Štajerski gospoda Erscheint jeden Samstag -Verlag u.Schrlftleltung: Marburg (Drau), Badgasse 6 - Ruf 25-67 - Bezugspreise s In der Ostmark, vlerteljähr.RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr; im Altreicht RM 1.20 einschL 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr - Postscheckkonto Wien Nr. 55030 Mr. 20 - IIL Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, IS. Mai 1943 Einzelpreis 10 Etpi Führer-je v poziv nemškemu narodu Vojna pomožna akcija za Nemški Rdeči Križ (KriegshiHsverk des Deutschen Koten Kreuzes) Ob začetku vojne pomožne akcije (Kriegshilfs-werk) za Nemški Rdeči Križ 1943 j« Oberbefehis-leiter Hdlgenfeldt podal zastopnikom nemškega tiska obsežno poročilo o darilih in storitvah te plemenite akcije v minulem letu. Zbirke in darila za pomožno akcijo Nemškega Rdečega Križa so leta 1942 prinesle lepo vsoto 357,412.945.84 RM, kar je zgovorljiv dokaz za požrtvovalnost in zaupanje nemškega naroda. Za duh, iz katerega nemško ljudstvo daje prispevke, govori tudi dejstvo, da so ravno po končanih junaških bojih pri Stalingradu narasla darila. Zahvala za požrtvovalna darila ne gre samo darovalcem, prav posebna zahvala gre zbiralcem in zbiraikam, ki se ne ozirajo na trud in neumorno delo, da omogočijo tako sijajne uspehe. In kaj se zgodi z denarjem? Najprej se krije vse organizatorne izdatke, ki jih ima Rdeči Križ. Tu se je spomniti z zahvalo in priznanjem na neumorno in požrtvovalno delo ln nedosegljive storitve vseh sester, zdravnikov ter ostalih pomočnikov, ki mnogokrat pod najhujšimi razmerami, žrtvujoč svoje oddihe in dopuste po la-caretih frontnega področja in v domovini opravljajo svojo trdo in požrtvovalno službo. Največji del sredstev vojno zimske pomoči za Rdeči Križ pa pride neposredno oboroženi sili v prid. Tako se je za oskrbovanje ranjencev po Ia*oJ naj prekosi v podpiranju akcije ietrte vojne pomoti Nemškega Rdečega Križa samega sebe - Zahvala, ki |o zaslužijo nemški vojaki K četrti akciji vojne pomoči Nemškega Rdečega Kriia je Fflhrer izdal »lede« oklic: ■ NEMŠKI NARODI Zopet Je minula zima, ki Je našim vojakom naložila najtežje boje ln najbolj trda bremena. In zopet Je zasluga teh mož na vzhoda, da se Je uspešno premostilo krizo, na kateri bi se bila vsaka druga oborožena sila zrušila. Kako velike ln obsežne so pri tem bile zahteve v telesnem ln duševnem oziru, domovina sploh ne more presoditi. Edino Junaštvo teh mož gre zasluga, da smo končno navale sovražnika ne samo zadržali, temveč ga celo v najhujših protinapadih vrgli nazaj. Tudi nemška domovina mora z delom ln požrtvovalnostjo mnogo doprlnašatl. Toda te žrtve obledljo napram trpljenju, ki so ga naši vojaki morali prenašati že drugo zimo na vzhodu. Take storitve so možne samo iz ljubezni do lastnega naroda, ki ga Je treba rešiti ln do lastne dežele, ki Jo Je treba obvarovati pred vojnimi grozotami. Gre pač za nemško ljudstvo, njegove žene in otroke, za kar naši možje vedno zopet po vseh frontah sflnega bojevanja izpostavljajo svoja ilvljenja. Pa tudi nemška domovina Je postala hrabra. Tudi v njena mesta, trge ln vasi s« Je prenesla vojna. Kljub temu se teh trtev ne da primerjati z nadčloveškimi trdotami, s katerimi se.borijo naši vojaki po raznih frontah, posebno p^.na vzhoda. Zato je časten dolg in dolžnost domovine, pokazati svojim vojakom, da kljub teži, ki jo prenaša, niti eno sekundo ne pozabi fronte ln ničesar ne opusti kar lahko lajša bojevniška rane, ter s svojim adejstvovanjem iz skupnega požrtvovalnega duha naclonalsociali-stično ljudsko skupnost praktično utrjuje. Četrtič pozivam nemški narod, da obnovi v akciji vojne pomoči Nemškega Rdeče, ga Križa svojo skupno zvezo požrtvovalnosti ter s tem našim vojakom izrazi zahvalo, ki jo v veliki meri zaslužijo. Kakor Je Nemec kot vojak v tej zimi zrasel preko samega sebe, tako pričakujemo, da bo tudi domovina v novi akciji vojne pomoči Rdečega Križa prekosila samega sebe, Ftlhrerhauptquartier, 10. Mai 1943. ___~ gez. Adolf Hitler. lacaretih in transportih in za oskbovanje vojakov v oddelkih, ki so na potu okrevanja, Izdalo -146.989.204,72 RM. Pri tem je šlo za vojake v domovini ter na področ jih vzhoda do operacijskega področja, za transporte ranjencev itd. Povsod, kjer so ranjenci, se skrbi za nje. Tudi za prirejanje mnogih zabav, ki so jih deležni ranjenci, se uporablja ta sredstva. Mnogo ranjencev pride na obvezovališče brez krušne torbice, brez zobne krtače, brez brivskega aparata ali žepnega noža ln velike važnosti je, če se Jim te stvari preskrbi. Zato skrbi tudi za to pomožna akcija. 26,168.502,79 RM je šlo za darila za ranjence, za zimsko preskrbo vojakov in za vojaške domove, ki jih danes tudi financira-, jo iz sredstev pomožne akciie Rdečega Križa. Kakih 37 milijonov RM je dobila akcija za poštne pakete. Tu se je spomniti zadnje velike akcije od 30. januarja, ko so čete na vzhodu v go- Scherl-Bilderdienst (Luce). Wacht an Italiens Küste. ou tB Die langgestreckten Küsten unseres italienischen Bundesgenossen werden tovih frontnih odsekih durch ausgedehnte Befestigungsanlagen, die mit zahlreichen großkalibrl- dobile dodatne stvari iz gen Geschützen armiert sind, gegen feindliche Angriffsversuche geschützt sredstev vojno-pomožne akcije. Idealna skrb za vojake ln njihove svojce s vojno poštnim časopisjem, domovinskimi pismi, posebnimi prireditvami itd. je uporabila okrog 24,300.000 RM. Ta postavka se bo v tekočem letu še zvišala, ker se po lacaretih in okrevališčih izdaja vedno več vstopnic za kino in gledališča, razen tega pa prireja tudi vedno več brezplačnih tovariških prireditev za vojne vdove in ženo na fronti se nahajajočih vojakov. Končno se je uporabilo za okrevanje ozdravljenih vojakov in za druge izdatke 33,164.065 RM, za podpiranje težkih ranjencev, za nabavo knjig in brošur itd. 928.350 RM. Za podpiranje najbolj težko ranjenih se' izdaja tudi podpore pri ustanavljanju družin in lastnih družinskih gospodarstev. Iz vsega tega je razvidno, da je bil največji del sredstev, ki jih zbere vojno pomožna akcija Nemškega Rdečega Križa, uporabljen za nemške vojake in da tudi vsa ostala sredstva Rdečega Križa ln njenih ureditev koristijo nemškim vojakom. italijanske žrtve v def vofni Iz Rima poročajo: Italijanski tisk poroča o žrtvah, ki jih je v tej vojni doprinesla ¡talija. Tako je izgubila doslej 15 generalov in 53 polkovnikov. Celokupne izgube italijanske oborožene sile znašajo doslej 46.193 padlih in 113.736 ranjencev. Na zapadni fronti so izgubili Italijani 935 padlih in 3551 ranjencev. Balkanska fronta je zahtevala 22.728 padlih in 48.826 ranjencev V Afriki je padlo 15.362 Italijanov, dočim jih je bilo 23.588 ranjenih. Na vzhodni fronti so imeli Italijani 6674 padlih in 36.303 ranjenih V domovini so beležili 994 padlih in 468 ranjencev. ¡pssiayl v loqiio N>» Inmoigo heiq ojUonieibo ocv x OjhoJ »i ico lic iJiilÀ ini3r»2 v f9fog9Qii os ßls)9l sniod ßiämgH »(Ib »ldllsi sßsi.ts) imsdmod x filsiibißdmod .ItlfgaA lnboriivogu( ■vm lBV9t(Ebsa »[ »Initfl bo oniu[ niotaoiq V •siq Imlvon x .m J .01 »ab x uliîoioq oq iinißi Hoiq »beqsfl ejova Hßtel at lias) .imßüa imia5om ijodea ßß9(nbßi ob 9lliod 92 02 Ii .oißlgi miSßa hdsid lëfia 02 ,o(iDinura otnbßx 9lll9i)2xl o2 oX •bsM .moqbo moMâi nu( mgjova v ifsgsmo lisiov nl mIooT bo onborixvogul inofeoiq v 92 02 rael -od iadmsido ttlbic )lßvg([ßbßn uigabo ai9iiiu( en dltldbo ofld »{ vobsqan dinißivoa dtillat 59V ,t| bsqsa la5oW .»itaißivoe bx lißdngsi lilillgv do ■boq umaJgtnBlehq Iß|l9V 9{ Ißi9l rfliimaa illiÏ9l ta htioq iüigv llslzsa o« 19[il ,9no8 cl29m u(5oi -sl iflniBivoc diinira hl .ril5?ibßli2 v al riß(bßl MtostllBl! at tdirasn 02 ,t(lll->t8 ttoiq llz lüialB) Jilsl dlniBTVot OS iüdx Itali9li)is x onquia lovol .oflaiv In 92 Is)9l rfiaiasl 9(01! ,ov)e|l9voq onvoitiv oiimgn ollvef 9j B(ßm .11 -sti seinnT bo oobodxvo|>ift iinißivoi fepiv ßb Boiq 9b9ibo eiavoinß) al 9iiloit9q 9Ï9V8 9aüv dn[I5I .Isi dü'nßtllßtl al iftiim9n mß/biß(oJ«oq 4[od um9^2a9b9i59v at u(nail[nsraoq imi9t59Y(ßn •¡sn 9)9$ »iznßtllßll-oiSmgn 9ißV9tIßbea 02 ,u|nev .BiUnÏBivo» moJsvon mioB)89iq9a i)oiq loqbo läit riifod rfliia) de) ▼ IHiglgd 02 ii9nsi)2 dodo ßH ■bov boq »ttxlvtb ßiaIßl9illoiq ßi9H .9diipxl 9ill9V ■ova « ßliilnu 9[ S(-I9l)u9tf »¡io j smlßi9n9|j raovi? •bO .voins) dlaißTvoc VE tmßlßnßie lmi{nbßx trait •1b ßiiißl .00 irôéitod mgiäiiiß ßn 92 ß)a llßvorftl t-tnsntu9Ufii9a9D movJabov boq .Blixivib ßiiii •bov boq ßflxlvib BilavoilnßJ .Si at B-i39noq2 eioiß l|iîlvlb 9dO .ß-s)9iwoio8 •(-iofßmIßi9n90 movla tgsiSlila BJÜ95oq bo 9I tIßV9(od oidßid 92 fi)2 .sbodoq j|bm Sit olivst »t ovt«[l9vo^ oavodiv aAAm'iVi l|li9nuT r 9)95 gianßtilßD-oiirngn ofiiod 9« ßb ■b/bh Ii ,DiUriißTvo2 Hoiq BaßUorißßS ulvodhrl v o|nbßx x taßile d92v bo Iraßlts Imlligvtßn x 9t»ll ilidbo 02 9)95 9i?nß[llEtl-o>firn9M ,oI)2on5oIbo nilop x obfiqBnlloiq v ßmol9b gbsqßn 9nißivo2 ,tMGiii nl otblnura offiral al i* .IbsibO .m9[io-!o itcb9iq i vixoq Absv Hidbo (gltob o? ■sn ßmobBa9nxi ß(ßra .Sl gab 02 1d'Ic)9I lAimaVi -os tnbodxv do rituomißY tß9iO 93ilaßt2hq Hbßq on3 .ßtastsbiBi ßnisedo 02 H15oisvoi .Hßdo Uislß .oltaTY ia 92 ols)9l ontüßl eJimsn 02 ßb ,of9b9Vsl 92 onhßnilßn 9192 oÄ9n x oiiltd ß|ßni .8 9nb elliuflilßs soimomboq ■*«[ ßlld 8( ßjltld Ba9ta9niO .oVß[Iai9Tqa 0nÏBTV02 ■sei u{nßVob9l?BS mgvßlii V .ß[Em .1 9nb ßngff msdßl« do solmomboq 98ßa 02 9Vß|Ira9iq? 9)id (ibsi 8t itlnflßbßn aS »Ilqotoq 11^901 V nl np9m9tv evd .ol9Vioj| oiion al .Hd 000.K oJsnoJ onqiijia 2 •lnBilbgqiot llld b)2 i{bßl Injlsbßn -V02 59V 9ÜdhO X20 II« 9)95 02 ¿911)95 ¡(>19)911 -bo uni9(ab9i2 nl umomavaa Doiq vobßqßa riinJsi onbodsv olid 9[ ms) Iii .l[li3n'iT v 9)ami uAat ffiftißTVOR di5o|ubßqßa bo urstßM ß)29m bo 1 !inß(ilßtl al iAlmsVl XI ibX din9jl9iJ29« voJnsl oIiV9)i 9(>9v iit5iaif dt)9ioq rfijixia * 02 ioibiii sls)9l ßn(od ßjtxsT .vorinß) nl (ixov riinsiixliojom -ßn 9/l2iaßl2iiq ßlßiibißdmod (ßni M bii 15on v 02 -9i>i9l9iq rißiu itl[fiBitij[ V .ilßdo Waiiilß do 9VBiq -o)oq 9Ü2 gjlüiomoq 9>ldßl silirasn 02 BÄUt9i ßp }<9n dupxi itinlsßl X9id olßdo oAgaolard bsiq sllq ia!o5 Ipinb 9(ht illd o» mi5ob ,alo5 litiri tj)i9l;!nß .lnßvoboiläoq o>Iiy) -(l9voq onvoriiv ojf?ra9n o!15oioq2 9[ ßißra -OjJäSmyn l9bßqsa I)lx9aaT v >finißivoa 9j ßb ,ov)2 m9ai9V92 al ra9(nb9i2 ßn 9Jinßiol<;oq 9M2aß(ilß)i imlAavoJaiit ai imiatorfgq lmin5oai9iq z tj[ioJil 'a -fi)i al Ilijlirn9a moqbo unifjilienut dnjl» .ib9ibo .vobßqßn riinlivgti u(lidbo dujlil 19) M di^nei'I 19) voiaß) )2[BOEVb Ii;(19[131)298 olid 3( d!19)ßjl hq ßn H59i«oq ujlifiißivoa 9} 92 ,iora 0I2 ißq rfÜ9((i -ßn oißa 9( 98 ßilüa .lob/ ;lodo!p u)29m ra'jji*»n .oi)ao)ibi2 ojülgv v ßlßV9(Ißb -9nuT v iiiaißT/02 g( .m .) .8 9nb x ull'5oioq ol -Bn9l9v (ov2 o|'5ora9iq onmoipo x Isvotlßbßn l(ix x slßilqu 92 02 9)95 9jfcnB(ilßtl al sAlmstf .bßq -do 59V 02 9ÜdbO .cnorfvb mtagdiod raivijlraoixsn -vojlnn) nt rüntorigq riiniorn voKUsiaoq rifnlBvoiloM -lA stA02lv iiiiinißivoi 5ojßV9bßshq ,vob9ibo ribla 02 9dupxt 9a)2ßl IbnT .9dupxl 9alß(li9tßui ni gvßv Iibv jiinißivoE rilfod rfljf?9) ol .9a)n5do 9lld 9H2 9lll8uq9iq 02 o}19j:I8 .einuT ai 6)19518 1)2901 v V .vßiqßa diiäßtov u{ne(9bvßi oq uilinißivoa I20 -oq 9lßtivxBi nfBoioq m9nßil)i3 oq 92 02 ualniiT -Idbo 120 9II2 02 uA92bo m9nici[ bV[ ,9diod 9n5iln boibo 9( ß(ßm .8 9aG .vorfau« diaißivo2 5sv sl fobfiqßa ßfflobßn9axl Iß)9l riln'od A\A?.m<>n diilxe! gdmofl .Hßdo tabodxv lÜ9lpnß do d)uoaiißY )B9iO .9ißioq at 9(nßl9bxBi 9Ü5oixvoq 02 Ibirt 9)95 9J«ab[Ußtl-oi55ra9n 92 oe HIxshuT V -v08 9lßiiqu oji?snu{ £[um .6 9ab x ulooioq oq oa3Iiv9)i 2 ebßqßa 9(ov2 lßV9[Ißbßa 9{ M ,ii)liniißi äsv 9[ 9)i9xi8 bo oaiul uioiaoiq V .ofSorastq 9dnßto)2oq 9[ova olsiib ni5ßn n9b-)(gsv ßn nlctuAi -em Üßoilu 7 iii[od riiiiis) ol .Btodßn 6p9jnbßx ob gvoa 9l9svßx 9il9voq ßa 9)95 sißif 02 ?lnnT b)2 -ißivo2 inioM .ßiaom bo onbortsvogiit 9Jtnfi(o)2oq mgniuf so al 9}infiio)2oq 9Voa 9) bo ibßqcn in -bo ai9a5olbo do illvolßtxi 92 02 9)noii Uil9«bo olid e{ ai9) Iii ,)g5 jiljIanßtHßli al itidümga uioq -vo2 .vojine) rllnißivo« oIiv9)S 9(59V ilin9{l9ii>9a -bvbx ^ll .9dupxl 9n)n5do Ußt9bßxiiq 02 u;liniai -ai9a Hldx 02 ß[3oiboq ßp9atod ßg9}Ii9fiii) ntasvoi -iß oil2lB)eIi)oiq 2 onquAz lovol iiJanKtilßtt ni Iii .ilßduexl dla)2sl dad do Ifi)9l dlnißivoa o|ii9li) ikfio'sfi ifiiboiSs^r Bis ^iia^ißßoli -om OilcnsduJ bs ilod ibit ilsvojlsbsn si oc ilsal» dijnbex Y vobjroi 9{jjuQxi anlsiiisksm sJila/ - »Seile ïlnoioq oq ibtrf itod indmeido ibi) i¡PV9tl&ban tovoq llid 02 rb9ibo iÍ2)9¡vo2 .ß[ßrn ï »nb x dibit v tovol iáJmsn 02 ßtßm 3 .i)idbo ovßvul •7oí 3M ilidx it2ii9li)iB x onquJÎ2 riilod rijn5ßix msšoio mi[ov2 » ßiids 9( ßlori^T lßt9i diiztej inißivo2 OS bO .Ißl9l ifiineivoa J9V9b dinilßbßn diildx olid 9[ ,ßl9iO i9m2 v ßlim/2 o» iá ,Ib)9! slidupxi o» »Ii« 9jl2lst9l 93IprasM .Bit sn 0Č ir>^ .lb Ilvoiopii oalivßiq ra92voq 9t oT .oribo2do •YoblS ,uilnßl3 mgadnigmoq m9(ov2 v *l9dd9oD ts ohvlii « oa9(n9m9idO lonßkaliixßi 9| ov)2 olBiqo 59V od 9a ißbjfln 92 on{ov oavo)9ve opinb ,9dio)do *)ivoitßi)2 9) •IsTijfotna bno legTiidTiM : ç - ' 1 » V bou imü ■Ini'sf nopH ;pnuJidl8pßilbV — H .d .m .esD I sggpQbßfi ,bbtqi jiudisM al sIU tdcloO ialibsfil -Teíí»[íí.idDT E>ai IhqA Ol nov C ,iH íitlHslsií »lb n9p>9inA 7Ö1 1!»S luS llsweD istsdöli l»d istislS B»b çainslelJ leb IlftlsuA pi'Jüp (aalilcxiDùJi lus dDinqsaA nsniäi Jdip pnuiötazdehiafl 7»Jbo isbispBQussfi sab -vodiv Bpgáémgn ßli5oioq si onbivsßi 9[ loàfiîî 9flb ilniftivo2 9( ,.m .) 3 sab x Bvl2(.l9voq ßggn -bortsv iareli» iminäom x Ißbßqßa nßb 29v aißm í 02 ibßqsn H tzV .ßöiitzora Bp9i2tißdiri otnoiî on -V02 oponm rftn95inu olid 9¡ inst ii<î .Diribo ilid ■ni9n 08 rrarnU ßi9s9[ bo oni^L .vosiriß) di¿2l9i vobeqßn riÍ3Í2l9ivo2 riinlßioi ißq »lidbo 9)99 galä 98 08 fi5žrt2om Bpsásnfidüá i)noil tnbodxv ßH In9q 98 l9sixl .ßtnßißiqv ßß9jl8Vobii uiasvsnx ß)]9}(8vobiI il8oms/il o jlußn 19J ,9x9( bo .u)9v2 m92v oq 9poii 9|iiS onbov l9{ß.v fivilqu 9j|8vobii otaßfi&bvoq on)a9v>l92aoi( ai onlß)2 92 {ßb9<2 .9!Í9qau uqs! 9Í oliboi 91 i)aonißV9n d)]is9lpas dinonm v 9Í ibu) ubnlpoq mal v e)iv8 uioris) m9nißivoa v IbnT .rlß/ßig riiJ51i9mG al -9)nUx l)8Tv Iviq v olbiï o? ßb ,9(nsnxoq2 9t?ßi llaiod 02 gJblS .voboißn ut)il9iqovijl Bn Inßilagi -9iq 9{ 92 mgtbgM .ItiimelrT Doiq on[ov DomI .ßv)2vobii gtnßvei.'nu onSolqs v ßntov ßitvgl ßq ozla ,9ta95tnu Hlnsmcn 08 nhoißn nm9iIžm9,/T oatixne on)?ß! o{ov2 llßaiqboq m9) 8 08 ßb ,ll9b9v j Î3filJ Ož 9|biS e\>9^žm9n iflilibov ins3iijioq oa )Biáo)9)¿»KÍ -vobií 9[ ßb .liivoJoEi/ movBiq ¡ninloq 2 ßbo\ua '/oboíBa d92v 9Í9129U íovxi ni Jlgliíoisvoq ovia -tío um3xv9iq oq [oAbi 9t mgxilßaoioßn iïièmf»^ olßlßi {9ltob 9j o( ím ,9|)oIv ii29vex v fctoi .1 i)vs( ,«boißn m9>Iírn9n v ovievobü oaUvotéolsm i9ti¡a iav oiiasiíábo 92 ßb ,ond9iloq 98y liastAii -c:'.lsaolosl/l .ivilqu íiiibvJ i5ojßiivvi é»/Iívoí>ií -sí s umßißoiq um9tov2 )29vx g¡ Iti9iitt¡3 ojíbi a) oçfinagn ojfcvoblJ Isbsmoq oliom onsJÍ üpo>líui9n 9in9[Ivßibxo sx 9(ogoq »ev üißviau b ,ilia5ipi9n9 Bd9i) olíd 9t ortiva ot V nbosba ItDauqßx olLiom 9[ ovlavobit .voqasAu dinjna fiiviâiaiolsx v ,iiüAn¡id v gjßioioq snjbjia a(ov3 -mgVl .b)i rf<»si9vinu en ,ri)5žilBb9lg 1 ,vo2!qo2s5 -ovaO .Bp9n51vli>l 5ia Dio)? In ins) 8 boißn i Ai lilaiSo to) v9Wßb9(ßx dini9lbßa ornug aj 9a iibod 9ÍBpi/ib i)9vii o(9iom 9n iá ,9(biS .mob tov» -en liipaib dl8»l9t en ÍTveb9¡Bx toi omea ioAhA -ohBO rasipoiq iiavobi.titoiq ilßilßai? oa .vobol -ioÍ2 toi 9tn9^'n?9in ovop9|n ni BinStIeh>oalr.n -ai9aHQ9doq tßiiß) 9( ovo >ií líiií gjova I)bvo>I i)aonIßv93?ßra ijova v ite^iiq oa v giblï oe ßb olid gf ovlîlmijïoi nisavol .9)0155 i)8ßlx ni etl^raftH ob irr)?