledi, morda gola sla, potem jima bo zakon kmalu prava muka. Prav zato je v takih zakonih muke pol-nega življenja preveč. Usoda se tako rada poigra z nami, zamegli razsodnost, pravo ljubezen udu-ši, strasti podžge. Od tod tolike nesreče. Rudi, dobro si zapomni: v človeškem . življenju je vse tako prečudno zapleteno, a v zakonu še posebno, da je gladkega in lepega zelo malo. Zato moramo biti vsako uro pripravljeni na žrtve. Te pa zmore samo ljubezen. S pravo ljubeznijo sklenjen zakon je v skromnem življenju večja sreča kot ves blesk in presitost milijonarjev. Poslušaj utrip srca, svojega in njenega. Če je v obeh lepa ljubezenska ubranost brez trohice laži, brez strupa sebičnosti, sezi po cvetu in si ga pritisni na srce.”
Primož je utihnil, Rudi molčal. Vsa resnobna sta korakala med travniki, kjer so škripali
V čem je tajnost japonskih uspehov
Japonska je tretja največja industrijska dežela na svetu.
Japonska je postala leta 1967 s predvidenim brutosocialnim proizvodom 114 milijard dolarjev tretja naj večja industrijska država na svetu, za Združenimi državami in Nemško zvezno republiko. Tako objavlja japonski urad za gospodarsko programiranje, v dodatnih listinah k Beli knjigi o svetovnem gospodarstvu v letu 1967, ki jo je predložil japonski vladi. Poročilo pa ne omenja proizvodnje socialističnih dežel.
Leta 1966 je bila Japonska z brutosocialnim proizvodom 97.3 milijarde dolarjev še za Francijo na četrtem mestu v skupni proizvodnji zahodnega sveta. Po omenjenem poročilu zo Združene države leta 1967 dosegle brutosocialni proizvod 781.2 in Velika Britanija 81 milijard dolarjev (v razvrednoteni valuti funta šterlinga). Poročilo navaja najprej, da bo Japonska kot industrijska država leta 1968 verjetno zasedla drugo mesto, ker bo vrednost njene gospodarske proizvodnje narastla za 10 odstotkov.
Pred drugo svetovno vojno so bili japonski izdelki po svetu na slabem glasu. “Made in Japan” je bila za kupca označba za borno kakovost. Danes je položaj vse drugačen. Japonski tranzistorji, radioaparati in televizorji kakor tudi japonska motorna kolesa uživajo svetoven sloves. Japonci gradijo danes naj večje petrolejske ladje, katerih tonaža bo dosegla skoraj 300,000 ton.
Da ne bi postala kolonija
Kako je prišlo do tega preobrata? Iz zgodovine je znano, da so prvi tuji trgovci, ki so sredi prejšnjega stoletja priha-
Ameriška zasedba — spodbuda za preusmeritev industrije
Pred drugo svetovno vojno in med njo si je Japonska ustvarila kolonialno cesarstvo ter si prisvojila Korejo, Formozo, Mandžurijo in dele Kitajske, medtem ko je ob koncu vojne doživela strahovit poraz. Toda ameriške zasedbene čete so s potrebami in navadami ameriškega vojaka dale spodbudo za preusmeritev japonske industrije. Okrog 500,000 ameriških vojakov, ki so zasedli Japonsko po drugi svetovni vojni, je prineslo s seboj tudi svoje navade in običaje, hkrati pa tudi mnogo denarja. Ti ljudje so začeli povpraševati po lepših tkaninah, boljšem blagu vseh vrst, kakor po fotografskih aparatih, daljnogledih, dragih darilih, itd.
Japonska, ki se razteza na razmeroma majhni površini otokov, prehranjuje danes okrog 100 milijonov ljudi ter je svojo industrijo tako razvila, da so Japonci postali nevarni tekmeci tudi najbolj industrializiranih narodov na zapadu. Ta uspeh je toliko bolj značilen, ker ni v deželi niti posebnega naravnega bogastva, tako tudi ne železne rude in premoga, ki sta pri drugih narodih svoj 'čas ustvarila pogoje za razvoj industrije. To pomanjkanje so Japonci nadomestili s pridnostjo, podjetnostjo in iznajdljivostjo. Danes Japonci izdelujejo na primer prvovrstne leče in precizne aparate za vojsko, letalstvo in mornarico, s katerimi so že med zadnjo vojno presenetili druge narode. Ze pred drugo svetovno vojno so Japonci pričeli izdelovati najrazličnejše pripomočke in priprave za vojsko in vojno mornarico, po vojni pa so velik del j ah na Japonsko, bili slabo o- te industrije preusmerili na pro-

. ek nadlege.
