Poštnina plačana v gotovini. Leto XVI., štev. 68 Ljubljana, petek 22. marca 1935 Cena 2 Din Upravmštvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddeieK: Ljubljana Selen« burgova ul 3. - Tet 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Evropa in obnovljena nemška vojska Sklep nemške vlade z dne 16. t. m., s katerim se v Nemčiji zopet uvaja splos-na vojaška dolžnost in obnavlja nekdanja velika armada, je nemilo dirnil politično javnost vse Evrope. Res da ta vest ni prišla popolnoma nepričakovano, saj Nemčija od gradnje prve kri-žarke do ustanovitve Hitlerjevih zasebnih armad SS in SA ter do ustvaritve svojega močnega zračnega brodovja nikoli ni tajila svojega stremljenja po taki vojski, ki bi bila vsaj približno enaka nekdanji viljemovski »Schimmernde Wehr«. V Berlinu so z majhnimi presenečenji pripravljali tla za udarec, ki je sedaj preplašil skoro vso Evropo. Iz poteka te igre nam je znano, da so v Franciji z veliko občutljivostjo reagirali na vsak nov nemški korak v pravcu ponovne oborožitve, nasprotno pa so se v Angliji delali, kakor da tega ne vidijo, ali pa da nočejo videti, kaj se v Nemčiji dogaja. V Londonu so z neko škodoželjno naklonjenostjo opazovali igro, ki sta jo igrali Francija in Nemčija. Igra je imela ime: najprej varnost, nato razorožitev. Tako so jo imenovali na francoski strani Rena, medtem ko so na nemški strani zahtevali najprej razorožitev, potem šele naj pridejo .jamstva za varnost. Prelepa misel večnega miru, ki naj nastopi po splošni razorožitvi, je bila v tej besedni borbi močno kompromitirana, še več pa je v tej smeri doprinesla razorožitvena konferenca, ki se ni mogla povzpeti niti do te složne ugotovitve, kaj da je prav za prav napadalno orožje. Angleži so sprva stali na ko-modnem stališču, da je treba šteti med napadalno orožje le podmornice, bom-barderska letala in take topove, ki bi lahko streljali preko Rokavskega preliva. Za tanke, ki ne morejo ogražati njihove otoške pozicije, so imeli veliko mero prizanesljivosti; razen tega so svojo veliko pomorsko silo proglasili za sredstvo obrambe ter niso hoteli niti slišati o kakršnikoli redukciji svojega brodov- Spričo takega pojmovanja so narodi popolnoma izgubili zaupanje v iskreno voljo posameznih držav, katerih predstavniki sicer niso nikoli štedili lepih besedi o svetovnem miru, obenem pa z vso odločnostjo branili obstoječe oboroženo stanje. V takem mednarodnem ozračju je dozoreval sklep Nemčije, ki je prošlo soboto dobil svoj izraz na najbolj manifestanten način. Iz Berlina je prišla vest, da bo morala Evropa odslej računati z novim činiteljem, ki ga bo predstavljalo 12 armij nemške vojske. Kdor bi mislil, da je teh dvanajst armij in odgovarjajočih 36 divizij doslej samo še na papirju, bi taval v neodpust-ljivi zmoti. Nemški vojaški strokovnjaki so delo nedvomno že izvršili in samo zato je dana vladi možnost, da z zakonom zopet uvede splošno vojaško dolžnost ter stoječo vojsko dvigne na okroglo število 600.000 mož. Obenem pa se čujejo glasovi, da bo Nemčija tudi svojo pomorsko oborožitev skušala dvigniti na kolikor mogoče visoko stopnjo. To dejstvo je za vedno onemogočilo ono igro o varnosti in razorožitvi. Stvar pa zadobiva v tistem trenutku še daleko resnejše obeležje, ako vzamemo v ozir, da je Nemčija napravila veliko vrzel v stavbo versajskega miru, kajti nemška razorožitev je ena izmed temeljnih določb omenjene mirovne pogodbe. Zelo pereče je vprašanje, ali se bo Nemčija ustavila pri tem, ali pa se ne bo zadovoljila samo s tem uspehom. Na intervencijo velesil se v tem pogledu ni mogoče zanesti in zelo verjetno je, da se bo izčrpala v besednem boju in v papirnatih protestih, kakor je to bilo vse doslej, ko je Nemčija postopoma kos za kosom odbijala neugodna bremena, prevzeta ob porazu v svetovni vojni. Zdi se, da je ta razvoj pri roden in logičen ter so ga prizadete države molče prenašale. V načelu Nemčija ni šele prošle sobote prelomila mirovnih obveznosti, pač pa je obnova stare armade nekaj tako velepomembnega, da je vzbudila nervoznost vse Evrope. Poleg tega pa imajo v Berlinu močan argument v mirovni pogodbi sami, ki predvideva tudi razorožitev ostalih držav. Nemci trkajo na dve dejstvi: nesporno je, da je bila Nemčija razorežena — v dokaz navajajo orjaške številke posameznih vrst orožja, uničenega po določilih mirovne pogodbe — drugo nesporno dejstvo pa je, da se ostale države niso razorožile, da-si vsebuje o tem mirovna pogodba jasno, čeprav ne terminirano določbo. V tem težkem položaju, ko se Evropa vrača v one čase pred 1. 1914., ki so dovedli do svetovnega pokolja, je zelo umestno in aktualno vprašanje, komu velja obnova nekdanje nemške udarne moči. Kakor vedo povedati prve vesti, se je Velika Britanija že zelo vešče oddaljila od ostalih podpisnikov versaj-ske pogodbe s tem, da je napravila sama zase posebne korake v Berlinu. Sicer izjavljajo njeni diplomati kljub temu popolno solidarnost z ostalimi državami, vendar bo prvi vtis ostal me-rodajen — dokler Nemčija nima jake-ga brodovja, Londonu ni dosti za solidarnost z ostalo ogroženo Evropo, tem bolj ker ščiti otok pred nemškimi na- Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123. 3124. 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Pariz se klania spominu Velikega kralja Pretresljiva spominska svečanost v francoski prestolnici - Pariz je izročil Nj. Vel. kraljici Mariji plaketo, ki jo je hotel lani 10. oktobra izročiti pokojnemu kralju Aleksandru Pariz, 2-1. marca AA. Snoči je bila v pariški občini intimna svečanost. Pariški župan Conteneau je izročil jugoslovenskemu poslaniku dr. Spalajkovicu zlato kolajno pariškega mesta, ki so jo nameravali izročiti blagopokojnemu kralju Aleksandru 10. oktobra in ki jo zdaj izroče Nj. Vel. kraljici Mariji. V svečani dvorani pariške občine eo bile na eni strani razobešene jugoslovenske zastave s kraljevim praporom na sredi, na drugi strani pa je bil prapor pariške občine s francoskimi zastavami. Pod zastavami se je nahajala posmrtna ma6ka pokojnega kralja. Jugoslovenski in francoski predstavniki so stopili v dvorano med zvoki jugoslovenske in nato francoske himne. Prišli so zunanji minister Laval, jugoslovenski poslanik dr. Spalajkovič, minister mornarice Pietri, bivši poveljnik francoskih čet na vzhodni fronti maršal Franchet d' Esperay, pariški prefekt Lan-geron, zastopnik predsednika republike, zastopnik predsednika vlade maršal Petain, general Georges, vojaški guverner Pariza general Gouraud, člani jugoslovenske kolonije itd. Pariz Velikemu kralju Pariški župan Contenau je nagovoril poslanika dr. Spalajkoviča in mod drugim dejal: »10. oktober lanskega leta bi moral biti za Pariz praznik radosti, a postal je dan žalosti in bolesti. Kralj, ki smo ga hoteli svečano sprejeti in pozdraviti, je podlegel strelom brezumnika. V Parizu je zavladala smrtna tišina strahote. Ko izročam vaši ekscelenci kolajno pariškega mesta s pretresljivim datumom 10. oktobra 1934, ki je bila namenjena visokemu gostu, posvečamo vse svoje misli kralju junaku, ki se je tako ljubeznivo odzval povabilu pariškega mesta. Njegov lik je pred nami in zato vas prosim, da ga z vašim dovoljenjem nagovorim s tistim govorom, s katerim sem svoj čas hotel, da mu izrazim spoštovanje, občudovanje in ljubezen francoske prestolnice. »Vaše Veličanstvo! V težkih urah, ko se je odločala usoda Verduna, vas je 23. marca 1916. Pariz navdušeno pozdravil, ko ste bili zastopnik in regent kraljevine Srbije, ko ste bili šef naroda v izgnanstvu, toda šef vztrajne in nepremagljive vojske. Takrat Vas je pariško prebivalstvo pozdravilo z navdušenimi vzkliki kot zmagovalca pri Kumanovu in na Drini in kot junaka, po-veličanega v trpljenju in slavi, kot heroja, čigar junaštva so morala prestati najstrašnejša izkustva in ki je navdal z občudovanjem ves svet. Usoda je storila svoje in mučeniški narod je na koncu koncev izvojeval svobodo. Njegove stoletne težnje so mu svečano priznali. Po zmagi pravice so prišli za dnevi trpljenja dnevi ustvarjalnega prizadevanja. Delo miru je dokončalo delo vojne. Tiho, brez pritožbe je veliki narod, čigar poosebljenje je Vaše Veličanstvo, poln globoke vere v nesmrtnost svoje domovine, I>onovno začel graditi in ustvarjati. Napredek, ki ga je dosegel, je uprav čudežen. Beograd je postal veliko in moderno mesto, pod vašo modro upravo so 6e pa razvila in vstala tudi druga mesta. Pariz se klanja pred ganljivimi lepotami naloge, ki ste jo izvršili in ki obeta vasi državi najlepšo bodočnost. To je misel, katere tolmač bi hotel biti, ko rečem, da Beograd in Pariz ne samo vzajemno vzklikata, temveč da tudi njuni srci vzajemno utripata. Naj bo Vaše Veličanstvo prepričano, da bo vaš obisk v Parizu zapisan v naših letopisih kot eden izmed največjih datumov zgodovine mesta Pariza«. župan pariške občine je nato nadaljeval, da se čuvstva, ki jih je francoski narod gojil do jugoslovenskega naroda, niso spremenila po smrti kralja Aleksandra in da je Pariz vso svojo ljubezen prenesel na Nj. Vel. kralja Petra II., ki je od svojega očeta prevzel sveto nasledstvo. Veliki kralj Parizu Nato je g Contenau izročil jugoslovenskemu poslaniku dr. Spalajkoviču zlato kolajno mesta Pariza s prošnjo, da jo iz- roči Nj. Vel. kraljici Mariji. G- Spalajkovič se je zahvalil z govorom, v katerem je med drugim dejal: »Ko sprejemam iz vašnh rok dragoceno kolajno, da jo izročim Nj. Vel. kraljici, želim naglasiti, kako smo ganjeni moji rojaki in jaz nad tem novim dokazom francoskih simpatij, ki ste jih izvolili izkazati jugoslovenski kraljevski rodbini v navzočnosti zastopnika predsednika republike, članov vlade in najuglednejših civilnih in vojaških francoskih predstavnikov. Ta manifestacija, ki je hkratu preprosta in svečana in ki je posvečena pretresljivemu spominu, ki ga Pariz čuva do kralja mučenika, sega globoko v srce moji domovini, katere hvaležnost in občudovanje vam izražam že vnaprej. Dovolite mi, da vam ob tej priliki prečitam besede, s katerimi je kralj Aleksander dne 10. oktobra 1934. hotel izraziti iskrena in globoka čustva, ki jih je gojil do Francije in njene slavne in junaške prestolnice«. Pri tem je dr. Spalajkovič prečital govor, ki ga je hotel pokojni kralj Aleksander govoriti na neprisojenemu mu obisku v pariški občini 10. oktobra 1934. Ta govor se glasi: »Gospcd župan! Dovolite mi, da se vam v priprostih besedah, zato pa iskreno zahvalim za dobrodošlico, s katero ste tako iskreno pozdravili kraljico in mene v imenu pariškega mesta. Za naju je res velika radost, da sva doživela tako iskren in topel sprejem v srcu Pariza in da se nahajava poleg predsednika francoske republike v tem prijateljskem mestu, ki nam je tako drago in s katerim nas, mojo državo in mojo dinastijo veže toliko dragocenih spominov. Znano mi je, s kakšnim navdušenjem so vaši predniki leta 1911. sprejeli mojega dragega očeta kralja Petra i. Kdo si je v tistih trenutkih, gospodje, mogel misliti, da bo komaj par let po tem prišlo do vojne, katere strahote so v zgodovini nezaslišane, do vojne, ki je globoko pretresla temelje vseh francoskih trdnjav, razen enega temelja, a to je temelj francoskih prs. V tistih težkih urah 26. marca 1916., dan ki ste ga tudi vi omenili, me je junaški narod Pariza bratsko sprejel vzlic strašni vojni, ki jo je preživljal, in je v svojem plemenitem srcu našel besede, da me ohrabri, in sredstva, da ublaži težka izkustva. ki so jih prestajali moji rojaki. Takrat sem razumel, da je Pariz posebno velik po veličini svoje duše. Kadar se spomnim težkih ur preteklosti, se vselej čutim globoko hvaležnega za dostojanstvo in moško zadržanje, ki ga je nasproti meni pokazal v teh urah hrabri francoski narod. Francija se upravičeno ponaša s svojo prestolnico. Vaše mesto je res mesto luči, ki povsod in na vsakem kraju širi svojo blagodejno toploto. Priliko smo imeli občudovati vse njene vrline ne samo meti vojno, temveč tudi po vojni. Mlajši brat Pariza. Beograd, je s ponosom čutil, da se je med svetovno vojno nahajal ob strani svojega starejšega brata, danes je pa srečen, da more slediti zgledu Pariza na polju miru, ki je tolikanj potreben človeštvu. Srca naših dveh prestolnic bodo zmerom vzajemno utripala. Obramba naših pravic in ohranitev miru nam nalagata ta vzajemni ritem naših src in solidarnost med našima dvema domovinama. Kraljica in jaz pozdravljava, gospodje, v vas vredne zastopnike ljubeznivega pariškega prebivalstva in vas presiva, da ga v našem imenu zagotovite našega iskrenega in zvestega prijateljstva.« Poslanik dr. Spalajkovič je končal: »Globoko sem pretresen, da moram v takšnih okoliščinah zahvaliti se zastopnikom mesta Pariza za njihovo pozornost do jugoslovenske dinastije in države, ki bo večno hvaležna za to ganljivo pozornost, izkazano tudi Nj. Vel. kraljici-materi in vsemu jugoslovenskemu narodu, s katerim vežejo francoski narod tradicionalne stoletne vezi«. Izredna in pretresljiva svečanost je naredila na vse prisotne najgloblji vtis. NEMČIJA PRED MEDNARODNO OBTOŽBO Energičen nastop Francije v zaščito mirovnih pogodb in varovanje mednarodnih obveznosti - Francija hoče skupno z zavezniki za vsako ceno očuvati evropski mir Pariz, 21. marca. r. Vsa svetovna javnost je danes pod vtisom odločnega nastopa Francije proti izzivalnemu postopanju Nemčije. Francoska vlada je namreč na svoji včerajšnji seji sklenila obtožiti Nemčijo zaradi kršitve versajske mirovne pogodbe pred Društvom narodov, obenem pa je izročila v Berlinu zelo energično protestno noto, v kateri izjavlja, da ne priznava enostranskega razveljavljenja mednarodnih obveznosti ter si pridržuje popolno svobodo glede svojih nadaljnjih ukrepov. Obenem je ministrski predsednik Flandin snoči na seji senata odločno zavrnil nemško utemeljitev enostranskega razveljavljenja vojaških odredb mirovne pogodbe, češ da tudi druge države niso izpolnile svojih obveznosti. V svojem govoru je ugotovil, da je imela Nemčija že pred 16. marcem 12 armad-iiih zborov in 36 divizij. Gre za izvedbo načrta, ki ograža mir vsega sveta. Francija ne more sprejeti stališča nemške vlade. Ni res, da je Nemčija prostovoljno odložila orožje po štirih letih vojne in da vojne ni hotela. Ves svet že davno ve, kako je z odgovornostjo za vojno. Kdor pozablja na prevzete odgovornosti, ne more ustvariti znosnega sodelovanja med narodi, ki ga vsi žielimo. Prav tako tudi ni točno, je nadaljeval Flandin, da nismo izpolnili svoje razorožitvene dolžnosti. Francija je znižala svoje efek-tiv« za 50 odstotkov. Vojaško službo v kadru je omejila od 3 na eno leto. Tona-žo mornarice je zmanjšala od 760.000 na 550.000 ton. Od premirja dalje se je Francija neprestano zavzemala za razorožitev. Da ta akcija ni uspela, je predvsem posledica ponovnega oboroževanja Nemčije. Po rimskih in londonskih pogajanjih se je mogla pričakovati sploš- M^ — i ■ _—T- , __MM padi iz zraka zadnji ar.gleško-francoski domenek. Nemški sosedje pa so neposredno izročeni pritisku, ki se da izvajati z armado take številčne jakosti in take izvežbanosti, kakor jo svet pozna pri nemški vojski. A ne le za nemške sosede, marveč tudi za vso ostalo Evropo, mirno lahko tudi rečemo: za ves svet je nastala 16. marca nova situacija, s katero mora računati. Francija je zato ravnala konse-kventno, ko je sklenila spraviti zadevo pred Društvo narodov. Praktičnega pomena pa to seveda ne bo imelo in nastale situacije ne more bistveno spremeniti niti noben ženevski sklep. na pomiritev Evrope. Sedaj je vsega tega konec. Francija se je zaradi tega odločila predložiti vprašanje Nemčije svetu Društva narodov, zastopajoč mnenje, da se lahko pogodbe izpremene samo po legalni poti. Francija odklanja vojno in bo storila vse, da se ohrani mir. Zato bo zbrala okrog sebe vse, ki so resnično miroljubni. Flandinov govor je napravil v vsej svetovni javnosti najgloblji vtis. V Nemčiji je izzval obenem bojazen pred razkritji, do katerih bi moglo priti ob priliki razprave pred Društvom narodov. Nemčija se tej razpravi ne more izogniti, ker veljajo za njo do jeseni še vse obveznosti, izvirajoče iz članstva Društva narodov. Predvsem se boje, da bo ob tej priliki prišla do izraza popolna izoliranost Nemčije, katere je ne more rešiti niti zavezništvo Poljske, o kateri že sedaj v Berlinu dtvomijo, da bi se postavila na stran Nemčije. Prav tako pa sodijo v Berlinu, da je po sklepu francoske vlade in po izjavi ministrskega predsednika Flandina ostal poset angleškega zunanjega ministra v Berlin docela iluzoren, ker je izven vsakega dvoma, da se bo Anglija v skrbi za svojo lastno varnost solidarizirala s Francijo. Francoski korak v ženevi Francija zahteva sklicanje izrednega zasedanja sveta Društva narodov, ki naj razpravlja o kršitvi mirovne pogodbe Ženeva, 21. marca. d. Dopoldne je sprejel generalni tajnik Društva narodov brzojavko francoske vlade, ki zahteva na temelju čl. 11. pakta Društva narodov sklicanjc izrednega zasedanja sveta Društva narodov. Francoska nota opozarja na sklep nemške vlade o uvedbi splošne vojaške dolžnosti in o ustanovitvi nemškega vojaškega letalstva. Nato navaja, da je bila Nemčija slanica Društva narodov do 21. novembra 1933 in da se je tedaj obvezala spoštovati vse določbe pakta o Društvu narodov. Predsednik sveta Društva narodov, turški zunanji minister dr. Tt-vfik Ruždi Aras je obvestil člane sveta o francoski noti in bo stopil z njimi v stike, da se dogovori glede sestanka sveta Društva narodov. Datum izrednega zasedanja Društva narodov bo določil predsednik sveta sporazumno s prizadetimi vladami. V Ženevi prevladuje vtis, da svet Društva narodov še ne bo sklican takoj na zasedanje, ker so sodbe Francije, Anglije in Italije glede nemške politike sicer popolnoma enotne, toda vse tri države se še niso mogle popolnoma zediniti glede bodoče taktike in metod, ki naj se uporabijo. V diplomatskih krogih zagotavljajo, da bodo našli kompromisno formulo. Angleški zunanji minister Simon bo poskusil v Berlinu posredovati, in sicer na željo nemške vlade. Svet Društva narodov bo nato na sestanku, ki bo vsekakor ob koncu prihodnjega tedna. lahko točno proučil položaj in si ustvaril sodbo za postopanje v bodoče. Vsebina francoske zahteve Ženeva. 21. marca. w. Brzojavka francoske vlade tajništvu Društva narodov se glasi: Z zakonom, čegar vsebina je bila dne 16. marca sporočena poslanikom Francije, Anglije, Italije in Poljske v Berlinu in še istega dne objavljena, je nemška vlada zopet uvedla 9plošno vojaško dolžnost ter na novo organizirala nemško armado v jakosti 12 armadnib zborov in 36 divizij. Nemška oblastva so razen tega nekaj dni prej javno objavila, da bodo obnovila vojaško letalstvo. V obeh primerih je nemška vlada z enostranskim činom odpovedala pogodbene obveznosti, ki jih vsebujejo mednarodne pogodbe. Nemčija je kot članica Društva narodov, laar bo ostala do poteka roka dveh let od njene izjave z dne 31. oktobra 1933. prevzela obveznost, da bo točno spoštovala vse obveznosti po pogodbah, ki so bile sklenjene med organiziranimi narodi. V teh okoliščinah in glede na določbe II. odstavka člena 11. ima veaka država-članica Društva narodov pravico opozoriti svet Društva narodov na vsako dejstvo, ki bi utegnilo zadeti mednarodne odnošaje in bi njegove posledice mogle ogražati mir ali dobre odnošaje med narodi, od katerih je odvisen mir. Vlada francoske republike mora zato zaposliti svet Društva narodov s položajem, ki je nastal po tem koraku nemške vlade, posebno, ker so vprašanja, ki jih je sprožila nemška pobuda, zelo resna. Čast mi je zaprositi Vas, da ekličete izredno zasedanje sveta Društva narodov, da prouči to zadevo. Podpis: Pierre Laval. Omejen program Simona v Berlinu London, 21. marca r. Angleški diplomatski opazovalci niso mnenja, da bo francoska protestna nota preprečila Nemčiji povratek v Društvo narodov. Simon bo vprašal Hitlerja, ali je Nemčija pripravljena preklicati svoj izstop iz Društva narodov. Zahteval bo obenem od njega točnih pojasnil glede bodoče nemške mirovne politike. Angleško-nemška pogajanja se ne bodo omejila samo na kršitev versajske mirovne pogodbe. Ni izključeno, da bo Hitler med razgovori z angleškima ministroma omenil tudi vprašanje versajske pogodbe v zvezi s pomorsko oborožitvijo Nemčije. V merodajnih angleških krogih izjavljajo, da Anglija v nobenem primeru ne bo pristala na to, da bi z Nemčijo razpravljala o povečanju nemške vojne mornarice, dokler se načelno ne uredi vprašanje versajske mirovne pogodbe. Cilj pariškega sestanka London, 21. marca. AA. »Time«« pravi, da bo naloga pariškega sestanka treh velesil, da na srednji črti združi taktična stališča Velike Britanije, Francije in Italije. Minister Eden bo na sestanku z Lavalom in Suvichem pojasnil cilje sedanje angleške politike in razoršil njune pomisleke. Glede koraka pri Društvu narodov je list mnenja, da bi Društvo narodov ne moglo veliko storiti in da bi samo ugotovilo, da je Nemčija v resnici kršila versaisko mirovno pogodbo. Odločen opomin Mala antanta in Balkanska zveza ne bosta dopustili Avstriji, Madžarski in Bolgariji posnemanja nemških metod Bukarešta. 