Stav. 43. V Trsta, v 1914. Letnik I. vsak dan, ob 5 Ulica 9r. il saj aa pa«HaJo sprejemajo (■ Izdajatelj In odgovorit urednik Mi .EdmotM'. — Thk tiskarne .Edino««-, oBejcain porottvoo v Tntu, ulica Sv. Tdaloa uredni*™ in uprave štev. 11-57. Naročnina se a le: Za celo leto...... zm pol leta............... za tri mesece............... Z- nedeljsko Izdajo za celo leto . ... v . ........................ 24*— 12-— 5-» VEČERNA Posemeine Itevilke se prodajajo po 6 viaarjev, zastarele itevilkc pe 10 vine^er. Oglasi sa računajo na milimetre v Urok osti ene knlnee Cene: Oglasi trgovcev in obrtnik?*.....mm pe lOvia Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v teastu lista do pet vrst.........K 5— vsaka nadaljna vrsta.............2"— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najnanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in icklamacije se pofiijajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti". — Plača in toii se v Tntu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulid Sv. FrančiSka Asiikcga it 201 — Po&nohranilniČni račun SL 841.652. U zavzeli In aitverimka M. -1 fra® poli v m osi General Rennenkanipf pripravilo pnNanmle v subernUo Suvalbl. - Kove indijske tete Izhrcane v Harseillu. BERLIN, 3. (K.) Ocoeratal štab Javila: Veliki volni stan dne 2. 10. zvečer: Na zapadnem krilu so bili ponovljeni obk olje valni poizkusi Francozov odbiti. Južno od Roye smo vrgli Francoze iz njihovih pozicij. V sredini boftne fronto ie ostal položaj neizpremenjen. V Arfonih prodirajoče tete so izvofevaie v napredovanja proti jn-gu izdatne vspefae. Vzhodno od Moze so poizkusili Francozi iz Toula energične nočne izpade, ki so pa bili odbiti s težkimi izgubami za njihove čete. Pred Antwerpnom smo vzeli včeraj popoldne z naskokom forta Wawre in St Catherine in redu to Dorpwe*dt z vmesnimi utrdbami. Fort Weilheim |e obkoljen. Zapadno naprej porinjena važna lopatič-na točka Termoode se nahaja v naši posesti. Na vzhodnem bojišču se menda pripravita prodiranje ruskih sil preko Njemena proti guberniji Suvalki. izkrcanje intiUskih trt v Harseillu. HARSEILLE, 2. (Kor.) Tu so bile zopet izkrcane indijske čete. Poveljujoči general 15. inšpekcijskega okrožja jih je v torek nadziral. Iz vojnega poročevalskega stana. DUNAJ. 3. (K.) Iz vojnega poročevalskega stana javljajo uradno: Vo,ni poročevalski stan je v večih skupinah začel pomikati se naprej, da bo priča dogodkov na fronti. Francozi nuo vzeli avstrijske baterije možuarjev, BERLIN, 3. (Wolffova pisarna.) Trditev, razširjena po nevtralnem inozemstvu iz francoskega vira, da je v nojih ob Mozi sovražnik vzel eno avstro-ogrsko baterijo možnar-jev, je pcpolnc.r.a neresnična, kakor zatrjajo s pristojne strani. Sovražni Inezenti \tiWM Iz ihriio-zflrevrttke vlsike iole. DUNAJ 3. (Kor) Kolegij profesoijev živi-no zdravniške visoke šole je sklenil, da so državni prioadniki Francije, Rusije, Anglije, Srbije, Belgije, Črnogore in Japonske izključeni od imatritkulacije, vpisa in hospitiranja na tej visoki šoli. Sanitetstvo v omiki vojski. BERLIN. 3. (Wolffova pisarna). — »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« pri-občuje opazovanja generalnoštabnega zdravnika in armadnega šefa za sanitet-stvo na bojišču, pl. Scliierninga, o organizaciji negovanja bolnikov: Na zapadu — le o tem morem poročati po lastnem naziranju — sta se organizacija in vojni materija, povsem obnesla. Pomisliti je. da so morale armade Belgije iti s prvega dalje brez trena in sanitetnih naprav. Potem je sledilo izredno naglo prodiranje, za sedaj se brez dodelane c-tapne ceste. Na to so začele velike in male bitke z velikimi izgubami in na veJikih razsežnih črtah. Vsi ranjenci so bili na bojišču pravilno obvezani, in to tako sigurno in dobro, da ie pogosto, da, celo večinoma obveza mo-gb ostati na vsem transportu. ! ežko oboleli so se takoj spravljali v ! • i^arete na bojišču in potem v vojne lazarete. Pravi lazaretni in pomožni laza-retni vlaki ^o redko prihajali do spredaj. Morali smo porabljati tovorne vlake, ker nismo smeli dopuščati, da bi se toliki ranjenci kopičili, da se tako prepreči nastop