ßivoa aiw'd ragfo'/a :Iíla;iojlxl einßriin ßp9ft'5i)a:lr.oo8isnoi ">r,n ob -vo)9v2 v ojtmi di) ¡A ,9{bixoq 9¡ova m'Jaybaiq -luH .niai) mgjlinoa.iisaolpnß v ßq ilaels .man ub9i mi(jiv9nb sa olid 9¡ ifionigW Doiq 9{n6¿Ia ,ga:-b9i2 efova xl Ispiv boißn iižmsn 9{ rfi{ igX ,l9l)ob 92V i/ßvotira obod 9n ßh ,HsWß\ 92 oa 9jJ»voblíl)oiq tÍ9)i5oixv>q n95iau od 9n i9ljfob •ragxilßtDoalßnolaßn iîîimgn :fqoiv3 v giiiii'^q ßb ,Ußb9VßX BilgJoq ßp92V bO 9Í 98 oa 9[biS 9>l8yobii ßjnßV9tI'«v )2oniom on9 onisa o[ßinl •ob ojíei 08 ilßrfatnH .ißfoq involgva /oa :gjlov amoaloqoq ilivßlabgiq ii)9vb oain igMob ,onh9la a) Bntxilsi308(6n0foßn ,9|l5ia9H oAile on'>5ßqoq 9n t9iol ßmovb 6p9n9do'/I .v9fl9)ibov divopgfn -iBv95žfini 9n8ßi xl 9(bii 05 ßb ,ai9l o Itid 91001 duidxl «x opßlboq oAlolodiaq ilivßiqtiq llaoa .9fl(0v 9aVo)9v8 9VOO 9f ßb ,v9)lvo)opn e>fim9n ßallvßlq mgavol -ßnxoqe ob infld ajnbíoiqv o)l8ri9m9lq üb oaaBT iiii9oihq rllnliv9)ž9n ßl/t .gntvobopx 9nvo)9ve ß(n oa ßb .ilßxBjlob oiiribl Id gnivobopx 90v0)9va xi oa ii ,i|l9)inl3 Mai) riitß5ula igvtßn v »{bii ilid ,«Iiv)8bwtI riinx91nßaoq v oinst 9n 9ioqa Ifsvixxl oa lioq2 i) ieV .imimßa Iboisn bgrn Ibirl 59vm9t -moqa .Dv)2voblJ )ahoi v /gonoi m93noi Hid -9lu 9t iibm Iiß)! biS Ißmviaiißm omea 98 orain v ßIlt2lioi 9( Ii ,idiod iob9ls6i o inen Il|lgai •mgfIg)ibov miiavßlgb mü2vobii omßa monvßid dialßl30» nt dla3i)IIoq9{nßi)oa v 98 s)? [lodmiD -90i ai »)ßti*ßJ9iolq« iobvxóíb) ßlllßagra rihriqa 02 Ii ,vobií lahoi ßlld 9( 6(59" m9t ,ov)aaßäl •oisolßi v ßta9tißdii in9(ßv ßi9vl)raßq bo illd 9i2VBl9b Kßrfafuri loBiíe Ia9 bo 9tbii oe ml3oil najvišje odiikovanie Fiihrer-jev glavni stan poroča: Ko so Angleži leta 1942 začeli s svojo veliko, ofenzivo proti postojankam pri E1 Alameinu, se je General-feldmarschall Rommel nahajal v Nemčiji. Njegovo dolgo bivanje v Afriki mu je v zdravstvenem pogledu toliko škodovalo, da se do takrat vedno odloženo zdravljenje ni več dalo preložiti. Takoj po prvih poročilih o angleškem napadu je Rommel kljub nasprotovanju zdravnikov prekinil svoje zdravljenje ter se vrnil v Afriko. Po izkrcanju angleško-ameriških sil v Francoski Severni Afriki je Rommel svoje bivanjev Afriki, ki je bilo prvotno mišljeno sanjo mimogrede, še podaljšal. Pod stalnimi napadi daleko močnejšega nasprotnika je maršal na zgodovinsko važen način vzorno umaknil svojo armado do Tu-nisa. Ker se ja pa Rommelovo zdravstveno stanje še vedno hujšalo, mu je Führer v soglasju z Ducejem ukazal, da se po dosegu postojank Gabes nemudoma vrna v Nemčijo v svrho ozdravljenja. Tako se je Generalf eldmarscfcall Rommel dna 11. marca 1943 javil v Führer-jevem glavnem stanu, kjer je v znak edinstvenih zaslug v dveletni afriški vojni bil odlikovan z najvišj m odličjem Eichenlaub mit Schwertern und Brillanten zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes. Zdravstveno stanj« Generalfeldmarschail-a Rommel-a je trenutno na potu izboljšanja. Führer mu bo po njegovem popolnem okrevanju poveril nove naloge. ■ Weltbild. Nach dem Parteitrauerakt im Mosaiksaal der Reichskanzlei. Abschied von dem verstorbenen Stabschef der SA Viktor Lutze Der Trauerzug passiert das Brandenburger Tor. Pred tremi leti je padla odločitev na zapadu Izid iesttedensLega Mernika ofenziva je prttela dne 10. maja 1940 pohoda zmagovitih nemSLih armad V pričetku meseca maja 1940 Je imela nemška vlada nepobitne dokaze za tajno sodelovanje ge-J ralnib štabov »nevtralne« Belgije in Holandije ter Francije in Anglije. Ko so vojaške priprave te »nvražne zveze pokazale, da je pričakovati napa-iinkirchen-u na vedno ožjem prostoru, dočim Je francoske armade doletela ista usoda v prostoru okrog mesta Lille. Do 4. junija «o kapitulirali ostanki francoske vojske. V to iasovno obdobje spada tudi padec Dtinkirchen-a, kjer so Nemci po paničnem umiku armade generala Gorta ujele tri angleške generale in 88.000 mož. S tem je bila končana bitka v Flandriji in -v Artoisu. To*je bila dotlej največja obkoljevalna bifka v svetovni zgodovini. Celokupna nemška zapadna vojska je bila nato pripravljena za dokončno ofenzivo proti francoskim armadam. Fran-ciia je takrat razpolagala Se s šest do sedem in-taktnimi armadami, imela je na milijone izvež-brnih vojakov in ogromno množino vojnega mate niala. Dan pozneje — dne 5. maja — so nastopile nemil» e armade, da bi po genijalni zamisli nemškega generalnega štaba dokončno uničile sovražnika. Prvi cilj te nov« nemške veleofenzive je bil prodor skozi Weygand-ovo črto vzdolž reke Solarne in prekopa Oise—Aisne. Ta prodor se je posrečil ob najtežjih borbah na več mestih v razdobju dveh dni. 10. junija je bil uspeh tako velik, da so nemške divizije na celi fronti med Kanalsko obalo in Reims-om preganjale poražene francoske armade. Po podaljšitvi napadalne fronte proti vzhodu vse do Argonov, so nemške čete 11. in 13 junija prekoračile reko Seine blizu Pariza v široki fronti. V tem času so nemške čete zavzele Le Havre. Obenem so blizu St. Valery-ja obkolile anglo-francosko skupino šestih generalov in 26 tisoč mož. Ta skupina je morala neizbežno kapitulirati. Vzhodno od Pariza so nemške čete na več mestih prekoračile reko Marno. 14. junija so nemške čete brez boja vkorakale v Pariz, središče francoskega odpora. Nemške zasledovalne operacije so se nato razvijale s toliko silo, da je pričel splošen beg francoski divizij. Medtem je pričela nemška vojska na svojem levem krilu silno operacijo proti trem, zelo močnim franco-sk im armadam v alzaško-lotaringijskem trikotu. Vsled bliskovito hitrega zavzetja Montmedy-ja in Verduna dri"e 14. in 15. junija, je izgubila Magi-not-ova črta in v ozadju se nahajajoča trdnjav-ska črta svoja dva leva oporišča. Nemške divizije so pa obenem frontalno napadale Maginot-ovo črto ter jo tudi prodrle. Nemško vodstvo je istočasno vrglo iz smeri pri Sedan-u motorizirane nemške čete v hrbet trikota proti jugu. Te divizije so bile 16 junija že v Besanconü in ob švicarski me i i S tem so sklenile obroč okrog tistih francoskih sil, ki so se borile še v Elsass-u in v Lothringen-u. Močne trdnjave so padale ena za drugo v nemške roke. Do 22 junija so kapitulirale tudi zadnje obkoljene skupine Francozov. Pol milijona francoskih vojakov s poveljniki 3., 1 5. in 6. armade je položilo orožje. Medtem pa so nemške čete v zasledovanju sovražnika dospele vzdolž obale do reke Gironde, severno od Borde-aux-a. Na levem krilu so zavzele Lyon ter dospele do Grenoble-a in Aix les Bains-a, s tem pa v hrbet francoske alpske armade, ki se je od 21. junija naprej borila z Italijani. Ta armada ni bila totalno uničena, ker je bilo na željo Francije dne 25. junija v gozdu pri Compiegnu sklenjeno med Francijo in Nemčijo premirje Nato Je sledilo premirje tudi med Italijo in Francijo. S tem je bila vojna na zapadu zmagovito končana. Nemčija je bila v posesti atlantiške obale od visokega seveia do biskajskega zaliva. S popolnim kritiem svojega hrbta na zapadu, Je bila skupno z Italijo pripravliena na vsako morebitno iznenadenje iz vzhoda ali jugovzhoda. kalija se ni odpovedala Afriki Pomembne besede italijanskega ministra generala Teruzzija - Zakaj je Italija vstopila L 1940 v vojno f V središču proslav obletnice italijanske vojske, je bila 9. t m velika manifestacija v milanski Scali. Ob tej priliki so se spominjali zlasti junaških italijanskih borcev v Atriki Glavni govornik je bil minister za Italijansko Afriko, general Te-ruzzi, ki je uvodoma orisal nastanek imperija ter Izjavil med drugim sledeče: »Petdeset milijonov Italijanov, ki pridno delajo in se vedno bolj mnftžijo, potrebuje s.voj življenjski prostor. Edini življenjski prostor Italije pa je črni kontinent, do katerega tvori Italija naravni most. Radi tega reklamira Italija svoj prostor v Afriki. Tako je Afrika političen pojem. Anglosaški roparji sicer zanikajo naše pravo do Afrike, kljub temu pa ostane Afrika glavni steber reda, ra katerega se borimo Amerikanci so planili v Afriko, da bi — kakor pravijo — preprečili napad osi na Francosko Afriko Če govorijo, da so prišli kot osvoboditelji, je to nesramna laž. Zgodovina ne bo oprostila niti Angliji in še manj Franciji, da sta odprli afriška vrata žvecilcem gume, ki imajo sicer mnogo strojev, toda bore malo Kein Mensch auf der Erde hat das Recht, seine Kräfte ungebraucht zu lassen und durch fremde Kräfte zu leben. Johann Gottlieb Fichte. kulture in morale. Prisotnost Amerikancev v Sredozemlju ogroža Evropo in ustvarja stanje, ki ga ni možno.prenašati. Afrika pripada Evropi, in Sredozemsko morje je italijansko morje. Ravno radi naše svobode v Sredozemskem morju smo vstopili v vojno. Da smo kljub vsem naporom in nenad-kriljivi hrabrosti naših čet izgubili Libijo, je dokaz, kolikega sovraštva je vredno gospostvo Anglije v morju, ki ni last Anglije, temveč Italije. Ko je Anglija radi poljskega koridorja in radi vrnitve nemških sinov napovedala Nemčiji vojno, Italija ni mogla dalje ostati nevtralna. Sicer smo pa bili z Nemčijo že zvezani z nerazrušljivim, ne-slučajnim paktom. (Ob teh Teruzzi-jevih besedah je priredila množica burne ovacije Fiihrer-ju in Nemčiji.) Vse od leta 1935. smo se nahajali v vojni z Anglijo. Nevtraliteta bi nas bila potegnila v vrtinec vojne brez časti in slave. Samo sin sužnje ali bastard bi si bil lahko mislil, da bi morala Italija ob strani takozvanih demokracij v vojno. Italijanski narod vč. da gre za njegovo bodočnost, zato se bo italijanski narod boril do zadnjega vzdibljaja in do zadnje kapljice krvi.« Ameriški načrti z Anglijo Kakor smo ž« zadnjič omenili, je izdajatelj lista »C h i ca g o Tribune«, Mac Cormick, nedavno napovedal celo vrsto uvodnikov o »svetovnem programu« Amerikancev. 2e prve napovedi gospoda Cormick-a so Angleže silno razburile. Pisal in govoril je namreč tako, kakor da Anglije že sploh ne bi več bilo. To pot je Mac Cormick izpolnil svojo obljubo Napisal Je prvi uvodnik o tem, kako si zamišljajo Amerikanci svoje svetovno gospostvo. Dopisniki angleških listov pravijo, da je Cormick-ov članek silno razburil angleško javnost, akoprav skušajo z angleške strani Cormick-a nekako smešiti. V svojem članku je Mac Cormick napredel sledeče misli: Če mislijo nasprotniki sil osi po vojni zares ustanoviti nekako zvezo narodov v pravem smislu besede, bi bilo res najbolje, ako bi se Britanski imperij in narodi zapadne Evrope združili j Zedinienimi državami Severne Amerike. (Mac Cormick računa torej r slučaju zmage naših nasprotnikov z boljševizacijo Vzhodne in Srednje Evrope), in sicer v obliki, pri kateri bi bile USA nekak vzgled. Velika Britanija bi potem tvorila nekako »Unijo« v okviru te velike meddržavne zveze. To Unijo bi tvorile Anglija. Škotska, Wales In Irska Drugo Unijo bi v Tihem oceanu tvorile Avstralija, Nova Zelandija in okoliški otoki. To bi bilo —. po mnenju gospoda Cormick-a — tem lažje, ker Avstralija praktično danes itak ni več pripadnica Angleškega imperija. To je znano vsemu svetu, samo par svetu odtujenih glavic še tega ne razume. Vse te dežele bi bile pod vodstvom Amerike, dočim bi vključitev Velike Britanije v ameriške carinske meje po Cormick-ovem mnenju bila pravi »blagoslov« za Angleže. Angleška industrija bi dobila novega razmaha, Anglija bi bila deležna silnih zlatih rezerv Zedinjenih držav in doživela bi — zopet po mnenju gospoda Cormicka — še druge »atrakcije«, ako bi se zares dejansko postavila pod zaščito Zedinienih držav. Na koncu svojega uvodnika ugotavlja Mac Cormick, da bi na ta način pač nastala neke vrste fe-deralna republika angleško govorečih držav to-stran in onstran Atlantika ter v Pacifiku. Ta federalna država bi bila tako velika, da ne bi bila odvisna več od drugih zaveznikov. Cormickov članek je naletel baje tudi v Wa-shingtonu na tiho Jezo. To pa ne morda radi tega, ker bi bila njegova blebetava Izvajanja v proti slov ju z Rooseveltovo politiko, temveč samo rodi tega ker Je Mac Cormick izblebetal nekaj, kar bi v Washingtonu radi zamolčali za vsako ceno. Uradni London pa molči, ker mu Je razprava ali celo polemika s Cormickom iz razumljivih razlogov zelo nelluba. Anglija Je 2e toliko žrtvoval« nenasitnim Amerikancem, da zaenkrat pač nič noče slišati o svoji likvidaciji v korist Zedinjenih držav Slabi časi za Anglijo Kakor poročajo nemški listi, imajo Angleži in Amerikanci vedno večje skrbi glede pomanjkanja tonaže. Sedaj že tudi vladni krogi ne zanikajo več dejstva, da je pomanjkanje ladij pravzaprav vzrok gospodarske krize in gospodarskih omejitev v Angliji. Te dni je imel notranji minister Morrison govor, ki je uplival na sanjače o zmagi kakor mrzla prha. Morrison je posvaril angleški narod, naj ne misli na hitro in lahko zmago. Bolj koristno je po njegovem mnenju za angleški narod, da si že sedaj ustvari jasno sliko položaj« po vojni. Po njegovem mnenju je neizogibno, da ostanejo sedanje vojne omejitve v veljavi še najmanj par. let, dokler ne bodo skladišča blaga vsaj do neke mere zopet napolnjena. Sele tedaj se bo narod lahko povrnil v normalno gospodarsko življenje. Morrison pa svojim poslušalcem ni povedal, kako neki si predstavlja to »normalizacijo« gospodarskega življenja. Vsekakor pa že dvomijo tudi v angleških gospodarskih krogih o tem, ali se bo dal v bodoče doseči vsaj do neke mere nekdanji življenjski standard Anglije. Z razpadom imperija se bo vsekakor razletelo tudi angleško blagostanje. Merodajne angleške kroge pa tarejo mirao tega še druge skrbi. Te dni so sklicali londonski židje neko konferenco, ki se je bavila z borbo proti antisemitizmu in proti »fašizmu«. Podoba je, da je med številnimi krogi angleškega ljudstva naraslo protižidovsko gibanje. V židovskih krogih so radi tega začutili potrebo protiakcije. Tako so nedavno razširili na Škotskem nek letak, ki vsebuje najtežje obtožbe proti angleškim Židom. Londonski židje so sedaj ustanovili »borbeni sklad«. S sredstvi tega sklada bodo financirali borbo proti antisemitizmu. Dejstvo, d« smatrajo iidj« tak sklad kot nujno potrebno Prehod Nemčije iz drugega v tretji Reich Ko se je prva svetovna vojna 1914/18 bližala tvojemu koncu in je takratna Nemčija kot drugi Reich doživela svoj konec, j« v Nemčiji prišlo do raznih levičarsko usmerjenih revolucij, lz katerih se je pozneje izcimila izdaja takozvane Wei-mar-ske ustava. Ustava je namreč dobila naziv po mestu Weimar, ker je bila istotam sprejeta dne 1. avgusta 1919 na mesto v Berlinu. Kakor znano je po parlamentarnih ¡pojmih državna ustava nekakšen osnovni zakon, ki tvori podlago za izdajo vseh ostalih zakonov, ki se v dotični državi izdajo in po katerih se vlada. Wei-marska ustava je za Nemčijo uvedla republiko ali ljudovlado v obliki zveznih držav. Ustava je določala državi sledečih pet organov: 1. Reichstag ali državni zbor, to' je parlament kot predstavnika neodvisnega ljudstva. V njegov delokrog je spadalo izdanje zakonov in nadzorovanje vodstva državnih poslov. 2 Reichspräsident-a ali državnega predsednika kot poglavarja Reich-a. On je bil izvoljen neposredno od ljudstva. Bil je meddržavni zastopnik Reich-a in vrhovni poveljnik oborožene sile. V njegov delokrog je spadalo postavljanje ministrov in uradnikov. Imel je hkrati pravico razpustiti državni zbor, izdajati odloke v obliki izjemnih in rasilnih odredb ter pomilovati obsojence, t 3. Vlado Reich-a z Reichskanzler-jem na čelu. Slednjega kakor tudi ostale ministre je imenoval državni predsednik. Razrešenje in odpuščanje ministrov ja tudi spadalo v pravice in dolžnosti državnega predsednika. Vlada Reich-a je Reichstag-u ali državnemu zboru lahko predlagala zakonske predloge, bila je pa odvisha od njegovega zaupanja, ki se je moralo izglasovati z nadpolo-vično večino glasov. 4. Reichsrat ali državni svet. je bil zastopnik dežel zvezne države (Bundesstaat). 5. Reichswirtschaftsamt ali državni gospodarski svet je bil začasnega značaja, in se ni nikjer uveljavil. Nezaslišno krivičen odstop nemških pokrajin in daleč preko tega segajoče obveznosti, ki jih je Nemčiji diktirala versailleska mirovna pogodba, je Nemčijo kot takratno vmesno državo že uvodoma obsodilo na pomanjkanje in pogubo. Temu so se pridružile še razprtije ljudstva, povzročene potom raznih političnih strank, nezmožnost parlamentarnega sistema in njegovih voditeljev in končno še stremljenja, ki so šla za ločitvijo gotovih dežel od Reich-a. Tako je šlo vse skupaj hitro razpadu v naročje. Sličen je bil tudi razvoj v Avstriji. Parlament v Wien-u je dne 30. 10. 1918 izdal začasno ustavo za Deutsch-Österreich. Dne 1. 10. 