21. marca. g. »Universulc pripominja v očividno inspiriranem članku, da Madžarska ni upravičena staviti oborožitvene zahteve po nemškem vzorcu. Isto velja tudi za Avstrijo in Bolgarijo, kajti države Male antante in Balkanskega sporazuma so trdno odločene, da bodo izsilile izpolnjevanje vseh določb v mirovnih pogodbah. Po nemškem korakn so voditelji zunanje politike v državah Male antante in Balkanskega sporazuma izmenjali misli in mirno lahko rečemo, da obe zvezi držav ne bosta pod nobenim pogojem dopustili niti najmanjše kršitve mirovnih pogodb s strani Madžarske. Avstrije ali Bolgarije, ker *<> te pogodbe za vselej ustvarile red v Sred nji Evropi. Vsak poskus kršitve mirovni*! pogodb bo imel za posledico, da bodo takoj pripravljene vojaške sile Male antante Balkanske zveze. Trgovinska pogajanja mer Francijo in Nemčijo Berlin, 21. marca AA. Trgovinska n gajanja med Nemčijo in Francijo se n fino 23. marca v Parizu. SKRB ZA TELESNO VZGOJO JE VAŽNA NALOGA DRŽAVE Programatičen govor ministra dr. Anerja po radia - Sokolstvo pre-obrazuj e ves narod - Razširjen delokrog gasilstva - Pomen športa Beograd, 31. marca. AA. Minister za telesno vzgojo g. dr. Ljudevit Auer je imel nocoj ob 20. uri po radiu govor, ki so ga prenašale vise tri postaje. Izvajal je- Kraljevska vlada je v svoji deklaraciji poudarila, da bo posvetila posebno pozornost telesni vzgoji mladih pokolenj. Varovati Jugoslavijo, varovati edinstvo jugoslovenske nacionalne in državne celote je najvišji zakon za vse in za vsakega, to je najsvetlejša zaobljuba vsega našega poko-lenja in za vso našo bodočnost Naloga mlade generacije čkrvar Jugoslavije naj postane nacionalno zavedno pokolen-je z vsemi potrebnimi telesnimi možnostmi in odlikami. To pokorjen je mora ohraniti nacionalno misel in nacionalno državo, mora varovati nacionalne pridobitve in kulturo in mora vse to tudi poglobiti m razviti. S pomočjo telesne vzgoje morajo narodne sile podpreti narodno ki državno edinstvo ter prešiniti ves narodni kolektiv s prostovoljno disciplino in viteškim duhom, tako da se bo stalno zavedala potreb aktivnega sodelovanja, obrambe državne nedotakljivosti, izboljšanja splošnega narodnega zdravja, potrebne odpornosti, duševne svežosti in energije. Mladina je večni vir narodne sile, zato je treba mladini posvetiti največjo pozornost in storiti vse, da postane telesno odporna. zdrava in hrafcra. Takšna, nacionalno zavedna mladina ve, da naše narodno edinstvo ni delo ene genercije, niti posledica zgodovinskega slučaja, marveč, da je delo neprekinjenih naporov nacionalnih živih ril. Zato tudi prešinja to mladino najgloblja ljubezen do kralja, domovine in Jugoslavije. Kakšno mladino potrebujemo? Telesno zdravo, moralno krepko in nacionalno neoporečno. Ne moremo biti zadovoljni s slabiči in neodločnimi ljudmi brez volje in poleta, temveč potrebujemo močnega in nacionalno zavednega pokoljenja. Poleg ljubezni do kralja in domovine prešinjajo našo mladino junaška dela njenih prednikov in bratov. Od teh je prevzela duha ohranitve naših narodnih pridobitev t enakim sasnozatajevanjem, ki se je rodilo iz morja prelite krvi in iz nezaslišanega trpljenja na albanski Golgoti, v ječah in na vislicah. Iz take mladine se bodo razvili naši najboljši državljani. To bodo tisti, ki so vzgojeni s športom in v nacionalnem duhu. Takšna vzgoja vodi mladino do cilja. Taka mladina odklanja skep-so im nevero. S telesno vzgojo in z vzgojo v nacionalnem duhu bo dobila zdravo podlago in ljubezen do domovine in se bo zavedala svojih državljanskih dolžnosti. Vzgojni pomen športa Prava ljubezen do domovine pa lahko nastane le tedaj, kadar jo človek spozna. Športi nudijo priliko, da spoznamo domovino, da se seznanimo z nienimi krasotami, da vidimo lepoto pokrajin, morja, pristanišč, rek ki jezer, naših gora in goric, naših plodnih ravnic. V svoji domovini se lahko pečamo z vsemi vrstami športa. Za vse te vrste najdemo pri nas uprav idealne pogoje. Ni nam treba nikamor po svetu, ne zaradi zimskih, ne zaradi poletnih športov. Za zimske športe razpolagamo z idealnimi tereni v svojih planinskih predelih. kakor si boljših ne moremo misliti. Za plavanje in veslanje imamo najboljše pogoje na svetu, da niti ne govorimo o športih, ki jih lahko izvajamo na manjšem prostoru, kakršni so nogomet, tenis itd. Čudovita je ta zemlja, čudoviti so naši kraji. S kolikšnim ponosom in radostjo, s kakšnim samozaupanjem in s kakšno pestrostjo se napolnijo prsa tistega, ki potuje po naši zemlji od Kvarnera do Pre-spanskega jezera. Ponosni, močni vzkliki se trgajo iz prs: »Vse to je naša zemlja, čudovita in vsem enako draga! To je naša Jugoslavija!« Športi omogočajo mladini, da apomia svojo domovino, da jo doživlja in da jo še globlje vzljubi. Mnogo je naelogov, ki opravičujejo sedanji pomen in važnost telesne vzgoje. Najširše množice je zajel val navdušenja za vzgojo v zvezi s športi in telesno vzgojo. To ni samo posledica slučaja ali mode. Vzroki te splošne volje so mnogo globlji, resnejši ali mnogostranski. Eden najvažnejših za ta pojav je peklenski tempo sedanjega oasa, ki prešinja malone vsakega poedin-ca. Zanimanje za telesno vzgojo je čisto pri-rodma reakcija, na strahotno pestrost sedanjega življenjskega teka. Država in telesna vzgoja Jasno je, do država ni mogla ostati ravnodušen. pasiven opazovalec tega pokreta. Ne le, da država ni smela ostati nedela rna in pasivna napram vprašanjem telesne vzgoje, temveč je morala prevzeti stvarno in urejevalno vlogo nad to vzgojo, kajti s pomočjo telesne vzgoje lahko na najprimernejši način izvede svojo moralno in nacionalno vzgo- io- , . Blagodejni vpliv solnca in zraka je neizmeren. O tem se je že toliko pisalo in govorilo, da eo vse io že znane resnice in ni o tem treba posebej govoriti. Podrobne statistike so dokazale: čim več ustanov za sistematično telesno vzgojo ima narod, tem manj je med njim zločinov, kaznilnic, duševnih in telesnih bolnic- Vrh tega lahko z uspehom tekmujejo v sedanjem mednarodnem gospodarskem in kulturnem žirijenju in borbah samo telesno. duševno in duhovno zdravi poeilinci in narodi. Za vsako delo, za vsako udejstovova-nje je pole? strokovnega znani.a potrebno tudi zdravo telo in zdrav duh. Samo popolnoma zdrav človek lahko proizvaja in ustvarja. Zato tudi z gospodarskega stališča ni posamezni državi vseeno, ali ima in koliko ima zdravih, močnih in produktivnih enot, to pa pomeni, da je gospodarska in finančna sila posamezne?*! naroda odvisna od telesne, duhovne in duševne moči dot-č-nega naroda. Razen tega je telesna vraioja še nosebne-ga pomena za našo nacionalno vzgojo in našo notranjo konsolidacijo. Tu moramo v prvi vrsti imenovati sokolstvo in njegove uspehe pri izgradnji čistih življernjekih idealov. Sokolstvo Za telesno in moralno vzgojo naroda je sokolstvo storilo že mnogo. Sokolstvo pa bo še naprej heroj narodnega edinstva. Uredba o izvedbi zakona o obvezni telesni vzgoji prebivalstva odreja naj se obvezna telesna vzgoja za vse obveznike izven šole izvaja v sokolskih društvih in v četah, kjerkoli so. In to bo po vsej priliki malone povsod. Obvezno telesno vzgojo bodo potemtakem povsod vodile sokolske čete, tako da na tem področju ne bodo niti potrebni obvezni tečaji. Delovni program obvezne telesne vzgoje ne bo delal posebnih težav. Sokolstvo je pokazalo dosedaj na polju telesne in moralne vzgoje velike uspehe, zato bo isto doseglo tudi z delom za telesno vzgojo naroda, kakor ga predvideva tozadevna uredba. Sokolstvo postaja vse močnejši činitelj za prosvetno, gospodarsko in zdravstveno boljšanje naše vasi. Sokolstvo pomeni krepitev napredka v vaseh, prav tako na bogatih in plodnih ravnicah, kakor v vaseh naših gora in skalnatih predelov. V vaseh, kjer imamo sokolske čete, se že na prvi pogled vidi razlika med domačijami kmetov, ki so člani čet, in tistih, ki niso. Prav tako kakor se vidi razlika med vasmi, kjer imajo sokolske čete, in tistimi, kjer sokolskih čet sploh ni. V vaseh s sokolskimi četami ne poznajo zavisti, nevoščljivosti in malenkostnih razprtij, ali pa so posebno redki primeri takšrih moralnih bolezni, življenje v njih je veselejše, hiše so snažne, dvorišča p omet en a, gnojišča urejena. Sadovnjaki so lepo Uiejeni, čebelnjaki polni čebel in vse to jasno priča o blagostanju, ki sicer počasi, a zanesljivo prihaja v domove pripadnikov kmetskih sokolskih čet. Združevanje članov sokolskih čet v gospodarsko zadružništvo za prodajo pridelkov je prav tako tehten Činitelj napredka, po drugi strani pa s takšnim združevanjem z lastnimi delovnimi silami in z lastnimi sredstvi zadrug zidajo svoje sokolske domove, ki so žarišče kulture in napredka vasi. Naše nerazdeljivo Sokolstvo dela enako v mestih in v vaseh. Ta naša najmočnejša narodna organizacija granitnega telesa in duha izredno ugodno učinkuje tako na mladino, kakor na ves narod in s tem zelo uspešno dela za konsolidacijo naših notranjih razmer. Sokolstvo je organizacija »a vse in za vsakogar. Kdor si želi ohraniti vero, okrepiti sile, razbistriti duha. ojačiti odpornost telesa in prosvetiti dušo. je pravi in iskreni pobornik ideje: Brat je mio. koje vere bio. Sokolstvo je na poti. da mu bo v skorajšnji bodočnosti ves naš narod izkazal zasluženo priznanje za neumorno delo za blaginjo naroda. Sokolstvo je že pognalo globoke korenine v narodnem življenju in delu. Mi vsi ga moramo ne samo varovati, temveč ga tudi iz vsega srca podpirati pri njegovem delu z vztrajnim in požrtvovalnim delovanjem v blagor nas vseh. Naše Sokolstvo se sme popolnoma zanesti na iskreno in odkrito podporo kraljevske vlade. Računati sme nanjo tem bolj, ker je Sokolstvo nastalo v narodu z eno edino željo in z edino svrho, da dela za blagor kralja in domovine. Gasilstvo Gasilstvo je organizacija za pomaganje bližnjim, obenem je pa tudi patriotska in nacionalna organizacija, ne samo v miru za gašenje in omejevanje ognja, temveč tudi tedaj, kadar bi dogodki zahtevali organizacijo za obrambo prebivalstva. Potrebna so velika gmotna sredstva, da bo gasilstvo zadosti opremljeno za vse primere, ki bi mogli nastopiti. Zasebna pobuda, pa naj bo še tako darežljiva ne more nabaviti vsega tistega, kar je potrel>-no. Zakon o gasilstvu ima na umu sredstva, in le nekatere nejasnosti v določbah zakona niso dale, da bi gasilstvo dobilo sredstva, ki so mu potrebna, da bo moglo izpolniti ono, kar od njega zahtevamo. Z novo uredbo se bo dosegla tudi potrebna jasnost, da gasilske organizacije glede na današnje hude gospodarske razmere pridejo do potrebnih sredstev, že zdaj lahko rečem, da razvoj gasilstva terja nekatere izpremembe gasilskega zakona; to se bo zgodilo s pritegnitvijo in zaslišanjem mnenja zastopnikov gasilcev, in tedaj bo priložnost, da se dobe tudi novi finančni viri, ki so tako zelo potrebni za nadaljnji razvoj in opremo gasilcev. Zakon o športu Zadnji del govora g. ministra je bil posvečen našemu športu. Baš te dni je bil izdelan zakon o športu, ki je bil poslan vsem kompetentnim športnim organizacijam, da povedo in obrazložijo svoje mnenje o njem. Jugoslovenski šport mora v svoj:h amaterskih, torej prostovoljnih organizacijah doprinesti svoj delež za napredek naroda in v korist države. Šport mora odgojiti člane naroda, ki bodo zdravi na duši in telesu. Šport mora odgojiti zdrave, trezne in poštene državljane. Vsaka športna grana ima za cilj. da koristi zdravju. Zaradi tega je ^trebno. da se tudi z zakonom določi zdravstveno nadzorstvo nad športnim delovaniem. V to svrho je potrebno sodelovanje državni^. samoupravnih in občinskih organov. Za razvoj eporia ie tudi potrebno, da se iz«rad;jo vse potrebne naprave. Vrvkor so igrišča. plaval;šfa lahkottletska tekališča. dvorane itd. Projektirani z>ikon predvideva tudi v tem oziru vse mere. da se bo to iz-vr«;lo. , Zakon o sporiu se bav? tudi z enim naj-važ.nei5''! vnrašanf za rc»7rnj naše«* športnega crhanja. to z vo™5s»n?em državn'h. boinovinokih in pVn^Vih tak=" H zelo port K-pt, ff>k°rn vnl-va »Vpt ■jKmHno na ♦»lesn a ne TTsh bor- bene^ T^kme vr>l'va'o tud: n« r«7- voj ko1okt"vnp ii!«^;r>linp na čut fn«ti po-cnp-iPTinih Toda *pVpit» 7*>Mevaio od klubov rpl;l-p žrfvo Zfrad' ♦e«*' sp mora d^ava robri«at'. da ®p dotntvp 7a tpkmp. T t rlrMntev. ki i:h bodo mora" nlaPaM snovni klubi na ep V\ tiit."nr,vil fond za nrr-irVt^, igrri5?'. konnl'5f. fl««->rnn 'M. TV/i^ial e° ho tur" nrav""1'? -v> mcfnp naših P"V)rtn:knv v !no7Pmisf,'M. O. minvrfpr je navedel razne lepe uspehe, ki so jih na- Proračunska seja ljubljanskega mestnega sveta ši športniki dosegli v drugih državah ter razpravljal o vzrokih, zaradi katerih ti uspehi niso še večji. Nastopi naših športnih re-prezen ta n tov v inozemstvu imajo predvsem važno nalogo, da koristijo ugledu naše države. Zelo važne so strokovne priprave takih nastopov naših športnikov v inozemstvu. Zaradi tega se bo tudi proučilo vprašanje ustanovitve višje šole za telesno vzgojo, ki nam bo dala posebne strokovne učitelje. * Izvajanja g. ministra o športu, njegovih nalogah in njegovem pomenu ter posebej še o zakonu o športu, bomo obširneje prinesli jutri Svoj govor je g. minister zaključil z naslednjimi besedami: »Telesna vzgoja je velikega nacionalnega pomena ne samo za to, ker naj vzporedno formira kvaliteto duha in telesa, da vse narodne sile služijo narodnemu in državnemu edinstvu, temveč tudi zato, ker nacionalne lastnosti formirajo šport. Kakor ima vsaka narodnost svojo karakteristiko v narodni noši. v narodni umetnosti, v pesmih in melodijah, tako ima tudi svojo karakteristiko v športu. Vse to izvira iz življenjske sile telesnega in duhovnega zdravja naroda. Obstoji nacionalni šport; ob drugi priložnosti bomo o njem obširno govorili. Nacionalna čuvstva dajejo športu nacionalno karakteristiko, šport pa mora učinkovati na krepljenje nacionalnih čuv-stev. Športno odgojena narodna zavest generacije je pripravljena delati za blagor in napredek naroda, za moč in veličino Jugoslavije. vzvišenega kralja in njegovega doma.« V soboto bo govoril prosvetni minister čirič Beograd, 21. marca. AA. V soboto ob 20. bo govoril prosvetni minister g. Stevan Cirič v radiu o politiki svojega resora v zvezi s splošno politiko vlade. Ministrov govor bodo prenašale vse tri radijske postaje. Banovinski agitacijski shod v Novem Sadu Beograd, 21. marca. A A. V nedeljo 24 t. m. bo v Novem Sadu prvi banovinski agitacijski shod za listo predsednika kraljevske vlade g. Bogoljuba Jevtiča. Shoda se bodo udeležili ministri brez portfelja dr. Avdo Hasanbegovič, dr. Drago Marušič, inž. Dimitrije Vujič, Stevan ČJiric in dr. Marko Kožulj. ČJlani kraljevske vlade bodo imeli programske govore o predstoječih volitvah. General Živkovič častni meščan Banjahrkc Banjaluka, 21. marca n. Občinski svet je na današnji svoji seji soglasno izvolil ministra vojske in mornarice armijskega generala Petra Živkoviča za banjaluškega častnega meščana. Minister je bil o tem brzojavno obveščen. Razen tega pa odpotuje v Beograd posebna delegacija Banja-lučanov, ki mu bo izročila častno diplomo. Uredba o javnih deHfa Beograd, 21. marca. p. Ministrski svet je včeraj in danes na sejah razpravljal o uredbi o javnih delih, ki naj se izvrše v teku dveh let. Minister za gradnje g. dr. Kožulj je predložil načrt onih javnih del, ki pridejo najprej na vrsto. Ministrski svet je sprejel končne predloge in odobril na črt zadevne uredbe. Jutri dopoldne bo minister za gradnje dr. Kožulj sprejel novinarje in jim dal podrobnejša obvestila o tem. Beograd, 21. marca. p. Uredba o javnih delih, ki jo je nocoj odobril ministrski »vet, predvideva med drugim, da se takoj prične z gradnjo železniške proge St. Janž - Sevnica, ki se bo pozneje podaljšala na Novo mesto - Stražo -Delnice. Prav tako je predvideno, da se takoj prične z graditvijo betonske ceste Ljubljana - Kranj in Maribor - št. Ilj -državna meja. Bolgarski književniki v Beogradu beograd, 21. marca. p. Dopoldne je prispela v Beograd skupina vodilnih bolgarskih književnikov, da vrne poset svojim jugoslovenskim tovarišem. Na kolodvoru so jih prisrčno sprejeli. Poleg beograjskih književnikov so bili prisotni tudi gledališki igralci, zastopnik prosvetnega ministra in mnogi drugi odličniki. Opoldne je prosvetni minister g. Stevo Cirič na banketu na čast gostom v izraz priznanja za dosedanje vzajemno delo izročil vodilnima bolgarskima književnikoma Štefanu Kostovu in Vladimiru Vasiljevu red Jugoslovenske krone III. stopnje. Bolgarski književniki so se vpisali v dvorno knjigo Popoldne so si ogledali mesto, zvečer pa so prisostvovali premieri v Narodnem gledališču, kjer so vprizorili delo bolgarske pisateljice. Po predstavi so gledališki igralci priredili na čast bolgarskim gostom banket, jutri opoldne pa bodo gostje Penkluba. V soboto zvečer se vrnejo domov. Polovična ve sni a za udeležence tečaja ZKD Beograd, 21. marca. p. Z odlokom prometnega ministra brbj 4934 z dne 21. marca ie dovoljeni: polovična vožnja za vse udeležence nacionalno prosvetnega tečaja, ki ga priredi 7veza InTtumflt društev v Ljubljani in ki se nri*ne t. m. ob 10. dopoldne v mali dvorani Kazine. Interesenti naj kupijo cel vozni listek. ki v»lia notem r»» Po+rii-la o ude'p2h' tia tečaju sc b^do dobila v pisarni ZKD. Odraz gospodarske krize na stanje ljubljanske Ljubljana, 21. marca. Ljubljanski mestni svet se je danes popoldne sestal k svoji proračunski seji: zaradi bolezni se je opravičil podžupan Jarc, vsi drugi mestni svetniki so bili navzoči. Zupan dr. Ravnihar se je najprej v toplih besedah spominjal umrlih Filipa Pri-stoua. dr. Ludvika Bohma in Jerneja Bol-tar ja. Omen jal je nato 30 letnico poklicnega dela g. Franchettija in 60 letnico rojstva direktorja Reisnerja. Nadalje je sporočil, da se }e tehnični (prej gradbeni) odsek na novo konstituiral in izvolil za načelnika inž. Pavlina in za podnačelnika dr. Modica. Poročal je o anketi, ki je bila v Celovcu v zadevi mednarodnih zračnih zvez Ljubljane, in o drugih tekočih zadevah. Končno je iskreno čestital bivšemu županu in sedanjemu banu dr. Pucu k visokemu odlikovanju, ki ga je ravnokar prejel. Ekspoze načelnika finančnega odseka Proračunsko razpravo je otvoril načelnik finančneg i odseka Ivan Tavčar, ki je med drugim izvajal: Letošnji občinski proračun znaša 46 milijonov 021.809 Din in je po številkah za 600.000 Din nižji od lanskega. V resnici je za 3 milijone višji ker so iz letošnjega proračuna izostale razne postavke ki so se lansko leto ponavljale v raznih proračunskih poglavjih in zato tudi navidezno zvišale končno vsoto. Vse to moram takoj v začetku povedati, ker drugače ne bi mogli razumeti, zakaj smo primorani letos navzlic navidezno nižjemu proračunu vendarle zvišati trošarine, da dosežemo ravnovesje proračuna. Poročevalec je nato naštel izdatke ki letos na novo obremenjujejo proračun. Med drugim je navedel anuiteto za bežigrajsko šolo 325.000 Din, zakonito dotacijo za bolnice 750.000 Din. anuiteto za vojaška municijska skladišča 225.000 Din, odplačevanje tramvajskega dolga 2.000.000 Din, odplačilo Auerspergove palače 350.000 Din itd. ter povečana izdatka za pogodbene mestne uslužbence 550.000 Din in za pokojnine 800.000 Din. Skupno je bilo treba pri letošnjem proračunu računati z okroglo 6 milijonov več izdatkov kakor lani. Za ta znesek proračuna seveda ni bilo mogoče povišati, ker bi bilo sicer potrebno vpeljati nove davke. S temeljito redukcijo postavk smo dobili znesek 3 milijonov, primanjkljaj ostalih 3 milijonov hočemo kriti z zvišanjem občinske trošarine in občinskih taks. Znižati pa hočemo za 5 odst. doklado na neposredne davke. Vse ostale davščine ostanejo nespremenjene. Občinam danes za kritje izdatkov skoro ne preostaja drugega kakor trošarina. Da sc življenje ne podraži, pa se tudi trošarine ne smejo pretiravati. Država bo morala občinam prepustiti del davščin. Nujno je zato potreben zakon o samoupravnih financah. Boriti.se moramo za čim večji delež občinskih davščin od celokupnih javnih dajatev, kar jih zbere mesto. Pod pritiskom razmer okrnjeni občinski proračun pa prinaša tudi mnogo škode. On pomenja zastoj gradbene dejavnosti propadanje socialnega skrbstva in kulturnih ustanov, z eno besedo, nazadovanje mesta na celi črti. V zadnjih šestih letih je občina cromno storila za napredek Ljubljane. Naše mesto smo temeljito preobrazili. Zgradilo se je nad sto cest, 26 km kanalov, tlakovali smo več kakor preje v 25 letih, izvršili nešteta regulačna dela. Pod pritiskom gospodarske krize in ker se ji stalno odvzemajo dohodki, bo morala občina omejiti investicijska dela. To bo neugodno vplivalo na konsumno moč mesta in na zaposlenost s tem pa tudi na trgovino in obrt. Mnenja o investicijah so lahko deljena, gotovo pa je. da bi bila kriza v mestu zadnja leta mnogo bolj občutna, če ne bi bilo občinskih investicij. Občinske investicije razen stanovanjskih hiš znašajo po stanju 31. marca t. 1. 