Delavci naj slišijo in povedo resnico IZ VSEBINE: Klepet v uredništvu LJUBLJANA: PRETIRANE ŽELJE »V MLIN« IN VSO PODPORO SPOSOBNIM Stran 2 Socialistična zveza je pobudnik in organizator mnogih pomembnih družbenih akcij delovnih ljudi. Znotraj fronte organiziranih socialističnih sil sta v teh gospodarskih, solidarnostnih, kulturnih ali socialnih akcijah še posebej prizadevni obe naši delavski organizaciji — vodilna idejna Zveza komunistov in najširša množična Zveza sindikatov Slovenije. Te akcije v mnogočem prispevajo k družbenemu, gospodarskemu in kulturnemu napredku naših krajev, občin in vse socialistične republike Slovenije. Krepijo samouprav Ijalsko zavest, solidarnost in pripravljenost ljudi za spreminjanje razmer, da bi nam vsem skupaj bilo lažje ustvarjati srečnejši in lepši jutri. Prvega maja letos so naši delavski sindikati začeli novo pomembno in široko zasnovano akcijo. Z njo naj bi močneje uveljavili delavca — samou-pravljalca kot odgovornega in enakopravnega nosilca obveščanja v združenem delu in družbi. Geslo akcije je »TISOČ DELA V C EV — SO D ELA V-CEV«. To geslo pomeni, da bi se v času trajanja organizirane akcije do konca tega leta z družbeno pomočjo in spodbujanjem uveljavili tisoči delavcev kot novi nosilci samoupravnega obveščanja. Že doslej smo si močno prizadevali, da bi v našem političnem sistemu uresničili Kardeljevo zamisel o vseobsegajočem notranje povezanem objektivnem sistemu informatike, ki bo v službi delovnega človeka in njegovih samoupravnih skupnosti, družbenih organov in družbenih organizacij. Težili smo za tem, da bi bili delavci dobro obveščeni ne le o razmerah v’ svoji tovarni, svoji organizaciji združenega dela, pač pa tudi o vseh družbenih problemih. Danes so delavci že dokaj dobro seznanjeni z bistvenimi podatki, ki jih potrebujejo, da lahko samoupravno odločajo. Z akcijo bi hoteli še bolj dvigniti kulturno, jezikovno in vsebinsko raven informacij, ki naj bi bile kratke, razumljive, očiščene nepotrebnih posplošenih fraz in izumetničenega besedičenja. Sindikalna akcija pa ima tudi drugo plat. Obrniti hoče tok in smer informiranja. Ne samo od \ družbe do delavcev, ampak tudi od delavcev do družbe. Z akcijo naj bi dosegli, da bi delavci sami več pisali in javno utemeljevali svoja stališča in mnenja o svojih in širših družbenih problemih. V akciji naj bi zrastla množica novih sodelavcev tovarniškega tiska, lokalnih in širših glasil, radijskih in televizijskih študijev. Dobiti bi hoteli čim več napisanih ali govorjenih prispevkov delavcev samih. V javnem političnem in samoupravnem Življenju naj bi se močneje slišal glas in začutil neposreden vpliv združenega dela in znanja. Še posebej bi hoteli, da bi se za akcijo ogreli mladi delavci. Zveza sindikatov Slovenije svojo akcijo povezuje s tridesetletnico jugoslovanskega samoupravljanja. To ima po eni strani simboličen pomen, po drugi strani pa z akcijo opozarjamo na nova področja, ki jih bodo morali jugoslovanski delavci izbojevati v nadaljnjem ra- z voju samoupravne demokracije. Celoten naš sistem informiranja bo treba prilagoditi vlogi delavcev v razširjeni in družbeni reprodukciji. To pomeni seči daleč preko tovarniškega plotu. Obenem pa moramo organizirati dobro informiranje v prvi vrsti v družbeni bazi, pri tistih treh temeljih, na katerih je zgrajena celotna piramida našega političnega sistema — to je v TOZD — temeljnih samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih. Akcija naj bi pomagala graditi mostove med združenim delom in drugimi samoupravnimi subjekti. Če z akcijo ne bomo prodrli do teh temeljev, ne bomo dosti dosegli. Sindikalna akcija ima posebno težo tudi zaradi časa. v katerem jo naše sindikalne in mladinske organizacije izvajajo. To je čas naše velike bitke za stabilizacijo gospodarstva. Čas širokega samoupravnega giba- nja za večjo družbeno odgovornost- vsakogar na vsakem delovnem mestu, za kvalitetnejše delo, za varčevanje in večjo delavsko kontrolo. Delavci naj povedo, kako ravnamo z ustvarjenim dinarjem. Obenem je to čas pripravljanja novega srednjeročnega razvoja Slovenije in Jugoslavije. Novi plan mora uveljaviti nove nosilce razvojne gospodarske politike na vseh ravneh. Glas vseh teh novih nosilc ev načrtovanja pa naj bi se močneje slišal in uveljavil tudi s pomočjo tisočev delavcev — sodelavcev. Morda bo akcija prispevala tudi k temu. da se bomo močneje zavedali velikega pomena delavskega tiska, nenadomestljive funkcije partijskih in sindikalnih glasil. »Komunista«. »Delavske enotnosti« in drugih. To je bilo vedno učinkovito orožje delavskega razreda in naprednega delavskega gibanja. To velja za čas težkih socialnih bojev in pripravljanja sociali- stične revolucije, za obdobje oboroženega partizanskega boja in potrebovali smo ga v vseh fazah povojne socialistične graditve. Kot so bili takrat sredstvo boja za elementarne človeške in delavske pravice, sredstvo boja za obstoj slovenskega naroda in za vodilno vlogo delavskega razreda v njem, so delavska glasila tudi danes močno sredstvo za uveljavljanje vodilne vloge delavcev v širokem samoupravljalskem gibanju množic, sredstvo boja za osvoboditev človekovega in narodovega dela. Akcijo moramo zato nasloniti na revolucionarno izročilo našega naprednega delavskega tiska. Na tem izročilu in teh zgledih bomo v pogojih samoupravne demokracije organizirali široko in vplivno mrežo glasil in drugih komunikacijskih sredstev za pretok informacij in za neposreden vpliv delavcev na politiko družbe in samoupravno odločanje. Največji vzornik v tej široko razpleteni družbeni akciji, ki naj bi segla do sleherne naše tovarne in temeljne sindikalne celice, pa naj bi bil naš veliki učitelj—tovariš Tito. Saj je bil Tito delavec, ki se jez voljo, učenjem in vztrajnostjo dvignil na nivo misleca. Iz delavskega in sindikalnega aktivista je postal organizator vseljudskega gibanja naših narodov in zatiranih ljudstev sveta. Še posebej nam je Tito vzornik in primer, kako je treba pisati, kako govoriti preprosto in jasno, da bi vsi ljudje razumeli tudi zapletene probleme. Znal je prisluhniti težnjam ljudstva, glasu delavcev in preprostih ljudi. Naj bi ob Titovem zgledu tisoči mladih delavcev — novih sodelavcev premagalo začetno tremo in strah pred javnim nastopanjem in pisanjem, naj bi pogumno stopili na pot javnega sindikalnega in samoupravnega aktivista, v vrste zavzetih borcev za uresničenje velike ideje socializma in komunizma. Mitja Ribičič Potrošniški krediti so najbolj razširjena oblika kreditiranja občanov JE DOBER KUP RES LE NA UP? Stran 3 Volilna seja RS ZSS DELAVEC ŠE VEDNO NE ODLOČA O VSEH USTVARJENIH SREDSTVIH Stran 4—5 O organiziranem letovanju delavcev NEKATERI NA MORJE, DRUGI SPET DOMA Od 3. do 9. strani Na obisku pri prvomajskih nagrajencih v Štorah MOGOČE ŠE NISMO IZPILJENI — SMO PA VZTRAJNI Stran 8 Trasiranje poti slovenskega gledališkega amaterizma DA NE BI PO POTI IZGUBILI MLADIH Stran 12 Nekaj malega o delavskem kulturnem društvu »Radko Smiljan« LENARČANI PA KAR PO SVOJE! Stran 16 Ob rob stabilizacijskim prizadevanjem Reforma razmišljanja KLEPET V UREDNIŠTVU Ljubljana: pretirane želje »v mlin« in vso podporo sposobnim Zdaj je že jasno, da stabilizacije ne bo moč izpeljati čez noč, kot so to nekateri sprva mislili. Napak in slabosti iz preteklosti se je namreč nakopičilo toliko, da bo za njihovo temeljito razreševanje potrebno vsaj naslednje srednjeročno obdobje. Kajpak ne gre zgolj za opnlravljanje zgrešenega, temveč predvsem za vzpostavitev zdravih gospodarskih temeljev ki pomenijo nov vzvod za kakovostnejši družbenoekonomski razvoj. In če je temu tako, potlej je potrebno že kar na začetku jasno povedati, da je stabilizacija stvar vseh in ne zgolj gospodarstva. Torej je na dlani, da mora priti do »krčenja programov« in njihovega spreminjanja tudi v nematerialni sferi. Predvsem pa je prišel cas. Ko se bodo morali tudi v negospodarstvu docela zavedati tudi družbenoekonomskih in samoupravnih ciljev gospodarske ustalitve. Ko so pred dnevi na CK ZKS govorili o zadnjih ukrepih zveznega izvršnega sveta in stabilizacijskih nalogah družbenih dejavnosti, se nam je nehote visljeval občutek, da bi bila za uresničitev stabilizacijskih ciljev potrebna najprej reforma razmišljanja in vedenja. In prav to je tista bitka, ki jo bo treba najprej izbojevati, kajti sicer se bo še vedno dogajalo, da bo tudi {»slej še marsikak srednjeročni načrt organizacij združenega dela v družbenih dejavnostih bolj uperjen k materialnim vprašanjem, manj pa k vsebini dela, samoupravnim odnosom in še zlasti k neposredni svobodni menjavi dela z delavci v gospodarstvu. Kakorkoli že obračunamo, na dlani je, da družbene dejavnosti premorejo še precej rezerv, ki se zrcalijo v možnostih boljšega dela, racionalnejšega poslovanja in povezovanja. Vse to pa je mogoče doseči le, če bodo delavci v teh dejavnostih svoj družbenoekonomski položaj odločilneje povezali z dogajanji v materialni proizvodnji. To pa je tudi edina pot, ki bo povezala družbene dejavnosti in materialno proizvodnjo v eno sfero. In šele. ko bodo v družbenih dejavnostih dejansko izkoristili vse rezerve (možnosti za to pa je dovolj), bodo na mestu pripombe, ki gredo na rovaš »umetne« delitve družbe na produktivni in potrošniški del. Pogovarjati pa se o tem zgolj skozi resolucijske omejitve, ki družbenim dejavnostim letos predvidevajo manjšo fast osebnih dohodkov kot gospodarstvu, pa najbrž ni preveč stabilizacijsko. Vsaj ne tako dolgo, dokler se bodo dobri delavci spremin jali v slabe uradnike... Ivo Kuljaj Glavne značilnosti kakovostne preobrazbe razvoja Večja produktivnost Za Slovenijo kot Jugoslavijo je bila v dosedanjem dolgoročnem obdobju značilna pospešena industrializacija. Industrija je postala daleč najpomembnejša gospodarska dejavnost pri ustvarjanju družbenega proizvoda in dohodka. V mednarodni menjavi Jugoslavije je udeležena skoraj z 90% blagovne menjave, v Sloveniji pa z več kot 90%. Delež zaposlenih v industriji v Sloveniji je med najvišjimi v svetu. Tu dela kar 55,5 % zaposlenih v gospodarstvu oziroma 46.7% vseh zaposlenih. Ta delež je za več kot polovico večji v primerjavi z Jugoslavijo in skoraj še enkrat večji v primerjavi z manj razvitimi območji naše države. Lahko celo ugotovimo, da je Sloveija do konca izkoristila dosedanji dolgoročni proces ekstenzivne industrializacije in da je pred nami proces kakovostne preobrazbe razvoja, ki nam v prihodnjem dolgoročnem obdobju edini lahko omogoči nadaljevanje pospešene gospodarske rasti in ugoden splošni družbenoeko- nomski razvoj. Katere so glavne značilnosti kakovostne preobrazbe razvoja in kaj to omeni za predvidevanje razvoja Slovenije v obdobju do leta 2000? Južna Evropa zaostaja v gospodarskem razvoju za zahodno in severno za približno eno generacijo, to je za okrog 20 do 25 let. Ob letni stopnji gospodarske rasti med 5 in 6%,kar je nad povprečjem svetovnega gospodarstva, bi lahko Slovenija dosegla v tem obdobju med 8.000 in 10.000 dolarjev sedan je vrednosti dohodka na prebivalca, in to s proizvodno sestavo, ki je značilna za razvita go- spodarstva. V prihodnjem dolgoročnem obdobju razvoja Jugoslavije lahko pričakujemo doseganje predvidene 5 do 6% stopnje gospodarske rasti s podobno stopnjo rasti zaposlenosti kot v dosedanjem obdobju. Slovensko gospodarstvo bi za doseganje tolikšne stopnje rasti pod dosedanjimi pogoji potrebovalo okrog 2,5% rast zaposlenih na leto, kar pomeni, da bi