IlUdi je planil kvišku in skoraj
jecljal:
trosim, lepo prosim.”
■j6 kiaš oče je bil pri vaš' in vas ^Povabil za nedeljo na večerjo, jj. G ftarn ni prej povedal. Mama m Pošilja, naj vas v njenem.
še enkrat povabim in vam j: Vg!T da vas s prisrčnim vese-^ pričakujemo.”
S6, krena hvala gospe mami in
Joisk,
Vi
k
polje, ki so ga srebrili žarki polne lune. Šele čez čas je spregovoril Primož, še vedno ves resen: “Pridigo si želel. Povedal sem ti jo. — Vrniva se!”
Vsak v svoj misli zatopljena sta si v mestu voščila lahko noč. — V stolpu stare cerkve je že odbilo polnoči, v Rudijevi sobi je pa še vedno gorela luč.
Sobotarske druščine se je Rudi rahlo bal. Trdno je sicer zaupal Primožu, a vendar bi mu utegnila uiti beseda o nedeljski večerji. Ta je bil Židane volje, klatil jih je, da se je kar bliskalo, a o zaupnem pogovoru
Veda vam za trud, da ste me |ni zinil besedice. Rudi je bil ves kr ^ali. Odkritosrčno
P’ da sem omahoval, kaj in
wko bi. Sedaj bi bil vsak izgo-odveč.”
Da vam bvala. Torej v ne-
izpo- j srečen in je od veselega pričakovanja nedeljske večerje pri Strgarjevih naročil nekaj stklenic najboljšega. Ko se je druščina glasno začudila, se je izgovoril,
.‘J° ob sedmih zvečer na svi-jda je bil pretekli teden rojstni
dan njegove mame in ji bo spo-5;6j0hudila mu je roko. Rudi jeiročil, da so tudi sobotarji trčili
pravljeni, pa tudi sicer brez kapitala. Japonski industrijci so iz tega sklepali, da morajo izdelovati ceneno blago, ako ga hočejo izvažati. In v resnici so svojo industrijo preusmerili na proizvodnjo tkanin, keramike, raznih okraskov in daril po nizki ceni. Takšnega razvoja so bile krive tudi mednarodne politične razmere. Japonci so sredi preteklega stoletja prišli do zaključka, da se morajo predvsem močno oborožiti in postaviti na noge moderno vojsko in vojno mornarico, ako se hočejo ohraniti kot neodvisna država in zavarovati se pred usodo Kitajske, Indije in južnoazijskih' držav, ki so postale kolonije tujih osvajalcev. Takšna politična in strateška usmeritev je iz Japoncev napravila vojaški narod ter hkrati ustvarila pogoje za razvoj predvsem vojne industrije.
izvodnjo blaga za široko potrošnjo in za izvoz sploh.
Odnosi med delavci in podjetniki drugačni kakor drugod
Vsi ti uspehi bi ne bili dosegljivi, ako bi jih ne pospešili po vsem drugačni delovni odnosi med japonskimi podjetniki in delavci, kakor smo jih sicer vajeni. Pa tudi sicer ni pri Japoncih tako razvit sistem divje konkurence med podjetji, temveč se naloge industrije pojmujejo predvsem z narodnega vidika, potrebe posameznika ne igrajo tako velike vloge kakor na primer v Ameriki. Značilno je, da japonska industrija ustvarja velikanske obrate vsedržavnega obsega; na drugi strani si vlada, podjetja in delavstvo ne stojijo nasproti kakor nasprotniki, temveč bolj kakor “partnerji”, nekakšni soudeleženci in sode-
lavci pri ustvarjanju narodnega bogastva.
Zahodnjaki prav za prav težko doumejo takšne odnose “partnerstva”. Po japonskih podjetjih je razvit paternalizem, ki ga japonski delavec mirnodušno sprejema, značilno je, da na Japonskem redko kdaj pride do stavk in da se japonski delavec tako vživi in naveže na podjetje, da ostane pri njem navadno tudi vse življenje. Podjetnik si prizadeva da mu pomaga tudi z ustrezno družinsko doklado, da mu poravna vse stroške, prav tako mu priskoči na pomoč v primeru bolezni. Večina podjetnikov se redko odloči, da bi delavcu odpovedali službo. Pogosto se med podjetnikom in delavcem ustvari prav očetovski oziroma sinovski odnos. Prav gotovo se je treba prav takšnim odnosom med delavstvom in podjetniki zahvaliti za tako kakovostne proizvode, kakor prihajajo dandanes iz japonskih tovarn. Sama država ni spričo takšnega odnosa med delavcem in delodajalcem morda pasivna, temveč si prizadeva, da bi pomagala obema.