epidemij. Naglašam, da se ie transport dobro izvajal. Vojaki so bili oskrbljeni skoro na vse-i staciiah. Služba na bojišču in :ia glavnih etapnih krajih je bila najtežavneja. Zdravniki in strežniki so delali noč in dan z naporom vseh moči in so dobili v moje veselje n~jveče priznanje od strani cesarja m poveljstev. f>anaštija vojna je brezobzirna. Saj naši nasprr>tniki pobijajo celo ranjence v u-jemištvu ter more zdravnike in strežnike. Na bojišču ie 9000 zdravnikov. Povsodi so v znamenju Rdečega križa usmiljene roke pripravljene, da pomagajo in skrbe. Moremo biti povsem pomirjeni in zadovoljni. fcćvojvctiinja Izabela za žeisko pomožno akcijo. DUNAJ, 3. (Kor I Nadvojvodinja Izabela je za dobo vojne prepustila katoliški ženski organizaciji za žensko pomožno akcijo mesečno 1000 poilitrov surovega mleka in 1500 kuhanega mleka v svrho razdeljevanja. Tnrtko časopisje i položiti t UM. CARIGRAD 2. (Kor.) .Tanin- piše, razpravi jaje o stanju v Albaniji in posebno kandidaturi princa otomanske vladajoče hiše: Ako bi se Turčija nahajala pred taldm predlogom, bi lahko vprašanje Sele razmo-trivala. Turčija pa nikoli ne misli poslužiti se te pretveze v svrho, da bi si pridobila s tem v Albaniji političen upliv. Koliko drugih albanskih vprašanj bo treba v prihodnosti, po vojski še rešiti. Do takrat pa morajo oni, ki hočejo ustvariti v Albaniji neodvisno vlado, smatrati za svojo prvo dolžnost, da se v prvi vrsti zjedinijo z Avstro-Ogrsko in Italijo in si pridobe zaupanje teh držav, katerih namen ni, da bi se Albanija razkosala. Albanija naj bi se torej ne nagibala niti na eno, niti na drugo stran. List „Tasvir i Efkiar", misli, da bo albanska vstaja proti Srbiji imela za posledico velik prevrat na Balkanu. tatu predsednika akadeaKne ponožie ML DUNAJ 2. (Kor.) Zvezni podpredsednik avstrijske družbe Rdečega križa, bivši ministrski predsednik baron Beck in prorektor dunajskega vseučilišča, prof. pl. Weitstein, sta prevzela častno predsedstvo akademične pomožne legije. Apel mednarodnega ženevskega komiteji na vlade vojskujcuk se držav. DUNAJ 1. (Kor.) Z ozirom na poročila o flagranc.iih kršitvah ženevske pogodbe od strani nekaterih držav, se je obrnilo zvezno vodstvo avstrijsko-ogrskega Rdečega križa na mednarodni ženevski komite s prošnjo, da naj nujno opozori vse vojskujoče se države, da respektirajo ženevsko pogodbo. Zlasti n«j se opozori vojskujoče se države na čkit ženevske pogodbe, glasom katerega so z i izvedbo posameznih določil vseh členov pogodbe odgovorni vrhovni poveljniki. Mednarodni ženevski komite je poslal nato v imenovanem smisiu vladam vseh velesil depešo, kjer se izjavlja, da obdolžitve, ki pridejo od ene ali druge države, kažejo, da se naredbe glede postopanja z ranjenci ali bolniki brz razlike narodnosti in glede varstvi osobja in materijala državnih sanitetnih zavodov in sanitetnih zavodov Rdečega križa, premalo respektirajo. Razsežnost bojišča ia velike sile sedanjih vojsk krez-dvomno mnogokrat ovirajo in obtežujejo nadziranje. Toda ženevski odsek je prepričan, da se zamore ženevska pogodba vedno in povsod respektirati v dobro vseh, samo da dajo povelji«iki armad natančna navodila. Odpottiflje čet n Bolgarskem. SOFIJA, 2. (Kor.) Kralj je podpisal ukaz, vsled katerega se, začenši s 14. t. m., odpuste zadnji letniki čet, ki se nahajajo pod zastavo. PatrUotlčne manifestacije v Zagreba. ZAGRKB, 2. (Kor.) Danes je prišlo na Jelačičevem trgu do velikih patrijotičnih manifestacij. Neki tukajšnji list pripominja k poročilu o tej manifestaciji: Bila je to prisega, da se hočemo bojevati do zadnje kaplje krvi za domovino in kralja. „Figuro" izhaja zopet v Pariza. PARIZ 2 (Kor.) „Figaro" izhaja od 28. septembra sem zopet v Parizu. Kolere. DlJNAJ 2. (Kor.) Sanitetni oddelek v mi-j nistrstvu za notranje stvari javlja : Dne 2. oktobra se je pripetil na Moravskem 1 slučaj azijatske kolere v Brnu, v Šleziji po 1 | slučaj v oknu: Dziedie in v Bochuminu. Potem 3 slučaji v Tešenu, v Gaiicji 2 slučaja v Bohi nji in 1 slučaj v Zuviecu. Ti slučaji so bakteriologično ugotovljeni. Gre samo za osebe, doš e s severnega bojišča. Po 2 oktobru deŠle vesti