1920 je izšla nova ustava, ki je iz takratne države napravila 9 zveznih dežel, k* so tvorile zvezno državo na podlagi parlamentarne republike. Položaj med deželami in zvezo je bil prvotno nejasen, kar se je uredilo šele potom reform v letih 1925 in 1929. Leta 1934 je Dollfuß izdal novo ustavo, po kateri je Avstrija postala stanovska zvezna država, ki jo je tvorilo mesto Wien in osem dežel. Po tej ustavi je bil Bundestag ¿Ii zvezni zbor vrhovni zakonodajni organ, ki so ga sestavljali zastopniki državnega sveta, zveznega kulturnega sveta ter zvez-nega-gospodarskega sveta. „Državna uprava je bila v rokah zveznega predsednika in zveznega kanclerja z zvezno vlado. Ta ustava, ki so ji pravili majska ustava, ni bila organsko izoblikovana, tem več zgolj na kompromisih sloneča rešitev. Ko pa J« napočil čas naivejčih potreb, ker so vse demokratske in parlamentarne ureditve odpovedale, je dne 30. januarja 1933 Reichspräsident von Hindenburg postavil voditelja nacionalsocia-lističnega gibanja A(*olf Hitler-ja za Reichskanz-ler-ja. S tem dnem je bilo konec parlamentarne in demokratične vmesne države v pravem smislu besede. Začela se je doba tretjega Reich-a. doba Adolf Hitler-ja, ki je poznej« z Starim delom Reich-a združila še vse ostale nemšk« dežele. t* „Združene države afriške Kakor poroča »Tagespost« iz Berna, nameravajo Amerikanci po zaključku borb v Tuneziji sklicati v Casablanci neko vseafriško konferenco, na kateri bodo baje obravnavali možnost gospodarskega izkoriščanja Afrike s strani Zedinjenih držav Severne Amerike. Predpriprave za »Zedi-njene držav« afriške« — o tej novi tvorbi je govoril južnoafriški poslanik Close v Washing-tonu že januarja t. 1. — so izvedli Amerikanci že z ustanovitvijo svojega upravnega aparata v Severni Afriki in potom raznih oporišč. Vseafriška konferenca naj bi nadaljevala razvoj, ki ga opazujejo Angleži z zelo mešanimi občutki. Ze pred to afriško akcijo je povdaril ameriški vojaški ataši v Vichyju v nekem tajnem poročilu, da je treba preprečiti, d« bi se na francoska mesta v Severni Afriki vsedli Angleži, češ, da so ta področja rezervirana Amerikanern. Upravno osobje za Severno Afriko so Amerikanci Izobraževali na univerzi Virginia blizu Washingtona. šolali so Jih nad leto dni ter s tem dokazali, kako temeljito so m pripravljali za «voj roparski pohod v Savemo Afriko. Kako velik intere« so imele Z edin j ene države ž« od vsega početke glede Severne Afrike, izhaja tudi lz dejstva, da so ustanovile v španskem delu Maroka, v Ceutt in v Tetuanu, »voje konzulate. Tanger j« že dolgo nekako središče ameriške špijonaže In agitacije, doöim tujska iz Orana rdeči španski »prezident« Ne-grin proti nacionalni Španiji generala Franca. Brez pomena tudi ni, da so Amerikanci svoj konzulat v Dakarju povišali v čin generalnega konzulata. Roosevelt se je pa v zadnjem času zasidral tudi v belgijski Afriki, kar Angležem ni- kakor nI po volji. Višek ameriškega imperija-lizma pa je ameriška izjava, »da je Abesinija življenjsko važno področje za varnost Zedinjenih držav«. Tako posegajo Zedinjene države vedno nesramneje na področja, ki so bila doslej izključno zadeva Anglije. POLITIQUE BELEŽKE obrambno sredstvo, pač dokazuje, da je sovraštvo proti. židovskim zajedavcem pognalo tudi med angleškimi plastmi zelo globoke korenine. Nekateri angleški listi so prinesli v zadnjem času celo vrsto protižidovskih člankov. Požidov-ljen angleški tisk je na dotične članke ostro reagiral. Nova zveza proti antisemitizmu se bo imela sedaj boriti proti takim in sličnim pojavom, toda niti najmanj ni dvomiti o tem, da bo hujskanje proti Nemčiji glavno opravilo te nove židovske' družbe. D Churchill v Washington-u. Kakor poročajo iz Berlina, je angleški ministrski predsednik Churchill prispel dne 12 t. m. v ameriško glavno mesto Washington. Churchill je sedaj že petič pohitel k Roosevelt-u po navodila. □ Ameriški židje bi »upravljali« nemško Industrijo. Znani židovski ameriški časnikar Walter Lippmann j« objavil v listu »New York Herald Tribune« članek, ki je nasičen sovraštva do Nemčije in vsega, kar je nemško. V svojem članku pravi Lippmann, da z »razorožitvijo« Nemčije po zmagi zaveznikov smisel ameriške vojne še nikakor ni izpolnjen. Razorožitev Je po mnenju tega Žida samo »predpogoj« za vs« nadaljne ukrepe Eden izmed glavnih ukrepov bo po njegovi napovedi prevzem obratnega kapitala nemške industrije po zaveznikih, v prvi vrsti po Amerikan-clh. Angleški, ameriški in sovjetski poverjeniki bi imeli potemtakem odločati o personalni politiki in o določanju cen v nemški industriji. S tem bi imeli sovražniki Nemčije stalno kontrolo nad Nemčijo. C« govorijo »zavezniki« že danes, da jim gre pri tem v glavnem za to, da zadenejo nemško industrijo, je tako govoričenje brez smisla. Sleherni Nemec vč, da bi v takem slučaju ne hoteli škodovati samo nemški industriji, temveč nemškemu narodu. Nemško orožje bo že poskrbelo. da se ameriškim Židom ne bo treba baviti z obratnim kapitalom nemške težke industrije. O Anglo-ameriškl teror v Tunisu. Kakor poročajo nemški listi, so zavezniške čete takoj po vkorakanju v Tunis, začele terorizirati vse, silam osi prijazne prebivalce. 12 muslimanov so. po najkrajši poti ustrelili brez vsakega zasliševanja. V Sfaxu in v Suzi so aretirali več sto oseb. Are-tirance so spravili v neko koncentracijsko taborišče v Južni Tuneziji, blizu Ben Gardana, kjer je podnebje izredno škodljivo človeškemu zdravju. Po vseh mestih in vaseh, ki so jih zasedle an-gld-ameriška čete, so aretirali na stotine tuneš- kih patrijotov ter jih odpeljali pod močno vojaško stražo v Ben Gardano. O Jasne besede slovaškega državnega pre-zidenta. Prezident dr. Tiso je v Banovcih podal sledečo izjavo: »O naši slovaški državi ne ču-jejo radi v Londonu. O Moskvi sploh ne govorim, ker ima Moskva' revolver vedno v roki in mori, kjerkoli se da. Ljudem v Londonu ne ugaja, da vlada na Slovaškem mir in se ne ubi ja in zato bi ti gospodje radi, da bi si Slovaki zažgali streho nad svojimi glavami. Slovaki pa tega ne bodo nikdar storili. Slovaki bodo svojo domovino urejevali in obnovili, ne ozirajoč se na želje drugih. Tu na tem prostoru živijo in stojijo Slovaki in mi vsi tu na Slovaškem hočemo biti in ostati Slovaki. O naši revoluciji lahko ponosno trdim, da smo stali v prvih vrstah in si kljub temu brez prelivanja krvi priborili našo svobodo. Naj nikdo ne misli, da v nas ni bojevitosti in odločnosti. Mi smo potrpežljivi, ampak tudi najboljšega očeta mine potrpežljivost, in če je treba, vzame v roke bolj oster jermen in udari s tistim, ako mehak jermen ne zaleže. To pravim, če kdo misli, da lahko proslavlja Beneš-a. Naša revolucija še traja. Imamo še nekaj za revidirati. Za teorije, ki jih širi sovražna tujina, ničesar ne damo. Mi v ničemer ni hitimo, ker ostanemo za vedno tu kot Slovaki«. «V / O Islandija postane republika? Islandska vlada v Reykjavik-u je svojemu poslaništvu v Stock-holm-u sporočila, da je Alting (parlament) predlagal spremembo dansko-islandskega zveznega zakona iz leta 1918. kakor tudi spremembo ustave ter uvedbo republike. Vse te spremembe bi naj stopile v veljavo 17. junija 1944, za kar je predpogoj, da se večina volilnih upravičencev v taj-. nem glasovanju tudi za to izreče Po predlogu hi islandski in danski podaniki v Islandiji in na Danskem bili enakopravni. Alting bo reševal te predloge na svojem zopetnem sestanku septembra tekočega leta Kakor znano, je otok Islandija z Dansko v personalni uniji ter trenutno zaseden po Amerikancih. □ Ameriški diplomatje se pretepajo. Ameriški vojaški ataše v Ankari, podpolkovnik Jadwin, je bil odpoklican, ker se je v nekem baru v družbi ameriških diplomatov radi neke plesalke dejansko spoprijel s Turki, ki so se nahajali v dotičnem lokalu. Ker to ni edinstven slučaj, da se pijani ameriški diplomatje tako daleč spozabijo, je turška.vlada pri ameriškem poslaniku Steinhardt-u tozadevno posredovala. D Albanski emigranti se prepirajo za denar, ki so ga odnesli svojemu narodu. Med albanskim ekskraljem Zogu-jem in njegovim spremstvom, ki je z njim vred pobegnilo v London, je izbruhnil spor radi blagajne, ki jo je uspelo prenesti v Anglijo. Ker se kralj, ki rokuje s to blagajno, brani, da bi iz iste dobivali denar tudi njegovi »podaniki«, ki živijo v emigraciji so ti naslovili na njega energično pismo ter zahtevali, da jim izroči ukradeno državno blagajno. Kakor se čuje preko Švice, se kralj temu pozivu doslej še ni odzval. O Za poljske Žide posebna mera. 2idovska poročevalska agencija Palcor je objavila te dni zelo karakteristično vest sledeče vsebine: »Med 50.000 poljskimi državljani, ki so Jih prepeljali iz Sovjetske Unije na Bližnji vzhod, se nahaja tudi 40.000 židovskih mož, žena in otrok. Po poročilu velikega rabina Herz-a je 80 odst. poljskih emigrantov, ki prihajajo iz Sovjetske Unije v Iran, židovskega plemena. Glede usode Poljakov v Sovjetski Uniji ni nič znano.« — Ta vest je z bengalično lučjo posvetila v židovsko-boljše-viško sodelovanje. Dočim so boljševikl postrelill v Katynu poljske častnike in dočim so izpostavili v Sibiriji na stotisoče Poljakov lakoti, izpuščajo na drugi strani svoječasno na Poljskem bivajoče Žide ter Jih pošiljajo kot nekake bacile komunizma v ostali svet. □ Stalin Je zagrozil sovjetskim železničarjem s deportacijo In »likvidacijo«. Kakor poroča sovjetski tisk, je Stalin potom vrhovnega predsedstva Sovjetske Unije proglasil izjemno stanje na vseh sovjetskih železnicah. Stalin-ova odredba je dokaz za zmešnjavo, ki vlada v zadnjem času vedno bolj in bolj na sovjetskih železnicah. Na vseh železnicah bodo v smislu Stalinove odredbe ustanovili posebne vojne tribunale, ki bodo sodili na licu mesta Železničarjem se je zagrozilo z deportacijo in usmrtitvijo, ako zmešnjav ne bo kmalu konca in kraja Spričo take odredbe si je lahko predstavljati, kako bodo sodila vojna sodišča na židovsko-drakonski način. IZ^EK TEDRIA Zaupajmo v nacionalsocializem ! Hermann Görlng je n«koč iznesel sledeč« misli: »Was ist letzten Endes der Nationalsozialismus? Es ist die Lehre vom Glauben, vom Glauben an unser Volk und an seine Zukunft. Dieser Glaube befähigt uns für die Zukunft, das deutsche Fundament so fes* zu mauern, daß wirklich und wahr- Fallsehirm]3ger vor dem EinsaU. Im mittleren Abschnitt der Ostfront warten die Fallschirmjäger auf den Marschbefehl, um wieder im Kampf gegen die Sowjets eingesetzt zu werden haitig unser Volk unbesiegbar darauf zu stehen vermag. Dieser Glaub« an unser Volk und seine Zukunft gibt uns auch die inner« Kraft, die wir gebrauchen für unser« tägliche Arbeit, für unser Wirken und Schaffen und, wenn «s sein muß, für unseren letzten Einsatz.« Po našem se to pravi: »Kaj j« koncem konca nacionalsocializem? Na-cinalsocializem j« nauk o veri, ▼ naše ljudstvo in njegovo veliko bodočost. Ta vera nas. usposobijo Kidati bodoči fundament Nemčij« tako, da bo stal naš narod stvarno in resnično nepremagljivo na njem. Ta vera r naš« ljudstvo In njegovo bodočnost nam nudi tudi notranjo moč, ki jo potrebujemo za vsakdanja dela, za naše udejstvo-vanje tn ustvarjanje, in če mora biti, z« našo zadnjo vpostavo.« Hermann Göring j«, kakor znano, Reichsmarschall ter prvi in najbližnji sotrudnik Adolf Hitler-ja, torej mož, ki se odlikuj« i veliko splošno izobrazbo in se je v svojem dosedanjem udej-stvovanju vedno in povsod obnesel in odlikoval. V prvi svetovni vojni Je bil med prvimi pionirji nemškega vojnega letalstva. Odlikoval se j« na organizatornem in na bojnem področju ter kot svetovno znani zračni Junak bil prvi, ki se Je pridružil nacionalsocialističnemu gibanju Adolf Hitler-ja. V vrstah Führer-Ja je korakal ln deloval vsa leta bojev za oblast ter pri tem stekel zasluge. Po prevzemu oblasti je postal vrhovni poveljnik letalstva ter se v tem svojstvu zopet pokazal moža velikih organlzatornih ln ustvarjajočih zmožnosti. Pripravil in ustvaril j« nemško letalstvo, kl je ob izbruhu sedanje voje s svojimi uspehi na bojiščih presenetilo in posekalo vsa pri-faVnvania. Kot gospodarski politik tn državnik v cn'iinem se uveljavlja Göring, odkar ga Je Fiji^-or postavi! na take položale Pravilno je povedal Göring, da je nacionalsocializem nauk o veri v naš narod in našo veliko hoHn^nost Tam. kjer ni vere, tam ni zaupanja in če ni zaupanja, tudi nI sposobnosti. Ker je pa v nenvkem narode ^era in popolno zaupanje v nacionalsocializem, katerega inicijator in voditel! Je Führer, ima narod v tem železo in cement, s katarim betonira temelje državne skupnosti. Da bodo ti temelji trdni in odporni ter tako močni, da bo narod, ki bo stal na njih nepremagljiv, dokazuje že razvoj dosedanjih vojnih dogajanj. Komaj šestletna graditev in obnavljanje temeljev nemške državne skupnosti j« z izbruhom vojne dokazalo, da vse to i« drži, kar j« Gdring zapisal. Ker Je pa sedanjo vojskovanje in bojevanj« i vsem delom naroda, ki J« z istim povezano nekakšno nadaljevanj« zgraditve in ureditve bodočnosti nemškega naroda ln države in ker nam bo vera v samega sebe kakor doslej tudi odslej nudila moč za krajn« ln najnevarnejše vpostave na frontah pred sovražnikom tn na domovinski fronti, si bomo z uspešnim zaključkom vojne ustvarili boljšo tn lepšo bodočnost. Španija ne stoji ob srfrani Španski državni poglavar general F rane o Je sprejel o priliki svojega obiska v Sevilli vse generale ln častnike vojnega okrožja. Ob splošni napetosti j« povzel besedo ter govoril o drža-nju Španije v sedanji vojni. Z vso odločnostjo Je Izjavil, da poseduje Španija močno vojsko, ki Je pripravljena vsikdar zagrabiti za orožje ter braniti varnost ln neodvisnost dežele. Med drugim j« povedal Franco sledeče: »Svet preživlja trenutno težavne čase. Španijo je rešila pred lastno propastjo zmaga nad komunizmom. Komaj smo pričeli z obnovo, je Izbruhnila sedanja vojna, v kateri lahko opažamo troje obdobij Prvo obdobje karakterizira borba za hegemonijo v Evropi. Drugo obdobje karakterizira razšfrjenje spora na področje Sredozemskega morja in na Atlantik, obenem pa tudi dejstvo, da se je borba spremenila v odločitev med civilizacijo in med boljševizmom. Španija se nahaja v zapadnem delu Sredozemskega morja. To je vzrok naše neintervencije, ki pa ne pomeni, da stojimo popolnoma ob strani Španija je budna ter zasleduje z napetostjo pojave ob njervh mejah ter na morjih, kr pliuskajo ob njene obale Tretje obdobje karakterizira jo težave s katerimi vzdr- žujemo mir Mi moramo, ako treba, rešiti vse tisto, kar smo že rešili. Moja vlada ima nalogo, ojačiti vsa vojna sredstva, kajti vojne ni možno improvizirati. Celokupno delo naroda mora biti usmerjeno v to delo. Narodi, ki za borbo niso pripravljeni, bodo doživeli hude posledice Španski narod ima svoje najboljše dobrine v kvaliteti svojih vojakov. Mi imamo tudi dobro orožje, še boljša pa je moč. naše rase. Španija poseduje mnogo sredstev za boj, toda najboljše je vsekakor hrabrost njenih vojakov. Svet naj ve, da smo močni, «dinl ln dobrega upanja. Vestem tuje agitacije n« sme nikdo nasesti. Ko so odšli naši častniki na sovjetsko fronto, so dobili orožje kakor j« bilo naše. Njihov duh je bil španski duh. Sedaj obiskujem mnoga španska mesta tn vasi. Oznanjam jim resnico, «dlnstvo in disciplino, da bi bila domovina napolnjena z istim duhom kakor fronta.« DROBIŽ □ Brez laži in zanikanja pri boljševikih ne gre. Kakor smo že poročali, so vrgla sovjetska letala v noči na 28. april na švedski otok Verkoe pri Karlskroni več bomb. Švedska vlada je v Kjuibi-šev-u protestirala proti taki kršitvi svoje nevtralnosti, toda sovjetska vlada je odbila protest s pripombo, da sovjetska letala v omenjeni noči niso preletela švedskega ozemlja. Dejstvo, da so našli na drobcih črke v ruski cirilici, še ni po mnenju sovjetske vlade »nikak dokaz«. Dogodek je zelo podoben poletju 1942, ko so neke neznane podmornice opetovano obstreljevale švedske ladje v švedskih teritorijalnih vodah. Tudi takrat so našli na torpednih drobcih rusko cirilico, toda sovjetska vlada je uporno tajila vsako krivdo. Boljševikom pač ni nič verjeti! □ Generali brez armad. Nedavno so nekje na Balkanu prijeli angleškega majorja, srbskega nad-poročnika in angleškega korporala. Ti trije so se ponoči spustili kot padalci na Balkan. Njihova naloga je bila, da se postavijo na čelo »dobro pripravljenega upora« ter prevzamejo vodstvo »revolucijske armade«. Britanski major je bil za to določen, ker je poznal ozemlje, na katerem bi naj nastopil kot »vojskovodja«, saj je nekaj let istotam deloval kot inženjer. Dva dni in dve noči so ti »generali« iskali svoje čete in kljub tpmu niso nikogar našli ki bi hotel z njimi in se ho- j jevati. Končno jih je neki kmet prijel tei izročil vojaškim oblastem. Tako je imela vas prvega angleškega ujetnika. Iz vstaje in rpvr.lu-cije pa seveda ni bilo nič. Prebivalstvo ki h' naj bilo začelo revolucijonirati, je eksistiralo s.1» v možganih britansko-židovske agitacijske klike* v Londonu. *% Cholm — ein Jahr danach Von Kriegsberichter Hanns Strohmenger. PK. »Von diesem Haus« aus leitete Generalmajor Scherer die heldenmütig« Verteidigimg Cholms während der EinschlieBungszeit vom 21. Januar bis 5. Mal 1942.