morali do leta 2 000 zaposliti v gospodarstvu še najmanj dodatnih 500.000 delavcev, od tega v industriji okrog 200.000. Demografske projekcije razvoja pa napovedujejo, da bo Slovenija do leta 2000 imela možnost zaposliti le nekaj več kot 150.000 novih delavcev v gospodarstvu in negospodarstvu. Že na osnovi teh ugotovitev je povsem jasno, da bo Slovenija v prihodnje lahko dosegla ugodno gospodarsko rast predvsem s povečanjem produktivnosti in le v manjši meri z novim zaposlovanjem. ki v celotnem obdobju ne bi smelo biti bistveno višje od I % letno. Vinko Blatnik Stabilizacija — gospodarjenja, življenja nasploh — je ta čas praktično neizčrpen vir razmišljanj, pogovorov in iskanja boljših poti naprej. Ob tem se nam je zdelo zanimivo, kako se v stabiliza-djskii tokovih vede in znajde Ljubljana, ne kot republiško središče, ampak kot največje mestno naselje pri nas in naj večja »koncentracija« delovnii ljudi v republiki. Izhodišče za pogovor ali kramljanje smo torej imeli, le sogovornika še ne. In čim dlje smo razmišljali, vedno pogosteje smo se ustavljali pri predsedniku mestnega sveta ZSS Jožetu Maroltu. Tudi zato, ker so se sindikati v Ljubljani zadnje čase veliko ubadali prav z vprašanji, ki so nas še posebej zanimala. »Tovariš Marolt, na mestni volilni seji ZS je bilo slišati o ugodnih rezultatih gospodarjenja v letošnjih prvih štirih mesecih, vendar so po vsem videzu zadrege z energi jo in pomanjkanjem reprodukcijskega materiala. Zanimivo bi si bilo pogledati preskrbo Ljubljane in morda tudi zaposlovanje, ker so prav na tem področju bili sprejeti zelo ostri kriteriji. Zaposlovanje in investicije, trd oreh. mar ne? Že nekaj let se v Ljubljani ubadamo z vprašanji razvoja, še posebej v povezavi z razvojem industrije. Torej, Ljubljana je ali n: delavsko mesto? Če že govorimo o prizadevanjih za boljše gospodarjenje. se vedno znova ustavimo pri delitvi sredstev za osebne dohodke. Kako daleč je prodrla zavest, da v prihodnje leži vse na dobrem delu in smotrnem gospodarjenju ob kar moč zmanjšanem administriranju?« Taka in podobna vprašanja smo predsedniku Maroltu nakazali kot možna izhodišča za naše kramljan je v uredništvu. »Predvsem bi rad povedal.« je dejal Jože Marolt, »da so gospodarski rezultati letos v Ljubljani res dobri, vendar smo v sindikatih zelo previdni z ocenami in tudi z zaključki, ki izhajajo iz teh ocen, saj se zavedamo, da je veliko dobrega ostalo še od lanskega leta in prav gotovo ne bomo uspeli tako ugodne rasti zadržati do konca. Ne glede na vso previdnost pa je zmeren optimizem kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja na mestu.« Nosilci optimizma stva za reprodukcijo rasla hitreje kot tista za osebne dohodke.« Vse menda ni cvetoče? »Seveda imamo opraviti tudi s številnimi pomanjkljivostmi, ki Je stabilizacija »udarec«? »Seveda se pri vseh razmišljanjih ves čas sučemo okoli stabilizacije. Investicijske programe smo .morali’ vzeti najprej v pretres. Pri tistih, ki so že v .toku’, smo ugotovili, da so večinoma v skladu s srednjeročnim planom in je le v nekaj primerih prišlo do večjih prekoračitev. Pri novih programih je položaj malce drugačen: kar polovico je bilo treba prečrtati, ker za ta čas ni bilo realno. Prednost so vsekakor dobili tisti, ki so izrazito usmerjeni v izvoz ali bistveno nadomeščajo uvoz, zagotavljajo večji dohodek na zaposlenega (torej ne zahtevajo zaposlovanja novih delavcev!) ali pa se usmerjajo v tako proizvodnjo, ki bistveno izboljšuje kadrovsko strukturo zaposlenih. Kot zanimivost omenjam, da »Velja omeniti, da je opazen razmah industrijske proizvodnje. tako da Ljubljana ni več izrazito trgovsko in bančno središče. Spominjam se. kako se je pred tremi leti tovariš Kardelj z močjo argumentov zavzemal prav za to. da mora Ljubljana ostati delavsko središče. Seveda spremembe ni moč napraviti čez noč. vendar smo v tem času že veliko napravili. Predvsem v tem. da je industrija — pri tem mislim predvsem na strojegradnjo. kemično, živilsko ter elektroindustrijo — dobila ambiciozne programe, ki že dajejo prve sadove in jih bodo vsekakor tudi vnaprej. Zanimivo je. da je še pred dvema letoma trgovina predstavljala 33 odstotkov gospodarske »teže« Ljubljane in industrija komaj 28 odstotkov, zdaj pa se je to razmerje že obrnilo. Če sem že omenil optimizem, potem je treba opozoriti na dejstvo. da smo se v Ljubl jani ta čas sposobni vesti bolj stabilizacijsko, kot pa to zahtevajo zvezni ukrepi. Navsezadnje gre to tudi na račun tega. ker smo že nekaj časa nazaj pazili na to. dasosred- jih ne kaže izgubiti spred oči. Razdrobljenost je prav gotovo ena ključnih. Prav pri kemiji se to najbolj kaže. tako da zdaj vsi z razumljivo radovednostjo pričakujemo. kaj se bo zgodilo in kakšni bodo rezultati temeljito pripravljene združitve vse kemične industrije v ljubljanski regiji. Prav tu bi se morala pokazati učinkovitost naših prizadevanj, ki jih na kratko označujemo kot »boljše gospodarjenje, večja produktivnost, manj uvoza, več izvoza... Sploh bi rad omenil, da se v Ljubljani pri razvoju industrije načrtno opredeljujemo za tiste programe, ki lahko bistveno prispevajo k izboljšanju uvoz.no-izvozne bilance.« Programi? »Programi! Prav zanimivo jc. kako so smiselno in tudi številčno povezani z razdrobljenostjo gospodarstva. Okoli 900 ljubljanskih TOZD ima kar 1200 razvojnih programov, kar je seveda daleč čez vse finančne možnosti. Približno petino ambicij je ta čas moč .pokriti’.« smo v Ljubljani pri uvajanju reda in smotrni selekciji razvo jnih programov uspeli doseči to. da vsaka od številnih bančnih ustanov — imamo jih kar lepo število — ne dela sama zase in da zato povpraševale) po sredstvih ne letajo od ene banke do druge, ampak smo tudi na bančnem področju prišli do dogovora o skupnih nalogah in skupnih ciljih.« Osebni dohodki? »Veseli smo lahko, ker je skupna poraba v letošnjih prvih mesecih bila manjša od načrto vane. To je stabilizacijsko vedenje! Tudi pri osebnih dohodkih smo bili dovolj zadržani, tako da so bili le-ti lani realno enaki kot leto prej, v letošnjem prvem trimesečju pa beležimo celo zman jšanje za 3,8 odstotka. Seveda je treba poudariti, da stabilizacije nikakor ni moč izvajati samo z osebnimi dohodki. Menim, da moramo biti prav tu v sindikatih bolj realni in usmeriti vsa prizadevanja v to, da bi delovnemu človeku omogočili sedan jo raven standarda. Zavedam pa sc. da ta naloga ne bo lahka. Poglavitna bitka se bo vsekakor vodila na fronti .boljše delo— omejevan je porabe’. Zaenkrat smo v Ljubljani nezadovoljni z uresničevanjem politike cen — podpisniki dogovora se v letošnjih petih mesecih še nismo .vsedli skupaj’! — prav tako pa smo pri sklepih, kako je treba okrepiti materialno osnovo proizvodnega dela, še vse preveč močni v besedah in mencaj.oči v dejanjih. Sploh bi lahko za investicije rekli, da gre za .pregretost’, ob neugodnem dejstvu, da se le petina steka v industrijo. Še enkrat: selekcija in pa bistveno ugodnejše razmerje za dotok sredstev v proizvodno delo!« »Prepričan sem, da moramo v sindikatih obračunati z miselnostjo, kako Ljubljani v novih stabilizacijskih ukrepih ne bo težko, ker ,se je že doslej stabil-zacijsko vedla’. Ne gre za to, da bi omaloževali dosedanje rezultate, ampak si moramo pošteno priznati, da smo tudi mi prispevali svoj delež k dosedanjim neugodnim gospodarskim razmeram. v katerih smo se znašli. Pogledati moramo torej ,vase‘. Prav vsi, v vsaki TOZD! V prihodnje bo treba ambiciozneje gospodariti v okviru dohodka in se z vso odločnostjo usmeriti v izvoz. Nekaj vzpodbudnih .namigov’ že imamo: Litostroj gre strmo navzgor z izvozom, Lek ogromno vlaga v razvoj lastne surovinske baze. tudi tekstilci se dobro drže...« In kako z zaposlovanjem? »Šveda .bitka' ne more iti mimo zaposlovanja, prejšnja leta se je število delavcev povečevalo za 3 do 4 odstotke, letošnji plan pa govori o 1,6 odstotka. Po prvem trimesečju smo celo pod to mejo in še je treba reči. da so se novi delavci zaposlovali praktično samo v gospodarski dejavnosti. Nekateri nam očitajo, da se Ljubljana .zapira’ pred priseljevanjem z nerazvitih področij. Zmanjšani odstotek zaposlovanja še vedno pomeni 8000 delavcev, kar je precej več od naravnega prirastka (3800). Če smo že pri tem, Ljubljana nikakor ne more in tudi ne sme pričakovati svoje rasti od bistveno večjega zaposlovan ja. Pravilo mora biti, da je treba ustvarjati več ji dohodek na že zaposlenega delavca in s približno dosedanjim številom ustvariti boljše rezultate. Seveda bi ob tem lahko spregovorili marsikaj zanimivega o neracionalni organiziranosti skupnih služb, rezultatih dela v samoupravnih interesnih skupnostih in podobnem.« Razmišljanja za koliko časa? »V Ljubljani, kadar se pogovarjamo o stabilizaciji, nikakor nimamo v mislih samo kampan je nekaj mesecev. Mislimo, da se morajo vsa prizadevanja vnesti v srednjeročni plan. .Osnutek’ smo že dobili v roke, vendar smo bili mnenja, da ga je bolje imenovati .gradivo za osnutek’, kajti vse preveč je bilo v njem še pretiranih želja in potrošniške miselnosti, ki bi nas prav gotovo pripeljala v slepo ulico. Sicer pa smo o razkoraku med željami in možnostmi že govorili.. • Ljubl janska posebnost je morda v tem. da imamo vedno opraviti z usklajevanjem med posameznimi občinami in da je nekatere pretirane ambicije morda nemogoče videti v pravih razmer jih, če jih ne spravimo na raven mesta, torej izven ozkih občinskih meja.« Z Jožetom Maroltom sta kramljala: Marjan Horvat in Igo Tratnik Potrošniški krediti so najbolj razširjena oblika kreditiranja občanov Je dober kup res le na up? ---------—-----------------v »...Problemi, ki jih moramo reševati, niso niti najmanj preprosti. Nekateri izmed njih imajo korenine tudi v zgodo vinski dediščini. So problemi, ki so nastali v procesu našega burnega razvoja in ki so objektivne narave, toda tudi taki so, ki so posledica šibkosti in pomanjkljivosti. Naposled pa je veliko tega nastalo še zaradi gospodarskih in drugih mednarodnih okoliščin. Pri vsem tem moramo upoštevati, da stopamo v novo, višje obdobje industrijskega in skupnega družbenega razvoja, ki sam po sebi prinaša ovire, zahteve in zapletene naloge...