42.2 milijona dinarjev. Skupno je redni mestni proračun obremenjen z anuitetami 6,121.000 Din. Dolgovi mestnih podjetij znašajo 50 milijonov z anuiteto 5.5 milijona dinarjev, podjetja pa pokrivajo anuitete iz lastnih sredstev, a še poleg tega prispevajo v občinski proračun letno nad 6 milijonov Din, torej toliko, kolikor znaša vsa anuitetna služba rednega proračuna. Za odplačevanje investicij torej ne gre niti en dinar občinskih davščin. Manj ugodno kakor stanje rednih občinskih posojil pa je stanje posojil cestne železnice, za katere jamči občina. Dne 15. t. m. so znašala ta posojila 54.4 milijona dinarjev z anuiteto 5.675.000 Din. Cestna železnica teh plačil ne zmore, zato je morala občina prevzeti v letošnji proračun 3,327.000 Din. Glavni vzrok neugodnega stanja tramvaja je nazadovanje števila potnikov. Leta 1932. se je vozilo na dan 19.000, lani pa samo še 13.300 potnikov, torej :700 manj. To nazadovanje, povzročeno "o gosnodarski krizi, je krivo tramva-jevega deficita. K temu pride še dejstvo, da so mnoge naprave (remiza) itd.) zgrajene že za bodoče veliko tramvajsko omrežje. Vrh tega je v breme tramvaja padla vsa izguba svoiečasnega avtobusnega prometa v znesku nad 2 milijona dinarjev. Sanacija tramvaja bo mogoča šele. če se število potnikov dvigne zopet na normalno višino, za čas gospodarske krize pa bo morala občina prispevati b kritju deficita. Ta se bo znatno zmanjšal, če se bo občini posrečilo dobiti za tramvaj ugodnejše posoj;lo. Dm^šnie obresti no 9 in 10 odst. so mnogo previsoke. Dokler se ne zviši število pomnikov in se ne zniža obrestna mera. ni misliti na razširjenje tr«nva'a. Govornik je nato očrtal občutna bremena. ki jih ie občini naložila država v obliki prispevkov ra ra7ne držr>vne ustanove. r>red 5pct;"M l"ti so 7na^ti ti i7>latki občine le poldrn«rj milijon dinarjev. 1p(o« pa 7n^5aio n?*d 5 milijonov T^nvi prevalie-vaniu državnih obvp7 na občino mora biti konpf. V iffto ooTlnvip spada tudi vzdrže-vanie ženske realne Tiin,ia''i'p. ki tra m°-slo več np niinrf Z.Vo ho Wo= -lkinila njen nrvi ra7rod tako d* preid« pogonoma t.i f'.-rt> m rlr^vo i" n n V>in0V'"0 knl_o** to določa 7ll"On o ".»lnb rj i, T„V(V| ....1 nrc r»;„ q '-—v ho občina izgradila svoje osnovno šolstvo. gospodarsko in finančno mestne občine V nadaljnjih svojih izvajanjih se je referent bavil z občinskimi nameščenci in delavci. Brezposelnost je pritiskala na občino, da je v zadnjih treh letih pomnožila število v mestni službi zaposlenih oseb od 464 na 5S4. Paralelno s tem so narasli tudi osebni izdatki. Vsaj za nekaj let pa občina ne sme več pomnoževati svojega osob-ja, če noče resno ogroziti svojega gospodarstva Posebno v letošnjem letu ne bo mogoče namestiti prav nikogar. G. Tavčar je končal svoj govor s prošnjo, naj občinski svet sprejme predloženi proračun. Debate o tramvaju M. s. inž. Pavlin, načelnik tehničnega odbora, je med drugim poudarjal, da je na sestavo proračuna neugodno vplival zlasti tramvaj. Vendar se to podjetje ne s:ne presojati samo kot pridobitno podjetje, marveč kot sredstvo, ki veže okolico s svojim prirodnim gospodarskim središčem. Govornik je predlagal resolucijo, naj bi se v okviru proračuna s pomočjo virmanov izvršila vsaj najnujnejša gradbena dela, ki so važna zlasti s prometnega in higienskega stališča (kanali, ureditev cest itd.). Obširno je poročal o vzdrževanju ljubljanskih komunikacij ter pozdravil akcijo osrednje vlade, ki je postavila obširen program javnih del. med katere spada tudi žcleznica. Št. Janž—Sevnica. Nujno je potrebna še železniška zveza Slovenije z morjem, ki je bila že zakonito odobrena. M. s. Podboršek je nujno priporočal, naj se tramvajska proga na Dolenjski cesti podaljša do Rakovnika ker bi na to. način prav gotovo postala bolj rentabilna. Zavzel se je tudi za ukinjenje pobiranja mitnine na kolodvorih. M. s. Seunig je poudarjal, da je predloženi proračun izraz težkih gospodarskih časov. Namesto pričakovanih davčnih olajšav prinaša nova davčna bremena. Osebni izdatki so narastli tudi v novem proračunu zaradi stalnega naraščanja števila osobja. To vprašanje bo treba definitivno urediti. Mnogo obremenjuje mestno občino tramvaj. pri katerem se je pričela nesreča s pogodbo, ki jo je svoj čas sklenil vladni komisar g. Mencinger s tvrdko Siemens-Halske. Na vsak način bo treba Siemensa odpraviti iz Maloželezniške družbe, ker uživa samo pravice, nima pa nobenih dolžnosti. Siemens ima pravico do veta v vseh finančnih zadevah. Potrebno bi bilo stopit: z njim v stik, da bi postala občina pravi gospodar Maloželezniške družbe Nadalje bi bila potrebna revizija tramvajske vozne tarife. I)olenjs!;a proga bi bila vsekakor bolj aktivna, če bi ne uvedli dražjih prestopnih voznih listkov. Občina je v zadnjih letih z javnimi deli bistveno omilila brezposelnost, toda brez oživljenja privatne podjetnosti ne bo mogoče zboljšati razmer. Zato bi bile potrebne večje ugodnosti onim. ki se hočejo odločiti za zidavo novih zgradb. Večja pozornost naj bi se posvetila tudi pritegnitv: industrije na mestno ozemlje. Za zgled naj služi mesto Kranj, ki je znalo pritegniti industrijo in ki nima zato danes nobenih dolgov. Bodočnost Ljubljane more biti le v industrijalizaciji. Iste velja tudi za obrt. Cene industrijskega električnega toka so zlasti za malo obrt previsoke in bi jih bilo še nadalje znižati. H koncu je govornik predlagal resolucijo, ki zahteva ,naj se ustanovi odbor iz članov mestnega sveta, zastopnikov gospodarskih organizacij, delavcev in nameščencev, ki naj •<• šestih mesecih izdela predloge, kako naj se olajša gradbena delavnost v Ljubljani in kako bi se dala privabiti industrija v območje Ljubljane. Posledice okrnjenega proračuna M. s. Rupnik obžaluje, da se novi mestni proračun premalo ozira na potreb« poljanskega okraja. Potem se je govornik bavil s posledicami okrnjenega proračuna na razmah mestnih podjetij, ki bodo zaradi tega obsojena le na vegetiranje. Mnogo industrije je šlo mimo Ljubljane ker je tok mestne elektrarne predrag ki ga je svojčas tudi bilo premalo. Zaradi okrnjenega proračuna pa elektrarna tudi sedaj ne bo mogla znižati cen. Mestna plinarna ne bo mogla letos investirati za razširjenje mestnega plinskega omrežja niti pare. V Ljubljani je §e 75 odstotkov hiš, ki ni^so opremljene s plinsko napeljavo, če bodo mestna podjetja le vegetirala, bo ubita tudi gradbena delavnost, oviran bo razmah mestnih podjetij in posledica bo, da bomo imeli še več brezposelnosti. Govornika veseli, da finančni odsek ni reduciral prejemkov mestnega osobja, kakor ee je prej pretilo. Obžaluje, da ni tramvaj popolnoma mestno podjetje, nego da ima še vedno za kompanjona Siemensa, ki si last; prvenstveno dobavo ne samo pri tramvaju, nego tudi pri drugih mestnih podjetjih. Zato naj mesto čimprej odkupi še zadnjo tretjino akcij od Siemensa. M. s. T u r k se pritožuje, da mestni proračun ne kaže pravega razumevanja za gasilstvo in da ga premalo podpira. M. s. čotar obžaluje, da ni predvidenih v proračunu več sredstev za Sokolstvo, šport in za nacionalna društva. Priporoča, naj se postopa dobrohotno s priseljenci iz Primorske in Koroške, ki Jih je treba smatrati za domačine in brate. ★ V nadalinji debati so «ovorili mestni svetniki dr. Pipenbacher. dr. Bohinjec, Soss in dr. Subic. nakar je bila ob 21.15 seia prekinjena. Nadaljevala se je po polurnem odmoru in ob 7nkluičku lista še ni končana. Kakor izsrleda. bo traiala kasno v noč. Ni dvoma, da bo proračun sprejet, ako ie ne soglasno, pa vsaj z veliko večino. Na izvajanja govornikov se bomo še povrnili. Vi Z->5re'iška vremenska napoved za danes: Pretežno vedro toplo in stalno vreme* Novosadska vremenska napoved za petek: Ve<*ro in toplo T>nnai«ka vremenska napoved ta iwfa£ Nobene bistvene spremembe sedanjega top^ ga in jasnega vremena. «1 Maši kraji In ljudje Smrt geologa univ. prof. dr. Petkoviča Beograd, 21. marca Včeraj zjutraj je umrl v Beogradu redni vseučiliški profesor, bivši rektor član Akademije znanosti in predsednik Glavne prosvetne zveze dr. Vladimir K. Petkovič. Njegova smrt je nenadomestljiva izguba za znanost in za beograjsko univerzo. Dr. Petkovič se je rodil 19. junija 18*3 v Boljevcu Ko je dovršil zaječarsko gimnazijo in beograjsko veliko šolo, je dopolnil svoje študije na Dunaju. Kot srednješolski profesor je služboval v Negotmu, Skoplju in Kragujevcu, a ko je bila 1. 190o. nekdanja velika šola izpremenjena v uni-ve-zo je posta! njen prvi asistent za geologijo! Nekaj let je deloval tudi v velikih geo.oških institutih Nemčije in Francije. Vseučiliški profesor za geologijo je postal 1 1920., večkrat je bil izvoljen za dekana filozofske fakultete. 1. 1932-33. pa ;e bil rektor beograjskega vseučilišča. Ceneč njegovo delo, ga je Akademija znanosti leta 1921. izvolila za svojega dopisnega, 1. 192«. pa za svojega rednega člana. Naslednje leto je postal tajnik Akademije naravoslovnih ved, bil pa je tudi ustanovitelj in tajnik jugoslovenske sekcije Asociacije kar-patskih geologov. Predsednik Glavne prosvetne zveze je postal 1. 1931. Tudi inozemske znanstvene ustanove so mu dajale častna mesta. Tako je bil dopisni član romunske akademije znanosti in poljskega društva geografov, dopisni član češkoslovaškega društva za mineralogijo in geologijo ter urednik Geoloških analov Balkanskega polotoka. Večino njegovih znanstvenih razprav je izdala Akademija znanosti, a tudi v Geoloških analih Balkanskega polotoka in mnogih inozemskih publikacijah so bila objavljena njegova dela. V zadnjem času je pripravljal za tisk svojo veliko študijo o geologiji vzhodne Srbije. Prvi del te študije, ki je plod 251etnega raziskovanja, je že gotov in bo v kratkem izšel v založbi Akademije znanosti. To delo je velikanskega pomena ne samo za geologijo naše države in Balkanskega polotoka" temveč tudi za ves znanstveni svet. Ves čas svojega intenzivnega delovanja je skrbel za odgoj temeljitih znanstvenikov ter je spisal za študij geologije več učnih knjig. Učne knjige je spisal tudi za srednje šole, s svojimi slušatelji na univerzi pa je organiziral odsek za izdelavo geoloških kart. Naša znanost in prosveta bo ohranila pokojnega učenjaka v častnem spominu. * Pripomba: Na beograjskem vseučilišču deluje še en redni profesor istega imena. To je dr. Vladimir Petkovič, doma iz Velikega Orašja. znameniti opisovalec srednjeveških umetnin Srbije. Pripomba je bila potrebna zaradi tega, ker je »Slovenec« včeraj o njem namesto o soimenjaku geologu pisal, da je umrl. Spominu vrlega Sokola Škofja Loka, 21. marca Škofjeloško sokolsko družino je včeraj bridko prizadela žalostna vest, da je ponoči izdihnil na svojem stanovanju v Sokol skem domu svojo blago dušo br. Rihard Supan, star 53 let. Ni bilo prireditve in ne zamisli, kjer ne bi bil tudi on soudeležen. Z mirnim in prikupljiviim nastopom si je pridobil splošne simpatije v vrstah Sokolov in Sokolic, ki za agilnim sodelavcem odkrito žalujejo. Se v nedeljo je prisostvoval kinematografski predstavi, a ponoči ga je nenadno napadla in ugonobila zavratna bolezen... Br. Supan je bil po rodu iz Postojne in je služboval do prevrata v finančni službi po raznih krajih Furlanije in Goriške. Mnogo hudega pa je preživel potem, ko so ga Italijani po nedolžnem internirali in ga imeli zaprtega pol leta v neki trdnjavi v Veroni. Duševno in telesno izčrpan je pribežal v Jugoslavijo, kjer je služboval najprej v Bohinjski Bistrici, nato pa se je preselil na kratkotrajni od- Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove« grenčice takojšnje poživljenje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropič-nih dežel slavijo »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. počitek v Škof jo Loko, ki mu je postala njegov drugi dom. Kruta usoda je položila na mrtvaški oder moža poštenjaka m Sokola, ki nam ostane v najlepšem spominu! Naj mu bo lahka naša žemljica. Žalujoči ge. Katarini, sinu Dragu in vsem svojcem naše najiskrenejše sožalje! Milijoni zavarovalnice ))Assicurazioni Generali« Beograd, 21. marca Beograjsko okrožno sodišče bo danes izreklo sodbo v dolgotrajnem procesu, ki je epilog samoumora generalnega ravnatelja zavarovalnice Assicurazioni Generali za Jugoslavijo, Stevana Rajčeviča. Ze 26. februarja se je pričela kazenska razprava proti Djordju Petroviču, oglasnemu agentu Geršonu Mandiču, Jakobu Malerju, trgovskemu prokuristu tvrdke »Pribor«, optiku Isu Mandiču, njegovi ženi Katici ter Lenki Malerjevi, ženi Jakoba Malerja. Petrovič in Mandič sta bila obtožena, da sta po določenem načrtu ravnatelja Rajčeviča do-vedla v brezmejne dolgove. Nabavljala sta m>u posojila po oderuških pogojih ter ga zapletla v svoje trgovske posle, za katere je Rajčevič izdajal menice z akceptom zavarovalnice. Menice je sam podpisoval, dasi ni imel niti možnosti, niti pooblastila za tako obvezovanje zavarovalnice. Vse menice so se glasile na 78 in pol milijona dinarjev. Izdane so bile samo kot sredstvo za dobivanje kredita in bi se bile morale vrniti Rajčeviču v določenem reku. Obtožnica zatrjuje, da je Petrovič porabil za 4 in pol milijone takih menic, dasi je dobro vedel, da so lažne. Eno menico je porabil za kupnino nekega stavbišča, drugo za nakup obveznic Blairovega posojila, eno polmilijonsko menico pa je prepustil Isu Mandiču in njegovi ženi. Obtožnica je v prvi vrsti osnovana na pismu, ki so ga našli po samomoru Stevana Rajčeviča. Ko so prišli lani v Beograd zastopniki glavnega ravnateljstva družbe, da pregledajo poslovanje ravnateljstva za Jugoslavijo, se je Rajčevič v svoji pisarni ustrelil ter zapustil pismo z navedbo vseh menic, ki jih je bil podpisal. Med dolgotrajno razpravo je Petrovič odločno zatrjeval, da ni kriv, ker je opravljal vse posle po dogovoru z Rajčevičem, prepričan, da ima Rajčevič pravico v imenu družbe podpisovati menice. Zatrjeval je tudi, da je pokojni Rajčevič podpisal samo menice za 11 in pol milijona dinarjev in ne za 78 milijonov. Odločno je nadalje zavračal trditev, da bi bil on zapeljal Rajčeviča v špekulacije in tako spravil v obup. Po njegovem mnenju se je Rajčevič ustrelil, ker so ga težile neke tajnosti družbe, ni pa izključeno, da je postal žrtev umora in da je bil samomor samo fingiran. Državni tožilec je zahteval za glavne obtožence najstrožjo kazen, češ, da bi bil ravnatelj Rajčevič, ki je imel 25.000 Din mesečne plače, najsrečnejši človek, če se ne bi bil spuščal v kupčijske zveze s tako sumljivimi tipi, ki so že večkrat kršili zakone. * Sodba: Petrovič in Geršon Mandič na 3 leta, Jakob Maler in Iso Mandič na 2 leti strogega zapora, ostali oproščeni. Vse menice so bile uničene, obsojenci pa so morali takoj nastopiti kazen. Iz naše dunajske kronike Dunaj, 20. marca Na pustno nedeljo smo v Slovenskem krožku prav živahno zaključili predpustno dobo Drušitveni prostori v Fuchsovem hotelu, Mariahilferstrasse 138, so bili polni rojakov, ki žive razmetani po vseh okrajih velikega Dunaja. Ljubezen do slovenskega rodu in jezika jih vedno prižene od blizu in daleč, da se malo porazvesele v domači družbi. Ob spremljevanju tamburašlkega zbora nam je lepo pela razne samospeve gdč. Loukotkova. Hvala ji na umetniškem užitku. Društveni tajnik in koncertni pevec g. Anton Dermota pa nam je zapel nekaj kupletov — kakor nalašč za pustno nedeljo. G. Dermota je izredna pridobitev za naš Krožek in za našo dunajsko kolonijo. Vedno je pripravljen sodelovati, da moremo z uspehom zbirati pod slovensko streho razmetane rojake po vsem velikem Dunaju. Hvala tudi njemu im vsem ostalim sodelavcem, kajti pustna nedelja je bila časten večer za naše društvo. V nedeljo pa smo priredili v veličastnem U finem kinu, Tabore trasse, jugoslovenski dan. Pod okriljem »Putnika« in odločilnih naših ljudi so predvajali »Jugoslovenski kulturni film« ob spremljevanju naše glasbe, ki jo je oskrbel Slovenski kro- žek s tamburanjem in petjem Posebno je ugajala dunajskim glasbenim vrstam našega profesorja Klema Viškoviča skladba »Slovenska fantazija«; pevski del fantazije je odpel naš g. Anton Dermota pred dunajskim kritičnim občinstvom v splošno pohvalo. Vrhu tega je g. Dermota odpel znano staro »Danici« ob spremljevanju orkestra. Gdč. Loukotkova je zapela isto-' tako ob spremstvu orkestra našo »Gor čez izaro«, z. g. Dermoto pa sta še zapela di-ven duet. In na platnu se nam je pokazal naš veličastni Triglav, potem Bled, in gi-njeni smo gledali te naše krasote iz domovine tu v enem izmed prvih dunajskih kinov. Celo divjega kozla smo videli na Triglavu, ki je gotovo prav lep eksemplar naših planin. Pred našimi očmi so se razpletale slike naše krasne Jugoslavije preko divne Dalmacije do Kotora in preko Črne gore do Ohridskega jezera. Slika Drine, lani posneta iz letala, je bila posebno lepa. Videli pa smo tudi tobačne nasade, gojenje maka, primitivne srbske kmetije z lesenimi plugi, vinograde, cigane in njih življenje, razne verske sekte pri muslimanih. njihove obrede in drugo. Videli smo tudi modemi Beograd z veličastnimi stavbami poleg starih kolib. Diven je bil pogled na združenje ogromnega Dunava in Save pri Beogradu. Med tem ko se je razvijal pred našimi očmi ves kras velike naše Jugoslavije, so naši tamburaši svirali naše popevke in pa Viskovičevo »Iz dežele Sevdalink«, a naš g. Dermota in gdč. Loukotkova sta vmes pela narodne srbske ali tudi turške pesmi, ki so za Dunajčane nekaj eksotičnega, torej zelo zanimivega. Slovenski krožek na Dunaju se je spet enkrat postavil, kar bo le služilo tujskemu prometu na naš jug. Ni treba pripomniti, da je bila naša kolonija na predstavi prav dobro zastopana. V ložah smo videli tudi g. poslanika in uradnike poslaništva, ki so bili vidno veseli tega jugoslovenskega uspeha v tujem mestu. V torek zvečer je imel naš pianist profesor g. Anton Trost svoj koncert v mali dvorani znanega Musikvereina, kjer je imela ljubljanska Glasbena Matica svoje koncerte. Pred kratkim je umrla na Dunaju, zunaj v prijaznem Hietzingu, ena najstarejših Slovenk, ga. Marija Lujiza Rutarjeva, rojena 1. 