« Uber der großen braunen Holztafel an der Front des »Weißen Hauses«, die von dem heldischen Ringen der hundertundfünf Tage zeugt, gähnt der breite offene Rachen eines schweren Granatein schlage« im Mauerwerk, den Inhalt der knappen Worte in der Sprache des Schlachtfeldes nachdrücklichst unterstreichend.. ' General und Grenadiere nanden fest zusammen. Dieses »Weiße Haus« am hohen Lowatufer war während der Einschließung Cholms der Kernpunkt der Verteidigung. Hier in dem Quartier des Generalmajors Scherer, dessen Name für immer mit der Lowatstadt verbunden ist, schlug das Herz jenes grandiosen Abwehrkampfes, der in der Geschichte des Ostkrieges Bestand behalten wird. In den fensterlosen, niederen und engen Räumen seines Kellers hatten der Generalmajor und Ritterkreuzträger Oberstleutnant Manitius, der Kommandant von Cholm, ihr Quartier, von hier aus lenkten sie die Verteidigung der Stadt, die mehr und mehr ein fanatisches Ringen um jedes Haus, jede Gasse wurde Von hier aus gingen die Kraftströme zu jenen Soldaten aller deutschen Stämme und Einheiten der Wehrmacht, die der Zufall hier zusammengeführt hatte für die schicksalhafte Aufgabe, einen deutschen Brückenkopf bei völliger tinschl: 3ung gegen zahlenmäßig stark überlegene Feindkräfte hundertunifünf Tage lang zu halten und als Sieger aus dem gesprengten Ring der Umschließung hervorzugehen. »Ich bin überzeugt, daß Ihr Cholm weiterhin gegen die Bolschewisten halten werdet!« Dieser Funkspruch des Führers erreichte sie am 3. März. Sie haben den Glauben und die Zuversicht ihres Führers nicht enttäuscht. 125mal griff der Feind die eingeschlossene Stadt an, 49-mal mit Panzern und schweren Waffen. 13 Groß* angriffe versuchten die Kraft und jdie Moral der deutschen Besatzung zu erschüttern. — Sie haben Cholm gehalten, allen gegen sie angesetzten Gewalten zum Trotz, sie haben es gehalten, bis der Tag der Befreiung schlug und die ztim Entsatz bereitgestellten Truppen in schwerstem, opfervol-!°n Einsatz den bolschewistischen Ring durchbrachen und den tapferen Verteidigern Cholms die Hand reichten. Mit dem Tode besiegeltes Heldentum. Manche von ihnen haben diesen, mit glühenden ?'°rzen ersehnten Tag nicht mehr erlebt. Sie bleiben unter den Trümmern der Häuser, in den Bun-' ' " und Gräben im Norden und OUen der Stadt, auf dem Flugfeld und den buschbestandenen Flächen des Westens. Am Fuße des Weißen Hauses liegen ihre Gräber. Mit schweigender Beredsamst grüßen die hölzernen Kreuze, die ihre Na-inan tragen, über den Lowat hinweg die Ruinen von Cholm, die Stätten ihres im Sterben besiegelten Heidentums. Sie aijpr, die am Morgen des 5. Mai nach mehr denn hundert Tagen des verbissenen Ringens aus den engen Klammern des zähen Feindes gelöst wurden, sie tragen heute auf dem linken Oberarm das schlichte Cholm-Schild, das ihnen der Führer verlieh, als Zeichen der bleibenden Erinnerung, sie tragen es zugleich als den Schild ihrer Eh-e und das Siegel ihrer Treue. Wo zwei sich in diesem Zeichen treffen, da grüßen sie sich mit ihren Blicken und wissen: »Wir waren auch dabei!« Eine Welt von Wirrnis und Trümmern. In bizarren Formen heben sich die roten Ruinen des Cholmer Stadtmittelpunktes vom blaßgrauen Hintergrund des Himmels ab. Sie reihen sich über dem lehmigen Steilufer des Lowat zu einer gespenstischen Kette aus wild gezackten, ungefügen roten Perlen, deren Bild den leisen Schauer wachruft, den der Anblick gewaltsam zerstörten umschlichen Seins und Habens stets in uns Vfcckt. Man könnte sich vorstellen, daß ein ürwelthaf-ter Riese den hohen .Hang entlanggegangen sei und mit der unbewußten Wucht seiner aewaltigen C-'i'eder d-'e kleinen menschlichen Bauwerke achtlos zertreten habe. So endgültig erloschen scheint «Urs leben in dieser ziegelroten Trümmerstätte, fil-pr Hie der weiche Frühlingswind ietzt leise ein« langhingezogene' Stadtpromenade beschatteten, sind von dem nahen Walten des Todes er faßt. Die rohe Faust des Riesen hat sie ausgerupft wie welke Halme und sie lässig über die harte Uferkante verstreut. Fährt man im Schlauchboot oder im schwanken Förderkorb am straffen Drahtseil über den hastig hinfließenden Strom, den es mit drängender Gewalt zum Ilmensee treibt, klimmt man den blaßroten Lehmhang empor, in dem die Stiefel bis über die Schäfte versinken, so steht man jäh inmitten der toten Stadt, schreitet zwischen versumpften und überwachsenen Granattrichtern dahin, steigt über die Wirrnis des Gerölls, über die von der Riesenhand wild umhergestreuten Reste menschlichen Hausrates, über Bruchstücke von Zäunen, Wracks zerfetzter Autos tiefer hinein in die Welt der Trümmer Es erhebt sich in dem Bilde der Zerstörung links das große wildgezackte Ziegelgeviert der ehemaligen Kirche. Drohend, in jedem Augenblick niederzubrechen, steht noch ein Stück des Kuppelwerkes der Synagoge auf schwankem Mauerrest. Weiter ab ruht der stumpfe Block des Kinos, das ehemalige GPU-Haus, die Stätte ungesagter Qualen, ragt noch zerrisssn zum Himmel. Und zwischen und neben ihnen breiten sich in wilder Regellosigkeit die noch verbliebenen spärlichen Reste ganzer Stadtviertel, die einmal gefüllt waren mit menschlichem Leben, in denen sich die Jahre und Jahrzehnte folgten, um Menschenschicksale zu bilden und zu vollenden. , Wie das Gesetz ihrer Ehre befahl. Ein Sonnenstrahl durchbricht den grauen Dunstschleier des Himmels, läßt die roten Mauerreste jäh erglühen. Er vermag den Ruch de3 Todes nicht von dieser Trümmerstätte zu verbannen und kann das Leben nicht wiedererwecken, das die schwere Hand des Krieges mit starkem Würgegriff erstickte. Aber der Strahl der frühlingshaften Sonne, der so plötzlich niedersinkt, vollbringt doch ein Wunder der Auferstehung Er weckt mit magischer Gewalt die Taten jener Helden auf, die in diesen Trümmern als Deutsche für Deutschland kämpften und starben wie das Gesetz ihrer Ehre es ihnen befahl. Da liegt die Ruine der Kirche nicht mehr tot im Trümmerfeld, denn es lebt in ihr die Erinnerung an jene 15 Mann, die sie vor einem Jahr verteidigten. Sie hatten sich im Kellergewölbe eingenistet und hielten allen Angriffen stand. Größer aber als die Gefahr, die ein infanteristischer Ansturm des Feindes ihnen bedeuten konnte, war die, die ihnen von der Kuppel der Kirche drohte. Schon hatten die Granaten der Sowjets die hohe Wölbung zerfetzt. Jeder folgende Schuß konnte sie ganz zum Einsturz bringen und mit der Wucht ihrer vielen Hunderte von Zentnern auf die Verteidiger niederstürzen lassen. Das wäre ihnen allen der sichere Tod gewesen. Und doch harrten sie aus, denn es ging in diesem leidenschaftlichen Häuserkampf um jeden Meter Bodens und blieben sie nicht alle in der Ruine, so wäre sie dem Feinde ein willkommener Stützpunkt seiner unaufhörlichen Angriffe geworden. Damm hielten sie stand und blieben am Ende die Sieger. Jedes $taus Zeuge unvergänglichen Heldentums. Und so kann jedes Haus, das hier einmal stand, eine Geschichte erzählen, die von dem Opfermut deutscher Soldaten spricht und ein Ton in dem großen Heldenlied der hundertundfünf Taqe von Cholm ist. Schon das GPU-Haus allem, das das Ziel besonders häufigei und schwerer Angriffe der Sowjets war, ist Schauplatz eines jener herben soldatischen Dramen gewesen, wie sie immer wieder allerorts auf den Schlachtfeldern erblühen und herauswachsen aus dem namenlosen Opfergang der Millionen um vielleicht einmal durch das Wort eines Dichters in Zukunft den Kommenden ein leuchtendes Beispiel an Tapferkeit und Treue zu geben. Hier kämpfte Ritterkreuzträger Hauptnvinn Bie-ker den letzten Kampf seines Lebens. Umbrandet von den immer wieder von allen Seiten horan-spiilenden Wogen der bolschewistischen Panzerangriffe, hielt er das Haus, als selbst schon der peind in den Trümmern über ihm saß und schlug spielerisch hinwegweht. Selbst die hohen Birken- ihn in furchtbarem Hsndoranatenkampf Mmn q®-stumme die das Ufer umsäumten und einstmals I gen Mann, der zwischen den einzelnen Stockwer- ken ausgetragen werden mußte, wieder heraus. Er hielt seine Stellung^ bis ein Granatsplitter seinem Leben und Kämpfen ein Ende macht, fünf Tage vor der Befreiung. Das Ritterkreuz, das ihm der Führer verlieh, war der Lohn und der Stolz aller seiner Soldaten, die es mit ihm errungen und für die er es die wenigen Tage bis zu seinem Tode getragen Nicht weit davon war das Kino eine ähnlich» Bastion im Toben der Schlacht um die Lowatstadt. Auch von ihm wird man immer sprechen, wenn von Cholm die Rede geht. Da steht auf der Straße noch jener Sowjetpanzer, dem der Feldwebel mit Eierhandgranaten den Garaus machte. Er sprang auf das rollende Ungetüm und erledigte es von oben her. Ein junger Schütze, der neben ihm gestanden, wollte mit dabei sein. Auch ihn packte die große männliche Leidenschaft des Kampfes, aber er hatte noch die (füte geslfenge Schule des Kasernenhofes in den Adern Wie ihn auch das Lärmen der Schlacht umtobte — als wollte er daheim in ein Auto steigen, so rief er in strammer Haltung: »Bitte Herrn Feldwebel mitfahren zu dürfen!« und dann sprang er kühn und kalten Blutes auf den wild feuernden Sowjetpanzer zu seinem Feldwebel, um mit ihm den Bolschewisten den Rest zu geben. Es war eine Gemeinschaft aller Waffen und aller Stämme. Ja, so waren sie, die Männer von Cholm. So war der Unteroffizier, der eine von den Sowjets besetzte Ruine dreimal in drei aufeinanderfolgenden Nächten mit Handgranaten ausräucherte, bis er seinen Zorn gestillt hatte. So waren die vier Soldaten, die in einem Bunker am Fuße des I.owathanges lagen, von drei Seiten von den Sowjets umgeben. Sie hielten zäh ihre Stellung und gingen jede Nacht unerschütterlich durch die enge Passage am Feind vorbei, um sich Verpflegung und Munition für den kommenden Tag zu holen. So waren sie, Männer aller Waffengattungen, wie sie der Zufall hier zusammengeführt hatte, Veterinäre, Bausoldaten, Handwerker, Sanitätssoldaten, der Waffenführung ungewohnt, Feldgendarmen, Grenadiere, Flieger und gar einige Matrosen, alle In gleicher Kameradschaft unter gleicher Gefahr mit gleicher Tapferkeit kämpfend. Und dann die Versorgungsflieger... Noch lange werden die Cholmer "zum Beispiel von den blauen Jungens sprechen, die mit jener prachtvollen Halfurig hinter der ihnen ungewohnten Soldatenworte kleidete: »Hier gehe ich nicht ten Soldatenworte kleidete: »Hier gehe nicht nicht wieder weg!« Und er hat sein Wort wahr gemacht. Und immer wird von den tapferen Fliegern die Rede sein, die In unermüdlichen Flügen Tausende von Versorgungsbomben fÜT die eingeschlossene Besatzung abwarfen und so ihre Erfahrung sicherstellten. In solchen Bomben sandte der Führer dem Generalmajor das Eichenlaub zum Ritterkreuz und seinen Soldaten die verdienten Auszeichnungen, in solchen Bomben landeten di« sehnlich erwarteten Ostergrüße der Heimat Immer wieder landeten die wacker^ Ju's auf den» vom Feinde stark bedrohten stets unter Feuer liegenden Flugfeld und brachten wertvolle Ladung. Um die Landung entspann sich ein erbitterter Kampf zwischen den Cholmern und den sie umlauernden Bolschewisten. Die unzähligen Geschichten dieser Landungen allein könnten ein Buch füllen. Sie gehören ebenso In das Ehrenbuch der Verteidigung Cholms wie die zahllosen anderen Taten jener hundertundfünf Tage, di« nun vor einem Jahr mit dem Durchbrucb der tapferen Entsatzungstruppe ihr Ende fanden. Der Name Cholm aber ist schon jetzt in die Geschichte des Ostkrieges eingegangen, da sich der Tag der Entsatzung der Lowatstadt nun zum erstenmal jährt. Mag auch der Himmel grau über den blaßroten Ruinen der toten Stadt hängen, unsichtbar schwebt über den Trümmern ein helles Leuchten, d's nicht das Auge sn.dern nur ctes Herz wahrzunehmen vermag: es ist das Leuchten unvr ryftn l iehen 'i. i.r»chen Heldentums * Mandžurski cesar Pu Ji se je v nedeljo zvečer vrnil z inšpekcijskega potovanja v pokrajini Antung. Pri tej priliki je obiskal tudi nekdanje iaponsko-rusko boji~.ce. Na kolodvori v, Hsin-kingu so cesarja sprejeli ministrski predsednik Vangčinghui, general Umecu kot poveljnik kvan-tunške armade, celokupna vlada in diplomatski zbor. Seite 8. »Štajerski gospodar« 15. Mal 1943. Materinski dan Zopet praznuje nemški narod, praznuje zlasti nemška deca materinski dan. Praznuje ga sredi maja, ko nudita vrt in narava tisto cvetje, s katerim izkazujejo otroci svojo ljubezen mladim in starim materam. Čeprav smo sredt vojne, ki ne dopušča nikakih izrednih priredb, si nemška mladina ne da vzeti počastitve svojih mater. Ljubezen do matere je negoval zlasti nemški človek, ki je čutil v tej počastitvi od pamtiveka del svoje srčne kulture. Slavni slikarji in pesniki so ovekovečall svoje matere, mnogi nemški skladatelji so v svojih pesmih, posvečenih materam ob zibelkah, izrazili vso nežno milino te ljubezni. Tako je materinski dan tudi danes, ko je materinstvo najbistvenejši sestavni del narodnega življenja, praznik celokupnega nemškega naroda. Kakor po vsem ostalem Reich-u, bo tudi spodnještajerska mladina počastila svoje matere. Proslave v skromnem okviru se bodo vršile po krajevnih skupinah na deželi in po mestih. Toda najlepše počastitve mater se bodo vršile na domovih samih. Mladina bo topot Izkazala svojim mamicam vso svojo ljubezen. Dekleta in fantje bodo te zjutraj ■ cvetjem napovedali svoje čestitke, po možnostih Jim bodo prirejali veselje ■ petjem na ta ali oni način. Da bi razbremenile svoje mamice, bodo hčerke po možnosti opravile delo, ki bi ga sicer morala opraviti mamica. Skuhale bodo zajutrek ter sama postregle materi, da bi se tako oddolžile za vse tiste dobrote, ki jih prejemajo dan za dnevom lz materinskih rok. Mladina bo 16. maja Izkazala materam vso svojo ljubezen na vidni način, spomnila se bo pa tudi tistih mater, ki Jih že krije prerani grob. Okrasila bo te grobova v znak nevenljlve ljubezni do mater, tiste ljubezni, ki Je ne uniči niti smrt. Bild: Archiv In Mütterchens sicherer Obhut XL CARSTVA PRIHODE 0 spanju rasilin Izmenične spremembe lege listov čez dan so nnm že dalj časa znane in so jih strokovnjaki ie pogosto raziskovali. Včasih zavzamejo ta spremembe prav lahko zaznamljiv obseg. Prav v zadnjih letih so se mnogo trudili, da bi odkrili vzrok te periodicitete in pojasnili sovpadanje notranjih tfi teh sprememb s spremembo dnevnega časa in od tega odvisnih pogojev za te pojave. V to svrho so opazovali skoraj izključno rastlina z zelo razvitimi listnimi členki kakor so to laški ali turški fižol ln druge metuljnlce. i/ «f - " %eltbild-Reichsfrauenfiihrurijj. Zum Muttertag am lö. Mai Dognali so, da so vxrok gibanja listov spemembe v pritisku veličnega soka. Brüning je dogflal, da imamo tukaj 24 urni ritem, ki j« odvisen od vna-njih okoliščin, na primer od svetlobe ali včasih prav malenkostnega valovanja toplote. Podobno se odigrajajoča in prav tako izdatna gibanja rastočih listov, odnosno listnih pecljev, pa so doslej le malo raziskovali. Čeprav so tukaj razmere nemara posebno zamotane in otežkočajo tolmačenje, vendar je bilo prav tukaj potreba raziskati splošne zakonitosti teh izmeničnih pojavov. Zato so pričeli preiskovati gibanja rastlinskih listov v tropičnih krajih, ker so podnebne razmere naglo sprem«n-ljiva. Najprej so opazovali potek teh spalnih pojavov pod naravnimi pogoji na otoku Javi, ki je pravi paradiž za rastline. Sredi pragozda so postavili velik cvetllčnj-ak, kar so bili aparati to-* rastline na varnem pred močnimi dnevnimi nalivi, sicer pa so nanje delovali vsi drugi podnebni vplivi. Pokazalo se je prav nasprotno tega, kar so dognali poprej na tobaku, namreč, da so v tem noč in dan sopare nasičenem ozračju prav vidna normalna spalna gibanja rastočih listov. Med rastlinami, ki so jih proučevali, Je posebno zanimiva rastlina iz rodu bombacacej s imenom ochroma lagopus. Pri prvem svitu se postavijo takoj v dnevno stanje, okoli katerega nihajo ves dan bolj ali manj očitno. Proti šestim zvečer m pa prav tako naglo postavijo v nočno stanje. Nato pa po kratkem odmoru spet počasi upadejo, dosežejo maksimum okrog polnoči in se počnejo proti Jutru spet dvigati. Za sam potek in razlika obojnega gibanja kaže, da mora imeti to različne vzroke in različno mehaniko gibanja. Dognali so, da dnevno upadanje krmari neposredno svetloba, aaj J« pri slabem vremenu manjše ln torej ustrezajo ta spremembe spremembam razsvetljave. Gibanje samo Ja nemara pod neposrednim vplivom svetloba na celica v peci Ju. lati pojav opažamo tudi pit starejših Matih, ki aa rasejo več vsaj sa oko na. Nočni «pad listov ali njihovo spanje opazujemo izrazito pa le pri mladih listih in pojenjuje s časom kakor pojenjuja rast Potemtakem moramo smatrati ta pojav za rastno gibanja. Tudi to ni povsem neodvisno od svetloba. Pri popolni temi upadanje listov naglo pojema in nastopijo motnje v določenem ritmu. Pri popolnoma enaki toploti in vlagi nastane novo ritmično gibanje v približno peturni periodi. Med rastlinami s členkovitimi sklepi je posebno talium patena is družine portulacej prikladna za opazovanja. Močni sedeči listi se dajo prav dobro žari-sati in Imajo proti metuljnicam še to prednost, da imajo eo sam sklep. Gibanja so prav izdatna in ne pojemajo bistveno prav do odpada listja. Kakor vsa gibanja spečih rastlin, so tudi ta v prav veliki meri odvisna od svetlobe. Manjša nihanja svetloba pa «ploh ne Izzovejo gibanja. Ce napravimo popolno temo, se postavijo listi v spalno stanje In se povsem umirijo. Pri zadostno močni svetlobi nastopi pri poljubnem dnevnem ali nočnem času zaželeno stanje. Prav isti učinek kakor popolna zatemnitev ima že utemnitev 9amega pec-ljevega sklepa. Nasprotno pa nima potemnitev ali celo odstranitev listne ploskve nikakega vpliva na gibanj« členka. V nasprotju s ochromo kaže torej talinum povsem svojstvena gibanja ln n« najdemo nobenega znaka svojstvene periodicitete gibanja. Le svetloba «raja njeno gibanje. Tako so našli v teh rasllnah prav dragocene poskusna objekte, na katerih se nadaljujejo raziskovanja prav zanimivega vprašanja o spanju rastlin. SPODiJESTAJERC I Y kolikor le nemščina popolnoma ne obvladaš, Izpopolni svoja nemško Jezikovno znanj« s govorjenjem, Cttanjem ta pomij-tjevanjem v nemškem Jes&ul 15. Mal 1943. »Štajerski gospodar« PK.