« Tito na X. kongresu ZKJ v_________________________________________________________/ Menda bi lahko v osebno izkaznico vsakega občana zapisali: »živi od kreditov«. Ekonomska veda pojmuje kredit kot medča-sno menjavo, ko sedanjo porabo zamenjamo za bodočo. V celi vrsti teh medčasnih menjav je potrošniški kredit tisti, ki dviga potrošniška moči (v nasprotju s proizvodnim, ki je namenjen dvigu produktivne moči). Že tako poenostavljene definicije kažejo, kako veliko pozornost terjajo prav potrošniški krediti v času stabilizacijskih prizadevanj. Z njimi ne le usmerjamo osebno porabo, enakopravno vlogo igrajo v razdelitvi, planu... Njihova dobra plat je, da spodbujajo proizvodnjo, jo hkrati s porabo usmerjajo, omogočajo korekcije porabe in uresničevanje planskih razmerij. Dokaj daljši je spisek njihovih slabih strani — kupno moč umetno povečajo, so plodna tla za inflatorna gibanja, s tem ko povečujejo domačo porabo odvračajo od izvoza in še rast cen pospešujejo. Predvsem pa jim ekonomisti očitajo, da ni nadzora nad njihovo uporabo, da se lahko prelijejo v gotovino in ta zaide v smer, ki si je ne želimo. In vendar menda naš potrošnik živi od kreditov! Se pač izplača, ko pa inflacija prehiteva obrestno mero. Lani so poostreni kreditni pogoji rast potrošniških kreditov res nekoliko zavrli pa še vedno lahko beremo, da smo na kredit kupili 90 odstotkov televizijskih sprejemnikov, 70 odstotkov avtomobilov... Vroče lansko poletje Da na področju potrošniških kreditov ne uspemo ubrati prave strune, pričajo že številne spremembe pogojev zanje. Menda najkorenitejša sprememba v tej najbolj razširjeni obliki kreditiranja občanov (Gospodarska banka Ljubljana ponuja še kredite samostojnim obrtnikom za občasna sredstva, kredite občanom na podlagi dinarskih ali deviznih sredstev za pospeševanje zasebne gospodarske dbjavnosti, kredite občanom na podlagi vezave deviznih sredstev in kredite občanom na podlagi nepreklicno vezanih sredstev na deviznem računu) je uredba, ki jo je lanskega avgusta izdal Zvezni izvršni svet. Uredba je z večjim gotovinskim pologom skušala nadeti oklep Ahilovi peti našega gospodarstva, omejitvi porabe. Kljub temu. da so tako dinarski kot devizni prihranki občanov naraščali, smo namreč veselo kupovali »na kredo«. Odmev avgustovske mrzle prhe lepo pokažejo podatki Gospodarske banke Ljubljana. Višji polog in krajša doba odplačila kreditov za avtomobile sta prispevala, da so v letošnjem prvem trimesečju v primerjavi z istim lanskim obdobjem krediti po številu padli za 39 odstotkov, novi krediti za avtomobile so po številu manjši za 73 odstotkov, za gradbeni material pa za 72 odstotkov. če pogledamo sredstva, jih je bilo v potrošniške kredite usmerjenih za 41 odstotkov man j — za Zlate ure pa ne Dolg je spisek industrijskega blaga osebne porabe, ki si ga lahko privoščimo »na up«: obutev, tekstil, pohištvo, stavbno pohištvo, vse za gradnjo ali obnovo stanovanj, bela tehnika, radijski in televizijski sprejemniki, premog, ozimnica, domača slikarska in kiparska dela, čolni, počitniške prikolice in še in še. Za najem potrošniškega posojila zadostuje vsakršno poslovno sodelovanje občanov z banko — tekoči račun, hranilna vloga (v dinarjih ali devizah), žiro račun, prenos osebnega dohodka ali pokojnine na knjižico ali tekoči račun. Torej se ga lahko poslu-žijo delavci, upokojenci, invalidi, samostojni poklici, obrtniki, kmetje... Celo za študente in dijake velja ta prednost, čeprav le za nakup knjig. No, tudi nekaj avtomobile 62 in za gradbeni material 68 odstotkov manj kot v prvem lanskem trimesečju. Nekaj več sredstev pa je bilo namenjenih za kreditiranje nakupov pohištva in nekaterega industrijskega blaga. »ne« lahko naštejemo po vseh teh »ja«: potrošniški kredit ne velja za nakit iz zlata, belega zlata in platine, zlate ure, kristal, dragocena krzna in slikarska ter kiparska dela, vredna več kot 15.000 dinarjev. Lastne udeležbe ni treba plačati občanu, ki s kreditom kupu je premog ali ozimnico (kredit lahko seže do 10.000 dinarjev), kn jige (do 1.000 dinarjev), ali če si sposodi denar za izredne potrebe v primeru rojstva, smrti, zdravljenja ali selitve (do 5.000 dinarjev). Za ostalo blago velja, da obrok ne sme preseči tretjine osebnega dohodka, polog pa seže od 10 odstotkov dovoljenega kredita za nakup štedilnikov in peči na trda goriva do 67 odstotkov pri avtomobilih in 75 odstotkov pri nakupu cementa, cementnih izdelkov, betonskega jekla in va- ljane žice. Tudi roki odplačila so za posamezne kredite različni. Premog je treba odplačati v 10 mesecih, avtomobil v 30 in ostalo industrijsko blago v 24 mesecih. Na kredit pa si lahko privoščite tudi počitnice v domovini in jih odplačate v enem letu. Na lepe oči seveda ne gre. Na podlagi dokumentacije, ki dokaže namen kredita, dobi občan prenosni nalog. Če gre za gradbeni material, mora občan k zahtevku za kredit priložiti podpisano izjavo o namenu kredita in to izjavo banka posreduje pristojnemu občinskemu organu. Slabo blago pod plaščem posojila Eden od vzrokov, da se banke zavzemajo za spremembo kreditiranja potrošniških nakupov je gotovo v tem, da so kupci manj izbirčni, kadar ne kupu jejo z gotovino in trgovci jem pod na videz ugodnimi pogoji lahko podtaknejo manj vredno blago. V bankah menijo, da mora način kreditiranja potrošniškega blaga sloneti na načelu, da ima vsak občan pravico do potrošniškega kredita, seveda v mejah svoje kreditne sposobnosti. Pri izbiri blaga ne smeta biti oviran obseg in razvoj proizvodnje pa tudi prodaja mora biti zasnovana na kakovosti, ceni, funkcionalnosti izdelkov in servisov vzdrževan ja. To izključuje odvisnost od kreditnih pogojev, ki jih ponuja proizvajalec na račun od bank prejetih sredstev. Takšne pogoje lahko zagotovi le kreditiranje prodaje potroš-nega blaga neposredno v bankah, pod enotnimi pogoji seveda. Gospodarska banka se je že pomenila z vsemi večjimi organizacijami združenega dela, ki jim odobrava kredite za kritje danih potrošniških posojil, in tudi gospodarstveniki se strinjajo, da kaže uvesti nov sistem kreditiranja. Opozarjajo p«, da mora biti zagotovljena enotnost na jugoslovanskem trgu, ki bo jamčila enakopravnost blaga in kupca pri nakupu blaga. Prenos kreditiranja potrošnikov iz organizacij združenega dela na banke naj bi bil postopen. V Gospodarski banki so zadnji dan lanskega leta ugotovili, da je za potrošniška posojila v organizacijah združenega dela v obtoku 1.857 milijonov dinarjev, v banki pa za 941 milijonov dinarjev. Le v lanskem letu so pri bančnih okencih odobrili za 255 milijonov dinarjev potrošniških posojil in 220 milijonov dinarjev v organizacijah združenega dela. Načrti za letos so skromnejši, 155 milijonov dinarjev pri banki in 100 milijonov dinarjev v organizacijah združenega dela. Ko so po letošnjem trimesečju ocenili poslovanje, se je pokazalo, da bodo ta sredstva zadostovala. Tako spoštujejo resohicij-ske meje, saj se usmerjanje sredstev za potrošniške kredite drži okvirov priliva odplačil. Ciril Brajer ŠTEVILO NOVIH KREDITOV PO NAMENIH IN STRUKTURNI INDEKS za 1. trimesečje 1979 in 1980 1979 1980 Namen kredita število indeks število indeks KREDITI V GOTOVINI 99 2 393 14 INDUSTRIJSKO BLAGO 439 10 624 23 POHIŠTVO 362 8 464 17 TV in PRIKOLICE 268 6 310 11 STAVBNO POHIŠTVO ,71 2 71 3 GRADBENI MATERIAL 461 10 128 5 AVTOMOBILI 2.824 62 759 27 PREMOG 4 — 19 — KNJIGE — — 1 — KMETIJSKA MEHANIZACIJA 37 — — — SKUPAJ 4.565 100 2.769 100 STRUKTURA DANIH KREDITOV ZA KRITJE PK PO STANJU NA DAN /a proizvode 31. 12. I97S % 31.7. 1979 % Razlika povečanje — lesne industrije — elektro in kovin. 922.276.456 5 S I.025.65S. 174 59 103.381.7 IS industrije 254.379.714 16 263.46S.529 15 9.088.815 — založništva 3S.972.972 2 4S.096.902 3 9.123.930 — /a ostalo 3S2.179.479 24 405.937.9S5 23 23.758.506 Skupaj J .597.SOS.62 1 100 1.743.161.590 100 145.352.969 SREDSTVA ODOBRENA ZA KREDITE PO NAMENIH IN STRUKTURNI INDEKS za I. trimesečje leta 1979 in 1980 (v 000 din) 1979 1980 Namen kredita znesek indeks znesek indeks KREDITI V GOTOVINI 295 — 2.348 •2 INDUSTRIJSKO BLAGO 9.547 5 16.039 ■ 16 POHIŠTVO 11.476 7 17.966 17 TV in PRIKOLICE 8.291 5 11.584 11 STAVBNO POHIŠTVO 2.318 1 2.883 3 GRADBENI MATERIAL 15.574 9 4.965 5 AVTOMOBILI 127.033 72 47.750 46 PREMOG 8 — 107 — KNJIGE — — 1 — KMETIJSKA MEHANIZACIJA 1.293 1 — — SKUPAJ: 175.835 100 103.643 100 O organiziranem letovanju delavcev — Slovenija Nekateri na morje, drugi spet doma V Sloveniji sindikati zelo enotno ugotavljajo, da delavci in njihove družine še vedno nimajo pravih možnosti za preživljanje letnega oddiha. Večina organizacij združenega dela iz leta v leto prelaga to vprašan je in daje prednost drugim, pomembnejšim stvdrem. In ker je teh »pomembnih« stvari vedno veliko, ker se vsako leto najde kaj, kar je »trenutno« važnejše od dopusta in počitniških zmogljivosti, mora veliko slovenskih delavcev preživeti svoj letni oddih kar doma. Drugega jim tudi ne preostane, tako njim kot tudi njihovim najožjim svojcem. Hoteli so za navaden žep predragi, počitniški domovi delovnih kolektivov, kjer so cene še vedno dokaj sprejemljive, pa za vse veliko veliko pretesni. Ni kaj skrivati: razen izjem smo vprašanje letnega oddiha v Sloveniji zelo zanemarjali. Zadovoljevali smo se s tem, kar pač imamo, pri tem pa pozabljali, da se mora sleherni človek, ki poš- teno dela. vsaj enkrat letno pošteno oddahniti. Zato bo tudi letošnje poletje veliko naših delovnih ljudi preživelo svoj redni letni dopust doma. Mnogi ga bodo izkoristili za urejevanje svojega doma. za delo na zemlji, številni za dodatni zaslužek. Bodimo odkritosrčni: je to prav? Se bodo vsi ti ljudje vrnili na svoja delovna mesta spočiti, zdravi, razpoloženi in pripravljeni spet na leto dni trdega dela? Jim je družba omogočila zaslužen in prepotreben oddih? Po podatkih zavoda za statistiko SRS so imele slovenske delovne organizacije v svojih počitniških domovih leta 1976. to je pred štirimi leti, 27.280 ležišč, lansko leto pa le dobrih 500 več. Malo ali veliko? O tem ni dvoma: malo. glede na potrebe veliko premalo! Istočasno bi namreč lahko letoval v počitniškem domu le vsak trideseti delavec. Ker pa vemo, da odhajajo naši delavci na počitnice v krogu svoje družine, je omenjen poda- tek še bistveno bolj skromen! Torej, tudi letošnje poletje bo lahko preživelo dopust v počitniških domovih organizacij združenega dela le malo ljudi. Škoda, saj je tak dopust najbolj poceni in ne nazadnje dostopen tudi delavcem s precej tankimi kuvertami. Za vse. ki bi si želeli poceni počitnice, v domovih žal ni prostora. Tudi zato ne, ker so zmogljivosti zelo slabo izkoriščene, ker naši počitniški domovi obratujejo komaj dva meseca na leto. Julija in avgusta so zasedeni do zadnjega kotička, preostalih deset mesecev pa so prazni, neizkoriščeni in povečujejo že tako velike stroške vzdrževanja. Čeprav v tem primeru, to je v primeru skrbi za delovnega človeka nikakor ne bi smeli vztrajati na ekonomski računici. ne moremo mimo tega, da je naša razdrobljena počitniška dejavnost zelo zelo draga. Naši počitniški domovi so namreč majhni, ekonomsko in drugače nepovezani in vrhu vsega, kot smo že zapisa- li. tudi zelo slabo izkoriščeni. Izven glavne turistične sezone noče namreč nihče na dopust. Če ni vročega sonca in prijetno toplega mor ja, potle j so počitnice v naših počitniških domovih, ki v večini primerov nudijo le ležišče in tri obroke dnevno, skorajda nesmiselne. Skratka, vzrokov za to, da je vzdrževanje naših počitniških domov vse prej kot poceni. ni malo. Zato njihovi uprav-Ijalci skrbno skrivajo dejanske stroške oskrbnega dne. ki so najmanj taki, kot so v komercialnem turizmu. Še dobro, da delavci le simbolično prispevajo za dopust v lastnem počitniškem domu, sicer bi si tak oddih lahko privoščili le redki petičneži. Dejanske stroške za drago vzdrževanje naših majhnih počitniških domov sicer uspešno skrivamo, obenem pa se zavedamo. da nas trdovratno vztrajanje pri starem ne bo privedlo nikamor. še najmanj na zeleno vejo. Zato slovenski sindikati že več let spodbujajo ustanavljane počitniških skupnosti, preko katerih bi z združenimi močmi hitreje, bolj učinkovito in ceneje poskrbeli za letni oddih naših delavcev. Tudi praksa že potr juje, da je prihodnost domačega turizma v sodelovati ju. povezovan ju in skupnem iskanju rešitev. To potrjujejo nekatere naše počitniške skupnosti, predvsem iz Krškega in Murske Sobote, kjer delavci preživljajo s svojimi druži- nami zaslužene počitnice v mikavnih zares sodobno urejenih letoviščih. Cene v omenjenih dveh počitniških skupnostih so ekonomske, pa vendarle zelo nizke, zato so dostopne tudi delavcem z najnižjimi prejemki. se nostjo. v tem primeru s sentimentalnostjo in podjetniškim načinom