1984: v rubriki Mapamond so v sklopu jugoslovanske lirike objavljene pesmi Maričke Znidaršič, Kat je Spur in Edvarda Kocbeka. Pesmi je poromunil V. Deçliu. Tednik România literarä je začel izhajati v Iasiju leta 1855 kot glasnik ideje o združenju romunskih pokraj in v enotno državo. Leta 1968 je prevzel vlogo najkako- vostnejšega književnega tednika v Romuniji in nadal juje izročilo časopisa Gazeta literarä. — 28. 8. 1969 (št. 35), str. 21: v rubriki Atlas liric izide pesem Jožeta Šmita Tremurätorul plop (Trepetajoči topol), prevedla Sanda Nenoiu. — Leto pozneje 25. 11. 1970 (št. 48), str. 28: Elena Linta objavi svoj prevod Borove pesmi Trecerea cälätorului prin secolul atomic (Šel je popotnik skozi atomski vek). — 4. 7. 1974 (št. 27), str. 21: rubrika Din lirica iugoslavä prinese Udovičevega Proteja v prevodu Štefana Aug. Doinaça. Pesem je v sklopu jugoslovanske poezije pospremljena s kratkim člankom. — 27. 11. 1975 (št. 48): spet Doinaçev prevod, tokrat Kocbeka Cine sint (Kdo sem). — 2. 12. 1976 (št 49): pod naslovom Din lirica iugoslavä so objavljene pesmi Katje Špurove, Kajetana Kovica in Ivana Minattija v prevodu P. Cîrduja . — 2. 6. 1977 (št. 22), str. 19, in 24. 11. 1977 (št. 47): objavljeni Cîrdujevi prevodi pesmi C. Zlobca in V. Taufer ja , ki so pozneje v knjižni obliki izšle v Efemera mea veçnicie. — 29. 11. 1979 (št. 48), str. 21: Zlobčeve, Kajuhove in Kovičeve pesmi v prevodih V. Deijliuja. — 3. 9. 1981 (št. 36), str. 22: v zgoščenem članku predstavljeno Kovičevo pesniško delo. Če napravimo kratek povzetek, vidimo, da pripada pri p reva janju slovenske književnosti prvo mesto pesniku V. Deçliuju, ki je poleg proznih besedil poromunil nad 100 pesmi, sicer za man j znane časopise širom po Romuniji in za radijske oddaje. Vredno je omeniti, da sta več prevodov pesemskih besedil objavila tudi lektorja romunskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Richard Sîrbu in zlasti sedanji lektor dr. Hie M. Oros. — Na temelju pogodbe o recipročnih izdajah se pri- pravl ja pri založbi Eminescu v Bukarešti izbor pesmi Cirila Zlobca. Najverjetneje bo še v letu 1985 pri isti založbi izšla tudi antologija povojne poezije v Jugoslaviji v izboru in prevodu P. Cîrduja . Nekaj več kot 1000 tiskanih strani slovenskih knjižnih objav v romunščini seveda ni mnogo, vendar prav ta podatek odpira široko področje dela bodočim poznavalcem in ljubiteljem slovenske književnosti. Vida Rus Victoria Francu Univerza v Bukarešti SLOVAR' RUSSKOGO JAZYKA V CETYREX ТОМАХ* Kmalu po tem. ko je izšel Veliki slovar ruskega jezika v 17 knjigah (BAS, t j . Bol'šoj akademičeskij slovar', 1950—1965), je kazalo, da je v ruski leksikografiji za daljše časovno razdobje odstranjena vrzel, s katero so se spepadali zlusti leksikografi ruskega jezika in prevajalci. Nekako v istem času je dobila rusistika Slovar' russkogo jazyka Akadeinii nauk SSSR v štirih delih (MAS, tj . Malen'kij akudemičeskij slovar', 1957—1961) in dva ponovna ponatisa Daljevega dela Tolkovyj slovar' živogo veliko- russkogo jazyka (Moskva 1955 in izdajo iz začetka 80. let). (Pri tem odmislimo izdajo različnih narečnih in strokovnih slovarjev.) Po tem času Rusi niso več izdajali ob- sežnejših slovarjev. Izjema je Slovar ruskega jezika S. I. Ožegova, ki je prvič izšel 1. 1952, potem pa še devetkrat. Deseto stereotipno izdajo smo dobili 1. 