-Aufn.: Kriegsber. Brändlein (Wb.) Heute verwundet im Osten — morgen im Heimatlazarett. Bald ist der Verwundete auf einem provisorischen Lager im »Storch« untergebracht und legt das erste Stück seiner eiligen Reise mit weiter, freier Sicht in der gläsernen Kabine zurück. PK.-Aufn Kriegsber Tiomann (Wb.) m Mit vereinten Kräften 40 PS helfen keineqj Kraftfahrer mehr, wenn ei erst einmal im Schlamm steckengeblieben ist. GOSPODARSTVO Prehranjevali! o-politični položaj 0 naslovnem predmetu poročajo i pristojnega mesta sledeče: Ko se je pred letom dni, in sicer pomladi leta 1942. znižalo porcija kruha in mesa, je stala Nem-tija pred resnim prehranjevalno-političnim položajem. Izredno huda zima 1941/42, ki je presegla nsjostrejše zime obeh predhodnih zim, Je tako škodovala krušnemu žitu, kakor to Nemčija ne pomni. Razen tega smo izgubili tudi vsa zimske oljarice, poškodovanega je pa bilo tudi mnogo krompirja. Končno je to izredno vreme škodovalo pre-ikrbl sočivja, na eni strani deloma huda zima, deloma pa prepozno sajenje, ker je zima predolgo trajala. Ta izreden položaj je prvič zahteval, da m Je dva milijona ton ječmena odtegnilo živalski prehrani, kar je služIlo v jeseni za Izravnavo na lektorju preskrbe kruha. Da se je izravnalo učinek nezadostne preskrba v pomladanskih in letnih me-lecih, ja bilo potrebno, da to se zvilale porclje »esa, kar je bilo hkrati v skladu z odtegnitvijo Jtčmena od krme. To je povzročilo močnejši poleg v stanje domača živine. V dveh mesecih Ja začetek nova žetve. Priključitev na isto je osigurana. Preko tega se Je doseglo, da je oskrba krompirja ln točivja v minuli limi bila najbolj ugodna, odkar traja vojna in da bo to stanje trajalo tudi preko letošnje pomladi in poletja do priključka na novo žetev. Ta položaj omogoča in zahteva, da se trenutno Izravna in prepreči poseganja v osnovni stalež živine. To pomeni znižanje porcij mesa za 100 gramov tedensko na vsako osebo. To znižanje pomeni osiguranje zadostne preskrbe kruha in krompirja. S tem bo hkrati preprečeno nadaljnje znižanje stanja živine v kreme bodoče oskrbe z mesom in mastjo, prepre-ieno bo pa tudi pokrmljenje žita in krompirja. V tam ukrepu Je odločilno, da.se na ta način preskrbi in osigura za ljudstvo rastlinska hrana. S tem je za bodoče odpravljena nevarnost, ki Je nastala v lanskoletni Izredni zimi. V avrho izravnave znižanja mesne porcija za 100 gramov tedensko na osebo se bo v vsaki perijodl izdalo 30 oramov masti in 300 gramov kruha več. V bodočih •tirih dodelilnih perljodah dobijo potroinikl dodatno ia hranilo in dodaten tir. Sladkorja pa dobijo potrošniki eno kilo na osebo kot enkratno dodelitev za vkuhavanje sadja. U M I I KUETOVALEC Sovražniki detelje in lucerne BNTERSTEIRERI So weit du die deutsche Sprache noch nicht voll und ganz beherrschst, vervoll-stSndlge du deine deutschen Sprachkennt-alsse durch Sprechen, Lesen und Denken In deutscher Sprache! V našem zadnjem razgovoru smo — na željo, izraženo iz vrst čitateljev našega lista — opisali najhujšega sovražnika vseh vrst in sort deteljei to je predenico. MoUl pa bi te, kdor bi mislil, da je predenica edini neprijatelj in škodljivec detelje! Vsak izkušen kmet ve, da je vprav nasprotno res: da je namreč še cela vrsta rastlin, ki deteljo bodisi zajedajo, bodisi jo dušijo. Najnevarnejši tovrainiki detelj to, razeJ že opisane predenice: deteljnl pojalnik, regrat, pir-nica, otat, lapuh itd. Osatu želimo posvetiti v prihodnji številki posebno razpravo, ker zatluži to — ne ker bi bil tega vreden, temveč ker je to potrebno zaradi njegove malopridnostL Zato bomo danes vzeli v pretres po vrsti le ostale »sovražnike detelje«, opisali na kratko njihove življenske navade, pa tudi uspešen način boja proti nJim. „ 1. Deteljnl pojalnik. (Dar Sommerwurz). Med ljudttvom ima ta deteljnl zajedalec še razna druga hnena, kot na primer: deteljni poletni koren, ježevka »svečnik« itd. Vprav to poslednje ime, »svečnik«, ustreza najbolje podobi tega zajedalca. Vsakdo, ki se količkaj zanima za naravo, pa četudi ni kmet, je namreč gotovo že opazil na teleljiščlh takole o Kresu, ko je prva košnja detelje že spravljena in je detelja »pet ža približno pol pedi velika, — čudne rastline, rjavormene barve, ki so zelo podobne voščenim svečam. Debela stebla so 15 do 30 cm visoka in nimajo nobenih listov. Rastlina zraste izredno naglo, takorekoč čez noč in takoj nato odpre tudi svoje cvete, nakupičene v dolgem, od stebla nekoliko temnejše barvnem klasu. Semena obrodi vsaka rastlina na tisoča — seveda, če jo prej ne uničimo. Zakaj pa je potrebno, deteljni pojalnik skrbno zatirati na naših deteljilčihi Zato, ker je to rastlina zajedalka. To te pravi, da enako kot predenica tudi pojalnik ne trati tvojega čata in ilvljenske moči t tem, da bi ril t koreninami po zemlji ter ti trudoma iskal hrane. Čemu neki — ko pa je veliko bolj enostavno, naseliti te na koreninah detelje in se mastiti t hrano, ki je te pripravljena. Zato pojalnik nima korenin, marveč samo nitke, s katerimi te vtesava v deteljne korenine. In ker ti sam ne prideluje hrane, tudi listov seveda ne potrebuje. Vendar mu je vtisnjeno sramotno znamenje vseh rastlinskih lenuhov: ne sme nositi zelene obleke, ki je lastna vsem rastlinam ki si same pridobivajo svoj kruh, marveč rjavo kaznil-nlško suknjo. Na deteljiifcu, kjer te pojalnik razpase, tako da Je videti na tisoče in tlaoie »svečnikov«. Je druge košnje malo ali kar nič. Od pojalnika izsesavane deteljne rastline namreč v rasti zaostanejo, hirajo in včasih docela poginejo. Vsak skrben kmečki gospodar bo torej, če zagleda pojalnik po prvi košnji detelje na svojem deteljišču, takoj vzel koso v roke in porezal glave vsem pojalnikom, preden dozori seme. Ker se more razmnoževati pojalnik samo t semenom, ga na ta način lahko uničimo. Se bolj nevaren, kot na navadni detelji, je pojalnik na lucerni, kar nam bo razumljivo, če pomislimo, da naj bi živela vsaka rastlina lucerne vsaj 10 do 15 let. Ce pojalnik že v drugem ali tretjem letu uniči del rastlin, je košnja vsa naslednja leta za toliko manjša. Zato pojalniku na lucerni — ki ima sicer nekoliko drugačno latinsko ime in ga tudi po naše pravilno nazivamo: rdečkasti poletni koren — še posebno neizprosen boji Edino dobro 'je to, da je ta pojalnik manj razširjen, kot njegov tovariš na domači detelji. Z Regrat. (Das Pfaffenrohrlein). Menda je to ime za rastlino, ki jo imamo v vseh naših krajih poznano, čeprav naštevajo prj-rodopisne knjige še celo vrsto drugih imen za ta plevel, ki pa ga vendar v zgodnji spomladi, dokler je še nežen in ne pregrenak, nabirajo za solato vse gospodinje, ki si boljše solate ali ne znajo, ali pa ne morejo pridelati. Regrat je sicer razširjen predvsem po travnikih, v prvi vrsti po takih prostorih, koder boljše trave ne morejo uspevati, ker so tla pogostQ poteptana. Spomladi je mnogokje vse rumeno od regratovega cvetja, iz votlih stebel pa si delajo otroci verige. Ta rastlina, ki je sicer pridelku travnikov na škodo, a kljub temu služi ljudem v hrano in še otrokom v veselje, je vendar zelo, da celo najbolj nevaren sovražnik mladim deteljnim posevkom v prvem letu, tako posevku lucerne, kakor tudi drugih detelje ali travno-deteljnih mešanic. Regrat ima namreč v zemlji prav močno, globoko segajočo koreniko, iz katere začne že zgodaj spomladi poganjati liste. Ker se regratovi listi razraščajo okoli korenike v poš&vni, včasih skoraj vodoravni legi, zastre vsaka regratova rastlina skoraj za ped velik prostor sveta. In medtem, ko na dobrih travnikih prerastejo bujnorastoče trave kmalu regratovo 1 istje ter mu s tem omogočijo nadaljnl razvoj (senca namreč regratu ne prija!), — so posevki detelj, prav posebno še lucerne prvo leto v veliki nevarnosti, da jih regrat uduši. V času namreč, ko mlade rastlinice lucerne šele poganjajo, se regrat že šopiri na površju ter jim za-slanja svetlobo. Zato si zapomnimo: posevke lucerne in drugih trajnih detelj, kakor tudi deteljno-travnih mešanic Japomke ^riissfave y Pacifiku Pred novo lazo vojne v Vzhodni Aziji V današnji številki objavljamo v podkrepitev teh vrstic zemljevid, ki nam prikazuje področje japonske moči okrog jedra, katerega tvori otočje japonskega carstva. Če pogledam» ta zemljevid, bomo lažje razumeli skrbi, ki jih ima sedaj an-glo-ameriška koalicija. Te skrbi se ne nanašajo zgolj na atlantsko operacijsko področje nemških podmornic, temveč tudi na pacifffiko bojišče. Vse od 1. 1942 ko je japonska vojska skupno z mornarico udarila globoko proti jugu, je bila kon- čana prva faza zavojevanja. Japonska si je i svojimi osvojitvami izgradila trajno učvrščea fundament trdnjav ne samo na otočjih, temvei tudi na celini. Te trriS. "'MtftfmU moramo prvo leto skrbno pleti ter odstranjevati regrat, ako hočemo imeti lepo enakomerno zarasle setve in bogate košnjel Komur pa se zdi škoda časa za pletev mlade iucerne, naj se mu zdi škoda še časa in denarja za setev Iucerne — ker kosil bo itak samo regrat in pirnicol £ri uničevanju regrata ne smemo pozabiti, da ima globoko koreniko! Če ga samo tik. pod površjem odrežemo, kmalu spet odžene. Treba ga je torej bodisi izruvati. bodisi z dolgim nožem prav globoko izrezati. Drugo in naslednja leta pa regrat lucerni ni več nevaren, ako je bila prvo leto dobro oskrbovana, tako, da je gosta in če ima v zemlji dovolj redilnih snovi za bajno rast. Ker se regrat razmnožuje s semenoA, podobnim prevmjenemu dežniku, ki ga veter raznaša daleč na vse strani, ni seveda noben prostor varen pred njim. Sreča je še, da se razmnožuje samo potom semena, da se torej korenike ne razmnožujejo, k<5t je to slučaj pri naslednji sovražnici detelj, katero tudi vsi poznamo, in ki ji je ime: 3. Pirnica ali pirika. (Die Quecke). Takoj pristavljamo, da pirnica ni samo sovražnica detelj, marveč razen osata tudi najbolj nadležen njivski plevel. Toda to nas ne ovira, da je ne bi opisali v vrsti sovražnikov detelj — jo pa ob k.iki d ugi priliki ne bo treba, ako jo bomo danes podrobneje spoznali. Pirnica je trava in je posebno v vlažnih trav-n kšh poiftbno dobrodošla, ker ji vlaga ne škoduje, medtem ko mnoge druge trave zamoii. Pa ne samo proti vlagi — tudi proti suši in proti pomanjkanju hrane )e pirnica tako zelo odporna, kot menda nobena druga trava ne. Pirnico lahko s kepo zem'.je izkoplješ, pa vržeš kepo na cesto, tako da se docola izsuši in postane trda kot kamen. Tudi pirnica uvene pri tem. Toda — če po več dneh pride dež in kepo razmoči — pirnica bo pognala vnovič iz navidezno suhih korenik. Da, korenikel Korenike pirnice, ki imajo vsakemu poznano belkasto barvo, imajo skoraj »veno« življenjsko moč v sebi. Lahko jih razrežeš na drobne koščke in raztrosiš po tleh — iz vsakega koščka bo odgnala samostojna rastlina. Reči smemo, da se pirnica razmnožuje izključno a korenikami, čeprav tudi cvete in obrodi ljulki podobno seme, ki pa le malokdaj dozori, ker se pa bori proti pirnici vsak kmet in vsak vrtnar ter jo ugonablja na vse načine, čeprav včasih tako zelo narobe, da jo še širi, namesto da bi jo zatrl. Večkrat namreč vidimo, da kmetje pridno oko-pavajo njive, katere je pirnica prerastla, a vendar je pirnica čedalje boli gosta. Zakaj? Ker okopa-vsjo, ko Je zemlja blatna in ker ne spravljajo pir-»■ce sproti T njiv. Zato se vse razsekane korenike pirnice spet primejo tal in vnovič ozelenijo. Zapomnimo se torej enkrat za vselej: t. Pletl In okopavat» smemo le ob suhem, sončnem vremenu, ko Je zemija dovolj suha, tako da more sončna svetloba Izkopane korenike pirnice kar najhitreje Izsušiti. 2. Pirnične korenike je treba ločiti od prsti ter do zadnjega takoj odstraniti z njive in raztrositi na gol, najbolje kamenit prostor, da se dodobra, posušijo, nato pa seigati, ali zmetati v kak prepad. Ce so korenike zares popolnoma izsušene, jih smemo vreči nato tudi na kompostni kup. če pa vržemo na kompost svežo pirnico. Jo moramo pečenj debelo pokriti s prstjo, da pogine, ker ne dr M zraka. '. Popolpoma napačno pa Je, če puščamo pir-n co, izpremešano s prstjo, na njivah, kjer Jih dež in zračen kup ohranjujeta pri življenju in se pozneje pirnične korenike spet razrastejo vse na okoli. 4. Najboljši zatiralec pirnice je rastlinska senca. Skrbi torej, da bodo vse poljske rastline bujno rastle in imel boš s pirnic o malo opravka, posebno še, če jo boš ob suhem vremenu odstranjeval z njrv kjer in kadar se pojavi. Sekli smo, da pirnica ne uspeva, ako je v senci in ako nima zraka. Drži torej tudi nasprotno: da sa najbohotneje Razvija tam, kjer ima na razpolago največ zraka in največ svetlobe. In je res, ca pirnica najhuje nastopa na mladih okopavinah, ki še ne zastirajo zemlje in posebno še na rahli, peščeni zemlji. V težki glinasti zemlji jo je manj. In če njivo, ki jo je pirnica docela preraščala, dokler smo gojili okopavine, pustimo slednjič neobdelano. — češ: »Pa naj raste tiava, če ravno hoče!« — bo v dveh, treh letih tudi pirnica obnemogla in bo zemljiše postalo skoraj golo. nId — in tako smo po ovinkih .prišli tja. kamor no bili namenjeni: Vidimo namreč iz povedanega, da kmet, ki mladih posevkov detelj, Iucerne, COSfK? BARSKE Y ISTI X O razvoju turške industrije. Kljub težavam, ki jih povzroča vojna giede ustanovitve novih tovarn, ziasti radi nabave strojev iz tujine, se turška industrija izgrajuje in veča. Tovarna cementa, ki jo dograjujejo v Sivasu, stoji neposredno pred začetkom dela. V Karabiku so ravnokar začeli z montažo strojev in naprav za izdelavo žveplene kisline, medtem ko bo ostali del tega kemičnega podjetja v kratkem začel z obratovanjem. Izdeloval bo namreč barve za barvanje tekstilnega blaga za vojaške potrebe. Predvidena je tudi gradnja nove valjarne v Karabiku, v katero mislijo investirati sedem milijonov turških funtov. Dela, ki so jih začeli že pred leti na napravah za doviiz vode od Zapandža-jezera do tovarn papirja in celnične volne v Ismidu, so končana. Tudi v tekstilni industriji se dela za dvig produkcije bližajo z43. predvideva 22 milijonov tobakovfh sadik X Madžar«ka skrbi za zaloge žita. Madžarska je v skrbi za zaloge žita pospeševala gradnjo silosov ter je danes v stanu, shraniti do 25.000 vagonov žita. Razen tega so v minulem letu na Madžarskem postavili dve novi veliki hladilnici, 14 skladišč in 20 novih sušilnic za zadje. limi, belkasto-zeienimi, spodaj kosmatimi a zgoraj gladkimi listi veliko površino, je jasno, da utegna zamoriti že v kali deteljno setev, predvsem lucerno, esparzeto in druge trajne vrste. Lapuh se razmnožuje s semenom, ki ima slična letalne naprave kot regrat. Cvetje, ki je lepo rumeno in se že od daleč opazi, odganja prav zgodaj spomladi, že marca in aprila ter tudi zgodaj dozori. V zemlji ima lapuh globoko segajočo belo ko:e-niko, ki more hrano črpati tudi iz večjih glob-n, kar omogoča, da uspeva lapuh tudi na revnih, pustih zemljah. Lapuh je mogoče zatirati s tem, da koren ko globoko izkopljemo, ali zemljišče poleti globoko preorjemo, kajti plitvo izkopavanje ali plitvo oranje mu kvečjemu pomaga v rasti. • Vel'ko bolj uspešno sredstvo za zatiranje lenuha pa je: najprej zemljišče pravilno osušiti, !