javljajo nadalje iz Galioje 9 slučaja, v Gorlicah 44 in v Moszczenici 2 s učajev, v Zagorzanyh, okraj Gorlice in 3 slučaje v Muszyni, okraj Novi Sandec pri vojaških osebah. Bakteriologično ugotovljeno. Norveški parnik »Vestlandet« ponesrečil. KRIST1JANIJA, 2. (Kor.) Dne 29. septembra je v bližini mesta Visby ponesrečil norveški parnik »Vestlandet«. Od posadke, ki je štela 21 mož. se jih je 20 rešilo na neki čoln, na katerem jih je veter in mraz dva cela dneva zanašal sem ter tja. Včeraj zvečer je ta čoln prispel v Hoburg. Štirje mornarji pa so medtem od slabosti umrli. Volitve na Švedskem. STOCKHOLM, 2. (Kor.) Volitve za drugo zbornico so bile danes končane. Izvoljenih je bilo: 97 socijalistov, 86 članov obrambne stranke in 57 liberalcev. Socijalisti bodo torej prvič najmočnejša stranka v zbornici, kije štela dosedaj 73 socijalistov, 86 članov obrambne stranke in 71 liberalcev. LONDON I. (Kor.) Državni dohodki zadnjih treh mesecev so znašali 35.682.283 funtov šteriingov, torej za 6,750.516 funtov štertingov manj, kakor v istem času lansko leto. Zmanjšanje dohodkov v zadnjih devetih mesecih je znašalo 2,730.731 funtov. Danska najame posojilo. KOPENHAGEN 30. (Kor.) Listi poročajo, da pripravlja vlada najetje 4Jo državnega posojila, približno 60 milijonov kron. Posojilo se povrne tekom 40 let. Najetje je baje že zasigurano. Za nemški »Rdeči križ«. KOELN, 2. (Kor.) Tajni komercijalni svetnik Teodor Guillaume je' podaril mestu Koln 500.000 mark za združena društva »Rdečega križa«. Razredna loterija. DUNAJ 2. (Kor.) (Srečkanje avstrijske razredne loterije.) 10 000 K je zadela št. 25.984. Razprava proti ruskemu vohunu. LIPSKO 2. (Kor.) Na danes se vršeči vohunski razpravi proti pisarju železniškega ravnateljstva Oppeln, Pavlu Cze-chu, je bil obtoženec obsojen radi posku-šene izdaje vojaške tajnosti, vštevši 9 mesečno kazen, ki jo še ima prestati radi neke tatvine, na 5 in četrt leta ječe, izgubo državljanskih častnih pravic za dobo 10 let. Dovoljeno ."e bilo tudi policijsko nadzi:anje njegove osebe. Obte mina okolščina je bila, da je obtoženec Nemec in da je hotel izdati tajne načrte o kolodvorih in železniških progah, ki se bodo vporabljale v vojnem slučaju, v času, ko se je že splošno računalo z vojno. Kakor je razvidno iz utemeljevanja razsodbe, se je Czech obrnil s svojo ponudbo na ruskega vojaškega atašeja v Berlinu. Žrtve min. LONDON 2. (Kor.) Nizozemski parnik »Agda« iz Rotterdama je zadel pri rtu Da Roca na neko mino in se potopil. Posad ko so rešili. HARTLEPOOL 2. (Kor.) Parnik »Sel-by«, ki je imel na krovu več kakor 3000 ton premoga in je bil na potu iz Shieldsa v Antwerpen, je včeraj ponoči zadel v Severnem morju na mino in se potopil. Posadka, okoli 20 mož, se je rešila v čolne in je bila potem sprejeta na krov neke obrežne ladje in se je izkrcala danes v Lowestoftu. Avtomobili ne smeio voziti na bojišče. PARIZ, 2. (Kor.) Vojaški guverner pariški razglaša, da je voznikom z avtomobili strogo prepovedano voziti na bojišče, tudi če imajo dovolilni list. Vsak tak poskus bi se najstrožje kaznoval. Žitni trg. DUNAJ. 2. (Kor.) Pšenica vrlo. rž trdno, ječmen vzdržno, koruza vzdržno, oves nespremenjeno, vreme lepo. Žrebanje turških srečk. DUNAJ 2. (Kor.) Včeraj je bilo v Carigradu žrebanje turških srečk. Glavni dobitek v znesku 200.000 frankov je zadela srečka štev. 733.209. Ružne politične vesti. Princ Wied vstopil v prusko vojsko. Iz Berolina poročajo: Kakor znano, je bil princ Viljem Wied, predno je zasedel albanski prestol, stotnik pri ulancih. Sedaj je zopet vstopil kot tak v prusko vojsko, da se vdeleži vojne. Načrti Japonske vojske. Kršenje kitajske nevtralite. „Frankfurter Zeitung' piše o napadu Japoncev na nemško kolonijo Čingtau ter pravi, da je bilo povsem jasno, da bodo morali Japond, če hočejo navaliti na to kolonijo, izkrcati čete na kitajskem ozemlju, to je, kršiti kitajsko nevtraliteto. Po vesteh v angleških listih se zdi, da je to že gobova stvar. Neka vest javlja iz Pekinga, da je kitajska vlada proglasila ozemlje Lungkov-Laitesu-Kiočav svobodno za jat>on-ske vojne operacije. Vsled tega se Japoncem nudi možnost, da