1973. Pri Ožegovu gre za normativni slovar, ki zajema okrog 57.000 besed. Poleg slovarja S. L Ožegova smo dobili še več zbornikov, ki pr ikazujejo leksikalne novosti ali tudi težave, nasta- jajoče v razvoju ruskega jeziku, kot npr. Trudnosti russkogo jazyka, Slovar' — spra- vočnik, Moskva 1974, v uredništvu L. 1. Raxmanove. Drugo podobno delo je npr. Novye slova i značenija, Slovar' spravočnik po materialnem pressy i l i teratury 70-х godov, Moskva 1984, v uredništvu N. Z. Kotelove idr. Prva izdaja MAS je obsegala okrog 82.159 besed, medtem ko jih ima druga okrog 83.016. Obravnavani slovar je izšel torej dvajset let po prvi izdaji, glavni urednik pu je Л. P. Evgenjeva. Slovar je zajel leksiko ruskega knjižnega jezika od Pušnika do naših dni. Kot prva tako tudi druga * Izdanie vtoroe, ispravlennoe i dopolnennoe. Akademija nauk SSSR. Institut rus- skogo juzyka. Moskva, izd. "Russkij jazyk" 1981—1984. izdaja zajema besedni zaklad ne le sodobnega ruskega jezika, marveč tudi besedišče pogosto rabljenih izrazov ruskega knjižnega jezika 19. stoletja, tako da lahko beremo leposlovna dela klasične literature, publicistike in znanosti 19. stoletja in vse do da- našnjih dni. Prva izdaja MAS podaja v glavnem stanje besedišča ruskega knjižnega jezika 40.—50. let, druga pa 60.—70. let 20. stoletja. Druga izdaja je bila v celoti pregledana in dopolnjena z besedami, ki so se uve- ljavile v zadnjih 20 letih. Slovarska gesla tudi nazorneje vkl jučujejo dodatne citate, s katerimi pojasnjuje slovar posamezne besede oziroma pojme. Najbistvenejši spre- membi sta vključitev v slovar prislovov na -o, -e, -ski, izpeljanih iz pridevnikov, in kazalke na ustrezne vidske glagolske pare. Dopolnitev se tiče glagolskih pojasnil, kot npr.: Sov. k . . . ali Nesv. k . . . Pojasnila se dajejo pri obeh glagolih. V slovarju so tudi nekatere dopolnitve stilističnega označevanja besed. Stilno-zvrstne oznake imajo zlasti besede z jasne stilistične ravnine. Oznake so npr . za strokovno, publicistično, umetnostno zvrst, pa za socialne, časovne in mernostne. V primerjavi s prvim slovarjem so tu oznake pogostnejše, ki kažejo ekspresivno-emocionalno vred- nost besed. Tako npr. : bran(noe), (v) iron(ičeskom smysle), prezr(itel'noe), prost(oreč- noe), razg(ovornoe), uničiž(iteTnoe), ustar(eloe), cerk(ovnoe), šutl(ivoe) idr. Slovar ima tudi veliko število izrazov s posameznih področij znanosti in tehnike, kot npr.: anat(omija), astr(onomija), bot(anika). geol(ogija), geofiz(ika), fiz(ika) idr. Nakazan je tudi izvor, kot npr.: angl(ijskoe), arab(skoe), ali slovnična kategorija: bud(uščee vrem- ja), vin(itel 'nyj padež), ipd. Obravnavana izdaja MAS ima obsežno poglavje Kako uporabljati slovar. Vanj so vključena poglavja: Sestav slovarja. Struktura slovarja. Struktura besednega gnezda, Določitev pomenov besed, Frazeologija, Ilustracije, Stilistične opombe, Slovnična karakterist ika besed v slovarju. Sledijo poglavja: Samostalniki, Pridevniki, Glagoli, Prislovi, Števniki, Zaimki, Naglas in Etimološka napotila za tuje besede. V primerjavi s prvo izdajo ima druga izdaja slovarja precej novosti. Poglejmo na jp re j samostalnike: v 1. izd.: aba'zincy -ev (ed. abazinec; abazinka) — 2. izd.: abaziny -zin (ed. abazin -a m.; abazinka). Pri besedi abissincy -ev ima opombo "ustareloe nazvanie naselenija Èfiopji (Abissinii)", sodobno poimenovanje je èfiopy -ov (èfiôp -a m.: èfiopka -i, mn. èfiopki -pok, -pkam, ž.). V besednem gnezdu avangârd ima novi slovar dodane tri besede: avangardizm, avangardist, avangardistskij; oblika pridevnika od avangard pa je enaka, t j . avangûrdnyj. Pri