razmišljanja, dolga in naporna. Toda, čas bo vsekakor prinesel svo je in razjasnil še zadnje dvome. Vse dotlej pa na področju dopustovanja naših delovnih l judi ne moremo in tudi ne smemo pričakovati bistvenih sprememb. Tako kot lani in predlani si bo namreč lahko privoščila letos v Sloveniji komaj polovica delovnih ljudi prave počitnice nekje ob morju ali kje drugje, druga polovica pa bo ostala v času dopusta spet doma in premišljevala o boljših časih. O časih, ki jih. realno gledano, še zlepa ne bo. Andrej Ulaga Sicer pa je vsaka pot. pri kateri je potrebno spopasti z misel- Volilna seja republiškega sveta ZSS Delavec še vedno ne odloča o vseh ustvarjenih sredstvih /--------------------------------------------------------------------------- -N V ustavo smo vključili načelo, da delavci v različnih organizacijah določajo skupne osnove in merila za razporejanja in delitev dohodka. Tu so zdaj določene tudi pravice in dolžnosti sindikatov. Le-ti morajo spodbujati samoupravno sporazumevanje o teh skupnih osnovah in merilih ter odgovorno sodelovati v tem sporazumevanju. Sindikati morajo namreč kot najširša razredna organizacija delavcev imeti odločilno besedo v teh vprašanjih. To pomeni, da morajo sindikati izoblikovati o tem lastno politiko. Pri tem ne mislim samo na sindikalne forume, marveč predvsem na člane sindikatov. Kadar v sindikatih delavci skupaj demokratično določijo politiko, potem so seveda tudi forumi sindikatov odgovorni za njeno uresničevanje. Tito na X. kongresu ZKJ V_________________________________________________________________________________________ \ sredo, 18. junija, je bila volilna seja republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Člani RS ZSS so sprejeli poročilo o delovanju RS ZSS in njegovih organov po 9. kongresu Zveze sindikatov Slovenije, poročilo o mednarodni dejavnosti ZSS in o svetovni sindikalni konferenci o razvoju, spremembe in dopolnitve poslovnika RS ZSS, operativni načrt dela RS ZSS za drugo polletje 1980 ter opravili kadrovske spremembe v sestavi repubfiškega sveta in njegovih organov. Na volilni seji so člani republiškega sveta ZSS za predsednika RS ZSS izvolili Vinka Hafnerja, za novega podpredsednika Martina Mlinarja — oba z enoletnim mandatom in za sekretarja sekretariata z dvoletnim mandatom dosedanjega sekretarja Ivana Godca. Za nova člana predsedstva RS ZSS pa so izvolili še Miroslava Juga in Vinka Kovačiča. Uvodno poročilo na volilni seji RS ZSS je imel predsednik do-venskli sindikatov Vinko Hafner. Njegovo poročilo objavljamo v povzetku. SAMOUPRAVNO STAVBO SMO ZGRADILI DO TRETJE FAZE Glavno področje naših prizadevanj v obdobju po minulem kongresu je bila vsekakor krepitev samoupravljanja. torej zagotavljanje takšnega družbeno-ekonomskega položaja delavca, da bo le-ta v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela dejansko gospodaril s pogoji in plodovi svojega dela in upravljal celotno družbeno reprodukcijo. Pri tem kaže poudariti, da smo že v prvih letih po sprejemu ustave in zakona o združenem delu ustvarili solidno institucionalno oziroma pravno organizacijsko zgradbo samoupravno organiziranega združenega dela. V gradbeništvu bi temu rekli, da smo že pred leti zgradili samoupravno stavbo nekako do tretje faze, torej do strehe. To je potekalo, kot je v navadi tudi v našem gradbeništvu, še kar hitro in uspešno. Zdaj pa se nadaljuje gradnja v tistih zahtevnejših fazah in podrobnostih, ki omogočajo dokončno selitev in normalne bivalne pogoje stanovalcev. Drugače povedano, naša prizadevanja za krepitev samoupravljanja so bila v zadnjem obdobju manj namenjena izpopolnjevanju institucionalne urejenosti pač pa predvsem dejanskemu uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Prizadevanja sindikatov so bila še posebej usmerjena v to, da se okrepi vpliv delavcev prek temeljne organizacije združenega dela na vse višje oblike združevanja dela in sredstev v delovnih in sestavljenih organizaci- jah združenega dela, poslovnih skupnosti in bankah, pa tudi na vse oblike teritorialne družbene organiziranosti, od krajevnih skupnosti in občin do republike in federacije. pozornost tudi uveljavljanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov kot najpomembnejšemu vzvodu za krepitev vpliva delavcev na celotno družbeno reprodukcijo. V okvir teh prizadevanj sodi tudi skrb za uspešno sodelovanje sindikalnih delegacij v družbenopolitičnih zborih občinskih in republiške skupščine. Pomembno področje sindikalne aktivnosti pa je tudi krepitev organizirane povezanosti organizacij združenega dela, s tem pa tudi sindikalnih organizacij s krajevnimi skupnostmi ter njihovimi organizacijami in organi. Našo aktivnost za krepitev samoupravnega položaja delavca smo vseskozi povezovali s prizadevanji za uspešen napredek in stabilizacijo gospodarstva. Zavedali smo se, da se socialistično samoupravljanje lahko potrjuje kot najnaprednejša družbena ureditev in najbližja pot k osvoboditvi dela le, če obenem z uveljavljanjem delavca kot gospodarja zagotavlja tudi uspešen razvoj proizvajalnih sil ter gmotnega blagostanja in kulture delovnih ljudi. To pomeni, da je delavčeva pravica do upravljanja pogojena z njegovo odgovornostjo za uspešno gospodarjenje z družbenimi proizvodnimi sred- stvi. za povečanje lastne in družbene produktivnosti dela in za krepitev materialne podlage dela. Zato smo v zvezi sindikatov po 9. kongresu namenili velik del svo je aktivnosti prav razreševanju perečih gospodarskih vprašanj. Ne trdim, da smo bili pri tem tudi dovolj učinkoviti. Vendar slišimo sem in tja celo očitek, da smo zaradi tega nekoliko zanemarili svoje socialno-zaščitne in družbeno-izobraževalne naloge, kar je delno res. V celoti vzeto pa je bila naša usmeritev vendarle pravilna, saj so vsa pomembna gospodarska vprašanja v bistvu tudi družbena vprašanja; od njihovega uspešnega razreševanja pa sta povsem neposredno odvisna tudi družbeni položaj in socialna varnost delavcev. Lani smo namenili precejšen del našega dela tudi uveljavljanju samoupravnega družbenega planiranja kot podlage za uspešno gospodarjenje ter združevanje dela in sredstev na dohodkovnih osnovah, za učinkovito obvladovanje tržnih učinkovitosti. za zagotavljanje potrebne skladnosti med ekonomskimi in socialnimi sestavinami razvoja pa tudi za uspešno uveljavljanje samoupravnih odnosov in delitev po delu. Največ svojih prizadevan j pa smo po 9. kongresu usmerili v uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih dela. Pravzaprav je to vseskozi najeminentnejša. obenem pa tudi najzahtevnejša naloga sindikatov. Kljub določenemu napredku pa s sedanjim stanjem nikakor ne mo- remo biti zadovoljni. V praksi še vedno prevladujejo uravnilovske težnje, ki slabijo materialno vzpodbujanje delavcev za povečanje produktivnosti dela in za smotrno gospodarjenje s proizvajalnimi sredstvi in ustvarjenim dohodkom. Na splošno lahko ugotavljamo, da glavna težava pri uresničevanju delitve po delu ni hiti v pomanjkanju primernih sistemskih oziroma metodoloških rešitev, niti v nerazumevanju delavcev, temveč v popustljivosti samoupravnih organov in subjektivnih družbenih sil pri onemogočanju odpora tistih posameznikov in skupin delavcev, ki bi jih taka delitev nu jno prizadela. Zato se je republiški svet odločil, da bo naslednja, druga konferenca Zveze sindikatov Slovenije, ki bo predvidoma v letošnjem novembru, celovito obravnavala aktivnost sindikatov pri uveljavljanju delitve po delu in rezultatih dela. Konferenca naj bi obenem s političnimi usmeritvami sprejela tudi družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Ob taki odločitvi se tu in tam pojavl ja kritika, da o delitvi po delu mnogo razpravljamo in sestankujemo, odpiramo vedno nove dileme, sprejemamo številne usmeritve in sklepe, dejanske razmere pa se kljub temu vse prepočasi spreminjajo. V tej kritiki je precej resnice, vendar pa ne leti samo na sindikate, temveč tudi na vse druge družbene dejavnike, ki so kakorkoli soodgovorni za učinkovito uveljavljanje delitve po delu: Povezovati bi morali vse naše moči in zna-nje ter uporabiti svoj družbeni vpliv za dejansko uveljavljan je učinkovite delitve po delu. Pri tem nam bo v veliko korist razprava o družbenem dogovoru in priprave na 2. konferenco Zveze sindikatov Sloveni je. Te pa si ne zamišljamo kot zgolj politične manifestacije ali kot enega od mnogih posvetovanj na to temo. temveč kot delovni zbor, ki naj resnično pripomore k uspešni družbeni aktivnosti na tem področju. V tem času smo v sindikatih, tako kot tudi drugje, preobremenjeni s problemi gospodarske stabilizacije ali še konkretneje z uveljavljan jem pred kratkim sprejetih stabilizacijskih ukrepov. Pravzaprav je ta zavzetost pri našem delu zaznavna že od sprejema resolucije o družbenoekonomskem razvoju v letošnjem letu. Le-ta med drugim določa tudi zman jšano rast vseh oblik porabe, ki mora biti nižja od rasti dohodka. Glede osebnih dohodkov resolucija določa, da se smejo določati v gospo- darstvu 25 odstotkov manj od rasti dohodka, v storitvenih in družbenih dejavnostih pa še nekoliko manj. To smo konkretizirali tudi v posebnem dogovoru ter uveljavili ob obravnavanju in sprejemanju zaključnih računov za lani in dopolnjevanju planskih aktov za letos. Uresničevanje politike gospodarske stabilizacije je temeljni življenjski interes delavskega razreda in zato tudi najpomembnejša obveznost in naloga sindikata kot razredne politične organizacije. Nedvomno je krepitev gospodarske stabilnosti izrednega pomena tudi za uspešen razvoj samoupravljanja. Konkreten stabilizacijski instrumentarij in način njegovega izvajanja pa ima lahko tudi nasproten učinek. Že dosedanji obseg administrativnega ukrepanja, ki je uveljavljen takorekoč na vseh področjih družbene reprodukcije, je zoževal prostor za samoupravno od- NOVI ČLANI RS ZSS Na predlog posameznih občinskih in medobčinskih svetov ZSS ter republiških odborov sindikatov in na pobudo odbora RS ZSS za kadrovska vprašanja je predsedstvo RS ZSS predložilo volilni seji republiškega sveta v razrešitev tehle 12 članov: Pavia Berič. Ivan Binički, Janez Bohor, Drago Durič, Ančka Korže-Strajnar. Miro Kovačič, Branko Kozamernik, Zdravnko Možina, Viljem Pahor, dr. Mojca Petrič, Angela Rozman, Adolf Šuštar. Ker je bilo s smrt jo Janeza Barboriča iz-praznjeno še eno mesto v RS ZSS, je le-ta danes na novo izvolil 13 članov: Ti so: Janez Bajuk (Novoles Straža), Brane Bernik (ČGP Delo Ljubljana), Vlado Čulum (Jelovica Škofja Loka). Miroslav Jug (KK Vipava. Šempeter pri Novi Gorici), Vinko Kovačič (medobčinski svet ZSS Zasavje), Natalija Kuk (Osnovna šola Bovec), Nevenka Lekše (obratna ambulanta Litostroj). Jelka Ličen (Bombažna predilnica in tkalnica Tržič), Jure Mlinar (predsednik OS ZSS Nova Gorica), Martin Mlinar (izvršni sekretar predsedstva CK ZKS). Silva Perše (Beti Črnomelj), Marija Pesek (SIS za telesno kulturo Cerknica). Anton Vodišek (Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško). ločanje delavcev in s tem zmanjševal njihovo odgovornost in zavzetost, da si predvsem z večjo delovno storilnostjo in smotrnejšim gospodarjenjem zagotavljajo tudi večji osebni in družbeni dohodek. S sedanjimi ukrepi pa se vsaj za določeno obdobje obseg administrativnih ukrepov še povečuje z utemeljitvijo, da je to vendarle manjše zlo, kot pa nič storiti in prepuščati gospodarske tokove stihiji. Tudi v takšnih okoliščinah mora biti vsak stabilizacijski