s kopne strani napadajo Čingtau. To pač ni posebno prijateljsko postopanje Kitaja napram Nemčiji Zdi se pa, dia je bila Kitajska prisiljena v to koncesijo po pritisku razmer. „Frankfurter Zeitung" pravi, da je izbera Lungkova za operacijsko bazo japonske vojske posebno srečna. Lungkov je mednarodna fran- coska luka, ki po svojem položaju na zalivu Cali nasproti Port Arturju omogočuje Japoncem, da s svojimi malimi parobrodi jako hitro po razmerno kratkem potu i/krca vajo svoje čete od Lungkova do železnice San-tuag, kar ni daleč. Guvori se celo, da so Lungkov z najbližjo postajo na tej železniški progi spojili z vojaško železnico. Po vsem tem se vidi, da se Japonci pripravljajo na obleganje Cingtaua tudi s kopnegz. Sličice z vojne. Zadnji ordonančnl častnik pok. prestolonaslednika Frana Ferdinanda padel na bojnem polju. „Wiener Zeitung" poroča, da je stotnik Engdbert Pilz, ki je bil ranjen v zadnji bitki na srbskem ozemlju, umrl Še tisti večer v taborni bolnišnici blizu bojišča. Minoli pondeljek so njegovi starši dobili od njega vojno dopisnico, v kateri je zelo živahno opisoval bojne dogodke in razvoj zadnjih bitk v Srbiji. Med drugim je pripovedoval, kako je njegov bataljon vplenil 5 topov in tri strojne puške. Ko je ta dopisnica dospela na Dunaj, je imela spodaj pripombo, pisano po drugi roki, da je Pilz ranjen. To je bilo v pondeljek; v torek so pa starši dobili že obvestilo, da je njih sin mrtev in pokopan. Stotnik Pilz je bil zadnji ordonančni častnik pokojnega prestolonaslednika, nadvojvode Frana Ferdinanda. Služboval je v Sarajevem ter je bil imenovan za ordonančnega častnika pok. prestolonaslednika meseca julija, ko je bil prestolonaslednik v Sarajevem. Na dan atentata je sedel v enem onih avtomobilov, ki so sledili prestolonaslednikovemu, ter je bil tako priča umora prestolonaslednike dvojice. Pri krsti pokojnega nadvojvode mu je baron Rumerskirch izročil tobačno dozo, posejano z demanti, rekši mu: „Gospod stotnik, izročam vam, kot zadnjemu ordonančnemu častniku nadvojvode Frana Ferdinanda, to darilo, ki Vam je je hotela njegovih cesarska visokost izročiti osebno!" Na dozi je bil vdolben napis: „Zadnjemu ordonančnemu častniku nadvojvode Frana Ferdinanda". Podrobnosti o bitki pri Dzsofkem prelazu. „Pesti Hirlap" prinaša izjavo nekega poročnika. ki je sodeloval v bitki v Karpatih: On pravi, da je napačno misliti, da je prelaz Uzsok že od narave same zavarovan. Prelaz Uzsok je precej šir> k in je zelo pri-piaven za napad, ali nepripraven za brambo. Pri Uzsoku va> uje našo mejo ena redna četa, kateri poveljuje podpolkovnik Drechsler. Ko so se naše čete umaknile med Dobro-vico in Turko skozi Uzsok do Homunara, se nas je obvestilo, da bodo Rusi poskušali prekoračiti prelaz. Te informacije so potrdili tudi begunci iz Galicije, ki so nas o tem tudi obvestili, da ruska konjenica redno p -izkuša vznemirjati naše čete na Karpatih. Da je bila vojna uprava informirana o ruskih načrtih, se vid' iz tega da je že pred napadom zapovedana, da nam pride topništvo na pomoč, ki je za časa bitke tudi prišlo. Prve predstraže kozakov so se pojavile o*»»tf Sio skočili raz konj in začeli streljati, nakar jim je naša pehota odgovorila. Približno uro in pol pozneje so se pokazale prve čete ruskih peščev. Ob istem času sta pričeli, streljati tudi dve ruski strojni puški. Čez pol ure je prišlo tudi rusko topništvo in pričelo streljati na naše čete, kakor tudi na vas Uzsok, ki je leža!a za našim hrbtom. Prva granata, ki je letela visot>da, dolga /ima. Kaka bo letošnja ?ima in kake bodo njene tosledice na vedanjo vojno, zamo remo premotrivati po temperaturi, ki j« že sedaj znatno padla, po snegu, ki je zapadel na nekaterih bojiščih in po vesteh in poročilih, ki nam prihajajo o slučajih tifusa in kolere med vojsko. Dvomljivo pa je bodoče vedenje — Italije. Ni izključeno, da bi Italija onega dne, ko izbruhne vojna, zaplesala kako ekstraturo s Francijo. Ce bi prišlo do mili-tarističnih komplikacij, bi se te s prvega omejale na Francijo in Nemčijo. Toda, v vsakem slučaju bi bila zmaga na strani nemškega orožja... ! Vreme In vojno. Vpliv vremena na