besedi AVI A — aviacionnyj je izpustil novi slovar samostalnik aviamotor. Novi slovar je izpustil tudi besedo avietka — kar je po 1. izd. "ustareloe nazvanie legkomotornogo samoleta, obyeno odno- ili dvuxmestnogo". Prav tako ni v 2. izd. samostalnika avizo. Spet pa ima 2. izd. v primerjavi s prvo novi dodatek avokalo: "Neskl., sr. Večnozelenoe plodovoe derevo sem. lavrovyx, so s"edobnymi plodami". V novi izdaji so dodana nova imena neka- terih narodov, npr. laôscy (ed. laösec), ali pa nova oblika, npr. latinjane za staro latiny. Novo navedena izraza za narod sta tudi nikaraguàncy, mâjja. Poglejmo, kako pojasnjuje ta oba slovarja Makedonce: 1) "makedoncy: južnoslavjanskij narod, sostav- l ja jušči j osnovnoe naselenie jugoslavskoj Makedonii, nekotoryx rajonov Bolgarii i gre- českoj Makedonii"; 2) "makedoncy: 1) nacija, osnovnoe naselenie Makedonii, vxod- jaščej v sostav Jugoslavii, a takže lica, otnosjaščiesja k ctoj nacii. 2) naselenie drevnej Makedonii)". Obširno pojasnilo ima v novem slovarju ime za narode Jugoslavije: "jugoslavy: naselenie Jugoslavii, sostojaščee iz gruppy iužnoslavjanskiv narodov (serbov, xorvatov, černogorcev idr.), a takže predstaviteli ètogo naselenija". Nov izraz pa je ime naroda jamâjcy in iz njega izveden pridevnik jamajskij. Novi slovar vkl jučuje tudi pridevnike, ki jih ni najt i v 1. izdaji, npr. kavitaciönnyj, malaxal'nyj (grub., prost.), radivyj (prost,- userdnyj, staratel 'nyj), smuglokožij, smu- glotélyj, smurnöj, smüryj , tabl i tčatyj . . . Precej besed, ki so v 1. izdaji, v 2. ni, npr.: avar, kabinétskij (novi slovar: kabi- nétnyj), magnälij, magnatskij, magnetizirovat', mazankovyj, mazeobrâznyj, makitra, malodöjka, nabaryšničat', nabatračit', obludit', obmétit', perelajat' (grub., prost.), ravnodénstoennyj, rjast, smuč it', smiičivat', smučifsja; smylivat', smylit', smylit'sja, sdmočnik, tabletirövocnyj, tavoložka, tavolianyj, tavöt, tjavkiiša, tjulegardinnyj. uto- litel'nyj, capûn'ja, caponlâk, carapun'ja, cabrée, šabli, èkzôty, èksgauster, èkskava- torostroénie, jura, jakornica, jansenizm, jarovizator ... Navedimo še nekaj prislovov, ki jih ni v 1. izdaji slovarja: abstraktno, lévo, oblyï- no, pol'ščetino, smolisto. smyslëno, üxarski, šalo idr. Velike spremembe v 2. izd. zadevajo frazeološko gradivo. Slovar vkl jučuje f ra- zeologeme v ožjem pomenu besede (zrasleke, sklope, skupe, sestave1) in tudi besedne zveze, ki nastopajo v vlogi prislovov, predlogov, veznikov (npr.: bez uderžu, v silu, pri pomošči, tem ne menee idr.), prav tako zajema trdne besedne zveze, (TBZ)2, kot so sestavljena poimenovanja in strokovni izrazi [železnaja doroga, gabaritnye vorota, magnitnoe pole idr.). Frazeološke enote nava ja v besednih gnezdih pri vseh besedah (razen pomožnih), ki frazeološko enoto sestavljajo. Razlago le-teh pa navaja slovar le enkrat. Pojasnju je torej besedo, ki je pomensko za besedno zvezo najvažnejša — te j besedi ustreza slovenski izraz podstava (rus. je: opornoe slovo). Slovar pri posa- mezni frazeološki enoti podaja kazalko, ki pove, pri kateri komponenti je frazeologem pojasnjen. Pri frazeološki enoti (FE) so tudi podane stilno-zvrstne oznake, niso pa na- vedene prostogovorne. Kakor za besede tako velja tudi za TBZ, da so v 1. izd. slovarja navedene, pa izpu- ščene v 2., ali da jih 2. izd. navaja, a 1. ne, ali pa se navedene FÉ ujemajo. V ponazo- ritev navedimo: k a b i n e t n y j portret3, kabinetskie zemli (ili zavody), byt' pod ka- blučkoin u