ukrep in način njegovega izvajanja prirejen tako, da v največji možni meri omogoča samoupravno odločanje delavcev oziroma krepitev samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, torej vsega tistega, kar postavlja delavca v položaj nosilca, subjekta stabilizacijskih prizadevanj. Če bi drugače ravnali, delavci ne bi razumeli stabilizacijske akcije kot svoj neposredni življenjski interes, temveč bolj kot zunanji pritisk nan je zaradi nekakšnih splošnih družbenih interesov. Na. to je treba posebej opozoriti,ker se v nekaterih, družbenih okoljih zaradi neuspešnosti stabilizacijskih prizadevanj spet krepi mnenje, da gospodarske stabilizacije ni mogoče zagotoviti na samoupravni osnovi, temveč le z odločnim posegom države oziroma administrativnim ukrepanjem in z brezobzirno ekonomsko prisilo. Očitno je, da v poslabšanih razvojnih možnostih ne moremo zagotoviti gospodarske stabilnosti brez resnejše omejitve rasti vseh oblik po rabe, torej tudi osebne. Tako smo že lani dosegli, da se je produktivnost dela povečala približno za 3 odstotke, realni osebni dohodki pa so stag- nirali. Toda uveljaviti smo morali še odločne stabilizacijske ukrepe. Podatki o gospodarskih gibanjih v prvih štirih mesecih letos kažejo, da se takšna predvidevanja tudi uresničujejo in da se združeno delo v glavnem drži resolucijskih usmeritev. Čeprav so to skromni premiki pa vendarle kaže jo na to, da se združeno delo vsaj glede osebnih dohodkov drži resolucijskih usmeritev in da hitreje rastejo vse tiste oblike porabe, na katere imejo delavci le malo vpliva. Jasno pa je vendarle, da stabilizacijska politika ne more biti uspešna, če ne uspeva brzdati vseh oblik porabe. Res je, da so pri tem najpomembnejši čisti osebni dohodki delavcev v združenem delu, saj tvorijo v Sloveniji kar 42 odstotkov narodnega dohodka in 62 odstotkov skupnih sredstev prebivalstva. Obenem pa so osebni dohodki tudi najobčutljivejša sestavina v delitvi dohodka. O organiziranem letovanju delavcev — Vojvodina Letovanja nimajo »tradicije« V Vojvodini govorijo te dni o dveh rekordih. Lani se je družbeni bruto proizvod povečal za 10,7 odstotka in tako je Vojvodina, v jugoslovanskih razmerah, dosegla s tem prvo mesto. Drugi »rekord« je v tem, da je s poprečnim osebnim dohodkom, ki znaša 5.827 dinarjev, pristala na zadnjem mestu. V Vojvodini so torej veliko delali, a malo zaslužili. Zato je povsem razumljivo, da so letni dopusti precej odvisni od zaslužka. Življenjski stroški so narasli in je zato manj denar ja za letovan ja. Ne smemo zanemariti, da so lanskega decembra spremenili družbeni dogovor o pridobivanju dohodka, delitvi dohodka in osebnih dohodkov, in se po tej spremembi v bodoče ne sme porabiti več kot 1,6-krat več kot je znesek poprečnega pri- hodka v gospodarstvu. To znaša nekaj več kot 9.000 dinarjev. Iz te vsote lahko delovne organizacije namenijo za regres za letne dopuste največ 3.300 dinarjev na zaposlenega, vendar tega denarja ne bi delili vsem enako, temveč diferencirano, glede na osebni dohodek, delovne pogoje. odnos do dela itd. posameznih delavcev. Organizacije združenega dela naj bi v prvih treh mesecih letos pripravile merila za tako delitev in jih vnesle v pravilnike. Primerijo se je, da so delovni ljudje v gospodarskih organizacijah razpravljali o merilih in jih vnašali v samoupravne akte, medtem ko so v nekaterih družbenih službah, bankah, zavarovalnicah. interesnih skupnostih. zaposleni že razdelili regres v poprečnem znesku 3.000 dinarjev. In kaj bi lahko storili ne- posredni proizvajalci — lahko so samo negodovali in upali, da se bodo že kako dogovorili. Na odgovornost niso pozvali nikogar, pa tudi sindikat je bil kar tiho. Prizadete so v Subotici tolažili z zagotovitvami, da se v naslednjem letu to ne bo več ponovilo. Po predvidevanjih lahko delavci v proizvodnih organizacijah računajo na regres približno po 2.000 dinarjev. Če bi delovni ljudje ta denar resnično porabili v ta namen (če računamo na ekonomske cene v hotelih), bi lahko četrtina od 520 tisoč zaposlenih vsaj 10 dni letovala v hotelih B kategorije ob morju. V nekaterih delovnih organizacijah v Vojvodini že dalj časa vztrajajo pri zamisli, da se regres za dopuste ne bi izplačeval v denarju temveč da bi delovne organizacije vsako leto poslale na letova- nje četrtino svojih delavcev. To prakso pa so uvedli samo v nekaterih delovnih organizacijah. Če bi sc vprašali, zakaj tako malo l judi iz Vo jvodine preživlja dopust izven kraja svojega bivanja (od 520 tisoč zaposlenih v lanskem letu samo 70 tisoč delavcev ali 14 odstotkov), je najbolj pogost odgovor, da ni denarja in da letovanja nimajo »tradicije«. Dokazali so. da to ni res. Kajti res je. da delovne organizacije razpoložljivih sredstev ne namenjajo za organiziran dopust. Da bi rešili, kar se še rešiti da, sov 17 vojvodinskih občinah (od skupaj 44) na pobudo sindikata namenili 10 do 50 odstotkov regresa za izgradn jo počitniških domov delovnih organizacij ali občin. Prednost rešitve je v tem, da te počitniške domove lahko uporabljajo tudi za vi- kende in ne samo za dopust. Podatki. ki pa niso popolni, kažejo, da imajo vojvodinske delovne organizacije ob morju, v planinah. in v zdraviliščih skupaj 198 počitniških domov. Lani so jih izkoristili (od polovice maja do polovice septembra) 33»odstot-no. Istočasno pa ima 1 19 delovnih organizacij 124 domov v Vojvodini (subotiška podjetja na Paliču, novosadska na Fruški gori, druga pa na obali Donave ali Tise) s skupno 1409 ležišči, ki so 42-odstotno izkoriščena. In na koncu šc nekaj o cenah. V počitniških domovih delovnih organizacij letos govore o zmernih cenah, ki bi se letos gibale od _ 150 do 200 dinarjev za dnevni penzion. Cene bodo torej sprejemljive. Težava pa je. ker v takih letoviščih lahko biva hkrati -največ 8.000 oseb. To pa omejuje število tistih, ki bi lahko letovali. Opozoriti moramo še na dejstvo: poleti so šolske počitnice in večina staršev bi želela na dopust skupaj z. otroki, to je julija ali avgusta, žal pa so ravno takrat vsi hoteli zasedeni, v glavnem s tujimi gosti. Kaj lahko v tem primeru naredi sindikat? Samo to. da si še vnaprej prizadeva, da bi sredstva za regres ne izplačevali v gotovini. ampak namensko uporabili za organizirano rekreacijo. Žal pa ta prizadevanja niso vedno naj-bolj uspešna. Zoltan Hatala ■ ; \ V odločanju delavcev o dohodku je eno izmed temeljnih vprašanj odločanje o presežnem delu, to je o tistem delu dohodka, ki je namenjen krepitvi materialne podlage dela, zviševanju storilnosti, povečevanju standarda delavcev in bogastva skupnosti v celoti. V tej zvezi smo v temelje našega sistema vgradili pravico delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, da odločajo o celotnem dohodku in da so na tej podlagi nosilci razširjene reprodukcije. Prav tako smo določili tudi načelo, da so delavci in njihove organizacije na enotnem jugoslovanskem tržišču enakopravni v poslovanju in ustvarjanju dohodka ter da zaradi ukrepov ekonomske politike ne morejo priti v neenakopraven položaj. Če pa ima kak ukrep, ki je potreben, vendarle tak učinek, potem je tisti, ki tak ukrep sprejme, dolžan dati tudi ustrezno nadomestilo. To so pomembna načela, saj zagotavljajo delavcem, da bodo resnično nosilci razširjene reprodukcije. To pa seveda predpostavlja tudi njihove medsebojne obveznosti in odgovornosti, brez katerih nihče izmed njih ne bi mogel biti resnično enakopraven. Tito na X. kongresu ZKJ \___________________________________________________________________________________________S pri kateri vsaka večja nihanja neposredno prizadevajo življenjsko raven delavcev ter vplivajo na njihovo delovno vnemo in politično razpoloženje. S tega vidika moramo opazovati tudi posledice že uveljavljenih ali šele predvidenih stabilizacijskih ukrepov. Delavci so pod določenimi pogoji pripravljeni podpirati in uresničevati stabilizacijsko politiko, saj se zavedajo, da smo doslej trošili prek svojih zmožnosti in je treba zdaj račun poravnati. Vprašanje je le, v kakšnih obrokih bomo to zmogli in kako bomo pri tem zagotovili, da bodo bremena stabilizacije kar najbolj pravično razdeljena tako na vse oblike porabe, kot tudi na vse dele združenega dela in vse sloje prebivalstva. V tem smislu je naš sedanji stabilizacijski instrumentarij še zelo nedodelan. Posebno pomembno je za nas vprašanje, kako v poostrenih pogojih pridobivanja dohodka in omejevanja porabe zagotoviti učinkovito delitev po delu in rezultatih dela. Glede tega ima namreč naš sedanji stabilizacijski instrumentarij dva nasprotujoča si učinka. Jasno je, da vsako povečanje gospodarske stabilnosti že samo po sebi olajšuje tudi uveljavljanje delitve po delu. Prav tako je sama stabilizacija uspešna le, če jo podpira učinkovita delitev po delu in rezultatih dela, ki materialno spodbuja povečanje delovne storilnosti in poslovne učinkovitosti. To pa zahteva ustrezno povečanje razlik oziroma razponov pri osebnih dohodkih, kar nujno izziva odpore uravnilovsko nastrojenih in socialno ogroženih delavcev. Zato je delitev po delu lažje ..uveljaviti v pogojih zadostne rasti dohodka in realnega osebnega dohodka. Ta namreč omogoča, da se realni osebni dohodki kljub občut-nejšemu povečanju razponov v osebnih dohodkih v korist produktivnejših in sposobnejših delavcev ne zmanjšujejo v nobeni kategoriji delavcev. Sedan ji oteženi pogoji za pridobivanje dohodka in znižanje realnih osebnih dohodkov pa takšne možnosti zožujejo. S tem pa seveda otežu jejo tudi delitev po delu ter terjajo še večjo upornost in domiselnost pri njenem uveljavljanju. Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner je spregovoril tudi o delu sveta in njegovih organov na drugih področjih ter se posebej zadržal pri pomenu organizacijske in kadrovske krepitve zveze sindikatov, povezane z uresničevanjem pobude tovariša Tita o demokratizaciji odnosov ter kolektivnem vodenju in odgovornosti. Podpora poročilu in usmeritvi dela Milica Dimitrijevič iz Kočevja je govorila o samoupravljanju v dislociranih obratih in o težavah, s katerimi se srečujejo ti obrati pri vključevanju mladih strokovnjakov v delovni proces. Dejala je, da mladi strokovni delavci vse bolj zapuščajo proizvodna delovna mesta ter se zaposlujejo v administraciji. Frand Polak je razpravljal o osnutku družbenega dogovora o delitvi po delu, ciljih družbenega dogovarjanja in ob tem še posebej poudaril, da bo treba v javni razpravi o osnutku družbenega dogovora soočati predlagane rešitve s samoupravno prakso v temeljnih samoupravnih okoljih. Zato pa mora biti družbeni dogovor dovolj splošen in konkreten hkrati in mora odgovoriti zlasti na tista vprašanja, ki smo jih razreševali v zadnjih nekaj letih. Stane Žunič iz Novega mesta Novi podpredsednik RS ZSS Martin Mlinar je bil od leta 1956 do ! 960 zaposlen kotnovinarv dopisništvu Tanjuga v Ljubljani, nato pa do 1976. leta v Steklarni Hrastnik. V letih 1976 in 1977 je bil načelnik oddelka za družbenoekonomske odnose pri predsedstvu CK ZKS in potlej do 1978. leta predsednik komisije predsedstva CK ZKS za družbenoekonomska vprašanja in socialno politiko. V1969. letu je bil izvoljen za poslanca gospodarskega zbora Skupščine SRS. nato pa za delegata SR Slovenije v zveznem zboru Skupščine SFRJ. Sedaj opravlja več dolžnosti, saj je med drugim delegat CK ZKS v svetu predsedstva RK SZDL Slovenije za družbenoekonomske odnose v gospodarstvu in v koordinacijskem odboru predsedstva RK SZDL Slovenije za spremljanje in koordiniranje družbenopolitične aktivnosti pri pripravi srednjeročnega plan SR Slovenije. Rojen je 1935. leta. po poklicu ekonomist, doslej pa je opravljal funkcijo izvršnega sekretarja predsedstva CK ZKS. Vinka Kovačiča je RS ZSS izvolil za člana sekretariata predsedstva. Rojen je 1933. leta , delal pa je v Strojni tovarni Trbovlje. Od 1965 do / 966 je bil predsednik upravnega odbora tovarne nato pa sekretar tovarniškega komiteja ZK. V letih 1971 do 1973 je bil sekretar in potlej do /977. leta predsednik občinskega sveta ZSS Trbovlje. 