Strogo nadzorstvo nad izdelki namenjenimi izvozu
Lansko leto je bil izdan zakon o strogem nadzorstvu nad izdel-
celo v Združene države Amerike, pa tudi v Veliko Britanijo. Lani sta dve angleški skupini obiskali Japonsko, da bi v japonskih ladjedelnicah proučili njihove metode dela. V zadnjem času je vodeča ameriška družba — General Precision Systems Inc. kupila japonsko licenco za izdelek, ki je potreben za graditev komp juter jev.
Vfoga armade v rdeči
Kiiaiski je okrepljena
Armada je dobila naročilo, naj brani krajevno upravo pred napadi z desne in z leve.
HONG KONG. — Kitajska ljudska armada, ki je igrala že doslej važno vlogo v zmedah in prepirih v zvezi s proletarsko kulturno revolucijo, je dobila v tem pogledu sedaj tudi uradno nalogo. Obrambni minister Lin Piao je izdal ukaz, naj armada brani “revolucionarne komiteje” tako pred napadi skrajne levice kot pred napadi z desne.
Revolucionarni komiteji so prevzeli upravo v večini širne Kitajske. V njih so združeni predstavniki vseh skupin, ki so
ki, ki so namenjeni izvozu. Zna- za ohranitev reda in mirU; pa tu_
Kakšne smrti sta umrla Hitler in njegova Eva Braun?
NEW YORK, N.Y. — Na to vprašanje še zmeraj nimamo odgovora, ki bi mu kdo ne oporekal. Nemci so na primer kmalu po zadnji vojni prišli do prepričanja, da se je Hitler sam u-strelil, Eva Braun pa sama zastrupila.
Rusi tega nočejo verjeti, zato spravljajo na dan zmeraj nove možnosti samomora. Sedaj so na primer dognali, tako trdijo, da sta se oba zastrupila s cianidom, in skušajo to tudi dokazati. Nemci še niso reagirali na to najnovejšo teorijo o Hitlerjevi smrti.
čilno je, da je zakon podprlo tudi delavstvo. Šele na podlagi izvajanja takšnega nadzorstva je podjetjem dovoljeno, da svoje izdelke označijo z “Made in Japan”. V ta namen so bili po okrajih ustanovljeni posebni nadzorni uradi. Poleg tega obstajajo tudi nekakšne nadzorne komisije, ki jih sestavljajo sami delavci in mojstri, ki se prostovoljno shajajo enkrat na mesec izven delovnega časa, da bi v primeru potrebe poiskali šibka mesta v svojih obratih, kolikor gre za kakovost blaga.
Razmeroma visoke plače
2e danes so japonske plače najvišje v azijskih državah; dohodki japonskega delavstva in uradništva so se v zadnjih desetih letih močno povišali. Vzporedno s to težnjo se je razvilo nadzorstvo nad rojstvi, in to tudi pod vplivom prizadevanja propagande ter se je tako število prebivalstva ohranilo okrog 100 milijonov. Po vsem tem je pričela razerva delovne sile pešati v razmerju s potrebami industrije. Zahodni izvedenci računajo, da bo dviganje plač in vzporedno pešanje delovne sile verjetno pričelo ovirati japonski izvoz in da se bo Japonska potem izenačila z drugimi industrijskimi državami.
Japonci izvažajo tudi licence
Japonska industrija in Japonska znanost sta že tako napredovali, da so Japonci pričeli izvažati svoje industrijske licence
V ' D° njej, jo stisnil, preveč 1>0 M’vU. Kako naj bi drugače? tj Vsem telesu ga je prešinil Jr. le tople in mehke ročice. Tj^jši bi jo bil obdržal v svoji k ’ 1° popestoval in božal ka-drobno ptičko. “Ah vas spremiti do doma?” h °spod doktor, rajši ne. Glej-Cig lnnogo sprehajalcev se bliža. V8reste z menoj, naju bo še vse mesto polno. Zbogom!” to se je še za odhajajočo 'Nval in nato naglo odšel v
na njeno zdravje.