1842. v Tolminu, torej 93 let stara. Živela je pri svoji hčeri Viki Prochaskovi. Ker je bila zavarovana pri ljubljanskem podpornem društvu za železničarje, je to društvo prispevalo za posmrtnino 4000 Din. Do zadnjega je bila duševno živahna. Blag ji spomini —gč— Novi mostovi v Ljubljani Ljubljana, 27. marca Pred nekaj dnevi smo poročali o živahnem napredku, ki so ga doživele mestne ceste v zadnjih letih. Večina vseh mestnih javnih del, se ves zadnji čas v resnici koncentrira na izboljšanju komunikacij. Vzporedno z ulicami in gestami pa so tudi mostovi čez Ljubljanico (na Prulah, Pod Tran-čo, zlasti pa trimostji) ter čez Mali graben in Gradaščico deležni prav lepega razvoja. A da bodo prehodi čez vode, ki tečejo skozi mesto, dosegli neko mero popolnosti, kakršno zahteva prometna ureditev modernega mesta, bo morala mestna občina v doglednem času izvršiti še dolgo vrsto večjih in manjših mostnih del. Mestni gradbeni urad ima v tej smeri v načrtu predvsem zgradbo novega Karlovškega mostu, ki je za zmerom rastoči promet v smeri proti Dolenjski že zdavnaj preozek in ga bo treba razširiti. Kakor kažejo dobra znamenja, bo do te prepotrebne razširitve prišlo še v teku tekočega leta. Od mnogih strani pa je bila že nekajkrat stavljena zahteva, da se odpre za pešce promet tudi preko Gruberjevega prekopa pri Stre-liški ulici. Tam je pri zatvornici že od ne- Kulturni pregled Francoski življenjepis kralja Aleksandra I« Eden najuglednejših pariških založnikov Bernard Grasset je pravkar izdal 250 strani obsegajoči spis Claude B y 1 a n »La vie et la mort d'Alexan-dre Ier roi de Yougoslavie«. Knjiga je prvi večji poizkus, prikazati osebnost našega kralja Uedinitelja v njeni celotnosti ter v okviru časa in dogodkov, ki so dali tej voditeljski osebnosti njeno poglavitno obeležje. Osebni stiki, ki jih ima Claude Eylan z našim dvorom, obsežno poznanje naše zgodovine ter naših političnih prilik in neprilik, vse to daje pričujoči biografiji večji pomen kakor ga imajo priložnostni spisi. Po tej knjigi bo s pridom segel vsak, kdor bo kdaj v bodočnosti pisal o blagopokojnem kralju Aleksandru L Umljivo je. da je vse to, kar se piše danes, ko našemu gledanju na dogodke in pojave nedostaja zgodovinske retrospektive, samo gradivo, še tako velika osebnost ne more dobiti trajne, nadčasovne podobe, če je obdana z dobo, ki še traja in če iz njenega življenjepisa tako rekoč še dehte venci, ki so ležali na mrtvaškem odru. Vsako zgodovinsko presojanje zahteva časovno odmaknjenost. Prav zaradi tega pričujoči spis ni in ne more biti zgodovinsko objektivno delo. Knjiga Claude Eylan je kaj drugega: aktualno, sveže delo, ki ne vzbuja samo pietete do velike osebnosti pokojnega jugoslovenskega vladarja, marveč tudi razumevanje njegovega programa in dela, ter njegovega državniškega testamenta. Knjiga je razdeljena v tri poglavja: V prvem je obdelano življenje kralja Aleksandra z nekaterimi, pri nas manj znanimi podrobnostmi in zanimivimi anekdotami. življenjepis je prepleten z zgodovinskimi pogledi in s političnimi razmišljanji Citaš ga z nenavadnim zanimanjem, ker je pisan živahno: prava »vie roman-cče«. Drugo poglavje prikazuje pokojnega kralja v vsakdanjem življenju in razlaga njegove nazore in stališče do drugih držav: do Italije, Nemčije, Bolgarije. Tretje poglavje tvori obsežna in podrobna reportaža o kraljevem potovanju v Mar-seille, o atentatu in o dogodkih, ki so mu sledili. Vmes je ohširno obdelano tudi gi- kdaj postavljena brv, ki je služila doslej samo službenim namenom za dela na zatvornici, v kratkem pa jo bodo odprli za javen prehod. Razen teh dveh novih mostov pa je za dogledni čas v načrtu tudi gradnja mostu čez Išco na Ižanski cesti, gradnja brvi v Svabičevi ulici Ln v Gestrinovi ulici čez Ljubljanico pri rdeči hiši na Poljanah, na-| dalje pri Zivinozdravniški ulici za bolni-J šnico in gradnja novih dveh mostov na J Kamničanovem stradonu čez Liublianico f in čez Mali graben za neposredno zvezo Ižanske ceste s trnovskim okrajem. Med prehodi, ki so predvideni za bližnjo bodočnost. je zamišljena tudi gradnja mostu čez Gruberjev kanal za zvezo Ižanske ceste s Prulami ter mostu čez Ljubljanico ob Izlivu Iške za zvezo Črne vasi z Rakovo jelšo. Eden izmed starih načrtov, katerega aktualnost pa se je po zgraditvi tri-mostja za nekaj časa odložila, je tudi premostitev Ljubljanice ob Vodnikovem trgu do Zmajskega mostu. Ta velikopotezni načrt, katerega realizacija bi ustvarila sredi mesta nov velik impozanten tržni prostor, pa bo vsekakor moral počakati za gradnjo ugodnejših časov. Razbremenitev ljubljanskih osnovnih šol Ljubljana, 21. marca Poslopje nove bežigrajske šole, ki je bilo ob koncu jeseni v surovem stanju dograjeno, bodo v teku pomladi in poletja po vsej priliki dogradili in opremili do kraja, tako da bo šola ob pričetku novega šolskega leta že lahko izročena svojemu namenu. Za dograditev poslopja in nabavo opreme učnih prostorov je mestna občina stavila v letošnji proračun tudi najetje posojila v znesku 4 in pol milijona dinarjev. Če se posreči ta račun, bodo težave. ki jih ima Ljubljana s svojim šolstvom, olajšane za precej občutno breme. V bežigrajski šoli bosta nameščeni deš-ka in dekliška osnovna šola. od katerih bo vsaka razpolagala z 8 učilnicami. Okoliš šole bo obsegal vse ozemlje med bivšo južno in gorenjsko železnico in bo po številu otrok (okrog 490) eden najmočnejših v Ljubljani. V šoli, ki bo najmoderneje zgrajena in opremljena, tako da bo ustrezala vsem pedagoškim in zdravstveno-higi-enskim zahtevam, bosta nameščeni tudi dve mladinski čitalnici, kuhinja z dnevnim zavetiščem, kopalnica in otroški vrtec. V telovadnici, ki bo na razpolago tudi za kulturne prireditve za širše občinstvo, bo montiran radio, kinoaparat in gledališki oder, tako da bo to vsekakor ena najbolj razkošnih šolskih zgradb v državi. Z dograditvijo in otvoritvijo bežigraj-Eke šole pa mestno osnovno šolstvo še nikakor ie bo do kraja rešeno iz svoje stiske. V Ljubljani imamo 8 mestnih šolskih poslopij in 3 zasebne zgradbe za osnovne šole. kar nikakor več ne ustreza močno iiaraslemu številu prebivalstva. Vrh tega so po vojni nastale v Ljubljani kar 4 meščanske šole. ki so nastanjene v osnovnošolskih poslopjih, ker se za šolstvo vobče v mestu ni prav nič zidalo. Vse šolske zgradbe so prenatrpane otrok in raznih šol, ki so nastanjene v njih. Tako so na šišenski (VI. deška) nameščeni kar štirje zavodi, na Grabnu (IL deška) trije, na Prulah (IV. deška) in pri Sv. Jakobu (I. dekliška po dva. Razen tega poslujejo skoraj v vseh ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Danes ob 4., 7.1/4 in 9^/4 premiera vesele operete Hišica v Grinzingu Smeh, zabava, petje in veselje SVETISLAV PETROVIČ GRETE THEIMER Godba: STRAUSS-LANNER Predprodaja vstopnic od 11. do y213. ure. — Rezervirajte si vstopnice! banje macedonskih in hrvaških emigrantov ter njih priprave za atentat, ki so ga nameravali izvršiti že v Sofiji. Oris političnih dogodkov sega vse do najnovejšega časa: do Je vtiče ve vlade in razpusta Nar. skupščine. Knjiga Claude Eylan je spisana v neprisiljeno kramljajočem slogu, bolj časnikarsko kakor esejistično, vendar pa razodeva kultivirano pero in dober okus. Hvale vredno je, da v ničemer ne pretirava in da pravilno upošteva čisto človeške strani blagopokojnega kralja, s čimer njegov lik samo pridobi na svoji neposrednosti in resničnosti. Nekatere strani izzve-nevajo v zagovor prijateljstva med Jugoslavijo in Francijo. Pogledom na našo zunanjo politiko bi bilo mogoče v tem ali onem ugovarjati, vendar jo avtorica v glavnem objektivno tolmači. Jugoslavijo prikazuje kot miroljubno in spravljivo deželo, v kateri — kakor le redkokje — proč vi ta verska strpnost. (La Yougosla-vie est le paradis de la tolžrance religieu-se«). Unifikacijski problemi Jugoslavije so tujcu manj umljivi, vendar jih Claude Eylan skuša predočiti kar moči jasno in v duhu kralja Uedinitelja, ki je imel o njih jasne misli in za njih reševanje odločno voljo, a tudi dovolj strpnega razumevanja za tiste strani, kjer lahko neizprosni državni interes zajame v svoj krog »različnosti v edtostvu«. Zikova in Križaj v „Prodani nevesti" Sedemdeset let po svoji prvi uprizoritvi je »Prodana nevesta« v okviru svetovne komično-operne literature še vedno po svojem zdravju, svežini to kot neposredni izraz čistokrvne narodne, a vendar vsemu kulturnemu svetu razumljive muzike, eno izmed redkih glasbeuo-sceničnih del, ki ji je usojena nesmrtnost, kakor ostane nesmrten njen oče Smetana. Po dunajskem to prav kar po milanskem triumfu je triumfirala v sredo zvečer tudi pri nas, in to tem bolj, ker je Marinko kot gost pela Zdenka Zikova, Kecala pa Josip Križaj. Sta to dva močna oblikovalca z visoko ustvarjalno silo, ki jima jo podkrepljuje lahkotno obvladanje vseh igralsko to pevsko-tehničnih sredstev. Lika, ki sta ju postavila na oder, sta kakor izrezana iz živega življenja, v vsaki kretnji naravna, neprisiljena, prepričevalna in pevski, kolikor jaz poznam Marink to Ke-calov, neprekosljiva. Nemara niti na Dunaju — pred Zikovo — tov Milanu ne bi mogli pokazati odličnejših. Frenetični, neskončni aplavz občinstva, ki je zasedlo opero do zadnjega kota, cvetje, zlasti oni rožni dež ob sklepu predstave, vse to so dokazi našega občudovanja, naše hvaležnosti za prelepi večer. Ob strani te dvojice se je razgrel tudi poslopjih tudi obrtnonadalj»valne šole. V takšnih razmerah je vsak razmah ljubljanskih osnovnih, pa tudi meščanskih šol čisto nemogoč, ker se mora vršiti pouk deloma dopoldne, deloma popoldne« v ne zadosti prezračenih učilnicah. Vs« javne mestne osnovne šole imajo premalo učnih sob in šolskih prostorov. Da ne štejemo kopalnic, delavnic, konferenčnih sob, kabinetov za učila in telovadnic, ki jih po večini sploh ni ali pa je njih število skrčeno na minimum, manjka na osnovnih šolah 22 učnih sob, na meščanskih pa 2. Nova bežigrajska šola bo to stanje sicer v znatni meri izboljšala, vprašanje pa tako dolgo ne bo rešeno do kraja, dokler ne bo dobila Ljubljana vsaj ie eno novo zgradbo v šolske namene. To drugo šolsko poslopje, ki ga bo treba zgraditi v bližnji bodočnosti, je dekliška osnovna šola za vzhodni del mesta. Ta šola ni prav nič manj nujno potrebna kakor ona za bežigrajski okraj. Vzhodni del mesta nima danes nobene druge dekliške osnovne šole kakor zasebno v Lichtentur-novem zavodu. Razredi te šole, ki jih je 9 po številu, so zlasti v višjih letnikih pre-natrpani učenk, da se včasih tlači po premajhnih sobah po 50 in še več otrok. V takšnih razmerah jc pouk težaven za učiteljico in za učenke in zahteva mnogo več truda in dela od učnih moči. Ko bo zgrajena nova dekliška osnovna šola v tem delu mesta, bo Lichtenturnov zavod lahko razbremenjen skoraj za polovico, številne učenke iz vodmatskega in poljanskega predmestja, ki morajo zaradi prenatrpa-nosti tega zavoda obiskovati oddaljene dekliške šole na drugem koncu Ljubljane, pa bodo dobile šolo v neposredni bližini svojih bivališč, kar bo vsem v vsestransko korist. S pripravami za zidanje te šole bo moralo mesto spričo pereče potrebe pričeti čimprej, najkasneje pa po dograditvi bežigrajske šole. V tem pogledu mora Ljubljana posnemati Zagreb, ki je v zadnjih letih zgradil več modernih poslopij za osnovne in druge šole in je s tem pokazal svoje pravo umevanje za kulturno važnost takšnih zgradb. Samomor neznane mladenke Zagorje, 21. marca Železniški obhodnik Ivan Povše je sno-či ob 22.30 opazil neko mladenko, ki je hodila po šklendrovskem mostu in žvižgala. Ko je malo postal, da bi videl kaj namerava dekle ob tako pozni uri se je mladenka s kraja mostu pognala 20 m globoko v Savo, ki dela tam velik vrtinec. Povše je takoj poklical mostninarja. ki je ne-srečnico že mrtvo kmalu potegnil iz vode. Truplo samomorilke so prenesli na pokopališče v Zagorje. V okolišu nihče ne pozna mlade, 160 cm visoke nesrečnice, ki ima okrogel obraz, zdrave zobe, kostanjeve pristrižene lase, dolge uhane, temno-modro obleko, zeleno jopico, temnozelen plašč, na perilu pa monogram B. D. Najvažnejše za ugotovitev identitete pa je to, da ima neznanka na desni roki 6 prstov. Zaradi ukera v smrt Ptujska gora, 21. marca Hud udarec je zadel na Jožefovo ugledno družino posestnika Krivca v Podložah pri Ptujski gori. Domača hči, 19Ietna Jožica, se je popoldne napotila kakor vsako nedeljo in praznik k večernicam v župnijsko cerkev na Ptujski gori. To pot. ko je bil njen god, se je s prijateljicami zamudila na gori dalje časa kakor po navadi in se je zavoljo tega nekoliko zakasnila. Oče jo je zato malo pokaral, kar pa si je ubogo dekle vzelo tako k srcu, da je zapustilo sobo, šlo v svojo kamrico in izpilo precejšnjo količino lizola. Domači, ki so jo našli v brezupnem stanju, so takoj pozvali na pomoč zdravnika s Ptujske gore, ki pa ji kljub vsemu prizadevanju ni mogel več pomagati. Revija ŽIVLJENJE IN SVET POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 Din SEGAJTE PO DOBREM ŠTIVU! G o s t i č kot Janko in nas zavzel zlasti z lepoto in osmešenostjo nežnih kantilen v n. in m. dejanju. Zal, da nam s Križa-jem nista ponovila znamenitega dueta, kakor je želelo občinstvo. Do solz komičen je bil Vašek J. Rusa in čisto nov, poln presenetljivih domislekov, brez najmanjše vrzeli povezan z dogajanjem in s prav tako karikirano muziko. Tudi vsi ostaliso-listi (Kogojeva, španova, Janko in M. Rus) so pripomogli »Prodani nevesti« do probojnega uspeha. Prekrasni sekstet pa ni bil tak, kakor bi bil lahko. Predstavo so povzdignili še: dobri pevski in baletni zbor, zlasti solo plesalci, Ramšako-va kot Esmeralda, vodja komedijantov itd. »Prodana nevesta« ima redno prednost in ceno ljubljene, dobre knjige: na pamet jo že znaš, a vedno iznova jo rad čitaš. Tako »Prodano nevesto«, kakršno nam je dalo naše gledališče v sredo zvečer, bi tudi radi videli vedno in vedno iznova. —č. Bolgarski pisatelji v Beogradu. V zvezi z uprizoritvijo komedije Stevana K o s t o v a »Golemanov« v beograjski drami so prispeli v našo prestolnico poleg Kostova še književniki Vlad. V a s i 1 j e v (upravnik Narodnega gledališča v Sofiji, kritik in urednik revije »Zlatorog«). Dora G a b e in Elizabeta B a g r j a n a, E1 i n - P e 1 i n, M u t a-f o v in Georgi R a j č e v. Ponovni obisk bolgarskih pisateljev naj utrdi in razširi SREDSTEV Z4 IZCI8CENJE JE MNOGO Zanesljivo, milo, normalno iztrebljenje omogočajo ARTIN DRA2EJE dr. IVanders. Dobivajo se v vseh lekarnah v Škatlicah po 12 dražej 8 Din in v vrečicah po 2 draieji 1.60 Din Oglas registriran pod S. br. 22115/33 Domače vesti ♦ Visoko odlikovanje bana dr. Puca. Na predlog predsednika vlade je regentski svet odlikoval bana dravske banovine in bivšega ljubljanskega župana dr. Dinka i*uca z redom Jugoslovenske krone I. stopnje. ♦ Zemun kot velevažna postaja mednarodnega zračnega prometa. S 1. aprilom bo spet otvorjena ekspresna zračna proga Carigrad-London. Ta proga je triumf zračnega prometa. Zjutraj ob 4. krene potnik iz Carigrada ter je ob pol 8. že v Bukarešti, ob 9. pa v Zemunu Na Dunaj pride baš prav h kosilu, v Prago ob 14.05, v Pariz ob 19.10, v London pa že ob 21 Ravnatelj francoske zrakoplovne družbe je naglasil, da bo pri tej prog14 letos posvečena posebna pozornost zemunskt postaji in ugodni zvezi s progami našega »Aeroputa« proti Sarajevu, Zagrebu, Ljubljani in Sušaku. ♦ Nacionalna ura radia. O nacionalnem pomenu Bleda bo danes predaval g. dr. Rudolf Andrejka. Predavanje bo oddajala ljubljanska postaja. ♦ Obnova dela na področju »Krivaje«. Gozdarska direkcija v Sarajevu je odredila izkoriščanje gozdov na področju nekdanjega velikega lesnega podjetja »-Krivaje«. Določene so že gozdne parcele, ki jih bodo izkoriščali privatni podjetniki in država. V prvi vrsti bodo sekali les za železniške prage. Vest o obnovi dela na področju nekdaj tako živahnega podjetja je sprejelo okoliško prebivalstvo z velikim veseljem, ker je bilo že štiri leta brez vsakega zaslužka. ♦ Smrt zaslužne prosvetne delavke. V Beogradu je umrla upokojena srednješolska profesorica Marija Gjadrova, odborni-ca Ženske zveze. Pokojnica se je rodila leta 1876. v šibenMui ter je dovršila v Dubrovniku srednjo šolo, pedagoške študije pa v inozemstvu. Polnih 25 let je neumorno delovala kot prosvetna in narodna delavka v Dubrovniku in Splitu, kjer je tudi ustanovila narodno žensko zadrugo. Sodelovala je tudi v mnogih drugih narodnih in dobrodelnih organizacijah, raznim listom pa je bila zvesta eotrudnica. ♦ Rudarsko zborovanje v Tuzli. V Delavskem domu v Tuzli se je vršilo veliko zborovanje rudarjev. Zborovanja eo vodili funkcionarji relavske zbornice in odposlanstvo rudarjev iz Kreke. Zborovale! so sprejeli daljšo resolucijo, ki vsebuje kot glavne točke zvišanje mezd za 10 odstotkov in redno izplačevanje zaslužkov Resolucija je bila poslana predsednigitvu vlade ter ministrstvu za gozdove in rudnike. + Naše rojake v Zagrebu opozarjamo na produkcijo gojencev drž. konservatorija, *i bo v soboto 23. t. m. ob 20. v dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda. Nastopi 80 gojencev, ki iizvajajo domač pa tudi svetoven spored. Ker je to edini nastop naših nadebudnih in zelo nadarjenih ljubljanskih konservatoristov vabimo rojake, da v obilnem številu posetijo produkcijo. ♦ Dar CM D. Karel Mravljak, šolsk1 upravitelj v žrečali je daroval CM družbi namesto venca na grob dr. Antona Prusa 100 Din. Srčna livala! ♦ Zborovanje zdravnikov sindikalistov. V Beogradu je imela sekcija jugosloven-skega zdravniškega sindikata 6voj redni občni zbor. Beograjski zdravniški sindikat šteje že 300 članov, večinoma mlajših zdravnikov. Ko je tajnik poročal o orga-nizatoriičnem delu, je naglasil, da je trebit zdravnike razdeliti na tri kategorije t gospodarskem pogledu. V prvi kategoriji j- a^natna manjšina gmotno osiguranih siJravnikov z dobro privatno prakso in z najvišjimi uradniškimi mesti. Drugo veli- POT K PREHLADU vodi največkrat skozi usta. Zato si pogosto d.sjinficirajte usta in grlo z Mr. Bahovčevlmi »SMREKA" bonboni iz smrekovega ekstrakta in mentola, ki ublažijo kašelj in hripavost. Zavitki Din 3.— in 5.— v lekarnah in drog. Apoteka Mr. L. Bahovec Ljubljana Kongresni trg štev. 12. kulturno zbližanie med Jugoslavijo in Bolgarijo. Jezikoslovec Rozwadowski umrl. Dne 14. marca je umri v Varšavi prvak poljskih Jezikoslovcev dr. Jan R o z w a d o \v s k i, redni profesor indoevropskega jezikoslovja na Jagelonski univerzi v Krakovu in bivši predsednik Poljske akademije znanosti. Pokojnik je bil kljub starosti 67 let do zadnjega svežega duha in ves posvečen svoji stroki, le oči so mu že pred dvema letoma skoro povsem odpovedale. Bil je temeljit poznavalec indoevropskih jezikov, silno delaven in iniciativen ter je užival v znanstvenih krogih največji ugled. Predsedoval je Poljskemu jezikoslovnemu društvu in lanske jeseni vodil mednarodni kongres slavistov. Kot človeka so ga dičile vse poteze joli-skega šlahčiča. Znal je pritegniti pozornost nase s silo svoje mirne besede, vedno sveže in duhovito povedane. Zadnja leta se je posebno rad bavil s filozofijo. Slovenci, do katerih je bil pokojni vedno naklonjen, čutimo z bratskim narodom bolest nad izgubo učenjaka in se klanjamo njegovemu duhu. (S. B.) Ruska Matica v Ljubljani, ki je nedavno izdala v ruskem jeziku brošuro prof. E. Snektorskega sLiberalizrn«. nanove-d ije v isti seriji poljudnih spisov še študiio prjf. A. Bilimoviča »Marksizm« in prof. I A. 11 j i n a »Russkii nacionalnvi karaU-ter«. E. A. Ljaeki. Ogledi o rusfcoj književnosti 19. vek?. - Knjigi. ki !r> j sla ros lavni Prietan je zrcalo splavarskega prometa v Mar bor in mimo njega. V Maribor je v letu 1934 prišlo iz Brezna. Maren-ber^a, Vuzenice. Trbonja in drugih splavar kapitanata«, da je šlo mimo Maribora 629 snlavov in sicer v Ptuj. Varaždin, Osijek. Vukovar, Novi. Sad, Beograd in Sm-derevo. Vseh splavov je torej priplulo 600. Najveaisplavn prom-t ie v mesecih oktobru (10.), juliju (97) in maju (10S). najmanjši v novembru (20) in decembru (15). a - 36 »jurčkov« najdenih. V bližini stanovanjske hiše setaiškega brodarja Ponsra-ca Rotnerja ie neki posestnik našel hrani 1-r<> knjiž co. glasečo se na znesek 36 000 Din. Knjižica je last selniškega brodarja. ki mu jo je pred dnevi ukradel neznan vlomilec, ki -p knjižico vrgel stran. pač pa izginil z '2(100 Din v gotm-:ni. ki j:h ie ob priliki vloma ukradel. Vršijo se poizvedbe za skrivnostnim vlomilcem. a_ Sedem jurfkor je šlo Izložbeno šipo krojača Ivana Šapca na Glavnem trgu so včerai dor^ldne popravljali. Pri tem se ie Trt naključju /godilo da se je šipa razbila. Škoda znaša okoli 7000 Din. a— Trepet našega podeželja po nepom.ir ljivi vlomilci in tatovi, ki odnašajo revn;m posestnikom vse. kar jim pride pod roko. V šabrac.u so udrli v klet posestnika Jožeta Ducmana in odnesli precejšno količino vina rožen te*ra še n^kaj orodja in vrčev. Posestniku Juriju Riglu pa so odnesli pet ]Pp0 rojenih kokošk. Orožniki poizvedujejo za storilci. . .. a— Hlapec zabodel gospodarja. V Jurij-ekem vrhu ob Pesnici je hlapec Josip Her-na I dveh zjutraj podlegel posledicam zastrup- | 8°/» Blair 79 den ljenja. Iz Celja ii.ijv v prepiru segel po nožu in zamahnil prot: svojemu gospodarju posestniku Ivanu Doplerju. Dopler se je, mnjen v levo stran pod pazduho. zgrudil oblit s krvjo. Leči se v mariborski bolnišnici. Zadevo ima v rokah orožni št vo. a— Smrtonosni arzenik. 