1977. leta je bil izvoljen za predsednika medobčinskega sveta ZSS revirskih občin. Aktivno je delal v zvezi komunistov, v občinski konferenci SZDL in v občinski kulturni skupnosti Trbovlje. je s številnimi podatki ponazoril gospodarska gibanja in stabilizacijska prizadevanja družbenopolitičnih in gospodarskih dejavnikov na Dolenjskem in v Beli krajini. Čeprav podatki kažejo, da so gibanja ugodna, pa lahko kljub temu trdimo, da niso v zadostni meri rezultat kakovostnih dejavnikov gospodarjenja. Julij Planinc je razpravljal o nalogah sindikata v splošnem ljudskem odporu in v civilni zaščiti. V obrambnih pripravah imajo sindikalne organizacije in njihova vodstva zelo odgovorne naloge. Predsedniki izvršnih odborov pa so med drugim kot člani komitejev za SLO dolžni seznaniti delavce z odgovornostmi, ki jih imajo v morebitnem izrednem stanju. Franček Kavčič je svojo razpravo usmeril na vprašanja, ki zadevajo organizacijsko politično in kadrovsko krepitev slovenskih sindikatov. Ugotovil je, da se je v zadnjem času utrdila povezanost osnovnih organizacij sindikata z občinskimi sveti. Bistveno pa se je spremenila tudi vsebina dela v osnovnih organizacijah, saj se ukvarjajo največ z aktualnimi gospodarskimi vprašanji. s samoupravnimi odnosi in organiziranostjo in z uveljavljanjem samoupravnega družbenega planiranja. K temu dodajmo, da se je v zadnjem času povečalo število osnovnih organizacij zveze sindikatov v skladu s kongresnimi opredelitvami, ustanovljenih pa je precej novih sindikalnih skupin. Vukašin Lutovac pa je razpravljal o naravnanosti ukrepov ZIS, o tem, kako jih sprejemajo delavci ter se zavzel za krepitev samoupravljanja na vseh področjih družbenega življenja in dela, kajti le tako bo stabilizacija tudi uspela. Z volilne seje je poročal Marjan Horvat IZ SINDIKALNIH GLASIL REPUBLIK IN POKRAJIN VUKOVARSKI PRIMER Z visoko produktivnostjo, ki so jo dosegli v Kmetijsko-indu-strijskem kombinatu Vukovar (za proizvodnjo 100 kg pšenice rabijo 16 minut, a za koruzo 20 minut živega dela) je temeljna organizacija združenega dela »Kmetijstvo« dosegla 20 tisoč dolarjev dohodka na zaposlenega. To je brez dvoma produktivnost, ki se lahko kosa s proizvajalci hrane v najbolj razvitih deželah sveta. Znano je, da v tem kolektivu že dalj časa uresničujejo stabilizacijska hotenja. V prizadevanjih za večjo produktivnost so uskladili vsako fazo proizvodnje, odpravili ozka grla in seveda uvedli najsodobnejšo tehnologijo. Na 13 tisoč hektarih obdelovalne zemlje, s katerimi gospodari 300 delavcev temeljne organizacije, so vukovarski kmetovalci ustvarili 6370 dinarjev dobička na hektarju pridelovanja pšenice. Pri pridelku koruze pa celo 11.546 dinarjev.‘Tako piše pod naslovom »Stabilizacija« RAD. O OSNOVNIH ORGANIZACIJAH SINDIKATA Predsedstvo makedonskih sindikatov je v minulem tednu razpravl jalo o organizaci jsko-politični h usposobl jenostih osnovnih organizacij zveze sindikatov. Ugotovili so, daje bil po X. kongresu Zveze sindikatov Makedonije storjen pomemben premik v uresničevan ju vsebine dela osnovnih organizacij, ki se vsebolj ukvarjajo s temeljnimi vprašanji samoupravljanja in gospodarjen ja. Ne manjka pa kajpak tudi zaprtosti, zaplot-niškega vedenja, kar vse prispeva k temu, da nekatere organizacije sindikata ne uresničuje jo svo je funkcije tako^ot smo zapisali v ustavi, zakonu o združenem delu in kongresnih dokumentih. Tudi v Makedoniji bodo organizacijski in vsebinski krepitvi dela osnovnih organizacij sindikata v prihodnje namenili največ skrbi, saj je povsem jasno, da je tudi od njihove »opremljenosti« odvisna stabilizacija. O organiziranem letovanju delavcev — Kosovo Za gradnjo počitniških domov Že v prejšn jih letih si je združeno delo na Kosovem močno prizadevalo, da bi vse več delovnih ljudi organizirano preživelo letni dopust, da bi bili na ta način čimbolj uspešni na svojih delovnih mestih. Pri tem pa so imeli nič koliko težav, predvsem zaradi slabe materialne osnove združenega dela pa tudi delavcev samih. Na drugi strani pa še nerazvite navade organiziranega letovanja, številčnost družin, zasebno delo in drugi razlogi. V zadnjih letih pa se je že veliko spremenilo, vsaj kar zadeva letne dopuste, tako v delovnih organizacijah kot tudi med delavci samimi. Da bi ugotovili, kako je prišlo do teh sprememb, smo vprašali Miloša Vujakoviča. člana predsedstva sveta Zveze sindikatov Kosova, ki spremlja standard delovnih ljudi. — Sindikat na Kosovem jc v svojih dokumentih opredelil osnovna izhodišča akcije na področju oddiha in rekreacije delavcev. Gre za zagotavljanje možnosti, da bi delovni ljudje svoj prosti čas čim bolj pestro in racionalno izkoristili. Da bi to dosegli, smo morali zagotoviti stalne vire financiranja, ki bi temeljili na samoupravnih osnovah. združevanje sredstev za izgradnjo novih objektov, adaptacijo starih in posodabljanje posameznih objektov. Mislim da smo bili pri tem kar uspešni, saj smo v zadnjih letih vplivali predvsem na večje organizacije združenega dela. naj zgradijo svoje objekte za rekreacijo delavcev. Pri tem prednjačijo »Trepča«. Kombinat »Kosovo« in podjetje za PTT promet, vsa tekstilna industrija Kosova in mnoge druge delovne organizacije. Največ objektov za oddih in rekreacijo je v Črnogorskem primorju, v gorah in zdraviliščih. Ustanovili smo območno skupnost za oddih in rekreacijo in nekatere občinske samoupravne skupnosti, njihovo delo pa usklajujemo z okvirnim programom. In na koncu naj omenim, da je največji uspeh v zadnjih letih, da so predvsem velike delovne organizacije organizirale 15-dnevno letovan je za delavce, ki delajo v težkih delovnih pogojih, za bolne in starejše delavce. Na ta način je letovalo že nekaj sto delavcev. Naš drugi sogovornik je bil Se-fedin Bindžija. sekretar Ob- močne SIS za oddih in rekreacijo delavcev. Že na začetku je poudaril, da so na tem področ ju že veliko naredili. posebno v zadnjih letih, vendar ne za vse delavce enako. Zato je v zvezi s tem omenil, da bi bilo potrebno ustanoviti solidarnostni sklad za letovanje kmetov, prosvetnih delavcev in obrtnikov. Da bi ublažili položaj, j' s.. ;;!;at začel z akcijo za združevanj ' dstev 0,5 odstotka od bruto t ebnih dohodkov in 40 ( dstotk^v sredstev za regres. Bindži ja je tudi povedal, da je na osnovi tako združenih sredstev že oblikovan program za izgradnjo počitniških domov ob morju, v planinah in zdraviliščih. Letos grade novo naselje — Ul-cin jski veliki plaži s 2.600 ležišči. zaključene pa so že priprave za gradnjo objekta na Brezovici na Sari. Banji Ilidži pri Peči in Švanjskem mostu pri Djakovici. Tako kot po drugih krajih naše domovine tudi na Kosovu veliko delavcev porabi svoj dopust in prosti čas za dopolnilno delo ali gradnjo hiš. Glavni vzrok temu so visoke cene turističnih agencij in zasebnikov, ki oddajajo turistične sobe, da bi lahko delovni ljudje Kosova bolj množično počitnikovali. Za zdaj je na Kosovem okoli 1.350 ležišč, kar pa je odločno premalo za 160 tisoč zaposlenih, izgradn ja nadaljnjih 2.600 ležišč pa bo le nekoliko ublažila veliko povpraševanje. Cena ležišča znaša 1.300 din, medtem ko je v objektih ob morju okoli 3.300 dinarjev, kar je minimalno glede na stroške, ki jih ima ta SIS. Na vprašanje, kako delijo sredstva za regres, nam je povedal, da del sredstev porabijo za gradnjo objektov za oddih delavcev, ostalo pa izplačujejo linearno, ne glede na višino osebnih dohodkov delavcev. Pri tej delitvi bo treba marsikaj spremeniti in uskladiti s priporočili Zveze sindikatov Jugoslavije. Kljub vsemu je v zadn jih letih prišlo do korenitih sprememb, vsaj kar zadeva letne dopuste. Vendar ne bi smeli ostati pri tem, saj so potrebe delovnih ljudi in njihovih družin po organiziranem letovanju in ostalih oblikah oddiha iz. dneva v dan večje. Tomislav Kaciič Na seji odbora za obveščanje in politično propagando pri RS ZSS so našteli vrsto možnosti za obveščanje v združenem delu, ki ostajajo neizkoriščene Imajo pa ne znajo »... Naša politika zviševanja življenjske ravni mora vključiti tudi načelo solidarnosti, vendar ga ne smemo izenačevati z uravnilovko. Podružbljanje številnih elementov porabe in življenjske ravni na načelu solidarnosti in vzajemnosti postaja vse izrazitejše v vsem svetu, toliko prej mora biti tako v socialistični družbi. V nasprotnem primeru bi se povečale nesprejemljive socialne razlike, ki bi izpodkopavale enotnost delavskega razreda in stabilnost družbe...« Tito na X. kongresu ZKJ Na seji odbora za obveščanje in politično propagando pri republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije so dodobra pretresli izkušnje, ki so jih zbrali med trinajstimi obiski v organizacijah združenega dela v prav toliko slovenskih občinah. Obiski so tem delovnim okoljem že sami po sebi dosti pomenili, saj so v pogovorih o obveščanju v združenem delu prišle na plan številne možnosti, ki jih delavci na tem področju imajo. Pokazalo pa se je tudi, da vrsta teh možnosti in oblik obveščanja delavcev ostaja neizkoriščena. Ponekod jih pač ne poznajo, v vrsti primerov pa jih ne znajo prav porabiti. Od primera do primera zagovarjajo le tisto, kar že imajo in temeljiti pogovori med omenjenimi obiski so pri-pomogli, da se marsikje že ozirajo čez to danost. V manjših delovnih organizacijah, kjer obveščanje sloni na neposredni, ustni informaciji, bodo morali pretehtati tudi prednost pisane, kdaj in kakšne bi se kazalo lotiti. V večjih kolektivih, kjer je pismeno obveščanje lahko formalno čudovito urejeno, prav tako lahko razmišljajo o drugih načinih in oblikah — takšnih, ki bi morda z manj sredstev dosegle boljšo vsebino. Na seji so našteli nekaj načinov obveščanja, katerih prednosti so se že potrdile pa vendar jih vse manj uporabljajo. Tako izginjajo razglasne deske, vse manj je razglasnih postaj, tabel... Omenimo na kratko še nekaj ugotovitev odbora za obveščanje in politično propagando, ki slone na primerih trinajstih obiskov: Obveščanje v sestavljenih organizacijah združenega dela je daleč od zamišljenega, uredniki nekaterih glasil se ne zavedajo-svoje vloge in odgovornosti, tako da v teh glasilih le redko zadoni kritičen glas celo takrat, če v kolektivu škriplje že tako, da odmeva v sredstvih javnega obveščanja, ko govorijo o obveščanju v svojih okoljih, radi vse dosežke obesijo na prav velik zvon, o napakah, ki so še kako očitne, pa vztrajno molče... Drži tudi, da DE PRED IZIDOM! V založbi Delavske enotnosti bodo izšle: — v zbirki knjižnica Sindikati št. 29 Jože Holer VARSTVO PRI DELU 85 — din — v sozaložbi z NAŠO ŽENO priročnik za dom in družino KONZERVIRANJE Z MRAZOM 30 — din — v zbirki Aktualna tema Jože Valentinčič USMERJENO IZOBRAŽEVANJE 20,—din — v zbirki Družbenopolitično usposabljanje št. 2 DEKLARACIJA O RAZVOJU 20 — din Navedene publikacije naročite na naslov: DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4; po izidu pa jih lahko kupite v naši knjigarni na Tavčarjevi ul. 5 v Ljubljani. nemalo slabosti izvira iz položaja urednikov in novinarjev, ki v združenem delu marsikje ni dovolj opredeljen in njihovo delo ni pravilno ovrednoteno. *Na seji so se dogovorili tudi za nove obiske, ki naj bi se začeli prihodnji teden in bi trajali štirinajst dni. Zajeli bodo vse regije, njihova vsebina pa bo predvsem stabilizacija in način pisanja o njej. Pomenili se bodo tudi o akciji »Tisoč delavcev — sodelav- cev.