V
Vsako lepo nedeljo popoldne je šel Rudi, ki sta se mu pridružila še po dva izmed sobo-tarjev, na daljši sprehod: po polju, med travniki, na razvaline starega gradu. To nedeljo pa je obtičal doma. Takoj po obedu je legel, da bi si v miru nabral misli za pri večerji. Tudi sicer je imel navado in je vsak dan po obedu naglo za kako uro zaspal, preden je odšel zopet v urad.
di za uveljavljanje revolucionarnega Maovega duha. Tako so v očitnem sporu s skrajneži na levi in desni. Skrajno levico podpira Kulturno revolucionarna skupina s Chiang Ching, Maovo ženo, na čelu. Desnico naj bi predstavljali pristaši Liu-Shao-chija, predsednika republike, ki so za previdno uvajanje novih revolucionarnih oblik in se hočejo pri vodstvu gospodarstva in uprave držati skušenj in stvarnosti. Maovi pristaši jih napadajo kot izdajalce revolucije, ki skušajo na Kitajsko vtihotapiti kapitalistične metode in načela.
Z novim ukazom armadi, o katerem so za 41. obletnico ustanovitve “ljudske armade” pred par dnevi razpravljali vsi glavni listi, je utrjen tudi položaj predsednika vlade Ču-En-laja, ki sicer ves čas podpira Maovo kulturno revolucijo, pa vendar skuša ohraniti v deželi red in nemoten gospodarski razvoj. Prav zaradi tega je v preteklosti nekaj-krati nastopil proti neoviranemu revolucionarnemu delovanju rdečih gard.
Vesti iz raznih delov Kitajske govore o nemirih in bojih med raznimi revolucionarnimi skupinami, zlasti na jugu in v sredini dežele. Francoski časnikar, ki se je pred nekaj dnevi vozil iz Kantona do Peipinga po železnici kot eden redkih zahodnjakov, je v svojem poročilu zapisal, da ni na podeželju, pa tudi v mestih videl nobene sledi kakih nemirov ah bojev z izjemo Kantona, kjer je imel vtis napetega stanja.
POROKA MOTOCIKLISTOV — Na Formozi se je nedavno skupaj poročilo več navdušencev za motorna kolesa. Po poroki 'so-se peljali v sprevodu, na svojih motociklih.
Mestni avtobusi dobili lastno radijsko omrežje
CLEVELAND, O. — Uprava mestnega avtobusnega prometa je investirala milijon dolarjev, da je opremila okoli 1,000 mestnih avtobusov in vsa pomožna motorna vozila z radio aparati, ki omogočajo takojšen stik s centralo. Do konca leta bo s takimi aparati opremljeno še okoli 100 ekspresnih avtobusov.
Šoferji bodo tako imeli možnost, da stopijo vsak trenutek v stik s centralno postajo in preko nje z zainteresiranimi uradi. Ta investicija je bila potrebna, ker so bili šoferji zadnje čase velikokrat napadeni in niso mogli na hitro roko nikogar obvestiti o tem, kaj se je zgodilo. Sedaj kaj takega ne bo več.
Cleveland je zaenkrat edino mesto v naši deželi, ki je svojo avtobusno mrežo opremilo z radio sprejmniki in oddajniki.
Promet na ohajski “Turnpike” dosega nove rekorde
CLEVELAND* O. — Ohajska “Turnpik” je imela največ prometa 7. julija. Ta dan je namreč rabilo cesto 97,220 motornih vozil. Lani je bilo 20. avgusta le 93,305 vozil na tej cesti.
Temu primerno so rastli tudi dohodki, ki so znašali letošnjega julija $4,055,000. Večji so bili le lanskega avgusta. Znašali so $4,161,455. To je bil pa hzjemen slučaj: ta dan so namreč štraj-kale letalske družbe in je ves promet prešel na avtomobile.
Kongres znižal podpiranje tujine na
$1,968,000,000
WASHINGTON, D.C. — Skupna kongresna komisija se je sporazumela, da naj letos znaša podpiranje tujine $1,968,000,000, torej ravno za bilijon manj, kot je želela Johnsonova administracija. Vendar tudi ta vsota ni dokončna. Izglasovan je namreč zaenkrat le pooblastilni zakon, v nakazilnem zakonu pa lahko Kongres odredi še nižje zneske za posamezne postavke. Nekaj malih spornih paragrafov v besedilu zakona je bilo treba urediti na zadnji seji, ki se je vršila pretekli petek.
Tako malo kot letos ni naša dežela še nikoli žrtvovala za podpiranje tujine.