uspeh vojne. Nedavno, ko je bilo pred Parizom po nemških vesteh potisnjeno, po francoskih in angleških vesteh pa poraženo desno krilo nemške armade, so se Nemci spočetka pritoževali radi prevelike vročine, pozneie pa radi silnega deževja, ki je o-viralo nemške vojake pri prodiranju proti Parizu. Ne moremo reči, je-li temu krivo solnce ali deževje, ali velika francoska premoč — to si more predstavljati vsakdo, kdor zasleduje to gigantsko bitko. Zabeležili smo imenovane nemške pritožbe radi vremena zato, ker hočemo priobčiti par primerov iz zgodovine, da dokažemo, kako odločilnega vpliva je dostikrat vreme za uspeh kake bitke. Slavni pruski general, zmagovalec nad velikim Napoleonom pri \\ aterloo, je večkrat na primer imenoval dež kot »svojega zaveznika v bitki pri Katzbachu«. V vseh vojnah se je jako mnogo gledalo na atmosferne odnošaje, in v njenih va-rijacijah vidijo pobožni ljudje često očito božje posredovanje. Tako pripoveduje na primer Maco\vly v svoji zgodovini o angleškem kralju Jakobu II. sledeče: *\ reme je bilo v tako veliki meri naklonjeno protestantom, da so bili mnogi pobožnjaki prepričani, da so bili normalni prirodni zakoni sistirani v svrho očuvanja slobode in veroizpovedi angleške. Ravno sto let je — pravijo oni — da obiskuje nepregledno armado božanska kolera. Takrat ste bili zopet v nevarnosti državljanska svoboda in božanska istina in glej zopet prirodne elemente, da se še enkrat bore za pravično stvar. Močen veter je pihal od vzhoda, toda ko je prišel knez v kanal La Manche in je hotel izkrcati vojsko, je nastala strahovita nevihta. ki je neusmiljeno razsajala nad preganjalci . . . .« Kako strašen sovražnik zamorejo biti elementi prirode, proti besnenju katerih je človek ničla in brez moči, pokazalo je strahovito neurje, ki je dne 20. oktobra 17^0. na otokih zapadne Indije zaustavilo boreče se Angleže in Francoze. Pri tei priliki so angleške vojne ladje silno trpele, ker so bile vržene ob bregove otoka Mar-tinique. Francoska admiraliteta, ki je takrat rešila 25 angleških mornarjev, jih je poslala angleškemu guvernerju, izjavivši, da jih ne more obdržati kot vojne vjetni-ke, češ, da so bili vjeti vsled katastrofe, pri kateri so morali utihniti vsi topovi. Koliko pa more na drugi strani vreme tudi koristiti eni izmed vojskujočih se strank, je jasno razvidno od Goethejeve-ga pripovedovanja o vojni v Franciji. Goethe opisuje na dogo in široko, kako so bili Nemci le vsled neprestanega deževja prisiljeni, da so umaknili svoje čete. Tudi strašna zima leta 1794—95 je bila Francozom na korist in jim je omogočila operacijo, kakršne ne pozna svetovna zgodovina. Svadroni francoskih huzarjev so šli v največjem diru preko zamrznjenega Zuiderskega zaliva in so prisilili nizozemsko vojno brodovje, ki se je nahajalo sredi ledu, h kapitulaciji. Ravno ista elementarna sila je zopet uničila Napoleonovo vojsko leta 1812. na Ruskem. Ruska ekspedicija na Kitajsko leta 1839.. |e tudi strahovito trpela radi zime. Temperatura je znašala 32 stopinj pod ničlo, vsled česar so se morali ruski \ojaki za- Kako so Nemci 2e pred tremi leti razpravljali o sedanji vojni 1 Ugledni nemški list »Kreuzzeitung« je razravljal o sedanji vojni že pred 3 leti in je že tedaj napovedoval današnjo grupacijo vojujočih sil. In še nekaj je napovedoval: nemško zmago! V septembru 1911 je prinesel rečeni list nastopno raz nravo, ki nas mora zanimata tembolj, ker sta se že uresničili vsaj dve napovedbi: izbruh vojne in grupacija! Evo, kaj je pisal berolinski list: Francija in Nemčija. V letu 1806 je Prusija zmagala, ker je bila bolje oborožena in vodjena, nego nji nasprotnica. V letu 1870 je mogla Nemčija z malo silnih udarcev ukrotiti sovražnika, po zaslugi nje voditeljev, nje bolje ar tiljerije, nje številne premoči, in, slednjič narodnega entuzijazma, s katerim je šla v vojno. Če bi sedaj izbruhnila vojna, bi Nemčija, — tako se je nadejati — vrgiu iste svoje vrednosti na tehtnico. Res je sicer, da si Francozi domnevajo, da nadkriljujejo militaristično v aeronav-tiški in avijatični umetnosti. Ali, tudi Ic ne odrekamo Francozom vspehov v zraku, vendar vse