« C. B. Sindikalna politična šola v Mostah Za učinkovito politično delo i Občinski svet Zveze sindikatov Ljubljana Moste-Polje je v sodelovanju z delavsko univerzo Boris Kidrič letos prvič organiziral sindikalno politično šolo za usposabljanje delavcev v organih zveze sindikatov in samoupravnih organih. Organizirali so jo za tiste delavce, ki že imajo določene izkušnje, pa tudi za tiste, ki so bili pravkar izvoljeni za opravljanje teh funkcij. Program šolanja je obsegal 80 ur predavanj, ki so slušateljem razširila teoretično znanje, poglobila vsebino in cilje zakona o združenem delu, predvsem pa jih usposobila za neposredno uresničevanje nove vloge zveze sindikatov kot politične organizacije delavskega razreda pri izgradnji političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Namen šole je bil tudi, da bodo slušatelji znali uspešno opravljati zaupane družbenopolitične naloge in pri svojem delu uspešno uporabljali sodobne ter učinkovite oblike in metode političnega dela. Prva skupina 21 udeležencev je sindikalno politično šolo uspešno končala. Pogovarjali so se tudi z družbenopolitičnimi delavci občine in obiskali delovno organizacijo HP Kolinsko in si ogledali muzej revolucije. Občinski sindikalni svet te ljubljanske občine ima v svojem programu dela tudi druge oblike usposabljanja kot so seminarji za člane izvršnih odborov, posveti za predsednike osnovnih organizacij itd. Na ta način želi omogočiti članom zveze sindikatov kakovostno izobraževanje in usposabljanje za nadaljnje delo. Marija Luketič IZ PRAKSE SODISC ZDRUŽENEGA DELA Piše: Ivan Žužek SODIŠČE NE MORE NADOMEŠČATI VOLJE DELAVCEV S samoupravnim splošnim aktom določajo delavci razvid del oziroma nalog, ki jih morajo izpolnjevati pri opravljanju dejavnosti (19. člen Zakona o delovnih razmerjih). Pri tem delavci določajo tudi zahtevano strokovno izobrazbo oziroma z delom pridobl jeno delovno zmožnost, morebitne posebne psihofizične in druge sposobnosti, ki jih mora izpolnjevati delavec, da lahko opravlja posamezna dela oziroma naloge. Ker so pogoji določeni v samoupravnem splošnem aktu in ker se upoštevajo tudi pri vrednoten ju posameznih del in nalog, ni vseeno, ali se za posamezna dela oziroma naloge predvidijo zahtevnejši ali man j zahtevni pogoji. Pred sodiščem združenega dela delavci pogosto uvel javl jajo varstvo zaradi napačnega vrednotenja del oziroma nalog, ki jih opravljajo. V temeljni organizaciji namreč sestavljenost del oziroma nalogocenijo po ptisameznih elementih, seštevek teh elementov pa pomeni celotno vrednotenje del oziroma nalog, kar je osnova za obračun osebnega dohodka. Delavec je uveljavljal spremembo vrednotenja in je med drugim tudi zahteval, naj se spremeni zahtevana strokovnost za dela in naloge, ki jih opravi ja. obenem pa na j se predvidi tudi pogo j, znan ja enega tujega jezika. Delavec opravlja dela oziroma naloge planerja — analitika, zato meni, da to delo opravlja lahko le delavec, ki ima visoko izobrazbo in ki aktivno obvlada vsaj en tuj jezik. Sodišče prve stopnje je sicer delavcu ugodilo, vendar zaradi tega, ker je primerjalo podobna dela in naloge v temeljni organizaciji kot jih opravlja delavec. Menilo je. da je v razvidu del oziroma nalog zahtevnost postavljena prenizko. S to spremembo pet je delavec tudi opravičen do višjih osnov za delitev sredstev za osebne dohodke, kar pomeni, da mora prejemati višji osebni dohodek. Na pritožbo temeljne organizacije je pritožbeno sodišče spremenilo odločitev sodišča prve stopnje in delavčev zahtevek zavrnilo. Sodišče združenega dela ne more nadomeščati volje delavcev, ki so v samoupravnem splošnem aktu o razvidu del in nalog postavili pogoje za posamezna dela oziroma naloge. To bi pomenilo spremembo samoupravnega splošnega akta. Samo tam. kjer posebni predpisi določajo minimalne pogoje, ki jih mora delavec izpolnjevati, so delavci vezani na te predpise. Delavec torej ne more uveljavljati spremembe samoupravnega splošnega akta pred sodiščem združenega dela. pač pa bi lahko v sindikalni organizaciji podal pobudo za začetek postopka za spremembo samoupravnega splošnega akta. če meni. da neustrezno določa razmerje med delavci. O organiziranem letovanju delavcev — Bosna in Hercegovina Dopusti skozi vse leto Na eni od sej sveta Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine so razpravljali tudi o organiziranju letnih dopustov delavcev v tej repuNiki. Ocenili so, da na tem področju še niso dosegli pomembnejših rezultatov. Predvsem so bili premalo aktivni pri združevanju sredstev in usmerjanju teh sredstev za gradn jo objektov, pri posodabljanju in združevanju obstoječih počitniških zmogljivosti, pomanjkljivo pa je tudi usmerjanje delavcev na dopuste itd. Ko govorimo o letnih dopusti h moramo poudariti, da jih v večini delovnih organizacijah izkoriščajo v poletnih mesecih in le v večjih delovnih organizacijah ga porazdelijo skozi vse leto. Medtem pa delavci, ki so na dopustu izven sezone, ostajajo v glavnem v kraju svojega bivanja, ker jim delovne organizacije ne zagotovijo organiziragega oddiha pod sprejemljivimi finančnimi in drugimi pogoji. V sarajevski Skenderiji je na primer v začetku vsakega leta Jugoslovanska turistična borza, na kateri ponudijo vse razpoložljive turistične in druge domače kapacitete. Ta pa ni izkoriščena tako, kot bi bilo treba, in se v praksi še naprej'' uveljavljajo posamezne rezervacije. največ pri zasebnikih in sc tako še naprej neracionalno trošijo sredstva, letovanja pa tudi niso na primerni ravni. Vse to .obvezuje organe in organizacije sindikata, da neposredno posežejo v organizacije združenega dela in spremenijo tak »vozni red«. Posebno poglavje je regresiranje oddiha. Lani so na primer delovne organizacije v Banja Luki namenile za regres več kot 50 milijonov dinarjev ali poprečno 1.300 dinarjev na osebo. Prispevale so toliko kot so lahko ter pri tem upoštevale tudi ostanek dohodka. Sprašujemo se, kaj lahko delavec dobi za 1.300 dinarjev, če upoštevamo cene nočitev ali polnih penzionov in to ne samo v hotelih temveč tudi v počitniških domovih. Poseben problem je tudi to. ker v večini organizacij združenega dela izplačajo regres delavcem na roko že v začetku leta in ne takrat, ko gredo delavci na dopust, tako da ga ne porabijo namensko za oddih. So tudi delavci, ki imajo svoja polja ali koščke obdelovalne zemlje in raje ostanejo doma. kjer obdelujejo polja, saj jim to prinaša dodatni zaslužek, večjo korist pa vidijotudi pri gradnji in adaptaciji hiš. stanovanj in spremljajočih objektov itd. Očitno je. da sc nekateri šc premalo zanimajo za posodabljanje obstoječih počitniških domov, tako da so nekatere od teh morali celozapreti (okoli 200 ležišč), ker so pristojni organi prepovedali bivanje v njih. Osnovne organizacije sindikata naj bi posredovale v takih delovnih organizacijah in vplivale na samoupravne organe, naj bi v razvojne plane teh temeljnih organizacij zagotovili sredstva za rekonstrukcijo in modernizacijo počitniških domov za delavce, jih ponovno usposobili in tako vsaj ohranili obstoječe kapacitete, če jih že ne morejo povečati. Praksa, da bi delavci izkoriščali dopust skozi vse leto in to odvisno od tehnoloških procesov, se še ni uveljavila. Organi in organizacije sindikata pa so zelo malo storili tudi za ustanavljanje in delovanje samoupravnih interesnih skupnosti za oddih in rekreacijo. Dosegli so le začetne rezultate in še to le v nekaterih občinah v Bosni in Hercegovini. Gre le za začetne iniciative. Naj navedem kot primer, da so te dni sestavili »Izho- dišča za organiziranje SIS za oddih in rekreacijo v Sarajevu«! Tudi tam. kjer so samoupravne interesne skupnosti že ust ano vi je ne. je veliko ne jasnosti. SIS letovišča Gradec na morju ima še naprej v svojem programu dela iste aktivnosti, kot jih je imela pred preoblikovanjem v interesno skupnost — organizira letovanja in nudi usluge koristnikom letnega dopusta in to v ozkem krogu ustanoviteljev. Precej časa niso uskladili normativnih aktov z zakonom o združenem delu, niso si porazdelili del in tudi nimajo posebnega žiro računa. Vse to je vplivalo na poslovne izgube, ki so ob koncu leta dosegle tudi po milijon dinarjev. Večkrat kapacitete niso bile zasedene niti 70 odstotno, pripombe pa so padale tudi na račun kakovosti uslug, higiene, kvalitete hrane itd. Vse to kaže, da je vprašanje oddiha delavcev v Bosni in Hercegovini zelo aktualno in da bo treba še veliko postoriti za odpravo nepravilnosti, pri čemer bodo morale posebno vlogo odigrati ne samo osnovne organizacije sindikata temveč tudi vse organizacije združenega dela v tej republiki. Esad Njemčevič Industrija motornih vozil Novo mesto prerašča v industrijski gigant Dislokacija — zadosten razlog za izkoriščanje? • »... Jasno je, da je namen vseh prizadevanj za večjo proizvodnjo in storilnost, za reševanje vprašanj proizvodne sestave, za hitrejši razvoj nerazvitih območij itd., da se stalno zboljšujejo življenjske razmere ljudi v vsej državi. To načelo, ki ga neposredno in v vsakodnevni praksi uresničujemo prek boja združenih proizvajalcev za doseganje večjega dohodka, ie bilo v praksi včasih celo odrinjeno. Niso vselej pazili, ali bo in koliko bo kaka investicija prispevala k boljšemu življenju našega človeka, in to že danes ali jutri, ne pa v neki oddaljeni perspektivi. To je tudi vzrok, da naši delovni ljudje še vedno ne uživajo vsega tistega, kar bi objektivno lahko glede na doseženo stopnjo našega materialnega in družbenega razvoja. Bilo je in še vedno tudi je ne tako malo razsipništva in nepotrebnega luksusa. To po pravici razburja delovne ljudi, zato moramo s tem odločno pretrgati...