Senske dobijo delo
STROJNE ŠIVILJE
Izkušene ali izučimo. Stalno delo, prijetni pogoji, visoka urna plača in od kosa. Plačani prazniki in počitnice. Mnogo drugih koristi.
WORK WEAR CORPORATION
1768 East 25th St.
(Južno od Payne Ave.)
(151)
Delo dobe
Iščemo izkušene strojne šivilje in šivače, ženske ah moške, za polni ah delni čas, tudi upokojenci dobrodošli. Oglasite se od 9. dop. do 5. pop. pri
SHERMANS CLOTHES 6101 Euclid Ave.
(150)
MALI OGLASI
Farma naprodaj
Prodam farmo, SVa aker, z novo hišo; 2 akra grozdja, P/a sadnega drevja; blizu Geneve. Za informacije kličite 261-0065.
— (149)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja dvodružinsko hišo, 4-4, v fari Marije Vnebo-vzete, na 15611 School Ave. Kličite 541-7011.
(5, 8, 9 avg)
— Kinin, zdravilo proti malariji, so prvič izolirali leta 1820.
Lastnik prodaja
Eno dvodružinsko hišo, 5-5, in eno enodružinsko hišo, 7, na enem lotu, na 6705 Bonna Ave. Oglasite se osebno a 1 i kličite 391-3720.
— (30,31,5,6,8,12,14 15 21 22 avg)
FrijafePs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
St. Clair Ave. & 68th St.: EN 1-4212

D. RAULJEN:
: 4 il .
Mrtvi ognjenik

s
“Ne bo je. Pustila sem jo, naj le ostane doma. Pospraviti mora, trudna je za delo, izjokati se mora. Jok, to je zdravilo v žalosti.”
“Pa se vendarle čudim...” “Ti se čudiš, Lenka, d'n je Veroniko tako zgrabilo? Nisi je še videla doslej jokati, kaj?” “Nisem. Da bi Veronika za očetom tako žalovala ..
“Lenka, smrt ne prizadene vselej najhuje. Naneso težave v življenju, ko se je treba nad samim seboj bolj razjokati kakor za pokojnim človekom ... 2e še sama prideš na to. Morebiti prav kmalu...”
“Kaj bi moglo biti takega?” se je iznenada zgrozila Lenka. “Mar se ni nad nas že zadosti nakopalo? Kaj tisto včeraj ...” Ni utegnila končati.
“Kadar se nesreča spravi nad hišo, Lenka, opravi do kraja. In nikomur ne prizanese, le verjemi, nikomur. Varuj se, Lenka, morda si ti na vrsti...”
“Nič nisem zagrešila!” se je ogorčila Lenka.
“Nesreča in hudobija ne vprašujeta po dejanju...”
“Tak kaj mi morete povedati, kaj očitati?”
“Jaz nič ... pač pa drugi.” Nadaljnji pogovor se je izgubO
CHICAGO, ILL.
v šepetu. Še enkrat je hotela Lenka premagati zadrego s smehom. Toda teta jo je strogo pogledala, kakor sicer ni bila njena navada, da se je Lenka preplašila. Do solz jo je ganilo nezaupanje tetke Agate. Da celo ona, živa vest domačije, kar na slepo sprejema obrekovanje, čeprav sama najbolje ve, kakšna je resnica, jo je skelelo in potrlo. Kaj, koga ji morejo očitati? “Ah, da!” se je nenadno domislila. Ali niso bili lani pod jesen prišli na Smrekovec trije študentje? Razposajeni so bili, kakršni so pač študentje. Ko jim je Lenka odkazala prenočišče na senu in razgrinjala sveže hodne rjuhe, so se vbadali vanjo in jo dražili od vseh strani. Zanesena od spominov na čase, ki jih je preživela v mariborski šoli, je pritegnila s šegavo odrezavostjo — in že je bilo za cele koše smeha. Ponoči so ji zapeli pod oknom in še bi bili vlekli svoje pesmi, da ni prišel robantit stari hlapec Šimen. Zjutraj so študentje izginili čez Smrekovec bogve kam. Lenka jih je kmalu pozabila; ne tako ljudska govorica. “To bo.!” je vzdihnila Lenka in stožilo se ji je ob misli, kako malo veselja ji je usojenega, ker je ljudem tako na očeh. Naenkrat pa se je ujezila, kri ji je silila v glavo. “Pojdem!” se je odločila in že je huda kri krožila spet lagodneje.