211etni posest-n ški sin Anton Fišinger iz Ribnice na Pohorju je v trenutku duševne depresije segel po arzeniku. Nezavestnega so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico, kjer pa je včeraj ob e— Odbor za postavitev spomenika Viteškem kralju Aleksandru I. Uedinitelju v Celju opozarja župnijske urade, občane in posamezne osebe, ki so prejele nabiralno polo, da naj tudi v tem primeru, če so do-biii nabiralno polo iz Ljubljane ali Maribora, nabiralne akcije za Celje nnkakor ne odklanjajo, marveč ravno nasprotno, druge nabiralne pole bodisi odklanjajo, ali pa kljub temu, da so že nabirali za Maribor in Ljubljano, od nabrane vsote vsaj primeren del odkažejo celjskemu odboru. Nikdo ne more siliti nikogar, da bi moral za gotov namen prispevati in je to vsakogar prosta volja. e— 15letnica celjske »Oljke«. Pevsko društvo »Oljka« slavi v nedeljo 7. aprila 151etnico obstoja. Ta dan bo ob 9. slavnostno zborovanje v dvorani Ljudske posojilnice, ob 16. pa bo istotam koncert slovenskih umetnih in narodnih pesmi. e— Kocbekov dom na Korošici bo od 31. t. m. dalje ->dprt in oskrbovan. Pot od Vodol dalje bo markirana z zinsko markacijo. Vodniki in nosači v Lučah na razpolago. e— Pri regulaciji Savinje v Tremerju pri Celju je sedaj zaposlenih okrog 20. delavcev. Ko bo delo napredovalo, se bo število delavcev znatno zvišalo. Glede na znatno znižani proračun je podjetje g iirž Taškoviča, ki je prevzelo regulacijo, določilo dnevno mezdo za 10 urno delo samo na 16 do 18 Din. To je seveda zelo nizka mezda, a v sedanjih prilikah menda ni pričakovati zvišanja mezde, ker to preprečuje nizka vsota, za katero je moralo podjetje prevzeti delo. e— Umrl je v sredo v Celju (Krekova cesta 16) v visoki starosti 74 let zasebnik Anton Kunšek, oče fotografa g. Franja Kunška v Celju. Pogreb bo danes ob 17. iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. V Zavodni 35 pri Celju je umrla včeraj 561et-na zasebnica Justina Drobeževa. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Peter« in dve zvočni predigri. Iz Ptuja j— Kino bo pred rajal v soboto ob 20. in nedeljo ob pol 19. in pol 21. filmsko opereto »Frasquita«. Predigra Foxov tednik in kulturni film. oipodaritvo — Zbor obrtništva iz ljutomerskega sreza. Na obrtniškem dnevu 19. t. m. v dvorani Resnikove gostilne v Ljutomeru se je zbralo nad 200 obrtnikov iz vsega ljutomerskega sreza. Predsednik Trgovskega in obrtnega društva g. Reich, ki je otvoril zbor, se je v uvodu sipomnil velikega kralja Uedinitelja. Po pozdravnih nagovorih sreskega načeinika g. dr. Farčnika in župana g. Kuhariča je zbornični svetnik g. Zadravec poročal o položaju obrti in trgovine v dravski banovini in navedel glavne ovire njenega razvoja: premajhen vpliv gospodarstvenikov na javne posle, rastoče dajatve, vedno večja nezaposlenost, šuš-marstvo, konkurenca zadrug, nazadovanje kupne moči kmečkega prebivalstva in s tem v zvezi kmečka zaščita. Izjavil je, da je siplošna zaščita kmetom škodljiva, ker jim jemlje ves kredit. Glede davkov je izvajal, da bi se moral ukiniti člen 7. davčne novele, ki zbuja največ nezadovoljstva. Zahteval je tudi pavšalizacijo pri-dobnine za vse obrtnike v primernejši obliki. Zbornični tajnik g. dr. Pretnar je poročal o delu Zbornice za TOI in posebej odseka za pospeševanje obrti. Ponovil je zahtevo obrtništva, naj se izberejo davčni odbori za območje vse davčne uprave, tako da bi volila njih člane strokovna združenja in ne več občinski odbori. V reklamacijski odbor naj pridejo tudi zastopniki podeželja. ZgTadarina na hiše podeželskih obrtnikov naj se odpravi, zoper šušmarstvo naj se izda poseben učinkovit zakon. Omeji naj se zaposlenje inozemcev in olajša udeležba obrtnikov pri licitacijah. Javna dela naj se oddajajo samo upravičenim obrtnikom. Posebej je grajal zanemarjanje strokovnega šolstva. Tajnik Zveze obrtnih društev g. Iglič je opisal delo zve ze ter se bavil posebej z vprašanjem delavnic pri državnih in samoupravnih ustanovah, s kontiagentiranjem izdelkov tvrdk Bata in Tivar, z decentralizacijo socialnega zavarovanja, noveiizacijo obrtnega zakona, z oddajo javnih dobav malim obrtnikom, z razdo'žitvijo obrtn;štva in z uvedbo starostnega zavarovanja. Vse referente so zborovalci nagradili z živahnim odobravanjem. Nato je bila sprejeta obširna resolucija z zahtevami obrtništva. — Železniške olajšave za pomladni sejem Zagrebškega zbora. Generalna direkcija državnih železnic je odobrila za zagrebški pomladni velesejem, ki bo od 11. do 20. maja, polovično vozno ceno. Sejem bo obsegal ribištvo, avtomobile, kmetijstvo, šport in veliko oficielno francosko kolektivno izložbo. Polovična vozna cena na železnicah bo veljala že pet dni pred otvoritvijo sejma in pet dni po zaključku, to je za prihod v Zagreb od 6. do 20. maja, a za odhod od 11. do 25. maja. — Uvoz prečiščenega žvepla in žveple- nega cveta začasno carine prost. Po vesti iz Beograda je finančno ministrstvo dovolilo uvoz prečiščenega žvepla in žvepiene-ga cveta (iz št. 197., točke 2., uvozne tarife) carine prosto za čas šestih mesecev. Borze 21. marca. Na ljubljanski borzi so se malce okrepile devize na Amsterdam, Pariz in Prago, medtem ko je London spet nekoliko popustil. V privatnem kliringu v Ljubljani so avstrijski šilingi popustili na 8.65 — 8.75, v Zagrebu je bil promet po 8.70. Angleški funti šterlingi so bili zaključeni v zagrebškem privatnem kliringu po 231.19, a v beograjskem so notirali 228.70 — 230.30. Španske pezete so se ponujale v beograjskem privatnem kliringu po 5.45, a grški boni po 29.75. Na zagrebškem efektnem tržišču v Vojni škodi ni bilo posebnih izprememb. Za kaso se je zaključila po 377 in 379 (včeraj po 3S0), za marc pa po 378. Nadalje je bi', promet v 7°/» Blairu po 6S.50 in 69, v 8-'/.. Blairu po SO. v 7J/o posojilu Drž. hipotekar-ne banke po 71, v 6°/o begluških po 66.50 in 66.25 in v Priv. agrarni banki po 258. Devize. Ljubljana. (Z všteto premijo 28.5 odstot.) Amsteruam 2970.00 — 2984.60, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 1023.14—1028.20, Curih 1421.01 — 1428.08, London 208.73— 210.79, Newyork 4355.43 — 4391.74, Pariz 289.60 — 291.03, Praga 183.35 — 184.4«. Trst 363.84 — 366.93. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.65 — 8.75. Zagreb. Amsterdam 2970.CO — 2984.60, Berlin 1756.06 — 1769.95, Bruselj 1023.14 do 1028.20. London 208.73—210.79, Milan 363.84 do 366.93, Newvork kabel 4377.43—4413.74, ček 4355.43 — 4391.74. Pariz 289.60—291.03, Praga 183.35 — 184.46. Curih. Beograd 7.02, Pariz 20.38, London 14.70, Newvork 308.75, Bruselj 72.20, Milan 25.6750, Madrid 42.2250. Amsterdam 209.05, Berlin 124, Dunaj 56.90. Stockholm 78.80, Oslo 73.80. Ivobenhavn 65.60, Praga 12.91, Varšava 58.25, Atene 2.91, Carigrad 2.49, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd —, London 25.53, Milan 44.51, Ne\vyork 53").46, Pariz 35.44, Praga 22.26, Curih 173.65, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 378 — 380. 7°/e investicijsko 76 — 77, 8°/o Blair 79 — 80. 7°/o Blair 68.50 — 69, 7°/o posojilo Drž. hi-polekarne banke 70 — 71, 4'V0 agrarne 48 do 49, 6% begluške 66 — 67. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda kasa 377 — 379, marc 377 — 378. april 376 do 378, maj 377 — 378, junij-julij 378 bi., 7°/o investicijsko 77 — 78, 4<"o agrarne 46 do 47.50, 7°/« Blair 68.50 — 69, 8«/• Blair 79 — 81, 7°/« posojilo Drž. hipotekarne banke 71 — 72, 6"Vo begluške 66 _ 66.50: delnice: Narodna banka 5300 bi., Priv. agrarna banka 258 — 261, Trbovlje 125 deu. Beograd. Vojna škoda promptna 377 do 378 (378. 377), 7°/o investicijsko 77.50 do 77.75 (77.50). 4'Ve agrarne 48 _ 4S.50 (48.25), 6»/« begluške 66.50 — 66.75 (66.75), ŽEN5KEJ ko boste enkrat prale sSdflORdD PRALNI H PRdŠKOn, bo ta edina vaša hvala Preizkusite oa čimprej ! Zahtevajte oa povsod I Izdelan je na podlagi olivnega olja. 7"/» Blair 68 — 68.75 (68.25), 1*1* Hipotekama banka 70.50l_71.50 (71), Narodna banka 5220 - 5350, Priv. agrarna banka 258.50 — 260 (260, 259). Dunaj. Državne železnice 22.05. Alpine-Montan. 10.15. Blagovna trSUta ŽITO. + Chicago, 21. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 93.50, za julij 90.8750, za september 90.75; koruia: za maj 78.3750, za julij 74.3750. + \Yinnipeg. 21. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 84, za julij 85.50, za september 83.50. ■+ Ljubljanska boria (21. t. m.) Tendenca za žito stalna. — Nudi se (vse franko nakladalna postaja): pšenica: baška, 78 kg, po 132.50 — 135; banatska, 78 kg težka po 127.50 — 130: oves: bosanski 106 — 110; koruza: baška po 70 — 73; banatska po 66 — 68; moka: baška in banatska >0< po 210 — 230; baška *2< po 195 — 215; baška »5« pa po 175 — 195; otrobi: baški debeli 105 — 110. Promet je znašal 1 vagon pšenice in 1 vagon koruze. 4- Norosadska blagovna bona (21. t. m.) Tendenca je bila slaba. Promet slab. — Pšenica: baška potiska 128 — 130; slavonska 129 — 131; sremska in baška 122—124. banatska 12o — 121. — Oves: baški. sremski in slavonski 88 — 90. _ Ječmen,- baški in sremski. 65/66 kg 125 — 130; jati, 67'68 kg 135 _ 140. — Kornza: baška in sremska 66 — 68; banatska 63 — 65. — Moka: baška in banatska >0gc in »Ogg« 190 — 215; >2« 170 — 192.50; >5« 150 do 172.50; »6< 137.50 — 144; >7« 107.50 do 112.50: »8< 77.50 _ 82.50. — Fižol: baški in sremski beli. brez vreč. 2•/• 130 — 135. — Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 80 _ 82; banatski v jutastih vrečah 78 _ 80. + Budimpeštanska terminska borza (21. t. m.) Tendenca prijazna Promet živahen. potiti . potiti — J« najvažnejše za hitro ozdravitev od gripa! Da to sigurno dosažete ja traba vzeti Sa pri prvem znaku gripa ASPIRIN tableta, kar BAVER VE, KAJ POMAGA! ASPIRIN TABLETE >Mlk»li Pšenica: za marc 16.53 — 16.55, za maj 16.72 — 16.73, za junij 16.84 — 16.85. Koruza: za maj 11.73 — 11.74, za julij 11.92 do 11.93. ŽIVINA -f- Zagrebški živinski sejem (20. t. m.) Dogon goveje živine znaten, dogon konj manjši. Cene drugovrstne živine so popustile za 50 par pri kilogramu žive teže. Trgovali so se za kilogram žive teže: biki 2.50 do 3, krave za mesarje 2.50 do 3, za klobasarje 1.50 do 1.80, junice za mesarje 3 do i. voli 1. 4 do 4.60 II. 3.15 do 3.50, bosanski 2.50. teleta 4 do 5.25 (zaklana S), pitane svinje 7 do 7.50, nepitane 5.25 do 6 (zaklane svinje 10) Din. Zgodovina naše Zvezde Nekdaj kapucinski vrt, pote« javni park, v bodočnosti osrednji trg Starim trhlim kostanjem v Zvezdi piše nova doba osmrtnico. Ne bo več dolgo, ko bodo padli onemogli starci pod neusmiljeno sekiro, četudi se upirajo sentimentalni in konservativni upokojenci, — saj, kam se bodo potem hodili v poletni vročini hladit! Nu, novi čas gre brezobzirno preko vseh malenkostnih pomislekov, in Zvezda se bo po prof. Plečnikovih načrtih v do-giednem času obnovila, prerodila. Od množice ljudi, ki hiti vsak dan skozi Zvezdo, redkokdo misli na nekdanji kapucinski vrt, ki je bil še pred doDrim stoletjem na tem prosjtoru Tukaj so se nekdaj sprehajali resn menihi v spokornih ku-tah, z brevirjem v roki. Zaslužna domača zgodovinarja peter pl. R a d i c s in prof. Ivan V r h o v e c sta nam zapustila zanimive podatke o zgodovini in postanku naše Zvezde. še v prvih dveh desetletjih preteklega stoletja je bila na tem prostoru kapucinska cerkev s samostanom in obsežnim vrtom. Cerkev je stala na oglu proti Filharmoniji, za njo samostan in velik vrt. Na samostanskem dvorišču je bil velik vodnjak, eden redkih ljubljanskih z dobro pitno vodo. Pred mnogimi stoletji je bil ta svet deželna knežja posest. Cesar Ferdinand n. pa je leta 1607. poklonil zemljišče očetom kapucinom, ki »o si tukaj sezidali cerkev in samostan. Kapucini so postali v Ljubljani zelo priljubljeni zato, ker so prirejali vsako leto na veliki petek tako veličastne procesije, da so slovele daleč naokrog. Valvasor nam poroča, da se je zbralo k posvetitvi cerkve ia. Kranjske, štajerske in Koroške okrog 20.000 ljudi s 500 zastavami. Na veliki petek leta 1617. je šla procesija prvikrat skozi me^to, nato se je obnavljala redno vsako leto. Valvasor pravi; »Da bi si ogledali procesijo, se zbirajo več milj od mesta oddaljeni ljudje. Ravno tako jo hvalijo tudi tujci, češ, da še niso videli nikjer tako lepe, pobožne in dolge procesije. Vrši se ponoči z neštetimi plamenicami in baklami. Pri tem se prikazuje Kristovo trpljenje poleg raznih zgodb iz starega in novega testamenta. Vse to se kaže pobožnim gledalcem deloma s prenašanjem in prevažanjem, deloma pa peš in na konjih. V procesiji so tudi mnogi spokorniki in bičarji, ki bičajo sami sebe, ostali, ki vlačijo za seboj velik križ, mnogi puščavniki itd.« Po izjavah inozemcev po vsej Nemčiji ni bilo tako velike procesije. Cesar Jožef II. je razpustil mnogo samostanskih redov, vendar je njegov dekret prizanesel ljuhljanskim očetom kapucinom. Prišli pa so Francozi in brez vseh pomislekov izpremenili kapucinsko cerkev v konjski hlev in vojno skladišče, samostan pa so si preuredili za vojašnico. Kapucini so se morali izseliti, kamorkoli je pač kdo mogel: v Krško, Kamnik, škof jo Loko itd. Pri tem je ostalo, dokler ni spet Avstrija zagospodovala v naših krajih. Oblastva so načela vprašanje, kaj naj storijo s cerkvijo in samostanom. Naj li pokličejo nazaj očete kapucine, ki so se bili razpršili na vse vetrove; naj jim pozidajo skrajno zanemarjeno in skoro popolnoma razpadlo poslopje? Francoska okupacijska uprava reda ni bila razpustila, temveč je kapucinom le zapovedala, da morajo izprazniti samostan, očetje kapucini pa so smeli vzeti vso svojo lastnino s seboj. Samostan je morala vzdrževat: mestna občina tako v dobi Francozov kakor tudi pozneje leta 1814. Kam pa so prešle cerkvene dragocenosti, kam samostansko premoženje? Na to vprašanje ni vedel nihče odgovora. Vlada je stvar preiskovala in prišla na sled nekemu dr. Valenčiču, ki je bil poslednji upravitelj samostana. Ali je v njegovi posesti dva stota težki zvon kapucinske cerkve? Pozvala je doktorja, naj se Izjavi, kaj mu Je znanega o samostanskem premoženju, in kje naj ga iščejo. Na ta poziv je odgovoril dr. Valenčič 25. avgusta 1818. nastopno: »Po odredbi Francozov so odšli kapucini v škofjo Loko, Kamnik in Krško ter vzeli razno opravo s seboj, kaj in koliko, mi m znano Sicer pa moram zagotoviti, da so bili cerkveni param en ti in cerkveno perilo zaradi starosti in slabe kap kovosti prav malovredno, saj je znano, da kapucini zaradi svojih redovnih pravil niso smeli imeti ničesar zlatega, srebrnega in svilenega Njihovi paramenti so bili le iz volnenega blaga, stari, zakrpani ln raztrgani, tako je bilo tudi cerkveno perilo. Kaj se je zgodilo z vinskimi sodi. ne vem, -,ač pa mi je znano to. da so ob izselitvi kapucini pretočili vino iz velikih sodov v manjše, lažje prevozne sode; kdo pa si je prisvojil večje sode, mi ni znano. Kmalu nato je zasedla samostan francoska posadka in je bilo iz samostana marsikaj raznešeno in razvoženo. jaz pa nisem smel v samostan, ker nisem bil prijatelj Francozov. Vse to mi je znano kot prijatelju nekdanjega predstojnika g. Rudolfa in oo. kapucinov. Poleg tega moram Se pripomniti, da je bilo ob izpraznitvi samostana mnogo raznešenega in pokradenega, zakaj v tedanji splošni zmešnjavi nihče ni imel, niti ni mogel imeti nadzorstva nad stvarmi, saj se je vsakdo bal. imeti odgovornost pred Francozi.« — Dva stota težki zvon je prodal Valenčič za sto goldinarjev in porabil denar za samostanske namene. Avstrijska vlada je kmalu opustila misel na restavracijo samostana in cerkve. Po francoskem zgledu je tudi ona uporabila zgradbe za shrambo vojnih potrebščin. Vojaštvo je imelo v prvem nadstropju samostana pet sod za prevozno moštvo, v pritličju je bila stražnica za jetnike, shramba za kruh in dve manjii sobi za odrejeno moštvo. Topniško poveljstvo je zavzelo zase dve večji sobi, v katerih je imelo zalogo topniškega materiala. Tudi na samostanskem vrtu so imeli v ograjenem prostoru zaloge krogel in granat ter neuporabne topove. Cerkev pa je uporabilo oskrbovalno skladišče za tisoč stotov sena, prostora pa je bilo za poldrugi tisoč stotov. — Avstrijska vlada se je odločila po daljšem premišljevanju, kaj bi bilo ukreniti glede samostana, da bo prodala cerkev, samostan in vrt. V ta namen je bila določena seja na dan 19. marca 1815. v pisarni kresije Tukaj se je odredilo, da se mora prepeljati seno za Bežigrad, samostan pa oddati na licitacijo. Hkrati se je ukazalo mežnarju pri sv. KriStofu, nekemu Peterci, da mora prepeljati kosti v cerkvi pokopanih na pokopališče k sv. Krištofu. Odpeljal jih je na Šestnajstih vo-zeh. Zemljišče je bilo razdeljeno na osem parcel, izvzet je bij samo oni del, ki je bil potreben za razširjenje ceste. Licitacija je bila določena na 10. februarja 1817. Kvadratni seženj zemljišča je bil cenjen na 50 krajcarjev, kar je bila tudi za tisto dobo zelo nizka cena Dokler so Se prebivali kapucini v samostanu, je imel magistrat nad vsemi še neposvečenimi samostanskimi osebami sodstvo ln vse s tem zvezane pravice. Te pravice si je hotel pridržati tudi za bodoče, zato je plačal verskemu zakladu 200 goldinarjev, pa tudi zahteval, da bodo morali kupci in njihovi dediči od vseh na tem stavbiSču v bodočnosti pozidanih hiš njemu plačevati deželnoknežje in vse ostale dajatve ter nositi tudi vsa ostala meščanska bremena. — Pogoji licitacije so določali, da kupci nikakor ne smejo uporabiti pridobljenega zemljišča za vrtove. Obvezati so se morali, da bodo najdalje v Štirih letih zgradili zidane in z opeko krite hiše, po načrtih ln predpisih policijske stavbne in požarne komisije. BaS U pogoji so zadrževali podjetnost Ljubljančanov v toliki meri, da sta bili prodani samo dve parceli po določeni cenitvi. Ker na ta način ni bil dosežen prvotni namen, je ubrala oblast drugo pot ln sp je odločila, da bo prodala vse parcele skupaj, kar se JI je tudi posrečilo. Vse zemljišče skupaj je kupila za 1950 goldinarjev družba: Anton Rudolf, dr. Jurij Zweyer, Andrej Malttsch. Gašper Kan-duseh. Franc Hoinigg, Jožef Seunig ln Mihael Relnlach. Istega leta 17. februarja so bila poslopja na dražbi prodana Kupci so se morali zavezati, da bodo v teku Štirih mesecev vse podrli ln ruševine odstranili. V tem času je moralo biti vse Izravnano ln pripravljeno za zidanje novih htt. Kupci so smeli tudi izkopati temeljne zidove poslopij m one vrtne ograje. Vendar pa ae Jim je zabičalo, pri tem nastale jarke in globeli zasuti na lastne stroSke. Nadalje so morali kupci skrbeti za to, da ne bi sredi samostanskega dvorLSča stoječega vodnjaka, ki naj bi se ga v bodoče posluževalo mestno prebivalstvo, pri poruSenju poslopij zasuli ali njegove strehe poškodovali. Za vso nastalo Škodo so morali vsi kupci skupno jamčiti. — Za cerkev In del poslopja je ponujal trgovec Alborghetti cenilno vsoto, za ostalo pa neki Peasiack. Verski zaklad je prejel za samostanska poslopja vsoto 2512 goldinarjev 36 krajcarjev. Alborghetti je prosil, da bi smel takoj začeti rušiti. če«, da ljudje nimajo nobenega dela in je zdaj laie dobiti reveže in voznike. Magistrat pa je moral kupiti za razširjenje ceste potrebno zemljišče. Kakor so določali pogoji licitacije, b: morali kupci kapucinskega vrta tekom štirih let zazidati stavbižče. Bližalo se je lete 1S21., pa niti najmanjša parcela še ni bil? zazidana. Zemlijšie ni bilo niti izravnano« temveč popolnoma razkopano in polno ruševin. Novi lastniki so se začeli bati ze kupnino in so se odločili, da bodo prepu stili stavbišče magistratu za kupnino 195( goldinarjev, in sicer s pogojem, da ne bc zidal na stavbišču zasebnih poslopij, temveč bo porabil zemljišče za javen vrt. Magistrat pa je ogorčen pozval lastnike predse. Ponudil jim je sicer 1000 goldinarjev, a brez pogojev, če5. da kupcem nikakor ne pristoja, da bi stavili kakršnekoli pogoje. V času prodaje ni bilo nikakšnega govora o kakem vrtu ali javnem trgu, temveč je bilo zemljišče določeno za zazidanje, in sedanji lastniki so ga vendar sami kupili s takimi pogoji. Lastniki današnje Zveade so se seveda temu upirali in poudarjali, da niso sami krivi tega, ker samostanski vrt še ni zazidan, temveč stavbna oblast, ker je ta umaknila leta 1817. v času licitacije izdelani stavbni načrt, ne da bi pozneje predložila novega. Magistrat pa je zavračal ugovore kot jalove, ker nočejo lastniki izgubiti kupnine. Ta spor se je vlekel več let, magistrat pa se ni upal nastopiti preostro proti lastnikom. Na srečo je bila takrat Ljubljana določena kot kongresno mesto, sicer najbrž nikdar ne bi imeli današnje Zvezde. Baš zaradi tega dogodka ni bilo več časa, da bi jo zazidali. Magistrat je dal 1. 