kogo-; legkaja kava le r i j a ; k a d r o v a j a armija; kadrovye vojska; K r a s n y j Krest; Obščestvo Krasnogo Kresta; K r a s n y j Polumesjac; k rasno govorit'; iivotnyj magnetizm; matematičeskie tablicy; tavrovoe železo-, u r a n o v a j a bomba-, ujazviinoe mesto; f lag inanski j korabl'; žit' v šabrax idr. V novem slovarju naha jamo: abso- l j u t n a j a istina; abs t raktnoe iskusstvo; aby kak; za kadrom; kuda Makar teljat ne gonjal; sumca ty j medved'; staryj syč; uroven ' morja; ca r sk i j den'; jasno kak den' idr. — Oba slovarja sta včasih pri frazeologemih nedosledna. Podstavo npr. raz- lično pojmujeta in jo glede na veliko začetnico komponent tudi različno obravnavata, npr.: 1. izd. ima avgievy konjušni , 2. pa Avgievy konjušni. Posebej velja pohvaliti v 2. izdaji ponazarjalno gradivo k pojmom oz. besedam. V 2. ga je neprimerno več. Pri citatih iz slovstvenih del je naveden avtor in naslov, npr. perelicövka: »Čto èto, dejstvitel'no revoljucionnyj bunt v teatre ili že očered- na ja perelicövka s taryx idej s cel'ju pridat ' im bolee priemlemuju vnešnost'? Ju. 2u- kov. Iz boja v boj.« Pri stilističnem vrednotenju posameznih besed in besednih zvez ni veliko premi- kov, npr.: Makovo j rosinki (ili ni rosinki) vo rtu ne bylo : Makovo j rosinki vo rtu ne bylo. Podobno te l ja za besede: nočva — obl. : nočva — obl.; poljud'e — istr. : po- Ijud'e — istr Včasih je posamezna oznaka za stilistično ravnino spremenjena: poljubovnik. Prost. Ustar. : poljubovnik. Prost.; poljubovnica. Prost. Ustar. : polju- boonica. Prost.; pustobrëx. Prost. : pustobrëx. 1. Oxot. i razg., 2. peren. Grub., Prost. Naglas druge izdaje se v glavnem ujema s prvo. V posameznih primerih sta v ruskem knjižnem jeziku dovoljena dva naglasa. V teh primerih je priporočljiv naglas na prvem mestu, na drugem pa je tudi dovoljen, npr. : toorög -a (-Û) in tvörog -a (-u), m. Pri nekaterih besedah je v 1. izd. dovoljen dvojen naglas, v 2. pa samo en, npr. : trûskôm : truskôm — in nasprotno: čavyča : čavyča in čavyča; šabrenie : ša- brenie in sabrénie idr. , Korenski del besede ima včasih dvojno pisavo, npr. šalevka/šelevka : šaliivka. Pri nekaterih besedah, zlasti prevzetih, velja druga pravopisna norma, npr. : f luorescéntnyj : f l juorescéntnyj (tu gre za naslonitev na latinsko besedo fluor). Druga izdaja MAS je najsodobnejši slovar ruskega jezika in veliko priznanje za ruske Ieksikografe. Kljub temu je za mejami tega slovarja ostalo precejšnje število besed (npr. otit, semema, gagarinit...), zlasti t. i. »cenzurjiih besed«, tj . besed iz žargona, argoja in slenga. Kdor hoče temeljito brati sodobne ruske pisatelje, še mora segati po drugih slovarjih, npr. Za predelami russkix slovarej A. Flegona ali po Kratk i j slovar' sovremennogo russkogo žargona M. M. i B. P. Krestinskix. Upamo, da bo večjo širino ruskih leksemov zajela nova izdaja BAS, ki jo rusisti težko priča- kujemo. Največja pomanjklj ivost obravnavanega slovarja je izredno droben tisk. ki uporabnika zelo moti. Jurij liojs Pedagoška akademija v Mariboru 1 Te izraze za frazeološke enote povzemam po J. Toporišič, K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije, JiS 1973/74, št. 8, str. 273—279. 2 TBZ — tj. t rdna besedna zveza. Krutica ustreza ruski USK (ustojčivyj slovesnyj kompleks), ki se v frazeološki teoriji precej uveljavlja. Tako npr. : L. 1. Rojzenzon, Lekcii po obščej i russkoj frazeologii, Učebnoe posobie, Samarkand 1973. 3 Polkrepko stavljena je podstava.