■ • -> ga potom gnojenja z apnom ra icisati in Ifončn • o pognojiti. Na ta način bomo lapuh zanesljivo zaj trli, kajti v rodovitnih in neprevlažnih tleh izgim lapuh sam od sebe! .. w.-« Zeichnung: Archiv Glückliche Kindheit HALE VES Ii * Führer je odlikoval gospodarstvenika. Führer je na predlog Reichsmarschall-a Hermann Gö-iing-a in Reichsministra Speer-a odlikoval generalnega direktorja tvrdke Reichswerke Hermann Göring, državnega svetnika Paul Pleiger-ja z odlikovanjem Ritterkreuz zum Kriegsverdienstkreuz mit den Schwertern. Pleiger si je stekel velike za-iluge za razvoj rudarstva in obnovo nemške kovinske industrije. Star je 43 let ter je premostil v svojem delovanju velike težave. * Führer je pretekli ponedeljek, o priliki romunskega državnega praznika sporočil romunskemu kralju Mihael-u in državnemu voditelju, mar-ielu Antonescu, svoje prisrčne brzojavne čestitka. * Führer kot častni boter Spodnještajercu. Zakonca TsChaksch v Erlachstein-u, Kreis Cilli, sta nedavno dobila iz Führer-jeve pisarna dopis, da je Führer za njunega dvanajstega otroka, Inge Maria, prevzel častno boterstvo V tozadevnem dokumentu je Führer izrazil željo, da bi otrok dobro uspeval in se lepo razvijal. Za otroka se je Izročilo tudi darilo. S starši, ki imajo sedaj deset fantov In dvoje deklet, se raduje hkrati ves kraj, ker ga je Führer počastil in odlikoval. * Reichsmarschall Hermann -Göring na Štajerskem. Reichsmarschall Hermann Göring, ki ja že pred kratkim v Eisenerz-u pregledal tamkajšnjo Dr. P. J. Inkas: Lösung der Aufgabe : I. Blaga za obleke so: Volna, bombaž, platno, ■vila, žamet. Ali mi morete napraviti v treh dneh obleko po meri? Da, lahko pa dobite tudi tajotovljeno obleko. Te rokavice so mi premajhne, potrebujem številko 7. Pomerite prosim te. Da, te se mi prilegajo. Pokažite mi prosim vaše vzorce. Kdaj lahko pridem pomerit? Jutri od 15. ure dalje. Suknjič mi ne pristoja, preozek mi je. Prosim zlikajte mi to obleko do jutri. Naš električni likalnik je pokvarjen. V tej kavarni ni niti stojala za dežnike, niti obe-lala za obleke, plašče, dežnike in palice se mora oddati v garderobi. II. 1. Im Sommer. 2. Einen Schlafanzug (Pyjama) oder ein Nachthemd. 3. Wenn es regnet. 4. Der Schneider. 5. Die Schneiderin. 6. Herren-hüte. 7. Damenhüte. 8. Einen dunklen Stoff. 9. Sporthosen sind kurz. 10. Im Konfektionsgeschäft. 11. Im Winter. 1 j. Mit Nadel und Zwirn. 13. Mit dem Bügeleisen. 14. Ein Pelzmantel Ist sehr warm. III. 1. Deine neuen Sockenhalter. 2. Sein seidener Schlafanzug. 3. Ihr elegantes Kostüm. 4. Unsere seit'enen Krawatten. 5. Eure ledernen Schürzen. 6. Ihre kurzen Linterhosen. V. 1. Wir hängen den Hut an den Kleider rechen. 2. Wir tauchen die Feder in die Tinte. 3. Wir geben den Schirm in den Schirmständer 4 Wir lesen einen A'tikel in der Zeitung. 5. Wir schneiden das Fleisch mit dem Messer. 7. Die industrijo, j« nedavno ta svoj obisk ponovil. Pri dohodu ga je sprejel Gauleiter dr. Uiberreither. V spremstvu Gauleiter-ja si Ja Reichsmarschall ogledal na štajerskem ležečo oboroževalno industrijo. Delavstvo ga je povsod srčno pozdravljalo. Gauleiter je Reichsmarschall-u izčrpno poročal o vojno važnih in obrambnih problemih. V Graz-u si je ogledal kulturne ustanove, med drugimi tudi državno visoko šolo za glasbo v Eggenberg-u. Povsod, kjer se je Reichsmarschall pokazal, ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. * Spodflještajerci so bili In ostanejo Junaki. Alois Smech, posestniški sin iz Topole pri Ro-hitsch-Sauerbrunn-u, je bil za svoje hrabro obnašanje pred sovražnikom odlikovan s križcem »Eisernes Kreuz II. Klasse in z znakom »Silbernes Verwundetenabzeichen«. * Odlikovan Spodnještajerc. Ze lani je prejel Ignaz Graf Attems iz Windischfeistritz-a za hrabrost ,pokazano na fronti zoper Sovjetijo, Eisernes Kreuz IL Klasse. Sedaj je pa tudi njegov mlajši brat Emil Hans Graf Attems, ki se bori na vzhodni fronti, dobil Eisernes Kreuz II. Klasse. * Pripadniki Werkschutz-a so nameščenci. Po poročilih Reichsarbeitsministra ja uslužbence ta-kozvanega Werkschutz-a, ki čuvajo in stražijo ureditve tovarn odslej smatrati kot nameščence v smislu zakona o zavarovanju nameščencev. * Se en odlikovan Spodnještajerc. ^-Kriegsberichter Di. Hermann" P i r i c h iz Pettau-a je za hrabrost, izkazano v bojih na vzhodni fronti, prejel odlikovanje Eisernes Kreuz I. Klasse. * Popis izkoriščane zemlje na Spodnjem štajerskem. Šef civilne uprave popisuje sporazumno z uradom državne statistike zemljišča, ki se na Spodnjem Štajerskem praktično izkoriščajo. To se vrši v namenu pridobitve točnih in obsežnih podlag o velikosti njiv, travnikov, gozdov, vinogradov itd., kar bo služilo za izdelavo načrtov za pravilno obdelovanje, ki naj dvigne produkcijo. šef civilne uprave je za to delo določil osrednjo komisijo za vso Spodnjo Štajersko, nadalje sedem okrožnih komisij, za vsako politično občino krajevno komisijo in za vsako katastralno občino po eno podkomisijo. * Čuvajte si zdravjel Zdravja Ja prva pot do zmagal Vsaka delovna ura je važna! Bolezni od prehlada stanejo letno milijone delovnih ur. Zato je treba previdnosti, razuma in volja, da ostanemo zdravi, kar bi drugače bolezni zaledja občutile tudi naša fronte. Prehlajenl naj nikdar ne kašljajo drugim ljudem v lice, ker se bolezen lahko prenese. Tako izključevanje delovnih sil danes ne moremo in ne smemo prenašati. Treba je pa tudi vedno pravočasno obiskati zdravnikal Posebno v primerih, kjer se lahko pojavijo pljuč- Ausschnelden! Izrezatil Fische schwimmen Im Wasser. 8. Dia Vögel fliegen In der Luft. Stelgerung des Eigenschaftswortes. Stopnjevanje pridevnikov. Pravilo: Pridevnik se stopnjuje tako, da sa normalni obliki pristavi -er, ali -r. (Pri a, o in u nastopi večinoma preglasi) Primerl: reich — reicher, schön — schöner, groß — größer. Pomni: Pri primerjavah pomeni »wie« enakost, »als« pa neenakosti Dbungssätze: Die Rose ist schöner als die Nelke. Karl arbeitet weniger als sein Bruder. Dieses Haus ist höher (hochl) als jenes. Am Lande ist das Obst billiger als in der Stadt. Diese Kurve ist gefährlich als jene. Um diese Zeit ist der Autobus überfüllter als Nachmittag. Die Zimmer in diesem Hotel sind größer, eleganter aber auch teurer als die Simmer in jenem Gasthaus. Dieser Tischwein ist billiger als der Flaschenwein. Mein Rindfleisch ist ebenso gut wie dein Braten. Die Natur ist oft schöner als die Kunst. Anton ist um drei Jahre älter als Paul. Er denkt öfter an das Vergnügen, als an die Arbeit Der Großglockner ist höher als der Triglav. Im Sommer sind die Tage länger als die Mächte. Berlin ist viel größer als Wien. Mein älterer Bruder ist beim Militär. Meine jüngere Srhwester lernt in Klagenfurt in einer Kochschule kochen. na obolenja. V pomladanskem času je tudi po stanovanjih skrbeti za sveži zrak in dnevno svetlobo. Iz zdravja izvira življenje, moč, energija in veselje. Cim manj ljudi po bolnišnicah, tem bližji je miri Celo v mirnem času smo imeli radi bolezenske delovne nesposobnosti do 1,5 milijard izgubljenih delovnih ur letno. Zato je treba, da se to preprečuje. Pomagajmo pri tem vsi s čuvanjem našega zdravja I * Na otroke Je treba vedno gledati! Nemčija potrebuje zdrav človeški naraščaj, ker gre za bodočnost. Ne puščajte otrok, da se igrajo na cestah, kjer je promet in tudi ne v bližini rek in potokov. Otroke je treba tudi cepiti zoper dif-terijo Otroci naj ne hodijo prezgodaj bosi in tudi prezgodaj se naj ne kopljejo v prostih kopališčih, ko je še voda mrzla. Vse to lahko povzroča vnetje bezgovke. difterijo, obolenje ledvic in mehurja ter vrsto drugih bolezni. Peniti je tudi, da se malčki ne poparijo z vročo vodo Itd. Skrivati je pa treba vžigalice. Saj vemo, da umre letno širom Nemčije okrog tisoč otrok, ki so po nepazljivosti staršev prišli do vžigalic ter povzročili nesreče. * Polagajte važnost na vsako, tudi najmanjšo ranol Ne gre samo za tvoje zdravje, temveč tudi za tvojo delovno moč, ki jo z boleznijo odtegneš skupnosti. Pri vsakem delu je pač treba misli osredotočiti na delo, ker se na ta način najlažje prepreči kako nezgodo ter očuva zdravje. Pri delu z rokami so mnogokje prstani lahko nevarni. Priporočljivo je, da se jih med delom odloži. Kakor ženske pri strojnih delih z rutami in mrežami povežejo svoje lase, da se ne zgodi nesreča, tako je tudi tam, kjer so roke s prstani izpostavljene nevarnosti, umestno, da se med delom odstrani in shrani prstane, lahko se jih pa pusti tudi doma. * Sprememba v dodeljevanju Hvll. Reichsan-zelger je objavil odlok o spremembi dodelitve živil v 50. dodelilni perijodi, ki traja od 31. maja do 27. junija 1943. Po tem odloku se bo vsem potrošnikom znižalo za 100 gramov mesa ali mesnih izdelkov tedensko. Dodatki za delavce pri dolgotrajnih, nočnih, težkih in najtežjih delih ostanejo nespremenjeni. Te delovne skupine so podvržene torej samo prikrajšanju 100 gramov mesa. S prikrajšanjem prizadeti upravičenci na prehrano dobijo tekoče z vsako dodelilno peri-jodo 300 gramov kruha in 50 gramov masti dodatno, razen tega v času od junija do septembra 1943 razen tekočih porcij dodatno 500 gramov Ječmenove kaša, 250 gramov krompirjeve moke ali saga, 125 gramov riža in dodaten sir. Razen tega dobijo vsi potrošniki kot enkratno posebno dodelitev 1 kg sladkorja za vkuhavanje sadja. Pravilo: Superlativ pridevnika se tvori tako, da se priključi normalni obliki -st (-ste): reich(e), schönst(e), größt(el. Dbungssätze: Der Großglockner in Kärnten ist der höchste Berg Deutschlands. Durchgang strengstens verboten I Die Schriftleiter dieser Zeitung sind in der Stadt bestens bekannt. Karls liebster Freund ist ein Flieger. Kommen Sie, von hier aus ist der Ausblick am schönsten! Die größte und bevölkerste Stadt des Deutschen Reiches ist Berlin. Der deutsche Soldat ist der tapferste der Welt. Unregelmäßige Stelgerung Nepravilno stopnjevanje 1. gut, besser, beste, (am besten) — dobro, bolje, najbolje 2. viel, mehr, am meisten — veliko, več, največ 3. viele mehrere, die meisten — mnogo, več, največ 4. gern, lieber, am liebsten — rad, rajši, najrajši 5. bald, eher, am besten — kmalu, preje najpreje Pomni: Deklinacija stopnjevalnega pridevnika je ista kakor pri normalni obliki. Ubungssätze: Wir essen besser in diesem Gasthaus, als in jenem Hotel. Diese Straßen sind länger und schlechter als die anderen im Lande. Von diesen drei Musikern ist der in der Mitte unbedingt der Beste. Man klopft immer starker an die Türe! Warum öffnen Sie nicht? Die geringste Verzögerung der Operation kann für den Kranken die schlimmsten Folgen haben. Bitte, wie komme ich schnellstens zum Bahnhof? Nehmen Sie die er<-te Straße rechts und gehen Sie dann immer geradeaus, in 10 Minuten sind Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch (NemScina za odrasle metodiCno in praktlfno.) 19. Stunde. • O razdelitvi pohištva pri ločitvah zakon«. Večkratne sodne razsodbe so v zadevah delitve pohišva in ostalih družinskih potrebščin pri ločitvah zakona šle preko pravil občega državljanskega zakona ter določile, da se stvari razpušče-nega domačinstva ni razprodalo, temveč natural-no razdelilo. Razsodbe se je pri tem utemeljilo tako, da je nabavka teh potrebščin imela namen ustanoviti lastno ognjišče in ker bodeta ločenca verjetno zopet zače'a misliti na novo zakonsko zvezo, jo je treba z razdelitvijo stvari olajšati. Razprodaje pohištva na brzo roko ob ločitvah zakonov so navadno bile škodljive, ker se je iste prodalo za vsako čeno, nove nabavke so pa navadno otežkočile ustanovitev novega družinskega življenja. » Smrtna obsodba radi umora svoje žene. 38-¡etni posestnik Franz .Schimenz iz St. Nikolai-ja pri Ottendorf-u, Kreis Cilli, je svojo ženo umoril z dvanajstimi ubodi z nožem. Storilec se je zato zagovarjal pred sodiščem v Marburg-u. Razprava je dognala, da je Schimenz ki je bil mnenja, da ima vzrok biti ljubosumen, umor pripravljal ter si v to svrho preskrbe! dvorezen nož. Po dejanju je Schimenz pobegnil, dokler ga ni žendarmerij-ska patrola prijela. Pri razpravi je obtoženec svoje dejanje priznal. Obsodili so ga na smrt. Sodba je bila izvršena v Marburg-u. * Preprečujte gozdne požare! Les Je danes ena najvažnejših surovin. Zato gre danes za vsako drevo. Zato se naj nikdar v gozdu ne kadi in tudi ne odmetava odpadkov cigaret. Tudi pipo ni kaditi v gozdu Se bolj nevarno je pa naprav-1 jati ogenj v gozdovih, kar delajo radi pastirji, drvarji' in izletniki. Ce kdo opazi gozdni požar, je njegova dolžnost, da nemudoma pomaga istega udušiti, ako gre za manjši obseg, velike in nevarne požare je pa treba takoj prijaviti oblasti. * Psi v vojn! službi. V nemški oboroženi sili uporabljajo pse za poročevalske, čuvarske in sa-nitetske svrhe. Taki psi pridejo najprej v dresu-ro, kjer jih naučijo ubogati. To delo opravijo priznani poznavalci psov in pasje narave. Ko je to končano, sledi posebna izobrazba, ki s prvotno dresuro vred ne sme dalje trajati kakor osem tednov. Pes za prenašanje poročil pride v skupino dveh mož m treh psov. Po nadarjenosti se potem uči ali na komando po lastnem spominu hoditi po neki, njemu že znani poti, ali se mu pa označi s kakšnim za pasji vonj primernim sredstvom pot, po kateri mora do poveljnika, kamor je poslan. Pri tem teku mora navadno nositi tudi kake stvari. Glavno pa je, da doseže zaukazan mu cilj; Pes, ki ga določijo za čuvaja kakega 120 metrov širokega pasa, mora tak okoliš točno preiskati ter vse osebe ustaviti. Prijeti sme le tiste, ki so ras sumljivi Na ta način izvežbani psi so v bojih zoper sovjete dosegli že lepe uspehe. Pes sanitetne službe nima tako težkih nalog. On išče ranjence, ki so obležali in jih ni nikdo našel. Kakor hitro ga najde, teče po svojega voditelja, ki ga vodi do ranjenca. • Nov železniški vozni red po 17. maju. Reichsbahndirektion Wien poroča, da stopijo v noči od 16 na 17. maja v veljavo večje spremembe voznega reda. Spremembe se nanašajo na potniški in tovorni promet. * Vojni poškodovanci kot radio-mehaniki. Na rokodelski šoli v Weimar-ju so imeli prvi učni tečaj za izvežbanje vojnih poškodovancev za ra-dio-mehanike. Tečajniki, kakih 30 invalidov, ki so prišli iz raznih poklicev, so v celoti z uspehom položili predpisane izpite. ♦ Trojčke je porodila. Kmetica Hermine Pfu-ner v Buchberg-u (Salzburg) je rodila tri fante. Težak porod se je vršil na samotni kmetiji brez babice in zdravnika Pozneje so mater in otroke prepeljali v bolnišnico v Salzburg. Mati in oi"oci so zdravi. * Tovarniške knjižnice za inozemske delavce v Nemčiji. V Reich-u zaposleni delavci bi naj po možnosti ostali v stiku s svojo domovino. Da se jim to omogoči, se v sporazumu z uradnimi krogi tiska že dalje časa 13 tujejezičnth časopisov, ki iih izdaja Fremdensprachen-Verlagsgesellschaft v Berlin-u, Charlottenburg. V najnovejšem času je pa isto zafožništvo izdalo tudi tujejezične knjige. Generalni pooblaščenec za vpostavo v delo je potom delovnih uradov opozoril podjetja na to ureditev. Doslej obstojajo že tovarniške knjižnice v italijanskem, francoskem, danskem, holandskem, ruskem in ukrajinskem jeziku, v drugih jezikih še ¡zidejo. Knjige vsebujejo literaturo njihovih dežel ter prevode dobrih nemških knjig. • »Oletna brtvka. V Kuttelberg-u v Sudeten-land-u živi 901etna žena, ki že od svojega štirinajstega 'eta brije vaščane na njihovih domovih. 