1S21. v naglici odstraniti ruševine in gomile, zasuti jarke in narediti steze skozi nekdanji kapucinski vrt. Tega žs zato niso mogli pustiti v taki zapuščenosti, ker je bil za dobo kongresa knežji dvorec določen kot cesarjevo stanovanje, v kongresni dobi so se vršile na tem prostoru vojaške parade. Ko pa so udeleženci kongresa zapustili Ljubljano, so oblasti uvidele, da utegne postati nekdanji samostanski vrt najlepša dika Ljubljane že leta 1823. je dobil ta prostor ime Kongresni trg. Dne 8. januarja 1824. je bilo sklenjeno, da naj se trg zasadi z drevesi in 18. februarja je odšla tjakaj posebna komisija, da bi ukrenila potrebno. Vrt pa je bil še vedno last one družbe, in ta je vztrajala pri prvotnem zahtevku 1950 goldinarjev. Kako so se slednjič pogodili ni znano; vsekakor je prešel nekdanji kapucinski svet v posest ljubljanske občine. Na Kongresnem trgu nahajajoči se vodnjak so hoteli prvotno arhitektonsko okrasiti, pozneje pa so to misel zaradi previsokih stroškov opustili. Tako se moramo zahvaliti za današnjo Zvezdo deloma premah podjetnosti takratnih lastnikov nekdanjega kapucinskega vrta. deloma pa ljubljanskemu kongresu 1. 1821. R. D. V nekaj mesecih že tretji požar na Krapju Ljutomer, 21. marca Pred dnevi zvečeT je začelo goreti gospodarsko poslopje želarja Doiamiča na Krapju. Gospodar je bil v sobi. ko se mu je zdelo, da prihaja kolesar z močno lučjo, ker se je soba na mah razsvetlila. Spoznal pa je kmalu, da mu gori domačija. Zlobna roka je zanetila ogenj, ki je v kratkem času upepelil gospodarsko poslopje in preskočil že na stanovanjsko hišo. Ker je bilo vse leseno in s slamo krito, je bila nevarnost, da zgore vse stavbe. Vendar so gasilci požar omejili. Rešili so tudi vso živino. Zavarovalni znesek je seveda majhen in ne krije škode. To je zdaj v teku ne^oi mesecev že tretji požar na Krapju. Prazna domačija žrtev ognja Vurberg, 21. marca Ni še dolgo ko smo poročali o požaru v Krčevini pri Vurbergu pa so imeli v vasi spet požar. Ogenj je nastal v gospodarskem poslopju posestnika Mernika Jožefa in uničil hleve in listnjak ter se razširil na stanovanjsko poslopje. Poslopja so zgorela do tal Kako je ogenj nastal, se še ne ve. Ker je bilo poslopje prazno, se sumi, da so spali v njem brezposelni, ki so iz neprevidnosti zanetili požar. Lastnik ima občutno škodo. Davčna uprava in davkoplačevalci Naročilo čsl. finančnega ministra podrejenim uradom in njihovim organom češkoslovaški finančni minister Trapi je poslal podrejenim finančnim oblastim okrožnico, ki je vredno spregovoriti o njej, ker podaja smernice za delovanje teh oblasti, kakršno bi moralo biti v civilizirani in demokratični državi. Pravičnost, poudarja minister Trapi, je temelj države, nepristranost je zato glavna dolžnost državnega uradnika, a finančnega še posebe, kajti njegovo delovanje posega v gospodarski položaj davkoplačevalca in ima lahko ne samo gospodarske, temveč tudi moralne slabe posledice. Posebno od predstojnikov poedi-nih uradov je zahtevati uvidevnost. Država mora dobiti za svoje življenje in naloge potrebna sredstva. Po drugi strani je treba upoštevati gospodarske in socialne razmere davkoplačevalca. Kjer je dana zakonita možnost za olajšave, naj se priznajo, kajti ni namen davčne uprave, da bi davkoplačevalca gospodarsko uničila, temveč da mu omogoči gospodarsko eksisten- co in s tem pomaga ohraniti vir davkov. Vodilno načelo delovanja finančne oblasti mora biti zavest službovanja javnosti. V času, ko davkoplačevalec že itak težko prenaša naraščajoče davčno breme, je dolžnost finančne uprave in njenih nastav-ljencev, da mu to breme olajšajo z uvidevnim in dobrohotnim nastopanjem. Davčno breme je važna komponenta v gospodarski in finančni kalkulaciji davkoplačevalca in če ta ni dobro poučen o stanju svojih davčnih obveznosti, ne more spraviti svojega gospodarstva v red in ima veliko škodo. Zato je potrebno, da se mu negotovost odstrani s pravočasno rešitvijo vseh vlog; pritožb zavoljo počasnega reševanja teh vlog, bi ne smelo biti. Tu preti namreč nevarnost, da postane zahteva države, ki bi jo davkoplačevalec spočetka lahko poravnal brez prevelikih težav, sčasoma dubiozna ali sploh neizterljiva. Tudi ni podcenjevati moralne škode po poč as- Mrtvoudni igralec zadel glavni dobitek če je žena zvesta možu In srečki Igralca in rešiserja Maksa Marxa je po dolgem času velikih uspehov v zadnjih letih zasledovala nemila usoda. Deloval je pred vsem v Nemčiji, a hitlerjevski prevrat ga je kot Žida pognal preko meje. S težavo mu je uspelo dobiti angažma v svojem rojstnem mestu Dunaju m tu je v glavni vlogi neke komedije imel lansko jesen izreden uspeh. Komaj teden dni po uspešni premieri, ga je pa doletelo nekaj hudega: sredi igre je 611etnega moža na odru zadela kap, ki mu je ohromila ves levi del telesa. Nekaj časa je preživel v bolnišnicah, potem so ga poslali neizlečenega v domačo oskrbo. In sedaj se mu je po dolgem mučnem trpljenju vendarle nasmehnila sreča. Pred daljšim časom je Marxova žena kupila četrtino srečke avstrijske državne lo- terije. Srečka je že pri prvem žrebanju zadela manjšo vsoto. Ga. Marxova je za naslednje žrebanje igrala z isto srečko, češ: »Srečki ostanem zvesta kakor možu.« Ta zvestoba se je bogato poplačala. Te dni je potrkal na vrata neznan ji gospod. »Prinašam vam veselo vest,« je dejal. — »Pa vendar ne te. da sem zadela glavni dobitek?« se je pošalila Marxova. — »Da, prav to, zadeli ste glavni dobitek,« je odgovoril obiskovalec. Igralčeva žena ni mogla verjeti. Ko se je pa prepričala, da je res, je obiskovalcu dejala, naj govori tišje, da ne bi slišal bolni mož. Tudi nenadna vesela vest bi mu lahko postala nevarna. In z veliko previdnostjo mu je nato sama sporočila novico, da sta oba rešena pomanjkanja. Kaj čitajo v Nemčiji? Dnevno politično literaturo brez vrednosti Neki pregled nemških naklad ugotavlja. da Nemci prvič po več letih skoraj ne čitajo novih knjig. Zato pa je dosegel n. pr. Richthofnov »Rdeči letalec« 726.000 izvodov, Beumelburgov »Zaporni ogenj okrog Nemčije« 186.000 izvodov, Grimmovo »Ljudstvo brez prostora« 200.000, Schen-zingerjev »Hitlerjevski naraščajnik Quex« 170.000, Rosenbergov »Mit 20. stoletja« 263.000, Gobbelsov dnevnik »Od cesarskega dvorca do državne kancelarije« 140 tisoč. Haushoferjeva »Današnja svetovna politiko« 65.000 izvodov, a med biografijami stoji na čelu Hindenburgova avtografija z 286.000 izvodi. V Nemčiji čitajo torej povečini dnevno politično literaturo brez vsake literarne vrednosti. Vreme in hripa V pariški Akademiji znanosti je prof. d* Arsonval poročal o vplivu vremena na hripo. Temperaturne spremembe ene same stopinje povečajo švetilo obolenj za 0-2 do 2.1 na milijon. Najnevarnejši čas je vigred in jesen, najugodnejši pa pozno poletje. Smrt guvernerja Renarda Guverner Francoskega Konga je na inšpekcijskem potovanju treščil z letalom sredi afriškega pragozda na zemljo in se ubil z vsem spremstvom Skoro teden dni so bile francoske obla-, sti v velikih skrbeh za usodo guvernerja Francoskega Konga Renarda, ki se je v spremstvu soproge in nekaterih višjih uradnikov podal na inšpekcijsko potovanje z letalom. Po večdnevnem iskanju so našli aeroplan sredi pragozda na tleh v bližini Mossake. V letalu je bilo ob času katastrofe sedem oseb, poleg Renarda in soproge trije višji častniki ter dva pilota. Trupla smrtno ponesrečene sedmorice so našli v obližju razbitega aeroplana. Bila so strahovito razmesarjena ter so jih jedva mogli identificirati. Pu vsej priliki je nastala nesreča tako da je letalo zašlo v hud orkan, ki je aeroplan omajal v zraku in ga treščil na zemljo. Tudi je verjetno, da je pilot v megli, ki ga je obdajala, izgubil orientacijo. Usmeril je letalo čez gozdovno divjino in ko je hotel pristati v viharju, je izgubil oblast nad krmilom. Aeroplan se je na ta način izgubil in ko je hotel sesti na tla, je obvisel v krošnjah dreves, stroj pa je eksplodiral. Nesreča se je primerila na belgijskem ozemlju blizu porečja Konga in so bili belgijski letalci prvi, ki so odkrili prizorišče katastrofe in njene žrtve. nem poslovanju. Davkoplačevalec, ki ne prejme pravočasno odgovofov na svoje vloge, urgence in pritožbe, se preneha zanimati tudi za izvršitev svoje dolžnosti in njegovo razmerje do oblasti postane negativno. Posebno važno je tudi to, da se finančni uradnik zanima za gospodarsko življenje, da zasleduje poročila dnevnega tiska, zlasti pa pritožbe in sporočila o postopanju davčnih oblasti v dnevnem tisku. Ce so pritožbe upravičene, je treba nemudoma poskrbeti za remeduro, če so pa zmotne ali celo lažnive, jih je treba pojasniti z informativnimi članki in popravki. Uradnik si mora biti svest, da je predstavnik državne uprave, toda njegov položaj mu ne daje samo pravice, temveč mu nalaga tudi dolžnosti. Predvsem se mora vesti neoporečno, posebno v občevanju z davkoplačevalcem. Ljudem, ki iščejo pojasnil ter informacij v uradu, je treba odgovoriti z vso pripravljenostjo in jasno. Ce uradnik, ki ga stranka vpraša, ne ve odgovora, naj stranke ne odpravi kratkomalo, temveč naj jo pošlje s primernim oprostilom k tistemu uradniku, ki ve odgovoriti. Ne sme se dogajati, da bi stranko pošiljali na slepo srečo od referenta do referenta, posebno obzirnost pa je treba imeti s starimi, slabotnimi in neizkušenimi ljudmi. Uradnik naj tudi nikoli ne izgubi ravnotežja, še manj da bi ga razdražena stranka pripravila do nepremišljenih izjav ali celo dejanj. Razdraženi stranki naj odgovarja pomirljivo, če to ne pomaga, naj jo opozori na nepravilnost njenega vedenja, a če še to ne zaleže, naj jo pozove, naj pride spet, ko se bo pomirila. Duševno delo in preosnova Washingtonski raziskovalec prof. Bene-diet je z nedavnimi poskusi ugotovil, da učinkuje duševno delo komaj opazno na presnovo. Kako majhen je vpliv možganskega dela v tem pogledu, je najbolje razvidno iz tega, da se da za enourno naporno duševno delo potrebna dodatna energija kriti z 1 g sladkorja ali poldrugim gramom kruha ali enim orehom. Postrežnica, ki pomete profesorju sobo porabi v treh minutah toliko toplotnih enot kakor profesor v celi uri napornega duševnega dela Da pa pri teh stvareh ne gre samo za toplotne enote., je najbolje razvidno iz tega, da je profesor po svojem delu neprimerno bolj izčrpan nego postrežnica. Kaj še odločuje, pa Benedict še ni dognal. Pust še v postu Letošnja belgijska kraljica Karnevala gdč. A r e qn e PRAVKAR IZIŠLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE ŽIVLJENJE IN SVET" PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI Slika na ovitku: Milly Ste&ger: »SAMOTA« Naslovna slika: ELO JUSTIN: JOŽEF ŠTEFAN (lesorez) Miroslav Adlešič: JOŽEF ŠTEFAN (Ob stoletnici rojstva slovenskega pisatelja ta fizika - 1) — Primarij dr. Mirko C e r n i č: STEBRI SODOBNE KIRURGIJE (4) — FOSILNA NOJEVA JAJCA — VARNOST ZRAČNEGA PROMETA — OD PASTIRJA DO IZUMITELJA (Ob smrti Mihajla Pupina - A. J. — GEORGES LENOTRE t — Makso šnuderl: BAJKA O MIRU (Po beduinski pravljici) — E s S a d beg: ZAROTA ZOPER SVET (13) — KDO JE IZUMIL TISKARSTVO (nj — PRAZNA SLAMA — Miroslav Adlešič: KONRAD V. RoNTGEN (2) — Dr. Anton Debeljak: PO SINJI ADRIJI (13) — ŠTIRIJEZICNA ŠVICA (A. D.) — J e a n P errigault - nj: MED ZADNJIMI KRALJI MALIKOVAL-CEV (16) — VIŠEK IZUMOV — 15 NAJSLAVNEJŠIH ŽENSK V ZGODOVINI — IZ LITERARNEGA SVETA (Bogomir Magajna: Graničarji - A. D. — ROMAN Z BALKANA ODLIKOVAN Z GONCOURTOVO NAGRADO - . D. — Nove knjige in revije) — NAŠ JEZIK (Prekmurska krajevna imena - Vilko Novak — KNJIGE IN REVIJE (Ob Kojčevi knjigi življenja 3) — ŠAH — ZA BISTRE GLAVE — Na platnicah: HUMOR — KRIŽALJKA (Crassus) — ANEKDOTE »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi. LJubljana, Knafljeva ulica 5, in stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din. Posamezni zvezki se dobijo po 2 Din. TELEFON štev.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Venizelos v izgnanstvu V Napoti in Pariz — Proces proti upornikom v Atenah Trije metropoliti v preiskavi Venizelos na vožnji proti Napoliju Vodja grških pučistov v zadnjem uporu Eleuterios Venizelos se je te dni izkrcal v Napoliju, kamor ga je pripeljala italijanska ladja »Rex« z njegovo ženo in 118 grškimi emigranti V državnikovem spremstvu se je izkrcalo na italijanskih tleh več bivših ministrov, poslancev, častnikov in drugih bivših voditeljev upornikov v veni-zelistovskem puču. Istočasno pa se vrši v Atenah pred vojaškim sodiščem proces proti revolucionarnim oficirjem. Polkovnik Zazas, poveljnik grškega orožništva, ki nastopa kot glavna priča proti pučistom, navaja da so imeli uporniki na razpolago ogromne vsote denarja, ki so ga jim dali na razpolago imo- viti Grki doma in v inozemstvu. Puč Je bil zasnovan izven grških meja. Tsaldarisova vlada je doslej zaprla nad 230 častnikov, med njimi 80 višjih šarž, ki pridejo brez izjeme pred vojaško sodišče. Zanimivo je tudi, da je sveti sinod uvedel preiskavo proti trem mitropolitom, ki so se med uporom pridružili pučistom in so jih podpirali moralno. Te dni so zapustile Atene tudi francoske in angleške vojne ladje, ki so prišle tja, da bi v primeru potrebe branile koristi svojih državljanov. O Venizelosu poročajo, da se je ustavil v Italiji samo začasno. Njegov namen je. potovati iz Na-polija v Pariz, ki si ga je izbral za bivanje v emigraciji. Drama v zdravniški ordinaciji Vojaški zdravnik ustrelil zobozdravniško asistentko Te dni se je odigrala v čakalnici zobnega zdravnika v Gradcu dr. Štifta nepojasnjena drama, ki jo je najbrž sprožila ljubezen. Ob pol desetih zjutraj je stopil v čakalnico dr. Štifta vojaški nadzdravnik dr. Kordon, ki je prihajal k Stiftu v ordinacijo. Kordon je bil videti razburjen, vendar pa je mirno pozdravil zobnega zdravnika ter odšel v predsobo, kjer si je Srižgal cigareto da bi si pomiril živce, .malu potem je v predsobi pozvonil telefon. K njemu je stopila asistentka zobnega zdravnika, 32 letna Amalija Szekeli, ki je bila že deset let v službi pri dr. Stiftu. Nekaj časa potem, ko je Szekelijeva končala telefonski pogovor, se je razlegla močna detonacija. Dr. Stift je vznemirjen odprl vrata ordinacijske sobe in je videl. kako se dr. Kordon trudi, da bi vnovič nabil samokres Bro\vningovega tipa. Asistentka Szekelijeva pa je ležala mrtva na tleh. Zobni zdravnik se je brez pomišljanja vrgel na dr. Kordona ter mu je skušal iztrgati orožje. Kordon pa se je branil in Stift bi prišel kmalu sam v življenjsko nevaren položaj, kajti oboroženec se je vede1 kakor blazen ter je brcal in grizel oko-lu sebe. Šele ko sta prišla zobnemu zdravniku na pomoč asistent Boxan ter generalni ravnatelj Hopel, se je skupnemu naporu trojice posrečilo ukrotiti divjaka ter ga pridržati do prihoda policije. Komisija je ugotovila, da je oddal dr, Kordon na Szekelijevo dva strela iz revolverja. Zdi se, da gre za ljubavno afero, katere podrobnosti še niso natančno dognane. Otrok in roditelja Ločitev s srečnim koncem i Gaverner Francoskega Konga Renard s soprogo Pred sedmimi leti se je mladi londonski tovarnar Francis While poročil z lepo pla-volasko Emily Looseovo. Mož je bil vanjo pred poroko strastno zaljubljen, dočim ga ona spočetka ni posebno marala. Toda kmalu po poroki se je stvar zasukala: žena se je v moža dobesedno zaljubila, on pa se je je kmalu naveličal in je začel iskati vse mogoče pretveze, da je prebil čim manj prostega časa doma Nekega dne je zvedela, da jo vara in da ni imela male hčerkice Doroteje, bi bila popolnoma obupala. Tako je pa molčala in se navadila živeti v resignaciji in sama z otrokom, s katerim je poleti tudi obiskovala kopališke kraje. Zadnje poletje se je v Brightonu seznanila z nekim častnikom ta ni dolgo trajalo, ko je začela premišljevati, kako krivično je to, da jo mož zanemarja. V jeseni je prišlo do škandala. Mož je zvedel za njeno preveč prijateljsko razmerje do častnika ta ko je prišel s tem na dan, se mu je revanžirala s celim seznamom prijateljic, s katerimi jo je bil varal, ne vedoč, da ga je po njenem naročilu opazoval neki detektivski urad. Prišlo je do tožbe za ločitev zakona, ki se je vlekla cele mesece, ker se v finančnem pogledu nista mogla sporazumeti. Poleg: številnih prič je moral sodnik končno zaslišati tudi malo Dorotejo. Zastavljal ji je čim nedolžnejša vprašanja, toda dekletce je očitno čutilo, za kaj gre, kajti v nekem trenutku je vzkliknilo napram staršema s prosečim glasom; »Pobotajta se vendar, prosim!« Sledila je scena, ki bi je bil vesel vsak filmski operater, ženske med občinstvom so zajokale in tudi mati se ni vsa v solzah prav nič branila, ko je stopil mož k nji in ji ponudil roko. Sodnik je samo še čestital obema zakoncema, ki sta odšla s svojim otrokom in srečo, ter zaključil obsežni ločitveni akt. Služkinja — baronica Italijanski aristokrat baron Enrico Rossi se je nedavno oženil z bivšo služkinjo Mici Mortlovo iz Predarlskega. Mortlova je prišla iz Avstrije v Italijo s trebuhom za kruhom ter se je seznanila z italijanskim baronom v hiši svojih delodajalcev. Imoviti baron, potomec veleugledne aristokratske rodbine, se je zaljubil v služkinjo, premagal vse ovire, ki so se mu stavile v bran glede poroke in vzel Mici za ženo. PTej siromašna služkinja bo preživela letošnje poletje na počitnicah v svojem rojstnem kraju kot baronica Rossi. Bolezen belgijske kraljice-vdove Belgijska kraljica-mati Elizabeta je v zadnjem času nevarno zbolela. Muči jo nekakšna spalna bolezen, iz katere se zbudi od časa do časa samo za nekaj minut. Takrat ji postrežejo z nekaj žlicami hrane, nakar kraljica zopet zaspi. Kraljica-mati ki je zdaj v 59. letu starosti, s to boleznijo močno vznemirja svojo okolico, ki se boji katastrofe. ANEKDOTA Louis Marchand, ki se je izognil leta 1717. v Draždanih s pobegom glasbenega tekmovanja z Bachom, je veljal za največjega orglarja in klavirista Francije. V Parizu so ga zelo častili, a mož je živel tako neredno in je svojo ženo tako zanemarjal, da je Ludovik XIV. odredil, da morajo polovico Marchandove plače izplačati ženi. Marchand je bil med tem tako divji, da je nekoč sredi koncerta na orgle v Versaille-su nehal igrati in izjavil; »Ce dobiva moja žena polovico moje plače, naj sama odigra tudi polovico koncerta!« VSAK DAN ENA »Krasno, divno! Naslikali ste sneg tako prepričevalno, da me kar mrazi v bližini vaše slike.« »Kaj mi poveste! Zdaj šele razumem, čemu mi je neznanec, ki je včeraj v trenutku moje odsotnosti vdrl v atelje, odnesel kožuh.