to ne more imeti vpliva \ vojni. S čemer se more Francija v resnici ponašati, je kompleks utrdb, ki jih je vstvarila na svoji vzhodni meji in ki bi jili morala Nemčija zrušiti, če hoče prenesti bojišče na sovražna tla. Zato bi bili začetki vojne sedaj veliko težavneji, neg«> so bili leta 1870. Ali Nemčija zaupa svojim četam. Vrhu tega bi bilo — in to je odločilni moment — pač žalostno, ako bi dr žava s 65 milijoni po vsem delu, storjenem v zadnjih 40 letih, zaostala, za 40 milijoni Francozov. Ako računamo vse to. ne treba Nemčiji, da bi povesila zastavo pred eventualnimi pretiranimi zahtevami Francozov, marveč more — ako se ponudi prilika — mirno potegniti niMc iz nožnice. Zaveznice Francije Vsa ta izvajanja pa veljajo le za slučaj, da bi imela Nemčija ediuo le Francijo proti sebi. Ali — 7-aveznice? Ni dvoma — saj so izjavili to odkrito — da bi šli Angleži Francozom na pomoč. Radi tega pa Nemčiji ni treba biti v skrbeh. O angleških četah na kopnem ne treba niti govoriti. Ostaja mornarica! Anglija more oškodovati nemško trgovino; more tudi zasesti nemške kolonije; ali vspeh Anglije bi se omejal le na to. Nemčija ne b» bila tako hrezpametna. da bi pošiljala svoje mlade oklopnice, da bi jih angleško brodovje raz lejalo. Angleške oklopnjače bi jih morale iskati; in tedaj bi prišel za nemško mor narico čas. da bi eksperimentirala s podvodnimi minami, ki bi jih Nemčija posejala po vodah Severnega morja. Angleži hi videli, kaj se to pravi: plovba po Severnem in Baltiškem morju, ko so se odstra nili vsi pomorski signali in so na njihovo mesto vtopile dobre torpedovke. Na drugi strani pa bi mogli tudi brzi nemški križarji težko oškodovati angleško trgovino, Jočim bi si Nemčija se svoje strani — ka-koršnja naj bi že bila ^koda, ki bi jo trpela na morju — mogla dati j lačati od Francije ves račun. Ostaja Rusija. Ali bi ta šla res v boj na strani Francije? Skoraj gotovo. Ali kraj tega, da ima dobre vojake, pa nima voditeljev. Res je sicer, da se kažejo rezultati nove reorganizacije. Toda, tudi po rusko-turški vojni se je govorilo o reorganizaciji, po kateri naj bi bile čete carja nepremagljive. Ali pri prvi poizkušnji se je videlo, koliko velja. Zaveznice Nemčije. Pa tudi, če bi Rusija imela vojsko, ki bi se je bilo v resnici bati, bi zadostovalo, da se jo drži na uzdi militaristične sile Avstro-Ogrske, ki predobro ve, da je močna Nemčija neizogibna za odpor proti o-svojevalnim poželjenjem Rusije. Ni torej dvomiti na pomoči Avstro-O^-ske. Domače vesti. Poziv vsem ranjenim in bolnim vojakom* ki so v domači ali pa privatni oskrbi, ne da bi imeli dopustnico. Vsi ranjeni in bolni vojaki, ki se nahajajo v domaČi aH zast-bni oskrbi, pa nimajo dopustaice (Urlaubsschein), se morajo prijaviti nemudoma mestnemu magistratu, ulica SS. Martiri št. 4. Priglasitev se Izvrši osebno; edino le, če je osebna priglasitev zaradi rane ali bolezni nemogoča, se more prijava izvršiti pismeno, ali posredovanjem kake druge osebe. Ob vsaki prijavi se imajo naznaniti naslednji podatki: šarža, ime, vrsta armade, pododdelek, leto nabora (pri črnovojnikih: rojstno leto) domovinska pravica, točen naslov stanovanja, doba odpusta v zasebno oskrbo. Dr. Fabrizi m. p. Prihod ranjenih, odnosno bolnih vojakov. Včeraj dopoldni? je dospelo v Trst z vlaki južne železnice 9 ranjenih vojakov, ki so imeli vsi dovoljenje podati se na dopust na svoje domove. Bili so pa iz zdravstvenih ozirov spravljeni v zavod „Austro- Ameri-kane" pod Skednjem, kjer ostanejo pet dni v opazovanju. — Z vlakom ob 5. uri 35 "nmut je dospelo v Trst 8 vojakov, in sLer Vital Rušič iz Labinja, bolan; Fran Ceglar iz Trsta, ranjen; Anton Visintin iz Trsta, bolan : Marin Snider^ich iz Trsta (sin občinskega svetovalca), ranjen na glavi in na desni roki; Ivan Samsa iz Trsta, ranjen in Viktor iz Pule, ranjen. Bili so vsi spravljeni v zavod „Austro-Amerikane*. — Z vlakom ob 10. uri 10 minut zvečer je dospel rezervist 97. pešpolka Fran Pahor iz Gorice, ki ie ranjen na desni nogi ter si pri hoji pomaga z bergljanmi. Tudi njega so spravili v zavod „Austro-Amerikane*. Kako je z ranjenci v Trstu. Ni bilo dvoma. da se bo