❖
HELP WANTED
SUPERVISOR of Technical Processes Assistant Director II
Western N. Y. Library system with headquarters in Niagara Falls needs an experienced, competent Admn. to supervise the catalog & process of Library materials, plus a Union Catalog, for its 19 Member Libraries and contracting Libraries, including both a University and a local College.
Requirements: 4 years of satisfactory professional experience in a Library of recognized standing, 3 years of which shall have been in the field of tech, processing acquired after the issuance of the professional certificate, and 5 years of College training in a College or University recognized by the State of New York, 1 year of which must have been professional Library training in a recognized Library School or any equivalent combination of experience and training sufficient to indicate ability to do the work. Must be a U.S. Citizen. Salary range $12,000 to $13,800 in 5 steps, full hospitalization paid, 23 days vacation, sick leave, New York State retirement & Social Security, 35 Hr. Work Week.
For further information, write to Mr. J. W. Hurskett, Director
Nioga Library System
2510 Seneca Avenue, Niagara Falls, N. Y. 14305
(151)
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
For Sale By Owner — FOX LAKE AREA — $39,500. 6 rm. Ranch. 2 bdrms., IV2 baths, fam. rm. Att. gar., Lge. lot w/ water frtge. Call for appt. 277-8270 or JU 7-5138. ____________________________(150)
INCOME PROPERTY — By Owner — 2 Flat Brick 6 down, 7 up. New furnace, new hot water heater, pan. & tile bsmt. Nr. everything. 334-4414.	(149)
LAKE BLUFF — By Owner — COLONIAL
3 bdrms., 2% baths, fam. rm. with fireplace, 2-car gar. Comp, crptd. $40’s.	234-9284
(150)
BUSINESS OPPORTUNITY
PHARMACY — No fountain, cigarettes/liquor or charges. Polish, Slavic, Spanish helpful. Closed Wed. & Sun. all day. By Owner 30 yrs. Priced at inventory $10,000. GL 8-0096 between 11 & 2 p.m. (151)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — Live in. Must like children & have recent refs. Good salary. Perm, position for reliable person.	771-7737
(149)
ELDERLY LADY — Non-drinker. Permanent. Live in & care for 2 children. Own rm. & board. N. W. location. Refs. Call GR 7-7600, Ext. 329, days. Eves. 583-6632.
(150)
FEMALE HELP
FACTORY WORK GIRLS WANTED
Modern plant in Schiller Park needs girls for light assembly of paper and cardboard products.
Phone 992-2350
Or call in person at
9500 RIVER STREET
(Off DesPlaines River Rd., one mile south of Kennedy.)
(151)
MALE HELP
\
f.
U. j
MAINTENANCE MEN
Must have electrical and mechanical experience in medium to heavy industry.
• STEADY WORK • ALL BENEFITS • OVERTIME APPLY OR CALL PERSONNEL FI 5-0200
Produdion Steel Co. Of Illinois
2801 W. Roosevelt Road
Broadview, Illinois	(149)
Zadnja leta stražarji meje niso bili nenavadni gostje v teh krajih. Prihajali so pogosto tod mimo, toda le bolj posamič ali na patrolah. Novi čas, ki je hrumel po Evropi, pa je pogosteje pošiljal vojaške oddelke na delo in stražo tudi v tem obmejnem planinskem svetu.
Iz dolnjega gozda jih je prihajalo vedno več, že so se pomikali v dolgi koloni navzgor. Toliko jih doslej še ni bilo na Smrekovcu. Zastalo je delo na njivah in senožetih, otroci so hiteli vojakom naproti, ti pa so trudni prestavljali okovane čevlje. Bili so otovorjeni z nabasanimi nahrbtniki, z orožjem in še z raznovrstnim čudnim orodjem, še vse bolj pa so bili obloženi črni in rjavi mezgi.
Že je čelo dolgega sprevoda zelenih, utrujenih postav zavilo na Artnikovo dvorišče. Rok in Mirt sta zadovoljno ogledovala zagorele mladce, ki so razkladali svoje tovore, si otirali potna čeia in odpenjali bluze, ki so bile na hrbtih in pod pazduhami vse mokre od znoja. Mlad plavolas poročnik je stopil naprej.
“Gospodarja želim!”
“Našli ga boste v planini, gospod poročnik. Morda nakloni vaše blagorodje pozornost ponižnemu služabniku in prijatelju Mirtu?”