« ŠPORT Dvakrat BSK v Ljubljani V nedeljo bo državni prvak igral v prvenstvu proti Primorju, v ponedeljek pa prijateljsko tekmo z Ilirijo Državni prvak prihaja k nam po svojem izletu v prijateljsko Francijo. V Mar-seillu, mestu, ki se je tako globoko vtisnilo v spomin našega naroda, je nastopil, zaigral Ln — zmagal. Ni zmagal samo v vulgarnem pomenu besede. Njegov uspeh izražen v številkah je sicer pozitiven, toda boli odtehta način, kako je ta uspeh dosegel, stil izbojevane zmage. Zmagal je pred razvajenim občinstvom, kateremu je prikazal do dovršenosti spopolnjeno igro. Kritika hvali očarljivo homogenost moštva in njegovo popolnoma izgrajeno tehniko. S preciznostjo v kombinacijah in z lahkotnim driblingom je v stanju svojega protivnika pregaziti. Moštvo goji čist stil fair-igre, ki je tako kompletna, da spominja na igro najboljših dunajskih virtuo-zov. Vse v vsem: jugoslovenski državni prvak je z velikim uspehom pokazal francoski publiki stvarno vrednost jugosloven-skega nogometa. To so le nekatere cvetke iz francoskih hvalospevov, pobrane na hitro roko. Morda so nekoliko začinjene s francosko kur-toazijo, deloma tudi v opravičilo neuspeha, ki ga je domače vodilno moštvo doživelo na lastnih tleh. Vendar ne smemo prezreti, da je BSK v zadnji borbi s Primorcem v Ljubljani gladko zmagal s 5:0, in da je v takratni konkurenci po uvodnih a1 abostih končno zmagal prepričevalno ter se vseh tekmecev za prvo mesto sigurno otrssel. Primorje s BSK BSK kot protivnik pomeni za ljubljansko moštvo vnaprej neuspeh s skoro stoodstotno verjetnostjo. Moral bi se zgoditi že čudež, da se ta prognoza ne bi uresničila. Čudež? No, v smislu nogometnega Službene objave LNP fSeja sodniškega odbora pri LNP 20. marca 1935.) Navzoči gg. Kuret, Novak Delegirajo se za tekme 24. marca v Ljubljani igrišče Primorja ob 10. Grafika : Reka g. Lukežič. Stranska sodnika popoldne pri ligi ni tekmi Primorje : BSK ob 16. gg. Strah Bašin, rez. Erlih, sodnik za predtek-rao Primorje II. : Olimp ob 14.30 g. Pečar. Igrišče Jadrana ob 10. Slavi ja : Jadran g. Strah. Igrišče Mladike ob 10. Mladika : Mars g. Dorčec. Igrišče Hermesa ob 10. Sloga : Slovan g. Erlih. V Mariboru igrišče Svobode ob 14.30 g. Vesnaver. rez. Nemec. V Kranju ob 15. Korotan : Radovljica g. Ramovž. V Škofji Loki ob 15. Sora : Gorenjec g. Jordan. V Domžalah igrišče Domžale ob 15. Domžale : Disk g. Mrdjen. V Šoštanju ob 15. Šoštanj : Jugoslavija g. Veble. V Krškem ob 15. Laško : Krški SK g. Wagner. V Ptuju igrišče Ptuja ob 15. Ptuj : Drava g. Bizjak, rez. Franki. V Trbovljah Amater : Hermes g. Božič. Dne 25. marca v Ljubljani igrišče Primorja ob 10. .Svoboda : Korotan g. Erlih. Igrišče Ilirije ob 16. Ilirija : BSK g. Jordan. V Celju Jugoslavija : Maribor g. Jegrišnik Albin rez. g. Svetek, Atletik ŠK : Rapid g. Šale-kaT, rez. g. Vozlič. V Mariboru igrišče Železničarja o 15. Železničar : Maribor g. Nemec, predtekma ob 13.30 g. Klipstetter. Vzamejo se na znanje sodniška poročila g. Vebleta od prijateljske tekme Ath-letik SK : Celje 19. marca 1935 v Celju, g. Kasparja od prijateljske tekme Železničar 11. : Drava 17. marca v Mariboru, g. Sza-lava od prijateljske tekme Grad.ianskega SK : Slavija. Varaždin 17. marca v Čakov-cu, g. Srakarja od prijateljske tekme Zalog : Slovan 17. marca v Zalogu, g. Turka od prijateljske tekme Mura : Jugoslavija 17. marca v Murski Soboti, g. Nemca cd prvenstvene tekme Železničar : Ilirija 17. marca v Mariboru, g. Vebleta od prijateljske tekme Svoboda, Maribor : Olimp 17. marca v Celju. Opozarjajo se delegirani sodniki m sodniški kandidati da morajo najpozneje v 48 urah po odigrani tekmi poslati poročilo, na tiskovini, odnosno če nimajo iste, pa naj pošljejo pismeno poročilo obenem s postavami moštev. Takso je poslati direktno na LNP' za sodniški odbor. Naprošajo se OO., da priredijo v sporazumu s prijavljenimi sodniki na svojem sedežu sodniška predavanja za prijavljene kandidate. Kandidati, ki niso poslali predpisanih podatkov, naj to storijo čim preje. Prijavljeni savezni sodniki se naprošajo, da takoj sporoče za sodniški odboi pri JNS vse podatke (osebne), katere so svoje-časno dali Zboru, posebno pa dan podganja izpita, proglasitev »U cost: m številko izkaznice. Nadalje se pozi/ajo. .Ia pjšljejo dve sliki za novo iz-a/nen ker stare izkaznice zgube veljavo s prvim apri lom. Tajnik. Nogometni sodniki prihodnje nedelje. Sodniški odbor pri JNS je za ligaške tekme prihodnjo nedeljo delegiral naslednje sodnike: v Ljubljani Primorje : BSK gospod Matančic, v Zagrebu Hašk : Slavija (S) g. M. Popovič, Concordia : Slavija (O) g. Mik uličic. V ponedeljek 25. t. m. v Zagrebu: Hašk : Slavija (O) g. Mikuličic. Concordia : Slavija (S) g. M. Popovič. Službeno iz LNP. Drevi ob 20. seja upravnega odbora v tajniških prostorih. — Pred sejo ob sedmih istotam sestanek delegatov ljubljanskih drugorazrednih klubov v "svrho pogovora o spomladanskem prvenstvu. LZSP. Opozarjamo vse klube, ki so včlanjeni'v LZSP. da morajo poslati na podsavezno prvenstvo v klasični kombina-ciii ki bo 24. in 25. t. m. na Pokljuki, najmanj dva tekmovalca, in sicer klubskega prvaka kakor tudi še drugoplasiranega. Start za tek je 24. t. m. ob 15 Žrebanje startnih številk isti dan ob 12. Prijave je poslati do 22. g. Predaliču Stanetu. Selen-bur«ova ul. Naknadne prijave so mogoče v ciomu Smučarskega kluba Ljubljane na Pokljuki do žrebanja. Pisarno na Pokljuki bo vodil g. dr. Košir. Dnevna prehrana s prenočiščem stane za tekmova ce 3.") do 40 Din na dan. Vsak tekmovalec se mora v domu zglasiti pri dr. Kosmu, da mu dodeli prenočišče. Odbor za likvidacijo ljubljanskega table tenis podsaveza. Službeno s seje 20 t m. Opozarjajo se vsi klubi iz dravske banovine na sklep OZL, po katerem se komisarijat JTTS nad ljubljanskim podsa-vezom nc pripozna, ker je protipravoien m žargona. Po presledku dveh let prihaja BSK k nam v borbo za točke. Njegov nastop je v vsaki priliki prvovrstna športna senzacija. To je bilo njegovo prvo gostovanje tik pc vojni, tembolj je še sedaj, ko nam prihaja v goste kot veliki borec za naslov državnega prvaka, kot resni predstavnik jugoslovenske nogometne klase. V tej okolnosti tiči veliko zanimanje naše športne publike za BSKov start v prvenstvo, vse bolj kot v prikriti nadi, da bo našim morda le uspel velik udarec. Sistem tekmovanja v ligi bo tekom par mesecev privedel v Ljubljano, kar je v jugoslovenskem nogometu najboljšega. Kakor bomo sicer cenili in pozdravili vse ostale goste našf.ga ligaša, smemo vendar brez vsake tveganosti poudariti, da nam je BSKov prihod vendar nekoliko bolj pri srcu. V njem vidimo trenutno vodilno moštvo, lahko rečemo vsega Balkana, ki tako lepo združuje oba temeljna elementa pravega nogometa: skrajno borbenost in kult dovršene tehnične igre. V tem je BSK velik, v tem je kot proti vnik opa-sen. Ilirija : BSK Na praznik 25. t. m. gostuje BSK tudi na Stadionu. Drugi nastop državnega prvaka, nesporno najboljšega nogometnega moštva Jugoslavije, ne bo manj zanimiv od prvega. Moštvo Ilirije trenutno prav gotovo ni slabše od primorjanskega. Ni dvoma, da bo dalo proti BSK sve-o najboljšo igro in da bo hotelo postaviti vsaj tak rezultat, kakor ga bo doseglo Primorje. Izredno tehnično znanje BSK, odnosno tehnične sposobnosti obeh moštev utegnejo priti v prijateljski tekmi mnogo bolj do izraza ter napraviti igro lepšo. neutemeljen. Gornji sklep se sporoči tudi Jugoslovenskemu table tenis savezu v Zagrebu. Do izredne glavne skupščine LTTP je po sklepu skupščine z dne 11. februarja t. 1. najvišji forum v dravski banovini Odbor za likvidacijo LTTP, kateremu so podrejeni vsi klubi banovine. Izredna glavna skupščina Ljubljanskega podsaveza se bo vršila 7. aprila t. 1. ob 10. dopoldne v restavracijskih prostorih Emone. Dnevni red skupščine bo klubom naknadno sporočen. Odobrita se razpisa turnirjev ISSK Maribora in SK Korotana, ki se bosta vršila 23., 24. in 25. marca odnosno 24. in 25. marca. Verificira se s pravom takojšnjega nastopa za ISSK Maribor: Vodeb Dušan in Dernovšek Marko. Tajnik: Nagy Ernst 1. r. Prvenstvo Ljubljanskega ZSP na Pokljuki. V dneh 24. in 25. t. m. bo zadnja večja smučarska prireditev letošnje sezone prvenstvo ljubljanskega zimskosport-nega podsaveza v kombinaciji. Start za tek na 17 km je v nedeljo ob 15., tako da je omogočeno tekmovalcem priti na tekmovanje tudi šele v nedeljo. Skoki in obenem otvoritev skakalnice v ponedeljek ob 9. Skakalnica omogoča skoke do 40 metrov in jo je 7"-°dil naš priznani strokovnjak stavbenik i Rozman. Najkrajši dohod na Pokljuko .. z Nomnja čez Koprivnik odnosno Bohinjske Bele čez Gorjuše. Glede vseh vprašanj (nastanitev itd.) se je obraz-čati na g. dr. Koširja v Smučarskem domu Ljubljane. Klube opozarjamo, da morajo biti tekmovalci prijavljeni najkasneje do 12. ure 24. t. m. Tekma v alpski kombinaciji na Smre-kovcu. Smučarska sekcija SK Celja bo priredila 24. in 25. t. m. na Smrekovcu tekmo v slalomu in smuku. Ker so snežne razmere zelo dobre (snega je še preko 1 m) se bo tekma brezpogojno vršila. Vodstvo sekcije je izposlovlao za vse tekmovalce pre-nočnino po 3 iDn za osebo. Natančnejše informacije se dobe pri g. Feriju Pleteršku, Celje, katastrska uprava. Propagandni cross-country SK Ilirije. Lahkoatletska sekcija Ilirije priredi v nedeljo ob 10.30 dopoldne v Stadionu propagandni cross-country za seniorje in ju-niorje. Seniorska proga je dolga 7500 m, za juniorje razreda A 1500, "za juniorje razreda B 2000, za juniorje razr. C pa 3000 metrov. Ilirija nastopi z več moštvi. Glavno seniorsko moštvo bo sestavljeno po vsej priliki tako. kakor bo šlo v boj za državno prvenstvo, ker smatra to prireditev za glavno preiskušnjo pred 7. aprilom, ko bo moralo braniti v Celju naslov drž. prvaka. Pričakuje se start tudi ostalih ljubljanskih klubov, tako da bo nedeljski country gotovo največja in športno najboljša prireditev te vrste v Ljubljani. Stafetni tek Kranj : Ljubljana za prehodno darilo SK Jadrana. SK Ilirija priredi 14. aprila stafetni tek Kranj — Ljubljana za prehodno darilo, katerega je poklonil SK Jadran v svrho propagande lahke atletike v Sloveniji. Tek se vrši na cesti Kranj — Ljubljana. Proga je razdeljena na 6 delov po 4 km. Start je pri km 24 ob 10.30 v Kranju, cilj pred kopališčem Ilirije v Ljubljani. Pravico starta imajo klubi dravske banovine, včlanjeni v J LAS Tekači morajo bi>ti verificirani atleti. Vsako stafetno moštvo mora imeti 6 tekačev. Prijave s prijavnino se sprejemajo na naslov: SK Ilirija, lahkoatletska sekcija. Ljubljana, kavarna Evropa. Zadnji dan prijav je 7. aprila opoldne. Prijave brez prijavnine se ne bodo upoštevale. Prijavnina znaša za vsako stafetno moštvo 50 Din. Zmagovalno moštvo prejme prehodno darilo SK Jadrana. kip tekača, katerega brani ASK Primorje. Darilo je prehodno. V trajno last preide darilo, ako ga osvoji tekmovalec trikrat zaporedoma ali v presledkih. Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS. SK Ilirija. (Lahkoatletska sekcija.) Start za nedeljski countrv se preloži od 10. na 10.30. Nastop pri nedeljskem countrv teku je za vse člane sekcije obvezen Opozarjajo se na to zlasti vsi juniorji. V garderobi morajo biti vsi tekači najkasneje ob 10. Vsak mora prinesti s seboj komplet no opremo. Odsotnost se ne bo opravičila nikomur. Na start se opozarjata zlasti Pirš in Kotnik. — (Smučarska sekciia). Pri deljskem country teku, katerega priredi lahkoatletska sekcija, morajo obvezno star tati vsi smučarji tekači, seniorji in juniorji. V garderobi morajo biti vsi najkasneje ob 10. Vsak naj prinese s seboj primerno obutev in opremo. — Hazenska sekcija.) Danes ob 17. trening v Stadionu za hazeno m country. Za tiste, ki so ob 17. 1 še zaposlene, je trening ob IS. Trening ob- vezen. Prihodnji trening je v nedeljo dopoldne ob 10. Pri vseh treningih se sprejemajo nove članice. Poravnajte članarino! Nogomet v Domžalah. V nedeljo je ljubljanski Jadran igral v Domžalah proti tamošnjemu Disku ter izgubil z 0 : 6. Na Jožefovo pa je Hermes porazil Diska > 7 : 1. SK Reka. Drevi ob 20. sestanek nogometne sekcije, na katerega se predvsem pozivajo igralci prvega moštva. Po sestanku trening. * 2SK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 20. pri Kočarju sestanek vseh igra-čev zaradi nedeljskih tekem. (Uprava igrišča). Odbor uprave igrišča ima sejo istotam ob 10.30. SK Grafika. Drevi sestanek vseh verificiranih in ostalih igralcev. Ker je dnevni red zelo važen, vsi sigurno in točno. Sestanek se vrši v društvenih prostorih »Grafike« ob 19. uri. SK Svoboda, Ljubljane.. Danes od 14. naprej obvezen trening. Ob 19. članski sestanek zaradi prvenstvene tekme s Koro-tanom. Po sestanku seja odbora. JASO. Danes ob 18. odoorova seja na tehniki. Zaradi važnosti seje, ki bo predvidoma zadnja v poslovni dobi sedanjega odbora, je navzočnost vseh odbornikov neobhodno potrebna. Smučarski klub Ljubljana. Važen sestanek vseh klubskih tekmovalcev v petek ci> 18. v klubskem lokalu v Zvezdi. Radio Petek. 22. marca. LJUBLJANA 11: Šolska ura: Moi vzpon na najvišje vrhove v Atlasu (dr. Reya). — 12: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Cas, plošče. _ 18: Filozofski sprehodi (dr. Ve-ber). — 18.20: Radio - orkester. — 18.40: Literarna ura: Trije veliki teksti iz novejše poljske književnosti (prof. F. Vodnik). — 19: Radio - orkester. — 19.20: Cas, jedilni list, program za soboto. — 19.30: Nacionalna ura: O nacionalnem pomenu Bleda (dr. Andrejka). — 20: Prenos iz Zagreba. — 22: Cas, poročila, Radio - orkester. BEOGRAD 16: Lahka glasba. _ 20: Iz Zagreba. — 21.10: Simfoničen koncert iz Bukarešte. — 22: Orkester. — ZAGREB 12.10: Plošče. — 1713: Violinske skladbe. — 20: Pesmi. — 21: Operetna glasba. — 22.15: Jazz. — PRAGA 19.30: Pesmi. — 20.35: Beethovnov koncert. — BRNO 20.35: Prenos iz Prage. — 21.10: Pester program. _ VARŠAVA 19.35: Orkester mandolin. — 20.15: Simfoničen koncert. — 23.06: Ples. — DUNAJ 12: Orkester. — 14: Plošče. 16.10: Znameniti zbori na ploščah. — 17.30: Pesmi. — 19.30: Šlagerji. — 20.15: Dramski večer. — 22.28 Orkestralen koncert. — 20: Komorni orkester. — BERLIN 20.15: Mešan glasbeni program. — 21.15: Orkester. — 22.30: Bachova glasba. — K6-NIGSBERG 20.15: Iz Berlina. _ 21.15: Orkester. _ 23.30: Ples. — STUTTGART 19: Lahka in plesna muzika. _ 20.15: Iz Berlina. — 21.15: Igra. — 22.30: Plošče. — 23.10: Orkester. — 24: Nočni koncert. — RIM 20.45: Italijanska operna glasba. — 22: Lahka glasba. Sobota, 23. marea. LJUBLJANA 12: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Radio - orkester. — 18.15: Aktualnosti (L. Mrzel). — 18.30: Radio - orkester. — 18.50: Francoščina. — 19.20: Cas, jedilni list, program za nedeljo. _ 19.30: Nacionalna ura: Naše stare zadužbine na jugu (dr. Pero Sljep-čevič — iz Beograda). — 20: Prenos volilnega govora ministra financ. — 22.20: Zunanjepolitični pregled (dr. Jug). — 20.40: Večer domače glasbe. — 21.30: Cas, poročila, Radio - orkester. BEOGRAD 16: Orkester. _ 20: Klarinet. — 20.30: Srbske narodne. — 22.20: Lahka glasba. — ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.15: Godalni trio. _ 20.30: Harfa. — 21: Igra. _ 21.30: Šramel kvartet _ 22.15: Kvartet. — PRAGA 19.15 Lahka glasba. — 20: Operetni večer. — 22.15: Plošče. — 22.30: Iz Brna. — BRNO 19.15: Igra. — 22.30: Ples. _ VARŠAVA 20: Komorna glasba. — 21: Bachova glasba. — 22.30: Zabaven program. — DUNAJ 12: Orkester. _ 15.15: Zborovsko petje. — 16.56: Solisti. — 20: Koračnice. _ 20.56: Nadaljevanje koncerta. — 21.40: Mešan program. — 23.20: Ciganska godba. — BERLIN 20.15: Zabaven program. — 22.30: Ples. — KONIGSBERG 20.10: Mešan program. — 22.20: Ples. — STUTT GART 20.10: Iz Berlina. — 22.30: Plesna glasba. — 24: Nočni koncert. — RIM 17.10: Mešan glasbeni program. — 21: Prenos opere. ■ C PC HTOAJtt DRAMA. Začetek ob 20 Petek, 22.: Zaprto. Sobota, 23.: Beneški trgovec. Proslava 25-letnice umetniškega delovanja režiserja g. Milana Skrbinška. Izven. OPEBA. Začetek ob 20. Petek, 22.: Zaprto. Sobota, 23.: Francesca da Rimini. B. ★ V soboto bo premijera »Beneškega trgovca«, Shakeepearejeve znane komedije, v kateri nastopi g. Skrbinšek kot Žid Shy-look. S to predstavo obhaja g. Skrbinšek svoj 251etni jubilej kot igralec in režiser, ki ima velike lasluge za prospeh slovenskega gledališča. Deloval je v Trstu, Cedju, Sarajevu in Mariboru in ustvaril mnogo vrednih režij in umetniških kreacij. Pred-prodaja vstopnic za rubilejno predstavo se vrši v operni blagajni. Nova E. Gregorinova pasi jonska drama ki jo študira Drama z& velikonočne praznike, je posebno zanimiva, ker je orisal avtor v delu tri različne svetove: rimski, židovski in krščanski, ki se tro v medsebojnem boju za obstanek in nadvlado. Premiera se vrši predvidoma na cvetno nedeljo dne 14. aprila. Jezusa iz Nazareta predstavlja g. Gregorin, njegovo mater ga. Marija Vera. Magdaleno ga. Nablocka, Pilata g. Levar, Judeža g. Jerman, Janeza g. Jan in Petra g. Bratina. Delo bo popolnoma nanovo inseenirano ter bo nudilo občinstvu za velikonočne praznike izredno lepo in primerno predstavo. Prihodnja operetna premijera bo Fr. pL Suppčjev »Boccaccioc. Besedilo je na novo priredil dirigent Niko Štritof. Naslov »Riviera« zobna pasta daje usta m prijeten in osvežujoč vonj, temeljito tfsmflcira, odstrani hitro zobni kamen ln ohrani zdrave ui bele sobe. To pasto uporabljajo v vseh kulturnih državah no partijo poje ga. Gjungjenac. Nadalje sodelujejo dame: Španova, Kogejeva ter kon-servatoristki Fratnikova in Igličeva. Izmed gospodov nastop jo: Peček, Janko, Zupan, M. Rus in Franc.L ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15 Nedelja. 24.: Vzroki in učinki ali Kozarec vode. Ponedeljek. 25.: Vzroki in učinki ali Kozarec vode. ★ V nedeljo in ponedeljek se bo ponavljala v Šentjakobskem gledališču krasna veseloigra »Vzroki in učinki« ali »Kozarec vodeč. Dejanje se odigrava na dvoru kraljice Ane v osemnajstem stoletju. Ta veseloigra je izredno duhovita in se posetniki pri njej imenitno zabavajo. Uprava je nabavila za veseloigro nove dekoracije in kostume. Sodelujejo skoro vsi člani odra. — Vstopnice se bodo dobile v nedeljo in ponedeljek od 10. do 12. in od 15. do 17. pri blagajni v I. nadstropju Mestnega doma. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek, 22.: Zaprto. Sobota, 23.: Profesor Zič. C. Premiera Hoflmannovih pripovedk« bo sredi prihodnjega tedna. Uprizoritev te znamenite Offenbachove opere bo mariborsko občinstvo brezdvomno zanimala, saj so >Hoffmannove pripovedke« še vedno ena najbolj igranih oper vsakega repertoarja in njene melodije še vedno osvajajo poslušalce. Mariborska uprizoritev bo pod muzikal-nim vodstvom kapelnika Hcrzoga in v režiji J. Kovica. Sokol Prosvetni dar gorenjske sokolske župe Že četrtič se je v nedeljo zbralo v Kranju sokolstvo na svoj običajni prosvetni praznik. Obisk je bil izredno lep. Dopoldne se je vršil v mestni hiši zbor prosve-tarjev, ki so se ga udeležili zastopniki 24 društev kranjske župe. Vodil je zbor žup-ni starosta in prosvetar br. Spi car. Po njegovem poročilu o idejnem delu j^ govoril br. Cebulj o prosvetnem delu v posameznih edinicah. Svoja poročila sb podali tudi vsi društveni prosvetarji ter obenem stavili svoje predloge, da si ;e zbor lahko sestavil program bodočega dela. Popoldne je bil v Narodnem domu koncert, ki ga je oddajala tudi ljubljanska radijska postaja. Izmed zunanjih gostov naj navedemo skladatelja profesorja g. Adamiča, ki je poklonil gorenjskemu so-kolstvu za njegov praznik in za 25 letnico kranjske župe skladbo »Budnico«. ki se ie prav na ta praznik prvič izvajala. Iz Ljubljane sta prišla tudi glasbena referent br. Juvanc in prosvetar ljqubljanske župe br. Poharc. Od zastopnikov oblastev naj navedemo sreskega načelnika g. dr. Gre-gorina in sodnega predstojnia svetnika g. Gregorca. Na koncertu je nastopilo 224 sokolskih pripadnikov. Pred začetkom koneerta je imel pozdravni nagovor br. Špicar. Koncert, ki je sledil njegovemu govoru, je bil izredno pester in je pokazal, da razpolaga naše sokolstvo z dobrimi pevci in pevkami in odličnimi pevskimi vodji. Vsi zbori brez izjeme so bili deležn viharnega odobravanja. Najimpozantnejša je bila zadnja točka, ko je nastopilo 120 pevcev in pevk, in 40 godbenikov. Najprej so odpeli »Sokolski pozdrav«, potem pa so s spremlje-vanjem orkestra izvajali mogočno Adamičevo »Budnico«. To veličastno in melodi-ozno skladbo je skomponiral profesor Adamič na prošnjo br. Fakina. Učinek skladbe je bil tolik, da je občinstvo priredilo navzočnemu g. Adamič« viharne ova-cije, a br. Špricar mu je z zahvalnim nagovorom izročil šopek nageljnov. Prav tako se je br. špicar zahvalil delavni s. Fa-kinovi in požrtvovalnemu dirigentu br. Fakinu. K uspelemu koncertu je treba gorenjskemu sokolstvu le čestitati. Iz življenja na Z Jesenic S— Važna seja jeseniškega občinskega odbora. V ponedeljek se je vršila v mestni posvetovalnici seja občinskega odbora. Na dnevnem redu je b la razprava o statutu občinskih uslužbencev v smislu člena 90. zakona o občinah in člena 164. uredbe o občinskih uslužbencih. Predsednik g. Jože Žabkar je poročal, da je občinski odbornik g. dr. Štenvpihar Ivan stavil tri predloge, za katere je zahteval nujnost. Dva predlogo stn bila z vsemi glasovi priznana kot nujna, tretgi pa je bil z večino glasov zavrnjen. 