tržaško človekoljubno občinstvo zanimalo po svojih najboljših močeh za ranjence, ki prihajajo v IVst. — Ob prihodu vlakov na kolodvor, kakor tudi pred mestno bolnišnico se nabira na tilici na stotine ljudi, ki nestrpno čakajo, da vidijo dospele. Eni pazijo, da ugltdajo svoje, drugi tudi iz radovednosti. A tu se ni obotavljati. Ranjence nemudoma spravljajo strežniki Rdečega križa v kočije in jih po izvršenih formalnostih prepeljujejo v bolnišnico, kjer jih pokrepčaio s pijačami in odvedejo na postelj. Člani Rdečega križa so jim hitro pri roki in jim darujejo cigarete in druge uporabne in kratkočasne predmete. Pozornost vzbuja po mestu tudi tramvaj Rdečega križa na progi Set-te Fontane - Rojan. Voz je sivo prebarvan n na mestu številke nosi veliko riVče znamenje družbe. Za seboj vleče vagon, enako opremljen. Sicer ne vozi redno, pač pa po potrebi. — Ranjence med tem skib-no negujejo in zdravijo; da jim ni predolg čas, jim nosijo knjige in liste za zabavo. A te so večinoma italijanske in nemške, in Slovenci, ki ne razumejo, bi radi irneli tudi slovensko čtivo, da bi se žnjim kratkočasili. Zato naj oni, ki je v stanu posoditi kako knjigo, le nese našim ranjencem, Ki jih bodo sprejemali z veseljem. Ravno-tako vzbujajo milovanje vojaki, ki so le ahko ranjeni in ki se jih vidi na ulicah. Vidimo častnike, kakor druge vojake, s palico, ranjene na nogi; vojake z obvezano roko preko ramen ali z drugimi lažjimi poškodami. Tudi tem gre tržaško ob-instvo na roko, kolikor pač more; sicer pa imajo taki večidel svoje znance in družine tu, pri katerih tudi bivajo.Sploh se ranjenci v Trstu v ničemer ne pritožujejo, čutijo se hranjene in negovane po najve-stnejših možnostih. Znižana voznina za svojce obolelih in ranjenih vojakov. Železniško ministrstvo ie z veljavnostjo od 4. oktobra dalje odredilo, da se morejo svojci obolelih in ranjenih, v zdravniški oskrbi nahajajočih se vojakov, voziti v svrho obiska za polovično ceno v vozovih II. in III. razreda osebnih in brzovlakov. — Kot svojci štejejo starši, otroci, bratje in sestre in soproge. Znižane cene so dovoljene le za potovanja na 50 kim. V dosego te olajšave morajo potniki predložiti izpričevala, ki jih daja politična okrajna oblast; v krajih, kjer obstoje držav-e policijske oblasti, pa te poslednje, izpričevala morajo vsebovati imena potovalcev, začetno in zadnjo postajo potovanja, smer . oti, i., pa potrdilo, da so p^zovalci svojci obolelih ali ranjenih vojakov ter da se vozijo k tem v obiske. Izprečevnla je po dovršenem povratku oddati z voznimi kartami vred. Urnik ribjega trga. Predvčerajšnjim, dne 1. oktobra, je stopil v veljavo za ribji trg zimski urnik. Ribji trg je odprt od 7. zjutraj do polene pop. in od 3 popoldne do 6. zvečer. Razširjenje tovornega prometa z Ogrsko. V obratu z Ogrsko se je doslej kosovno blago dopuščalo le, če je bilo oceanih najmanje 3000 kg. S. I. oktobrom 1914. pa se sprejema na kraljevih ogrskih drž. železnicah — v kolikor so odprte prometu — tovorno kosovno blago brez vsake omejitve in se more torej tako blago pošiljati na Ogrsko v vsaki teŽL O progah, na katerih je promet zaprt, ali pa se vzdržuje le v omejenem obsegu, dajejo postaje pojasnila. Velita zalota 9 Crrto _ , Iz Wnt m« ta, pohittvo is TALENTIH BS&6KAM GRADEC Podružnica Trst mL Hm»ra it 19, lf-Tt. Oanik H. 1 Mova trgovina Izgotouljeniii oblek za gospode, dedke in otroke Enrico Rehak rst, ulica Carducci 39 (nova hiša) Blago fino is navadno. Izbera «ukn ta obleke, flfafe in jopiči za delavce. Velika- izbera paletots, ranglana itd. itd. 'SLAVIJJP Juraj Karaman Trst, ulica Fonderia štev. 6 * priporoča mrojo zalogo dalmatinskega vina Iz Omiša in sledeče svoje gostilne: v uL Scorzeria štev. 4, v ul. Tintore 8, v ul. Valdirivo ste v. 14, in Passo S. Andrea št. 40. I Skladišče o jljs in drv j ) za gorivi petroleja in M m\t($i \ \ Josip Eikeu j 3 Trt, iSta S. Čila 2M\m) M 2132 ? i i i i l i i a I najemo zanrovalaa taka i Pragi Rezervni fomfl K 191-92. IzplaCane odikodnln« In kapltattfe K 1M,M5J04>U. Dffvld. M J« 4os*eJ iz pO. 2^M.7N.26. Po velikosti draga vzajemna zavarov. nt&v države s vseskozi slo v.