76 let že hodi po svoji občini ter opravlja svoje delo še danes tako vzorno, kakor nekoč kot mlado dekle. • Smrtna obsodba zločinca Iz navade. V septembru minulega leta je bil večkrat predkaznova-nt, v protektoratu rojeni 341etni Johann Nowotny obsojen pred izrednim sodiščem v Graz-u na 12 let Ječe, ker se je izogibal vsakega poštenega dela ter stalno živel samo od tatvin in sleparij. Svoje zločine je izvršil v Hannover-ju, Innsbruck^ Miinchen-u, Gloggnitz-u, Mürzzuschlag-u in Graz-u. Ukradel je ljudi, ki so šli k vojakom, varal je dekleta z ženitovanjskimi ponudbami ter jim izvabljal denar, pri čemer je izkoriščal do-brotljivost in naivnost svojih žrtev ter vojno sta- nje. To sodbo je na pritožbo višjega državnega pravnika sodišč« Reich-a razveljavilo. Pri novi razpravi pred izrednim sodiščem v Graz-u J« bil Nowotny obsojen na smrt. * Sto, let Je doživela. Gospa Barbara Fahringer v Bruck-u a. d Mur je praznovala dn« 10. maja svoj 100 rojstni dan. Gauleiter in Reichs-Statthalter dr. Ueberreither ji Je ob tej redki priliki sporočil svoje iskrene čestitke ter ji je poslal častno darilo * V kmetijstva potrebujemo vse delovne roke. Glavno glasilo Reichsnährstand-a »NS.-Landpost« piše: »Vsako roko potrebujemo! Ce je že v mirnem času kmetijsko delo zavzelo veliko vel žensk, starejših ljudi in otrok kakor mestni poklici, je to sedaj v vojnem času veliko bolj potrebno. Ker govori odredba od dne 7. marca 1942 o močeh ki so vajene kmetijskega dela, bodo mladi in stari ter moški in ženske storile letos š« več, kakor svojo dolžnost. Kot vzgled nam naj bo kmetica, ki dela od ranega jutra do poznega večera, zastopajoč moža, ki z orožjem v roki brani domovino Ko bo v bodočih mesecih izšel oklic za delo pri žetvi, bo gotovo vsaka žena veselo pomagala pri prehanjevanju našega ljudstva«. * Malaga Je počastila generala Franc-a. Preteklo soboto so v Malagi na slovesen način Izročili generalisimu Franc-u listino o imenovanju častnim županom Malage. Pred hišo Falange j« general Franco nato pregledal defilč 20.000 delavcev in falangistov. Zvečer je priredilo mesto M*-laga generalisimu Franc-u ogromen ognjemet. * Visoko Italijansko odlikovanje za romunske ga državnega poglavarja Kralj in cesar Viktor Emanuel je podelil te dni romunskemu državnemu poglavarju maršalu Antonescu Velik! kril hišnega reda Savojskega. To visoko odlikovanj« je Izročil maršalu italijanski general. Graziolli, ki je prinesel zanj tudi lastnoročno pismo ministrskega predsednika Mussolini-j a. * Smrtna kosa. V Barislowtz-u pri Pettau-u j« umrl dne 7. t. m. znani posestnik Georg Pall, ki je užival vsled svoje delavnosti kot gospodar, župan in predsednik krajevnega šolskega odbor« veliko zaupanje in sloves med svojimi sovašfani. Na sedmini so nabrali 60 RM za Nemški Rdeil Križ. * Poštna uprava skrbi za vojno-poškodovant nameščence. Poštna uprava se trudi, da vojnim poškodovancem olajša opravljanje poštne služb« z izumom in nabavo raznih pripomočkov ter n« ta način omogoča sprejemati ie več vojnih poškodovancev v poštno službo. Tako so na primer na centralnih poštnih uradih v Berlin-u preizkusili priprave, ki omogočajo poštarjem z eno roko deliti in sortirati pošto. Naprave so s« vsestransko obnesle. Sie dort. Komisch, dieser Händler verlangt für die gleichen Äpfel weniger als der andere. Da stimmt etwas nicht! Kaufen Sie doch in diesem Geschäft, Sie kaufen hier vorteilhafter als anderswo. Schnellzüge fahren schneller als Personenzüge. Ich habe lieber Äpfel als Birnen, am liebsten aber habe ich Pfirsiche. Das Kino Was machen wir heute abend? — Was sollen wir machen? Gehen wir ins Kino. — In welches Kino sollen wir gehen? —- Gehen wir ins Zentralkino, dort spielt man »Auf Wiedersehen, Franziska!« Dieser Film soll fabelhaft sein. Die Kritik in der Zeitung ist ausgezeichnet. — Werden Sie die Karten besorgen? — Ja, wenn Sie wollen kann ich gleich an die Kartenvorverkaufsstelle telefonieren, man soll uns zwei Plätze reservieren. Wo wollen Sie sitzen? Loge, Balkon, Sperrsitz oder Parterre? — Ich glaube, es ist am besten, wir nehmen 2 Logensitze. — Gut, was kostet ein Platz? — Loge vordere Reihe kostet RM 1.20 und rückwärtige Reihe kostet 90 Rpf — Gut, nehmen wir zwei Plätze in der vorderen Reihe. — Wann beginnt die Vorstellung? — Um 20 Uhr 30. Wann und wo treffen wir uns? — Sagen wir 10 Minuten vor Beginn im Warteraum des Kinos. Einverstanden? — Einverstanden! Hier habe ich übrigens schon den Filmkurier. — Lassen Sie sehen! Spielleitung und Darstellung ist in guten Händen, auf dem Program liest man die Namen hervorragender Schauspieler. — Ja, dpr deutsche Film ist überhaupt der beste der Welt und die deutsche Wochenschau mit den neuesten Berichten aus dem Zeitgeschehen ist unübertroffen. _ ja, das kann man wohl sagen! Ich freue mich jedenfalls schön sehr auf den heutigen Abend Hoffentlich ist auch ein lustiger Trick- film oder ein Kulturfilm im Beiprogramm. — Sicherlich wird das eine oder das andere sein. Übrigens, was werden wir nach dem Kino machen? — Hm, das werden wir schon sehen; vielleicht gehen wir auf einen Sprung ins Kaffeehaus oder irgendwohin auf ein Glas Wein. Noch einige Ubungssätze: Deine Krawatte gefällt mir besser als meine. Wir können nicht baden, das Wasser dieses Teiches ist ebenso schmutzig, wie da» jene« Baches. Die Wohnungen in diesem neuen Hause sind größer und geräumiger als im alten Kaufen Sie doch diesen Ring, «r ist der schönste von allen. Dr. Unblutig ist der angesehenst« Arzt des Ortes, er hat die meisten Patienten. Mein Hut ist ebenso schön wie deiner. In diesem Briefe sind mehr Fehler als Wörter. Aulgabe Setzen Si« da» Eigenschaftswort In dl« richtige Form. Postavi pridevnik v ustrezajofo stopnjo: I. 1. Karl ist (fleißig) als Paul. 2. Er ist der (groß) Dichter der Nation. 3. Dieser Pullover ist (stark) als jener. 4. Dieses Bild ist (alt) als jenes Buch. 5. Die Donau ist (lang) als die Drau. 6. Der Baum ist (hoch) als der Busch. 7. Der Hund ist meist (groß) «1» die Katze. 8. Meine Aufgabe ist (wenig) schwierig als deine. 9. Dies Ist der (elegant) Anzugsstoff des Schneiders. 10. Gold ist (wertvoll) als Silber. 11. Ihr seid (reich) als wir, aber wir sind (glücklich) als ihr. 12. Deutschland ist es (kalt) als in Italien. 13. öl ist (leicht) als Wasser. II. Machen Si« einen Vergleichssatz: II. Tvorite stavek, v katerem pridevnik stop-njujete: 1. Gold — wertvoll — Eisen. 2. Mann — stark — Knabe. 3. Pferd — groß — Hund. 4. Winter — kalt — Herbst. 5. Glas — hart — Holz. 6. Hund — treu — Katze. III. Steigern Sie: Iii. Stopnjujte »ledeče pridevnike: (BeUpieil schön, schöner, am schönsten,) breit, gesund, gut, lieb, eng, herzig, nieder. IV. Machen Sie folgende Übung: IV. Vežite »ledeče »amostalnik« in pridevnike po načinu podanega primera: (Buch neu, da» neue Buch, die neuen Bücher, neue Büch«r.) — Zimmer groß, Hand klein, Gras grün, Baun schön, Mutter gut, Soldat tapfer, Stiefel schwär* Gla» klein. Wörter anderswo — drugje angesehen — ugleden, veljave» Ausblick (m) — razgled Beginn (m) — (pri-) začetek beginnen — pričeti Beiprogramm (s) — priključni «pored Bericht (m) — poročilo besorgen (etwas) — priskrbeti (nekaj) bevölkert — obljuden Birne (w) — hruška, žarnica Busch (m) — grmovje Darstellung (w) — predstava ebenso - wie — ravno tako - kakor einverstanden — sporazumen fabelhaft — bajno Filmkurier (s) — filmska revija Flaschenwein (m) — vino v steklenical Flieger (m) — letalec gefährlich — nevaren, -a, -o gering — majhen, neznaten hervorragend — odličen irgendwohin — neznanokam jedenfalls — na vsak način Kartenvorverkaufsstelle (w) — predprodaja vstopnic * Japonci so leto« uničili v Pacifiku le 600 »ovni nih letal. Kakor j« izjavil podpolkovnik Ušida iz glavnega stana japonskega letalstva, so japon-»ki vojni letalci v času od januarja do aprila uničili v raznih delih pacifiškega bojišča nič nanj kot 600 sovražnih letal. * Moskva organizira »poljsko divizijo«. Vrhovni svet Sovjetske Unije je odredil postavitev »poljske divizije«, ki bo priključena sovjetski armadi. To divizijo bodo imenovali po poljskem bojevniku za svobodo »Tadeusz Kosziuszko«. * Eksplozivna ualivna peresa. Angleško-ame-rliki letalci mečejo na italijanska mesta, predrtem v Siciliji, nalivna peresa in svinčnika za Izmenjavo min, ki so napolnjena z eksplozivi. T« «vari pobirajo otroci, ki jim nato v rokah eksplodirajo, čim začnejo pravim nalivnim peresom in svinčnikom podobna stvari vrteti in ogledovati. Italijansko časopisja protestira zoper ta zahrbten Mčin vojskovanja. » * Egipt se boji letalskih napadov. Minister za Javno varnost v Egiptu je razglasil, da mora prihodnje dni biti v deželi vse budno in pozorno radi otokov Kreta in Dodekanez, ki sta v rokah sil osi, od koder bi se lahko i letali bombardiralo Egipt Ljudstvo naj ostane mirno ter se drži vojaških navodil * Zoper vojne parazite. Madžarski minister notranjih zadev, dr. Franz Keresztes-Fischer, je Izdal «klic proti vojnim zajedavcem. Izjavil je med drugim: »Če ves madžarski narod opravlja vojaško ali chrilno službo, ne smemo imeti v naši sredini ljudi, ki postopajo ter na nesmiseln način zapravljajo svoj pošteno ali nepošteno zasluženi denar. V bodoče 'oo policija prirejala racije ter si ogledovala tudi privatne hiše, kjer se večkrat na nedostojen način prireja zabave. Z delavskimi taborišči in taborišči za lnternirance bomo najbrže dosegli, da se take elemente spravi k rednemu delu«. * Bolgarska počastitev romunskega kralj« Ml- h««l-a. Preteklo nedeljo je izročil posebni bolgarski odposlanec Tomenov romunskemu kralju Mi-hael-u verigo reda Sv. Cirila in Metoda. Svečani Izročitvi visokega odlikovanja sta prisostvovala namestnik ministrskega predsednika, profesor Mikaj Antonescu in bolgarski poslanik Pefrov-Co-eakov. * Slovaško-romunska kulturna pogodba. V Bukarešti sta preteklo nedeljo podpisala slovaški prosvetni minister Sivak in romunski minister za «gojo in bogočastj«, Petroviči, romunsko-slova-Iki kulturni dogovor. * Naslednik ameriškega generala Andrews-«. Kakor smo že poročali, se j« ameriški general Andrews, poveljnik ameriškega letalstva v An- ZKAISTYft Vulkani na L. 1940 so zvezdoslovci za sredo, maja napovedali novo izredno skupino takozv. sončnih peg, katerih površina naj bi bila stokrat večja ko naša zemlja. Napoved se je izkazala kot točna. Za letošnji majnik pa se nam obeta oja-čenje teh tudi za našo zemljo usodepolnih pri-rodnih pojavov. Med tem smo obogateli za eno veliko doznanje: pojavi na soncu, ki so že od Galileja dalje (1. 1610.) bili splošno znani pod imenom »sončne pege« niso sami na sebi vzrok, marveč le vidne posledic« drugega nevidnega vzoka. Nam se te »pege« predstavljajo kot ogromni lijaki, kot široko odprta žrela — vulkanov na soncu. In sicer vulkanov, kakor jih vidimo in občutimo tudi na naši zemlji in katerih otroci — seveda le posredno — smo tudi mi in je sploh vse življenje v našem svetovju. Po novejših raziskovanjih naj bi obstojala večja množina teh vulkanov; francoski prof. Deslandre jim je i« določil število 24. 2rela teh vulkanov so tako široka, da bi v njih našlo prostora kar štirideset naših zemelj. Iz njihovih žrel se dvigajo mogočni stebri plinov po več sto kilometrov visoko. Če se pa v te pojave še globlje zamislimo in si sonce predstavljamo kot središče našega sve-tovja, tedaj se nam ne zdi prav nič pretiranega, če si predstavljamo kar celo sonce kot en sam — soncu vuikan. in baš mi sodobniki smo svetsko zgodovinske priče bržkone nejusouepolnejeinu p;o-cesu, ki se odigrava na soncu in pod njegovim vplivom tudi na naši zemlji ter sploh v celem našem svetovju. Pri tej zamisli se mim kar vii.no skrajšuje neizmerna razdalja od zemlje do sonca (150 milijonov kilometrov). In od tu daljg sonce tudi za delovnega človeka ni več le nebesno telo, ki nas zanima samo v toliko, v kolikor nujno potrebujemo njegove dobrine (svetlobo in gorkotol, marveč čim dalje bolj tudi občutimo, kakor da nam je sonce od Večnosti določeni naš Oče m naša Mati — torej da se tudi v nas nahajajo vse prvine sonca. Vulkan na soncu in vulkan na zemlji je v bistvu enoinisto. Razlika je le v toploti, obliki in obsegu Vse te razlike nam predočuje pogled na ogromno sončno gmoto (maso), ki je še vsa žareča in do milijonov stopinj goreča, dočim ie naša zemlja le še neznaten drobec, na zunaj že ohlajen in le še v svojem nedriju goreč. Iz teaa nedrija se preko okamenele zemeljske skorie ali pa tudi izpod dna morji oglašajo naši (pod-em-ski) vulkani ali ognjeniki. In baš sedai imamo priliko zasledovati r'e!ovanje vulkarov na sonru in na naši zemlji. Od tod tudi še tem večji vpj^v na celo naše in življenje v naravi. —p— gliji, nedavno smrtno ponesrečil v letalu. Vojni minister Stimson je sedaj imenoval njegovega naslednika v osebi generalnega poročnika Jakoba Devers-a. • Proslava francoske narodne svetnice Jeanne d' Are. Preteklo nedeljo so v Vichy-ju na slovesni način proslavili znano francosko narodno svetnico Jeanne d' Are. Ob pričetku proslave so počastili padle junake ob spomeniku padlih borcev v prisotnosti državnega poglavarja, maršala Petain-a. Zbrani so bili tudi vsi ministri in državni tajniki. Maršal Petain je prispel v uniformi Nato se je vršila svečana služba božja v navzočnosti maršala Petain-a, celokupne vlade in diplomatskega zbora. • Akcija štedenja na Japonskem. Kakor je Izjavil japonski finančni minister, je japonski narod prištedil izza pričetka vojne s Kitajsko 69,829.000.000 Jenov. • Italijanska hrabrost pred sovražnikom. Izza vstopa Italije v vojno pa vse do aprila 1943 je bilo v Italiji podeljenih 172 zlatih hrabrostnih ko- lajn. To najvišje odlikovanje je prejelo samo 14 živih junakov ostale so sprejeli za padlimi junaki njihovi sorodniki. Železnih hrabrostnih kolajn je bilo deležnih 1373 borcev. Bronasto hra-brostno kolajno je prejelo 3991 častnikov, podčastnikov in mož. Vojnih križcev je bilo podeljenih 773 komadov. * Popocatepetl bo bruhal? Po poročilih iz Mehike, se boji prebivalstvo glavnega mesta Mexiko-City bruhanja velikega ognjenika Popocatepetl, ki je bruhal zadnjikrat pred 200 leti. Del prebivalstva je že zbežal iz neposredne bližine ognjenika. * Svoje življenje so darovali za svojo čast. Kakor poročajo nemški listi iz Rihia, je v tej vojni padlo skupno 158 pripadnikov italijanskega ministrstva Z3 afriške zadeve. Med njimi se nahai» 107 članov oklopnega zbora za Italijansko Afriko Štirje pripadniki imenovanega ministrstva so prejeli najvišje odlikovanje: zlato hrabrostno kolajno. Katze (w) — mačka Kochschule (w) — kuharska šola Kranke (m) — bolnik Kritik fw) — kritika Kulturfilm (m) — kulturni film Kunst (w) — umetnost Kurve (w) — ovinek Militär (s) — vojaščin« Mitte (w) — sredina Musiker (m) — glasbenik Natur (w) — narava Nelke (w) — nagelj Obst (s) — sadje Operation (w) — operacija Ort (m) — kraj Parterre (s) — pritličje Patient (m) — bolnik, pacient Personenzug (m) — potniški vlak Pfirsich (m) — breskev Programm (s) — spo«d Pulver (s) — prašek, smodnik reich — bogat Reihe (w) — vrsta Rindfleisch (s) — goveje meso Schauspieler (ml — gledališki igralec schlimm — hud(oben), poreden Schriftleiter (m) — urednik Sitz (m) — see hodo dale po njem pripraviti do kakšnih neumnosti. GOSPODARSKI DROBIŽ X Nahajališče fosfata V Svld Blizu industrijskega kraja Auberson v občini Saint Croii r Svicj, so v višini nad 1000 metrov izsledili nahajališče fosfata. Rudninska plast je ugotovljena t debelosti dveh metrov ter se vleče ^dva kilometri daleč Po mnenju strokovnjakov bi se Malo letna pridobiti in predelati 1 milijon fosforne kisline, to se pravi 500 tisoč ton superfosfata z 18% fosforjeve kisline X Nemško-italljanska gospodarska literatura. Za pospeševanje nemško-italijanskega sodelovanja v gospodarski publikaciji je nedavno izšla prva številka nemške izdaje »Economia Fascista«. Ravnatelj časopisa je biv^i italijanski minister za devize Riccardi. V vodilnem odboru so zastopani vplivne osebnosti nemškega in italijanskega gospodarstva. Našemu zastopstvu načeluje Reich* wirtschaftsminister Funk. X Sota vedno bolj pridobiva na vrednosti. 