0 statutu občinskih uslužbencev je referira.1 g. dr. Janko Vovk kot načelnik personalnega odseka. Statut je bil po daljši razpravi z glasovi večine sprejet. Vsa razprava je potekla zelo stvarno. Domovinska pravica v občini Jesenicah se je priznala gg.Arčanu Ludoviku, Reinm"llerju Anionu, Krausu Leopoldu in Ivanki Caharijevi. V razprav^ sta prišla nujna predloga^ dr. šte.nr piharja. Prvi predlog se je nanašal na rešitev vloge za postavitev ograje ob parku Splošne stavbene zadruge od Jadranski cesti, drugi predlog na na zmbrano rabe mostu čez Savo od KID. 0 obeh predlogih se je rasvila daljše debata in je g. predsednik obljubil, da bo občina storila vse. kar je mogoče. da se zadeva ograje in mostu de v korist prizadetih prebi-valoev in ofer.i-se. Iz Novega mesta n—Učiteljsko društvo JUU za novomeški srez je zborovalo v osnovni šoli 16. t. m. Zborovanje je vodil predsednik g. Vilko Menard, ki se je v uvodu spomnil 85 letnice Masarvka in njegovega dela za slovan-stvo in vzgojo. Sledila so poročila odsekov in so bili sprejeti važni sklepi. Med drugimi se bo poglobilo sodelovanje med uči-teljstvom in sreskimi kmetijskimi referenti. Po situacijskem poročilu, ki ga je podal g. Menard, se je prečital referat ge. Yo-detove o nalogah učiteljice na vasi, ki so ga zboroval« odobravali. H koncu se je sklenilo prirediti v maju skupno zborovanje sreskih učiteljskih društev iz Novega mesta. Žužemberka. Črnomlja. Metlike in Ja-strebarskega v Semiču. —n Zaplemba vina. V mesto je v nedeljo pripeljal tri sodčke vina vinogradnik Jože Golobič iz metliške okoliške občine. Vino je hotel mož spraviti v zameno za krompir, katerega Bela Krajina nima. To pa mu ni uspelo, zato je začel vino odpro-dajati po litrih. To nadrobno razpečavanie. ki je pa zabranjeno. pa so finančni uradniki preprečili s tem, da so vino zaplenili, proti lastniku pa uvedli kazenski postopek. Lastnik je v zagovor navedel, da je nameraval vino zamenjati le za semenski krompir in da pri vsem tem ni iskal dobička. Izdano pa da ima tudi dovoljenje domačega občinskega urada za prodajo svojega do mačega vinskega pridelka. Ko so mu sodčke odvzeli, je žalostno pripomnil, da mu zdaj ne bo treba saditi krompirja in da šteje njegova družina 13 članov. Najmlajši med njimi ima komaj nekaj mesecev. Iz Ljutomera lj_ Ma«arykovo proslavo je priredil Sokol 17. t. m. ob precejšnji udeležbi članstva. Po uvodnih besedah br. staroste je prosvetar br. Karbaš orisal življenje in delo predsednika bratske republike, nato pa je pevski zibor zapel češkoslovaško himno. Z živo sliko, ki jo je postavila sokolska mladina, in 6 poklonitveno d aklamacijo se je proslava zaključila. Sodeloval je tudi sokolski orkester. Iščemo agilnega Kupujte domače blago! za dravsko banovino Prednost imajo oni, ki so že delali v naši stroki in ki lahko polože garancijo. Ponudbe s podatki o dosedanjem delu je poslati tvrdki FRANK I DRUGOVI i tovarna cikorfje, Beograd, Kralja Petra 54. CITAJTE ŽIVLJENJE IN SVET TEDENSKA REVIJA uspehov na en oglas ▼ »JUTRU« V globoki žalosti sporočamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš nepozabni soprog, oče. stari oče in tast, gospod Jože Savec viničar In posestnik v sredo 20. marca 1935. ob 18. po dolgi, težki bolezni, previden s sv. zakramenti, v 67. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb.' predragega pokojnika bo v petek 22. marca 1935. ob 16. iz hiše žalosti, Krčevina 54, na pokopališče v RogoznicL Sv. maša zaduSnica se bo brala v soboto 23. marca ob 7. zjutraj v minoritski cerkvi. Krčevina pri Ptuju, dne 20. marca 1935. Globoko žalujoče rodbine: SAVEC, FtHRTNER, dr. KOMLJANEC, ERNST, BABOSEK, VIDO VIČ. L. WOLFF; oz Pokonci glavo Ko je godba nehala igrati, je ploskal kakor obseden, dokler niso ponovili skladbe. >Ne morem več,« je upehana rekla Šarlota. Odvedel jo je k mizi nazaj in rekel: >Za trenutek mi oprosti, Charly. Telefonirati moram.« Prijazno mu je pokimala in gledala za njim. Pramen las mu je padel na čelo. Pogladil si ga je nazaj. Vojvoda je zabaval Šarloto z opisom svojega nedavnega potovanja z letalom. Šarlota je poslušala, ne da bi razumela zmisel njegovih besed. Nerazložljiva tesnoba je trepetala v njej. K.o je minilo deset minut, je vprašala: >Kje je d'Ormesson?« Sancedilla ji je pogledal v oči in rekel z glasom, ki ga oči-vidno ni mogel popolnoma obrzdati: »Nekaj vam moram priznati, madame.< Prestrašena je vprašala: »Kaj je z d'Ormessonom?« Vojvoda je pogledal na uro. »D'Ormesson utegne biti zdaj na postaji, madame.« »Na postaji?« »Na jug se pelje. Mislim, da v Monte Carlo.« Šarlota je ostala popolnoma mirna. Njeni živci so bili pripravljeni na ta udarec. Ze dolgo je slutila, da se bliža konec. Zdaj ji zrak ni več bučal okoli ušes. Strahotno tiho je postalo okoli nje. Nič več ni padala. Ležala je globoko na dnu. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa IMn 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Kn 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5,— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. »Ubogi d'Ormesson pač ni imel drugega izhoda. Bil je na koncu. Nikar mu ne zamerite, madame. Ni se upal posloviti od vas.« Kako strahopetni so moški, je osramočena pomislila Charlotte. »Kje je dobil denar, da je mogel odpotovati?« »Jaz sem mu dal denarja, madame. Prijatelja sva.« Premerila ga je s pogledom, ki ga ni mogel prenesti. »Bodite brez skrbi, madame. Zavedam se svoje prijateljske dolžnosti. D'Ormesson me je prosil, naj vam bom zaščitnik. Razpolagajte z menoj, madame.« Šarlota je razumela. »Kupili ste me od d'Ormessona, jelile? Ali smem vedeti, koliko ste plačali zame?« Sancedilla je roteče vzmahnil z rokami. »Prosim vas, madame. Kakšne besede! Saj veste, da vas ljubim.« »Vaš račun se ne ujema, vojvoda. Svoj denar ste vrgli skozi okno. Nisem na prodaj. Nikoli ne bom vaša ljubica.« Vstala je in tako hitro odšla z vrta, da Sancedilla ni mogel kreniti za njo, ne da bi bil zbudil pozornost. Benito je čakal s svojim starim ameriškim vozom. Šarlota je stekla proti njemu in zaklicala: »Domov, Benito!« Ko je dospela v La Boetiejevo ulico, se je zaklenila v svojo sobico, ki je mnogo dni ni zapustila. Tako brezčutna je bila, da ni imela moči ne za obup ne za odločitev. Prav vse eno ji je bilo, kaj bo z njo. Nobenega upanja ni bilo, nobene rešitve na obzorju. Zdaj ji ni bilo treba čakati nikogar več. Noč jo je obdajala. Noben žarek svelobe ni več segel do nje. Sedela je v kotu svojega divana in kakor izmučena žival str- mela predse. Sobarica, plavolasa Benečanka z grehotnimi usti, ji je prinašala hrano v sobo. »Jesti morate, madame,« je odločno reklo dekle. »Nimam denarja, da bi plačala hrano in sobo.« »Oh, madame,« je smeje se vzkliknila Benečanka, »gospod vi-W>nt je plačal sobo z oskrbo vred za mesec dni naprej. Menda ne boste tako nespametni, da bi lastniku kaj podarili.« Šarlota je s težavo zaužila nekaj grižljajev. Vsako jutro so prihajale dragocene cvetlice, ki jih je pošiljal vojvoda. Vsak dan je dobivala strastna pisma, v katerih ji je vojvoda zatrjeval svojo ljubezen in jo prosil za razgovor. Šarlota mu ni odgovorila. Po nekaj tednih neizmerne brezčutnosti se je v njej vse preobrnilo. Ure trganja in poniževanja same sebe so planile na Šarloto in jo potlačile do kraja. Kaj je mogla še izgubiti? Ali ni bilo prevzetno, da je odbijala ponudbo španskega vojvode? Zakaj se je ljubica igralca d'Ormessona obotavljala postati Sancedillova ljubica? Nekega dne je prišel Benito. »Dobro jutro, madame.« Razveselila se je, ko je spet zagledala njegov poredni obraz. »Kako je, Benito?« »Življenje je težko, madame, a dokler je zrak, ki ga dihamo, zastonj, toliko časa ne smemo obupati. Hotel sem madami samo povedati, da stojim vsako jutro ob enajstih s svojim vozom pred hotelom Morda bi se želeli madame kedaj peljati na izprehod. Vreme je tako lepo.« Šarlota je izgubljeno gledala, skozi okno. Proga sinjijne se je risala med strehami. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« TfcJ^ ... ... odgovor, priložite Ulit 3* V znanikah' Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ♦r Jutra", Ljubljana. Službo dobi Beseda 1 Din, davek 2 Din. »a šifro ali dajanje aaslova 5 Din- Najmanjši znesek 17 Din Kontoristinjo zmožno knjigovodstva in pisarniških .iti, išče u takoj veletrgovina moke. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 546i-tl Šiviljsko praktikantinjo absolventko srednje tehni: 6ke šole — kakor tudi učenko (•prejme modni atelje Mire &kabar, Aleksandrova 5/II Dimnikar, pomočnik dobi takoj stalno službo. N.oženjeni im:vjo prednost Popise na oglasni oddelek * Jutra« pod »Ljubljanska okolica«. ."«8-1 Kuharico dobro, zdravo in močno, ki zna vsa droga dela, v starosti 36—30 let. iščem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5460-1 Železninarja popolnoma verziranega, v starosti cc.a -5 let, sprejmem. Ponudbe s _ prepisi spričeval na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Agi-len 100«. 5150-1 Mlajšega brivskega pomočnika dobrega delavca, po možnosti nogometaša, sprejme takoj salon »Breskvar« v Domžalah. 54S0-11 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dober zaslužek dobijo prodajalci časopisov ia brezposelni po vseh krajih dravske banovine. — Hranilnica -Moj dom« Ljubljana, Dvorakova nI. 8 545S-3 Slu$beišje Beseda 50 para, davek 2 Din. za Šifro ali dajanje aaslova 3 Din Najmanjši znesek 12 Din. Izurjena šivilja z večletno prakso, izdeluje plašče, kostume in obleke. Priporoča se damam na dom. Sv. Petra nasip št. 40/1. 5406-i Gospodična marljiva in poštena, že nekaj časa brez posl3 — prosi namestitev kot pisarniška moč. Vajena je strojepisja in nemščine. Gre tudi kot bla^ajničairka. — Tvrdka, ki ima kakršnokoli mesto prazno naj pošlje cenj. na^lo-v na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vljudna in poštena uslužbenka«. 5486-2 Prošnja! Kdo bi bil tako usmiljen ter podelil stalno službo 25 let staremu trgovskemu pomočniku, ki je priden in pošten ter vešč vseh panog, bodisi špecerije, ma-nufakture in železnine. Ra-devolje sprejme tndi službo sluge, skladiščnika ali kaj sličnega. Ima večletno prakso in obvlada slovenski. srbohrvaški in nemški jezik v govoru in pisavi; vešč je tudi vseh pisarniških del. Ponovno se obrača na dobra in usmiljena srca. da se mu na kakršenkoli način pomaga do kruha. Naslov iz prijaznosti v vseh poslovalnicah »Jutra«. 54T73-2 Prodajalka mešane stroke, z večletno prakso, išče mesto na deželi ali v mestu Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Prodajalka«. 5491-2 Šivilja dobro izvežhana. z daljšo prakso v Zagrebu, išče službo. Naslov v vseh po-slovaJnicah »Jutra«. 5483-2 Potniki Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši inesek 17 Din. Potnika špecerijske stroke, spretnega in agilnega, sprejme voleobrat v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj«. 5417^-6 Zastopnice z lepim nastopom, sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepo 200«. 5Mf78-5 Lokali Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro al) dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Trgovino v večjem obsega, « Špecerijskim to kolonijalnim blagom, deželnimi pridelki ter mlinskimi izdelki, dobro vpeljano, v industrijskem mestu Gorenjske ra df selitve oddam i stanovanjem T najem ca vef let. Ponudbe pod mačko »Trgovina Gorenjske« na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani. 4T9S-19 Trgovino z južnim sadjem v Zagrebu ugodno prodam. Nahaja se v centru mesta in je dobro vpeljana. Ekistenca zajamčena. Ponudbe pod značko »■389110« na Publicitas. Za-gTeb. 54,71-10 G. Th Rotman: Brata Smuka "ffltfilBlCfljl Redar je pravkar hotel planiti na našega Petra, ko je prišel mimo paglavec In posvaril Petra pred bližnjo nevarnostjo. Peter jo je seveda ubral; ker se je pa med tekom neprestano oziral, da bi videl, alt ga redar dohaja, ni videl pleskarja, ki je stal pred neko prodajalno na svoji lestvici. Prodaji Beseda I Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Športne suknjiče prlma a 96 Din, pnmpar ce, modne hlače itd. kupite zelo ugodno pr; Preskerju, Ljubljana. Sv. Petra 14. 316 V soboto 23. marca ves dan radi izselitve popolna razprodaja pohištva itd. na Glinoah, Tržaška 6 (hiša Tribuč). 5465-6 Kupim Beseda t Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Otroški tricikelj kupi Leopold Jesih, Medvode. 5148-7 Kristalni luster ali lustpr iz beneškega stekla kupim. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Navedba cene«. 54fž+-7 Novo trgovsko hišo v fari na Gorenjskem, brez konkurence, ugodno prodam. Vprašanja pod značko »Trgovska v fari« na ogl. oddelek »Jutra« v Ljubljani. 4799-20 Hiša z vrtom in gospodarskim poslopjem v bližini Domžal, za gostilno in mesarijo posebno priporočljiva ugodno naprodaj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Hiša Domžale«. 4800-20 Hiša \ Sp. Šiški z vrtom In malo trgovino, pripravna tudi za drugo obrt. naprodaj. Interesenti naj pišejo pod šifro »Hiša v Šiški« na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani. 4801-20 Hišo v Zagrebu i mesečno rento dohodkov od 3000 Din, prodam za gotovino ali vložno knjižico katerekoli ljubljanske banke zelo ugodno. — Iz prijaznosti daje pojasnila B. Mezak. Zagreb, Praška ulica 6/II. 5433-30 Prodam posestvo z gostilno in kegljiščem ter 6 oralov zemlje za takojšen prevzem v okolici Dravograda. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Ugodna cena« 5484-20 Hišo z vrtom v okolici mesta ali na deželi kupim, ozir. viamem v najem — event. tudi po-sestvece s primernim stav-biščem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Garantirano čisto«. 5432-30 Beseda t Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Kupim žago za plohe polnojarmenik. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »2aga«. 5152-20 2J2J22E22HB Beseda t Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Trisob. stanovanje komfortno, oddam takoj ali z majem. Pojasnila v menjalnici na TjTŠevi cesti št. 31. 5472-31 Obrt Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Zdravniško prakso dobro vpeljano v severnem delu dravske '^novine oddam. Ponudbe pod značko »Dobra praksa« na anončni zavod Hinko Sax. Maribor 5*40-30 Kapital Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vložnice vseh bank nakup, prodaja in zaloga, vseb vrst posojila kulantno in zanesljivo »Financier«, Zagreb, llica 9 Telefon interurD. 44-09. Naročila t dežele se izvr šujejo takoj. 92-16 Pohištvo Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Za hranilne knjižice ljubljanskih zavodov prodam vse vrste tapetniških izdelkov — kakor modroce, otomane, fotelje, spalne di-vane itd. Solidna izdelava Egon Zakrajšek, tapetništvo, Šelenburgova ulica 4 414(1-12 Sobe išče Beseda 50 para, davek 2 Din, za lifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Opremljeno sobo z uporabo kopalnic« in posebnim vhodom, iščem v bližini univerze. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Takoj rabim«. 5401-J3/a Opremljeno sobo čisto, iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Ne daleč«. Izgubljeno Beseda SO para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Zlata zapestnica je bila izgubljena od Ga-jeve do Zarnikove ulice. Najditelja prosim, da jo odda v Zarnikovi nI. 16/1. 5447-28 Obvestilo odjemalcem Kastnerja in Ohlerja: Da bi zamogli nuditi svojim odjemalcem zares zadnje novosti v plaščih, oblekah, tkaninah, porcelanu in ostalem blagu, smo čakali to leto z izdanjem našega glavnega kataloga do zaključka velikih sejmov v Lip-skem, na Dunaju in ostalih razstav v velikih evropskih modnih centrih. Ta sklep se je zelo uspešno obnesel, ker smo mogli uvrstiti v novi katalog vse zadnje novosti mode leta 1935., kar nam ne bi bilo mogoče, če bi bil katalog izšel že po- četkom marca. Novi katalog se dovršuje. Ima obilico ponudb najnatančneje izračunanih cen in ga bomo poslali našim stalnim odjemalcem izven Zagreba že okrog 1. aprila Ako ga kak odjemalec ne bi dobil do 7. aprila, naj ga takoj zahteva in trud se mu izplača. Zageeb. največja trgovska in razpošiljalna tvrdka v Jugoslaviji. t]} Beseda 2 Din, davek 2 Din za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Samo odraslim pošljemo novi katalog 3, nazvan »Šola ljubezni« sreče ln obojestranskega zadovoljstva v zakonn. — Katalog je opremljen i In-teresantnimi slikami iz spe-cijalnih področij bigijen skib pripomočkov v zakon skem življenju kot n. pr. ženska In moška zaščitna sredstva, pariške novosti in fotografije in druge in timne specijalitete za zakonsko življenje. Pošljemo diskretno, zaprto, brez zu nanjega naslova tvrdke, kot priporočeno pismo proti povzetju za Din 17.50. Zelo zanimiv prospekt »MO SK1. USPEH TAKOJ!« pošljemo proti iiovzetjn za Din 17.50. »ŠOLO BEZNI« in »MOŠKI. USPEH TAKOJ!« skupaj pošljemo proti povzetjn za Din 29.50 Zastopstvo »Salus«, Zagreb 2^Io., Samostanska ulica 11 1940-6 V oglas, oddelku »Jutra« dvignite sledeča pisma: Apno, Agilen, Bežigrad, Bled, Boljši najemnik, B. S. A . mo i/Or, Brunett, Bri-nctka-Ljubljana, Cesta 1O0 Dober promet, Denar, Dobra točka 22, Dobro obrestujem. Dober plačnik !{H5 Dolenjska okoli Polževega Diskretnost častna, Foto kupec, Fiksna plača. Garantirano veliko naročil. Gotovina takoj, Gramoz v zemlji. Gospod iz Dalmacije. Gotovina 170.000, Gotovina 170, Hiša v Ljubljani 300. Izvrstna gospodinja, J. C., Ivo tttnik. Kapital, Ljubljana ali okolica. Mirje, Opeka, Prijeten dom. Skupno gospodinjstvo, Serijozen. Srečen dom 99. Šivilja 303. Takoj 20.000. Uradnica, Vesten. Za gotovino. Zaslužek, 400 70.000, 20.000. Razno Telefon 2059 Suha drva, /V premog, jC^ karbopakete * * dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5 Zastopnike za Ljubljano, Maribor in Celje in okolico, ev. vso dravsko banovino m w isce tvorniško zastopstvo dobro uvedenih pisalnih strojev. Ponudbe pod »Zastopnik 231-63« na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova cesta štev. 28. Da temeljito izpraznimo zalogo konfekcije smo znižali cene za SO J/o tako da prodajamo damske plašče že od 170.— Din naprej dam. volnene in svilene obleke od 120 Din damske perilne obleke . . . „ 60 „ otroške perilne oblekce . . . „ 25 „ F. I. Gori čar LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ŠT. 29 2629 Zahvala Ker nam ni mogoče, da bi se vsakemu posebe zahvalili za izraženo nam sožalje povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta, brata, zeta, svaka in strica, gospoda dr. Antona Prusa odvetnika se zahvaljujemo tem potom vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, zasuli njegovo krsto s cvetjem ter nas tolažili v težki boli. Zahvaljujemo se čč. duhovščini za spremstvo, gg. pevcem za ganljive žalostinke ter upravniku pošte g. V. \Vagnerju za njegov prijateljsko iskreni govor ob odprtem grobu. Prisrčno zahvalo izrekamo g. dr. Ante Goričarju, ki je našemu ljubljenemu rajnkemu nad vse požrtvovalno lajšal trpljenje v bolezni ter se trudil, da nam ga otme smrti. Prosimo prijatelje in znance, da ohranijo našega dragega papana v prijaznem spominu. V Konjicah, dne 20. marca 1935. 2620 Žalujoči ostali. •-.. . -tj«*; - - .v.r. - "'•'i^Šfe fii - i Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod Nenadoma je preminula naša nad vse ljubljena sestra in teta, gospa M vlova t. Irlrieva dne 21. marca t. L ob uri popoldne. Pogreb predrage pokojnice bo v soboto, dne 23. t. m., ob Y23. uri popoldne iz hiše žalosti, Nunska ulica štev. 21, do mestne meje, nakar se prepelje v Škof jo Loko, kjer se položi ob 5. uri popoldne v rodbinski grob v Stari Loki k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 21. marca 1935. Žalujoči ostali. 2628 Jreiuje Davorin Ravljen. — Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adoll Ribnika!. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tla k ara ar ja Franc Jezeršek. — Ia inaerauu del j«s odguvufcu duuj* ftui&a. — Va i Ljubljani