-narodno upravo Sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj razno vrstne] ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. I m m ! I m i Zlasti je ugodno xavar. na doživetje g 'se vplačili. n smrt z manjšajočimi Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička Jz satne podpore v narodne in cbčno-koristne namene. S ■t i i i Glavni zastopnik v Trstu 5 V. CEGNAR, ulica Caserma 12 fl TELEFON št. 21-47 I P- rgjjgBOiiiii min ■ iiOMBaiiBeJI m in— i'ii i Euan Elrže Trst, Piazza S. Giovanni 1 . g^gmmk kuhin»i,*ih m kJetardiiir. Sčin od lena iti ple*«atn, ikafov vre it-, čebrov in kad, >odćekov, iopaf, re^et, sit n bshkovretnih košer, jerbas«v in inetol t*r mnop-o dragih v to e-troko spadijoćih predmetov. 1 agtf vT1Gr ŠC9 svojo trgovino s kuhinjsko posodo vst ;^ vrste bodi od porcelana, zemlje emaifa, kositarja ali e nka nadalje pas&maDtorje, kletke itd. Za *,ost*)j>i£aijo pipe, kroglje, ses&lje in steVleno po.^e* j £a vino, GOSTILNA MAX Trst, via Petronio št. 2, (pri nc>em trgu). Toči se istrsko vino po 72 v., na dom po 64 vin„ od 5 litrov naprej po dogovoru; opol%> po 96 vinar., domače črno po K 1.04 in belo vino, dober kraški teran po K 1.20; vipavsko vino in Dreherjevo pivo. Točijo se tudi vsakovrstni likerji in žganje ter kava. Kuhinja vedno pripravljen? i gorki-mi in mrzlimi jedili. — Posifcvha solidn;» UMETEN Z03JI PLOMBORANJE ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV : BREZ B0LE*1S3E : Dr. J.ČERKflS V. TUSCKER ZOBOZDRAV- oran«« KONC. ZOBNI NIK I it J1 TEHNIK ULICA CASERMA, 13 II. nad. I Prva tržašKa tovarna brusnih kamnov, smlrKa in „eorundum" G. Pilotti-Trs Pisarna: Riva Pescatari 14. Tel. 15-25 Anton Mm, trgovec PriporoCa si. občinstvu svojo trgovino jestvin in kcionijalnega blagu Trst, ulica deli1 Sstria št* 4 s podružnico na Gr«ti Številk i 275. Vsakovrstna vina in likerji v steklenicah. — Blago vedno sveže. — Postrežba točna na dom. — Prodaja na debelo. HroSno Trgovina jestvin in delikates MARCEL LAZAR Trst - ulica Belvedere št. 57. - Trst. Prodaja vedno sveže testenine iz Ilirske Bistrice ter iz drugih zunanjih tovarn. — Vino in likerji v steklenicah. — Postrežba na doni Razpošilja se pakete od ^ k^ naprej: Kave. olia hi dr. t—} Slovenci! Slovni! I za RDEČI KRIŽ! IfellkPRSka zoloss poh!$tju In iapecarlj Ffiolo Trst sllco Stadion it 6 (hBa gledalKča Fenlce). usoden vir za nokajouonle bodisi slede ce- ^ kakor tudi kakovosti. Kolosalni li& r. -Telef. 22-85 ===== i=Mr=i== — ASSICURAZiONI GENERALI IN TRIESTE (Obena zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena 1. 1831. Zakladi za iamstvo dne 31. decembra 1913 K 456.949.184.97. Glavnica za zavarovanje življenja dne 31. decembra 1913: K 1.297,036.630.20. Plačana pod vračila od leta 1881 do 31. decembra 1913 K 1.163,020.163.67. S 1. ianuvarjem 1907. je društvo uvelo za življenski oddelek nove glavne pogoje police nadarjene največjo kulantnostjo. , .. _ Povdarjati je sledeče ugodnosti police: I. Veljavnih takoi od izdanja: a) brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vriiti voj. službo, ako je vpisan v polah črne vojske. b) ako plača zavarovanec lml— od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavo vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje vrši v teku 6 mesecev po preteku roka. II. Veljavnih po preteku 6 mesecev od Izdanja: a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake formalitete — potovati in bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v katerisibodi deželi tega sveta. (Svetovne police). Drušfvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju, če pade zavarov. v dvoboju. IIL Veljavnih po preteku enega leta po Izdanju police: a) zavarovanec se oprosti plačevanju za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nesposoben za dele. IV Veljavnih po preteku treh le« od izdanja: Absolutna neizpodbitnost zavarovanja razun slučaja prevare. Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora, ali poskušenega samomora. c) Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4H%. DruStvo sprejema zavarovanje tudi za življenje, požar, prevažanje In ulotn. ««rc^cc^cr>xccccw