“O, strela!” se je zavzel poročnik in snel črne naočnike. “Smrti bi se bil prej nadejal. Ti, stara sablja, na Smrekovcu?”
“Srečna zvezda te vodi za menoj, Stanček!” se je grohotal Mirt in pritegnil prijatelja k sebi; ne samo sošolec, temveč ljubezniv in drag prijatelj je bil Stane Grozd. V višji gimnaziji ju ni družila samo vsakokratna skupna zatreskanost v nedosegljive lepotice, marveč sta tudi složno in goreče služila muzam. Skupaj sta prebirala knjige, skupaj risala, in v kolikor je bil ?dirtov risarski in kiparski talent močnejši, je Stane utapljal svojo čustvenost v glasbo. Kadar je ob mraku zaječala struna na Stanetovi violini, je Mirt prevzet poslušal in si potrjeval. “Dragocenega prijatelja imam, ena sama taka duša odtehta pol sveta.” Pa je bil Stane Grozd ne samo sanjav, temveč tudi živ dečko, vnet za sport in za objest. Njegov skoraj dekliški smeh je zvenel iz polnega. Mirt pogostokrat ni vedel, ali naj se smeje z njim, ali pa naj samo gleda in posluša otroško razposajenost svojega prijatelja. Stanetov beli obraz, mehke oči in plavi lasje so še posebno naglašali nenavadno harmonijo duše in telesa. Po maturi sta se ločila. V uri, ko bi bilo moralo prijateljstvo prestati pravo preizkušnjo, se je zgodilo tisto, kar se tako rado zgodi, kadar se na široko odpro vrata v življenje in je treba odločno stopiti čez prag. Mirt se je odločil za umetnijo. Stane za strategijo. Izprva so ob taki ločitvi bili vsi začudeni. Mirt se je šalil: “Pod telečnjakom ne boš upešal, to že vem, ker si fant od fare. Ampak, da bi prav ti nosil maršalsko palico v tor-nistru, — tega, Stane moj, pač ne pričakujeta ne Napoleon, ne tvoja mama!” Stane je skomignil, se nasmehnil, potem pa tlesknil Mirta po plečetu: “Pisal mi ne boš, poznam te, lenoba. Ampak, ko boš ti po slovenski zemlji postavljal michelangelov-ske spomenike, takrat bom tudi jaz že maršal in bo svet strme slavil najina imenitna dela... Kadar se spet vidiva, Mirt... nu, kaj bi, srečno!” Potem se nista več videla, niti si nista dopisovala in vendar sta skoraj do podrobnosti vedela drug o drugem, kako jima teče življenje. Drobcene vesti ali vsaj kratke omembe po znanncih pogostokrat zadoščajo, da si ustvarimo sliko o življenju ljudi, ki so daleč od nas, na katere pa smo v mislih vedno navezani. Majhne spremembe ne morejo izmaličiti podobe, ki se nam je vtisnila kakor ostro izrezan relief.
“Post tot discrimina rerum!
20% popusta
RAZPRODAJA
20% popusta
CENE VSEMU BLAGU ZNIŽANE ZA NAJMANJ 26%
Posebno globoko znižane cene za vsa oblačila za šolsko mladino. Razprodaja bo trajala samo dva tedna.
Zelene Eagle znamke; ob torkih dvojne.
Pridite — obiščite nas — oglejte si vso zalogo — dobrodošli ste -popolnoma brez vsake obveznosti.
ANZLOVAR’S
6214 St. Clair Ave.
... Kratko in malo, zdaj si tu!” ga je od razkuštranih las do zase je zadovoljno smehljal Mirt prašenih škornjev, in trepljal prijatelja. Premeril	(Dalje prihodnjič)
AVGUS1
11. — Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slov. pristavi.
14.	— Klub slov. upokojencev
na Holmes Ave. ima piknik na prostorih Društva sv. Jožefa na White Rd.
17.	— Slov. dom na Holmes
Avenue priredi 49. letni ples v obeh dvoranah Doma. Igrajo Veseli Slovenci in Kenny Bass Orchestra.
18.	— Slov. dom na Holmes
Ave. priredi “Annual Homecoming Day” v svojih prostorih.
18. — Pol-letni festival pri
Mariji Vnebovzeti ob priliki farnega žegnanja v šolski dvorani ob 3. popoldne.
18. — Slov. kult. društvo TRIGLAV v Milwaukee priredi svoj drugi piknik na svojih prostorih v Triglav parku.
18. — Klub društev SDD na
Recher Avenue priredi balin-carsko tekmovanje.