2« pred vojno je bila šota do neke meje surovina za pridobivanje nekaterih stranskih produktov. Danes se šoto preko koksa uporablja za kurjav» ln poqon motorjev. V veliki meri se koks iz šot» uporablja tudi za pogon generatorjev in se je pri tem izkazalo de so generatorji za uporabo koksa iz šote bolj enostavni in cenejši v konstrukciji kakor generatorji na lesni plin. X 'Španija Je največji pridelovalec olivnega olja. Olivno drevo je doma najbolj v deželah, ki ležijo ob Sredozemskem morju. V Evropi je Spa- j ni j a dežela z največjim številom olivnega drevja. Največje tozadevne nasade imajo Spanci v pokrajini Andaluziji, kjer pridelajo od enega drevesa po 13 do 68 kg olja. V normalnih časih računajo, da se na hektarju pridela 1,85 dvojnih centov olja. X tz trstike Izdelujejo umetno svilo. V japonskih tovarnah celične volne v Mandžuriji, ¡a uspelo iz trstike izdefati umetno svilo. V to svrho izkoriščajo njive trstike, ki težijo ob ustju rek« Liaoho, kjer dosežejo te rastline med oktobrom in januarjem dvometersko višino. Ce se to dva metra visoko rastlino obreže, raste, ne da bi bilo treba kaj delati ali dodajati do prihodnjega leta, zopet za dva nova metra v višino Na hektarju dobre žetve se nakosi 3—7 ton. Od tega je ena četrtina uporabna. Tovarne izdelajo dnevno 20 ton polfabrikatov za izde'avo umetne svile. Izum ja seveda patentiran ter so v to svrho izgradili štiri iove tovarne te vrste. » Mannerneim se Je vrnil zdrav in okrepčan v domovino. Finski maršal Mannerheim se je s posebnim letalom vrnil iz Švice, kjer je bil na štiritedenskem zdravljenju obojestranskega vnetja pljuč. V njegovem spremstvu je bil njegov osebni zdravnik in njegov adjutant. Mannerheim j« glasom uradnega poročila popolnoma okreval tei je avtomatično prevzel zopet vrhovno poveljstvo finske oborofene sile. S tem so razpršene vse laž-njive vesti, ki jih je sovražno inozemstvo širilo o osehnosti tega odličnega , generala. * Zedinjene države so najele v Costarici 10 tisoč hektarjev zemlje za dobo 25 let. Baje name-iavajo na dotični ploskvi gojiti in pridelovati kinin llllHIlp:.. (Weltbild.) Der versenkte amerikanische Flugzeugträger »Ranger«. Moč Japonske Zasledovalcem svetovno političnih dogodkov Je tnano. da imajo takozvani »združeni narodi«, to to Angleži, Amerikanci, Sovjeti ter z istimi po verni vazali in emigranti propadlih narodov v svojem vojnem načrtu prvo točko, poraz Nemčije in Italije, nakar bi se z izjemo Sovjetije vrgli na Japonsko in jo tudi »likvidirali«. Navala na Japonce bi se Sovjetlja morda ne udeležila, ker za enkrat nI vojnega stanja med obema državama. Kakor prva, tako predstavlja tudi druga točka zavezniških vojnih ciljev za enkrat samo zamisel vodilnih gospodov v Londonu, Washingtonu in Moskvi. V našem listu smo te neštetokrat razložili, da J« evropski kontinent, ki ga v glavnem čuva in brani Nemčija, za naše sovražnika previsoko viseče grozdje, ki ga ne bodo nikdar zobaii, pač pa bi si že pri morebitnih poskusih svoje zobe polomili. V naslednjem bo zanimalo kako stoji z drugo točko zavezniških vojnih ciljev, to je z lavzetjem Japonske in vsega doslej po Japoncih tavzetega ozemlja in morja. Kakor znano, so Japonci v sedanji vojni na bliskovit način porazili na Pacifiku Angleže, Amerikance in Holandce ter jim odvzeli ogromne pokrajine. Radi lažjega razumevanja razlogov, ki so dovedll Japonsko v sedanjo vojno bo treba poseči nekoliko v preteklost Japonske. Japonska je postala v zadnjih devetdesetih letih »d neznatne otočne države svetovna sil«. Do leta 1853 so Japonci tivelt neko svoje lastno življenje. Režim je bil fevdalen, uprava policljsko-diktato-rična. Japonsko otočja je komaj do 25% rodo-ritno, in če bi ne bilo morja, bi bilo preživljanje naroda skoraj nemogoče. Japonski narod se namreč bolj kakor katerikoli drugi narod množi in ima vsako leto po en milijon ljudi prirastka v številu prebivalstva. To kar sta Nemčija in Italija v Evropi, je Japonska v Aziji: dežela, ki ji primanjkuje prostora za naselitev in obdelovanje zemlje ter surovin za predelovanje, z eno besedo, sred-itev za preživljanje ln obstoj. Ali je še kaj bolj »aravnega ln upravičenega kakor zahteva po rsakdanjem kruhu, ki ga J« za vse narode dovolj, tamo, da ni pravilno in pravično razdeljen? V iivljenskem interesu japonskega ljudstva je torej, da se že od leta 1853 trudi, priboriti si svojo eksistenčno možnost. Imenovanega leta so namreč Zedinjene države Severne Amerike s svojo vojno mornarico, ki je priplula v japonske vode, zagro-lile, da želijo biti gospodar položaja v Pacifiku. To je vzdramilo Japonce in prišlo Je do spremembe političnega kurza. Na površje so prišli možje, ki to uvideli, da Amerikanci ln Angleži na lep način Japoncem ne bodo pustili razširiti se v svrho izboljšanja svojih življenjskih možnosti. Ta uvidevnost je dala vzpodbudo za vsestransko modernizacijo Japonske. Začeli so pripravljati orodje In orožje kakor ga je Imel Zapad. Z vso fto so te Japonci vrgli na študij ln posnemanje zapadne civilizacije, ki so jo hkrati uvajali doma, povezujoč vse to z zgodovinskimi tradicijami ln verskimi dogmami Japonskega naroda. Posnemali so posebno napredek tehnike v Evropi ln v Zedinje-nih državah in izkazali so se kot odlični učenci. Po komaj petdesetletnem žilavem in neumornem delovanju ter pripravljanju posebno na vojaškem ta gospodarskem področju, je Japonska dosegla take uspehe, d« je njena zunanja politika že leta 1894/95 iskala svoj prvi izpad preko svojih meja iz preozkega življenskega prostora. Napadla je K tajsko ter ji ugrabila otok Formoza. Akoravno to ni bil kdo ve kako veliki gospodarski prido-bitek, zmaga in uspeh sta svetu odprla oči, da postaja Japonska vojaška sila. Skrb in delo za razvoj moči Japoncev se je nato nadaljeval. V kolikor se je dalo, so Japonci šolali svoje ljudi na zapadu, ki so jih nato dobro uporabili za modernizacijo doma. V interesu Anglije so leta 1902 sklenili angleško-japonsko zvezo. Angliji je nam teč šlo 7.a tem, da je s pomočjo Japonske zavirala in zadržavala prodiranje ruskega vpliva na Daljnji vzhod, kjer se je začela bati za svoje interese. Iz tega pakta so Japonci prvič Izvlekli lepe koristi le leta 1905 so se zasidrali na Koreji ter na kitaj ski celifli. Leta 1910 so Korejo popolnoma priključili. Radi zavezništva z Anglijo, ki je trajalo vse do leta 1922, so Japonci v svetovni vojni i 1914/18 stopili v vonjo na strani Angležev, kar jim pa ni prineslo veliko haska. Zelja, priti na Kitajskem do vodilnega položaja, se jim ni uresničila Kitajci 89 jih namreč izrinili iz pokrajine Santung, kakor so jih boljševiki lz Sibiriji/ ln Vladivostoka. Kljub temu pa je Japonska prav za prav ob zaključku svetovne vojne postala velesila, saj je tudi v Zvezi narodov nastopala kot taka. Razvoj Japonske je nato zavzemal vedno večji razmah To je začelo vznemirjati Zedinjene države. V Tihem oceanu si niso želele tekmeca. Vpliv Washingtona na London je dosegel, da so Angleži Japoncem odpovedali sporazum, kar se je zgodilo 1. 1922. V skupnem interesu sta nato Anglija in Amerika spretno izsilili podpis takozvanega pakta devetih sil, ki je v oslabljeni Kitajski jamčil vsem podpisnicam takozvana »odprta vrata«. Na sličen način so Anglosasi še istega leta v VVashingtonu z Japonci podpisali vojno-mornariško razoroži-tveno konferenco, ki je Japonski onemogočila gradnjo neomejenega števila vonjih ladij. Določilo se Je razmerje 5:5:3. Japonska je v tem pogledu dobila proste roke šele leta 1936. Ves ta čas so pa Japonci izpopolnjevali ln organizirali svojo oboroženo silo za izvajanje svojih zunanjepolitičnih ciljev. Izstopili so iz takrat še obstoječe Zveze narodov ter si na ta način pripravili prosto pot za nastop. Leta 1931 so navalili na kitajsko pokrajino Mandžurijo, jo ločili iz sestava Kitajske ter leta 1934 ustanovili državo Man-džukuo pod japonskim političnim vodstvom in nadzorstvom. Mandžurija je bila povod, da je prišlo leta 1937 do oboroženih spopadov med Kitajsko in Japonsko, ki še trajajo in so Japoncem prinesli osvojitev velikih kitajskih pokrajin, iz katerih so ustanovili svojo drugo Mandžurijo, takozvano »nacionalno Kitajsko« pod kontrolo Japoncev s sedežem v Nankingu. Ta nova Kitajska ne stoji samo pod popolnim vodstvom Japoncev, temveč se nahaja na strani Japoncev celo v vojnem stanju zoper ostalo Kitajsko, ki jo vodi Cankajšek, napovedala je pa vojno tudi Anglosasom. Par let pozneje so Amerikanci iz strahu pred naraščajočo japonsko vojno silo Japoncem odpovedali trgovsko pogodbo, da bi jo tudi gospodarsko zadeli. Mislili so hkrati na ta način olajšati vojaško politični položaj Cangkajška, kar pa niso dosegli, pač pa Japonsko zunanjo politiko še bolj ojačili. Tokijo se je namreč po tem dejanju popolnoma odtujil zapadu. V Evropi je leta 1940 nemška oborožena sila vrgla velesilo Francijo ob tla, kar je Japonska Izkoristila. Pridobila je v Francoski Indokini vojaške in gospodarske pozicije, ker ni bilo sile, ki bi bila takrat čuvala francoske interese. Od tu pa do sklepa pakta Trojnih sil Nemčije, Italije in Japonske, je bil samo en korak, saj so te tri države Imele že nekoliko preje sklenjen protikomunističen pakt. Pakt Trojnih sil je Japonski priznal vodilno vlogo v Vzhodni Aziji. Pogajanja med Japonsko in Zedinjenimi državami za obnovitev trgovskih stikov n:so uspela. Tokiio je želel uvoz surovin, ki bi jih Amerikanci bili izvažali, če bi Japonci b;li svoj spor s Cankajrkovo Kitajsko opustili. Nasprotstva v teh pogledih ni bilo možno zravnati, hakar so Japonci napovedali decembra 1941 Zedinjenim državam in Angliji vojno, ki je takoj v prvi dobi svojega obstoja Japoncem prinesla velikanske uspehe. V veliko-azijskem prostoru so si Japonci osvojili z neverjetno junaškimi in nevarnimi boji v zraku, na morju in na suhem kakih 50,000.000 kvadjatn.h kilometrov zemeljske površine, na kateri so obsežna nahajališča najvažnejših za razvoj industrije potrebnih surovin, ki jih Japonci nimajo, za svojo oborožitev in gospodarstvo pa nujno potrebujejo. Tako sijajni, ves svet presenečeni japonski vojaški uspehi slonijo v glavnem na japocr.kih domoljubnih in verskih osnovah Japonski voiak ni samo moderno oborožen in vsestransko odlično izvežb-an, temveč v pravem smislu besede najbolj požrtvovalen bojevnik. Ako pade Japonec junaške smrti pa bojišču, umre v službi Boga in cesarja. V tem je iskati največ vojaških uspehov, ki so jih Japonci dosegli v svojih vojnah, oziroma jih dosegajo. Prostovoljne prijave za vojne akcije, ki zahtevajo sigurno smrt, slonijo na junaštvu, izvira jočemu iz državne ideologije, ki ničesar tako visoko ne ceni in ne nagradi, kakor smrt za svojega cesarja, v katerem je utelešen ves iapon^ki narod, ker vidi v njem hkrati tudi nadnaravno božanstvo. Kako se mislijo Anglosasi lotiti takega nasprotnika, ga vreči iz zavzetih ko'ofiij ter nora-nti na njegovih otokih, je njim samim ugaoka. Težava leži predvsem v dejstvu, da si še niso na ¡asnem, kako bi začeli. Orožje sil Tiomega pakta bo skrbelo, da iz te moke ne bo kruha o O starosti živali so mnenja zelo deljena. Izkušnje so dokazale, da živijo na primer mačka in psi 15 do 20 let. Zajci m veverice do~aka;o samo 12 let. Pri miših so ugotovili, da so živela po 6 let. Lev je dosegel 35 let. Medved je redko starejši kakor 40 let. Pri kravah in volih so ugotovili visoko starost 30 do 40 let, kar je pa seveda že redkost. Ovca konča, če ne doživi nasilne smrti, s 15. letom. Konji so tudi že večkrat živeli do 40. leta Velblod živi 80 let Labud doseže tudi visoko starost 70 do 80 let. Želva živi do 250 let, papiga 80 orel 100, krokodil pa potrebuje sto let, predno popolnoma doraste. Kleiner Anzeiger Jtdei Wort kostat fflr Stellengesuche 8 Rpf, da» fettgedruckte Wort M Rpf, für Geld-, Realitäten verkehr Briefwechsel und Heirat 13 Rpt, du fettgedruckt« Wort 40 Rpf, fül «11« übrigen Wortanzeigen 10 Rpf, des fettgedruckt« Wort J0 Rpf. Der Wortpreis gilt bis zu 12 Buchstaben j« Wort. Kennwortgebühr bei Abholung der Angebote 35 Rpf, bei Zusendung durch Post odar Boten 70 Rpf. Auskunftsgebühr fflr Anzeigen mit dem Vermerk: „Auskunft in dar Verwaltung oder Geschäftsstelle" 30 Rpf. Anzelgen-Annehmeschlufi: Am Tage vor Erscheinen um 10 Uhr. Kleine Anzeigen werden nur gegen Voreinsendung des Betrages (auch gültige Briefmarken) aufgenommen. Mlndestgebflhr fflr eine Kleine Anzeige 1 RM. Offene Stellen 6 Schulfreies Mädel wird für häusliche Arbeiten, aufs Land, sofort aufgenommen. Anfragen bei Kle-mentschitsch, Marburg, Brahms-gasse 10. 320-6 Photographengehilfin oder Gehilfe wird sofort aufgenommen. Anträge unter »Photo« an die Verwaltung. 352-6 Zu verkaufen 3 Alte Briefe und Briefmarken, sowie überhaupt sämtliche Briefmarken, gestempelt oder ungestempelt, lnsbesonders vom ehemaligen Jugoslawien und Osterreich, kauft laufend Sammler, Marburg/Drau, Bismarckstrafie 9/III, Tür 8, jeden Montag Nachmittag bis 18 Uhr. 340-4 MSdchen wird aufgenommen im Milchgeschäft Luisiengasse 7, beim Bahnhof Thesen. 345-6 Schweres Pferd, möglichst Stute, kauft oder tauscht gegen Jungochsen Willkommenhof Wachsenberg. 339-3 Lehrmädchen, die Freude für Gemischtwarenhandlung hätte, wird sofort aufgenommen Kost und Wohnung im Hause. Anträge an die Verw. unter Deutschsprechend. 344-6 Zuchtochsen über VA Jahre alt, schon eingeführt, ca 1000 kg schwer, verkauft Karl Tschernko, Drankowetz 16. Post Jakobstal, Kreis Marburg. 338-3 Stellengesuche 5 Zu Laufen gesucht Gesunder 14—15jähriger kräftiger Lehrjunge wird sofort aufgenommen. Supeutz Franz — Bäk-kerei, Marburg/Drau, Fraustauden 4. 342-6 Tor Einstellung von Arbelts-Ki att> n muss die Zustimmung des zuständigen Arbeitsamtes eingeholt werden Kaufe altes Harmonium, wenn auch sehr reparaturbedürftig. Angebote an Grusa Josef, Nar-vikstraße 9, Marburg. 322-4 Anständiger ehrlicher Junge mit 3 Klassen Mittelschule, wünscht Lehrplatz in Gemischtwarenhandlung mit voller Verpflegung im Hause. Zuschriften unter »Gemischtwarenhandlung« an die Verwaltung. 343-5 Ein starker Lehrling für Hafner-und Ofensetzergewerbe wird beim Franz Adanitsch in Marburg, Allerheiligengasse 12, bei Kost und Wohnung aufgenommen. Auch Hafneigehilfen gesucht. 3.41-6 Abfälle! Altpapier, Hadern, Schneiderabschnitte, Textilabfäl-le, Alteisen, Metall, Glasscherben, Tierhaare unä Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg/Drau, Drau-gasse 5. 4 Seite IS. »Štajerski gospodar Heirai 12 Alleinstehende berufstätige Frau mit eigener Wohnung wünscht Ehebekanntschaft eines bfaven, herzensguten, sicherangestellten Herrn bis 50 Jahre, der sich nach stillem, friedlichem Heim sehnt. Zuschriften unter »Einsam 43« an die Verwaltung. 35-12 Funde-Verlnsle Sonntag, den 9. Mai, Herrenbrille verloren, f. nah und fern zu sehen, einf. hell, von Felberin-fcel bis Gamsergraben, zwischen 12—16 Uhi. Abzugeben gegen gute Belohnung: Laufenberg, Gams 6. 347-13 Kriegswitwe verlor auf dem Wege Feistritz, Lembach, Brunndorf, Armbanduhr, welche teures Andenken ihres gefallenen Mannes ist Der ehrliche Finder wird gebeten, selbe gegen Belohnung in der Verw. d Bl. Marburg/Drau, abzugeben. 346-13 Verschiedenes Prothesen jeder Art — Leder — Leichtmetall — Holz — orthopädische Apparate, Leibbinden, Gummistrümpfe, Bruchbänder erzeugt und liefert das führende Fachgeschäft F. EGGER, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Krankenanstalten und Sozialinstitute. Marburg/Dr., Mel-lingerstraße 3 Achtungl Modellabnahmen für Prothesen und orthopädische Apparate finden wegen Personalmangel in Marburg jeden Freitag ganztägig statt. 14 Bandagen aller Art, sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA, Bandagist, Marburg/Drau, Herrengasse 5. 237-14 Tausche Zuchtferkel für Schnittholz. Brauche 6 m lange und 12 cm dicke Pfosten, für eine Raumgröße 6X6 m*. Anzufragen: Macher Franz, Lendorf 33 bei Marburg. 349-14 Zimmermann Georg übernimmt Scheren, Rasiermesser usw. zum Schleifen und Schirme zum Reparieren. Marburg/Drau, Vik-tringhofgasse Nr. 5. 350-14 Guter Apfelmost wird für Wein-gartenbindiS troh eingetauscht. Anfr. bei F. Matiaschitz, Landwirt Ranzenberg (früher Pöß-nitz). 348-14 Kaufe Bienenschwärme iede Anzahl 311 Alois &*lupt4sch,Stfadiherg98 Post Pettau Bit MeW Vom« I« bau», gl, go, Mnwl Auch von d„ ••(•UtM Bormong* löftt tidt «» und cw «In s .rübri^. Dai tollt* in dataiM kolloidster flüssiger Schwei»! ••>•« toial Hanoi ••«