18. —Slovenska telovadna zveza
priredi na Slovenski pristavi piknik za svoje članstvo in prijatelje. Ob štirih popoldne bo telovadni nastop.
25. — KSKJ dan na prostorih
Društva sv. Jožefa na V/hite Road.
25. — Mladi harmonikarji pri-
rede na Slov. pristavi piknik, katerega dobiček je določen za misijonske namene.
31. — Slovenski Akademiki v Ameriki (SAVA) odpro svojo 11. konvencijo na ‘0‘smi” — 62nd St. Mark’s Place, Manhattan, N.Y. — Konvencija bo trajala do 2. septembra.
SEPTEMBER
J. in 2. — Slovenska pristava
priredi piknik na svojih prostorih.
8. — DSPB TABOR priredi
spominsko proslavo 25-letnice tragedije Turjaka in Grčaric nc Slovenski pristavi.
15.	— Fara sv. Vida praznuje
75-letnico ustanovitve z banketom v farni dvorani.
22. — Trgatev na Slovenski pristavi.	i
22. — Klub Ljubljana priredi v
SDD na Recher Avenue večerjo s plesom. Igra Rudy Tomsich. Začetek ob petih popoldne.
28.	— “Mladi odrasli” prirede
ples v farni dvorani pri Sv. Vidu.
29.	— Slov. narodni dom na 5050
Stanley Ave. na Maple Hts. priredi svoj letni banket. Začetek ob petih.
29. — Društvo SPB Cleveland
priredi romanje v Frank, 0,; v spomin 25-letnice žrtev na Grčaricah in Turjaku.
OKTOBER
5. — Društvo SPB Cleveland
priredi družabni večer v veliki dvorani pri Sv. Vidu.
5. — DSPB Tabor priredi ob 25-letnici ustanovitve Slovenskega domobranstva svoj jesenski družbani večer v Slov. domu na Holmes Ave.
12. — “Slovenska noč” v avditoriju SND na St. Clair Ave.
20 — Podružnica št. 14 SŽZ
priredi ob treh popoldne v SDD na Recher Avenue “card party”.
20. — Oltarno društvo pri Mariji
Vnebovzeti priredi K a r t n o zabavo v šolski dvorani. Začetek ob 7.30.
27. — Pevski zbor Planina priredi svoj koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne.
27. — Podružnica št. 25 SŽZ
praznuje 40-letnico svojega
obstoja s slavnostnim kosilom v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 1. popoldne.
27.	— Občni zbor Slovenske pristave.
NOVEMBER
3. — Klub društev SDD na
Recher Avenue priredi POST HALLOWEEN PLES.
3.	— Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne.
9. — Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St.
16.	— Belokranjski klub priredi martinovanje v Slovenskem domu na Holmes Ave.
17.	— Jesenski koncert pevskega
zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd.
24. — Letni festival Zahvalnega
dne pri Mariji Vnebovzeti v šolski dvorani ob 3. popoldne.
24. — Dramatsko društvo Naša zvezda poda v SDD na Recher Avenue igro.
28.	— Tony’s Polka Party —'
Seventh Thanksgiving Celebration in Slov. National Home. St. Clair Avenue.
29., 30. — Slovenske duhovne vaje za može in fante v škofijskem domu duhovnih vaj na Lake Shore Blvd. DECEMBER
1. — Moški pevski zbor Slovan
poda svoj jesenski konvert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
15. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi ob treh popoldne v Slov. domu na Holmes Avenue božičnico.
JANUAR
20. — Slovenska pristava priredi v Slov. nar. domu na St-Clair Ave. “Pristavsko noč”-Igrajo “Veseli Slovenci”.
APRIL
19.	— DSPB Tabor priredi svoj
pomladanski družbani večer v Slov. domu na Holmes Ave-
26. — Slovenska folklorna skU'
pina KRES priredi “VEČER V DEČVAH” s kratkim sporedom v SND na St. C 1 a ir Ave. Za ples igrajo “Vesel’ Slovenci”.
MAJ
4.	— Pevski zbor Triglav priredi
svoj letni koncert v SND ria St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
PO NOVI MODI V RIMU — Za letošnji praznik cvetja so se na znanih španskih stopnicah v Rimu pojavile narodne noše v skrajšanih “mini” krilih.
KOREJSKA UMETNOST — Študentke iz Severne Koreje na Japonskem so za 20-letnico Ljudske republike (Severne) Koreje nastopile v Tokiu s temle narod nim plesom.