« Tito na X. kongresu ZKJ \____________________________________________________________________________________________________y Industrija motornih vozil iz Novega mesta nedvomno sodi med tiste vzvode, ki so potisnili Dolenjsko na pot hitrejšega gospodarskega napredka. IMV pomeni danes kruh več kot 6000 delavcem in vse bolj prerašča v industrijski gigant, ki bo že jutri prebil »magično mejo« 100.000 izdelanih avtomobilov na leto. Toda, kolikor ti uspehi terjajo veliko občudovanje in pohvalo, toliko bolj grenko je na drugi strani dejstvo, da se v tem kolektivu mukoma otresajo usedlin preživelih družbenoekonomskih odnosov. O tem je bilo ob različnih priložnostih in najrazličnejših zvezah že dosti povedanega in napisanega. Bržčas zato ne kaže ponavljati znanih dejstev, niti ne zahajati v zvodenelo splošnost, ampak opozarjati na konkretne primere, kar morda le ne utegne biti bob ob steno. Ni še dolgo tega. ko je IMV obiskal Vinko Hafner, predsednik ZSS. Med drugim smo takrat poslušali poročilo Jožeta Turka, predsednika konference osnovnih organizacij sindikata v tem kolektivu, v katerem je dokaj kritično spregovoril o (ne)uspe-hih samoupravne preobrazbe IMV. Poglavitna pst njegove kritike je bila uperjena na nekatere družbenopolitične skupnosti (beri: Trebnje, Mirna, Črnomelj...), ki da hočejo iz temeljnih organizacij IMV ustvariti delovne organizacije. Trditve so bile podkrepljene z nekaterimi argumenti, s katerimi se ni mogel strinjati celo sam Vinko Hafner. Nastal je »kratek stik«, ki ga je z dokajšnjo mero diplomatske spretnosti poskušal premostiti Jurij Levični k, generalni direktor IMV. Zbrani smo se takrat spraševali, kdo je pravzaprav avtor poročila konference sindikata, če ga mora »zagovarjati« direktor. No, kakorkoli že bodi, na dlani je, da se koncept samoupravne preobrazbe IMV ne sklada s pogledi posameznih družbenopolitičnih skupnosti, kjer ima ta delovna organizacija svoje TOZD. Bržčas ne bomo daleč od resnice. če zapišemo, da prav v tej disharmoniji tiči vzrok, da so formalne TOZD IMV izven Novega mesta v vsebinskem smislu malodane dislocirani obrati. Drugo seveda je, če si v Novem mestu prizadevanja, da bi formalnost postala tudi vsebina, tolmačijo in predstavljajo navzven kot težnje za oblikovanje delovhih organizacij. Nedvomno tiči bistvo stvari prav v tem. In napak bi bilo, če bi sodili po nerodnostih (bodimo stično vodena delovna organizacija, kot je med obeskom Vinka Hafner ja v Novem mestu dejal Srečko Mlinarič, predsednik sindikata kovinskih delavcev Slovenije. In če je temu tako. ob dejstvu, da IMV kopiči večji del svojih proizvodnih zmogljivosti prav v »zasičenem« Novem mestu, potlej je jasno, koliko je ura. Jasno je. da ob vsej tej »koncentraciji« v Novem mestu družbenopolitične skupnosti s temeljnimi organizacijami IMV v mnogih pogledih ostajajo praznih rok. Po domače povedano: od n jih nimajo kaj dosti pa tudi ustreznih dovoljenj) in podobno. In najpomembnejše: v Novem mestu ni delavcev, ki bi poprijeli za na novo nameščene stroje v tovarni. Že zdaj se jih od vseh skupaj v Novo mesto vozi vsaj tričetrt. Vprašanje je, kaj bo, ko bodo v Novem mestu v celoti uresničili več kot trimilijardne naložbe. Kje dobiti delavce? To je med mnogimi eno poglavitnih vprašanj, s katerimi se ta čas spopadajo v Novem mestu. In še: — Nemi prizor dislociranosti, ki pa niti približno ne pove vsega... odkriti: tudi te se pojavljajo), ki se v luči bitke za dejanske TOZD porajajo v posameznih delovnih okoljih. Kopičenje v Novem mestu S tem v zvezi bi bilo najbrž težko na pamet razčleniti vzroke, ki pogojujejo trenja na relaciji IMV — posamezne družbenopolitične skupnosti. v katerih ima le-ta svoje TOZD. Navzlic temu pa ne moremo mimo dejstva, da je IMV dokaj centrali- delavci v teh TOZD se razen plač s čim drugim n e more jo ravno pohvaliti, kot so nam povedali na občinskem svetu ZSS Črnomelj. Resda ne sodi v ta okvir, toda ob vsem tem tudi ne moremo mimo nekaterih nesmislov, ki jih poraja takšna poslovna politika. Novomeška občina se ta čas spričo tega »divjega širjenja« tovarne v Novem mestu sooča z mnogimi težavami. Omenimo le prostorsko stisko, ki si jo tovarna lajša tako, da ruši okoliške hiše, prestavlja vodovod (brez kje bodo ti delavci prebivali, da o drugih pogojih družbenega dogovora o minimalnih standardih pri zaposlovanju delavcev v SR Sloveniji niti ne govorimo? V čigavih rokah je njihova usoda? No, ostanimo na relaciji IMV — dislocirane TOZD. Bili smo v Črnomlju, kjer so nas opozorili na nemogoče razmere v TOZD Tovarna opreme, ki so slej ko prej posledica zgoraj povedanega. Obisk je bil slučajen in smo torej »po nesreči« naleteli na najbolj kritičen primer od vseh »izpostavljenih« temeljnih organizacij IMV. Torej ne gre, da bi razmere v tej temeljni organizaciji šteli kot pravilo, ki velja tudi za vse drugo... Pomenek je stekel s Tomažem Vovkom, ki je v TOZD Tovarna opreme Črnomelj predsednik osnovne organizacije sindikata. Zvedeli smo, da delavci delajo v nemogočih delovnih pogojih, ki že ogrožajo varnost pri delu. Hkrati s tem poslujejo z odsluženo tehnologijo, ki jo je že zdavnaj povozil čas. To jasno pomeni, da ne morejo dosegati plana, ki ga jim zastavijo v Novem mestu. In ta plan je po pravilu tako »napet«, da TOZD Tovarna opreme Črnomelj vedno posluje s »pozitivno ničlo«. Nismo docela prepričani, če je ta postavka v ekonomiji sploh možna, toda dejstvo je, da skupne službe v Novem mestu zaključni račun »vedno tako na-rede«, da zmanjka denarjaza en, dva ali več skladov. Ko so v Črnomlju terjali, da jim »pomagajo pri razlagi zaključnega in periodičnih obračunov«, je glas iz Novega mesta zamrl. Brzda pri vseh teh številkah ni treba biti posebej moder, da bi človek ne ugotovil, da je vse tako »stroškovno« opredeljeno, da nazadnje za temeljno organizacijo ne ostane nič. To bi bila skratka vsa filozofija na tem ključnem področju. Druga stvar, ki še kako bode v oči, je neuresničena investicija, ki bi sicer tej temeljni organizaciji pomenila neko normalno razvojno perspektivo. Naložba je bila odobrena že pred petimi leti pa se do danes ni uresničila. Najbolj žalostno pri tem je, da delavci te TOZD tudi približno ne vedo, če sploh bo kdaj uresničena. Gre za vsoto 70 milijonov, ki je ob investicijah v Novem mestu le kaplja v morje. In še: ta trenutek ni nikogar, ki bi delavcem te temeljne organizacije povedal, kakšna bo jutrišnja njihova usoda. Odveč je tu poudarjati, da o njej oni sami niti približno ne odločajo. V Novem mestu pa pravijo: »Investicija bi bila odobrena, če bi imel Črnomelj zagotovljeno lesno maso, kar sploh opravičuje ekonomsko utemeljenost črnomaljske TOZD«. Kajpak ta odgovor ni iz trte zvit. Lesa res ni v takih količinah, kot bi morale biti. Kljub temu pa v Črnomlju odgovarjajo: »Če je les problem, potlej to velja za vso delovno organizacijo in ne samo za TOZD Črnomelj.« Tako je torej s tem. »Ping-pong« žogice letijo, da se kar sveti, vse to pa so le konkretne posledice nekega ozadja, ki smo ga že orisali. Tudi sicer bi lahko našteli še vrsto zadreg, ki stiskajo delavce v Črnomlju, od tega. da so vse njihove sanitarije, denimo, na žagi le dva borna umivalnika, mizema slačilnica pa do kuhinje (sicer temu rečemo obrat družbene prehrane), ki so si jo delavci uredili iz lastnih prispevkov in prostovoljnim udarniškim delom. Skratka, razmere v tej TOZD so v vseh pogledih pošastne. Spominjajo na znane Marxove in Engelsove razčlembe kapitalističnega izkoriščanja. In najbolj žalostno pri tem je, da ni rodil niti enega sadu noben konkreten sklep pa najsi gre za takšne ali drugačne obiske. Jasno je, da v takšnih razmerah nihče ne bi vztrajal, ko bi le našel kruh kje drugje. Tega pa v Črnomlju za zdaj ni. Že tako beležijo v tej občini veliko dnevno migracijo — tudi v IMV Novo mesto. In še nekaj: ali se je kdo kdaj vprašal, kdaj morajo iz postelje ti delavci, ki morajo najprej iz hribov v Črnomelj in potlej z avtobusom na delo v Novo mesto? Najbrž ne, kajti v nasprotnem primeru se v Novem mestu ne bi spraševali, zakaj delovna storilnost deh delavcev ni na pričakovani ravni. Zdi se, da je pripisovanje tega golega dejstva tako imenovani polproletarski miselnosti še zdaleč premalo. Pa ne samo pri storilnosti, tudi še kje drugje... Ivo Kuljaj O organiziranem letovanju delavcev — Makedonija Skupaj k celovitim rešitvam v x Organizirani in množično izkoriščeni letni dopusti so od nekdaj predstavljali pomembno dejavnost Zveze sindikatov Makedonije, saj je znano, da še veliko delavcev preživlja svoje letne dopuste kar doma in išče dodatne zaslužke. To so potrdili tudi na X. kongresu ZS Makedonije, novembra 1978, ko so tudi poudarili, da je temu vzrok predvsem pomanjkanje počitniških kapacitet delovnih organizacijski z lastnimi silami zelo težko pridejo do objektov, v katerih bi delavci lahko letovali po pristopnih cenah. Zato je, kot so poudarili v kongresnih opredelitvah, edini način za odpravo takega stanja, združevanje sredstev za izgradnjo skupnih počitniških zmogljivosti. Po kongresu zato organi in organizacije Zveze sindikatov Makedonije posebno pozorno vodijo akcijo samoupravnega združevanja in izkoriščanja razpoložljivih sredstev združenega dela in občinskih sindikalnihsve-tov. To je že dalo začetne, ven dar zelo pomembne rezultate. Tako so lani. na osnovi samoupravnega združevanja sredstev delovnih organizacij »Ohis«in »In-teks« zgradili in odprli znano delavsko letovišče »Izgrev« pri Strugi (na Ohridskem jezeru), z zmogljivostjo 567 ležišč. Po tej poti je krenilo tudi veliko drugih organizacij, ki so začele združevati sredstva za izgradnjo počitniških zmogljivosti, tako da zaključujejo velik del objektov z okoli 1.000 ležišči, ki jih bodo lahko že letos uporabili. Posebno velja pohvaliti akcije skupščine občine Resen, ki je na obalah Prespanskega jezera dodelila lokacije 16 delovnim organizacijam, ki skupaj grade kompleks za oddih in rekreacijo svojih delavcev. Projekt predvideva izgradnjo 1.600 do 2.000 ležišč, ki jih bodo gradili v treh fazah. Lani je bilo v prvi fazi zgrajenih 600 ležišč, letos pa jih načrtujejo še 400. Značilno je, da se je tak način gradnje počitniških zmogljivosti pokazal kot zelo ekonomičen, saj je cena enega ležišča, skupno z vso opremo, okoli 70.000 dinarjev. Vse to pa ne pomeni, da so problem organiziranega in množičnega oddiha delavcev že dali z dnevnega reda. ker so v Makedoniji še organizacije združenega dela. samoupravni organi in občinski sindikalni sveti, ki še premalo odgovorno pristopajo k reševan ju teh problemov. Z besedami so vsi za združevanje sredstev, z zavlačevanjem pa zgubljajo čas, zbrana sredstva pa svojo vrednost. Po drugi strani pa nekatere delovne organizacije še vedno grade svoje majhne in ne dovolj funkcionalne počitniške objekte, kar povečuje stroške za gradnjo in n jihovo vzdrževanje, ter so na ta način nedostopni delavcem z nizkimi osebnimi dohodki. Treba je reči, da storijo najmanj za svoje delavce tiste delovne organizacije, ki izplaču jejo regres v gotovini. Koristneje je, da se večji del sredstev, namenjenih za letne oddihe, namenja za nakup ležišč ali počitniških prikolic in se na ta način rešujejo problemi letovanja delavcev. Tudi delovne organizacije, ki za to porabijo vsa sredstva, gredo mimo opredelitev Zveze sindikatov Makedonije, naj se 30 odstotkov vseh sredstev združuje na ravni občine za gradn jo večjih skupnih zmogljivosti. V vsakem primeru je od opredelitev X. kongresa ZS Makedonije o samoupravnem interesnem organiziran ju oddiha in rekreacije delavcev in njihove rea- lizacije pričakovati, da dajo spodbudo za panožno in medpa-nožno združevanje obstoječih zmogljivosti in sredstev, da bi dosegli večjo učinkovitost mnogo večjo ekonomičnos t in racionalnost v poslovanju 'n zadovoljevanju potreb za množ? čen oddih delavcev in njihovih družin. Zato postaja še večja potreba, da se organizacije združenega dela in občinski sindikalni sveti celoviteje in vsestransko zavzamejo za ustanavljanje SIS za oddih in rekreacijo, V teh se bodo svobodneje in še bolj neposredno lahko izražali interesi in samoupravne pravice delavcev pri reševanju vprašanj s področja oddiha in rekreacije tako da bi vse manj delovnih ljudi med dopustom ostalo doma. Branko Stančevski Na obisku pri prvomajskih nagrajencih v Štorah Mogoče še nismo izpiljeni — smo pa vztrajni TOZD Mehanska obdelava v Železarni Štore šteje 214 delavcev, od tega jih je 75 mladincev in 22 članov ZK. Gre za mlad delovni kolektiv, saj je povprečna starost komaj dobrih 25 let, sestavljajo pa ga zvečine kvalificirani kovinarji od strugarjev do varilcev. TOZD se je doslej v glavnem ukvarjal z obdelavo veli-kli valjev. Delo poteka v treh izmenah, delajo pa v novih prostorih na zvečine starih strojih. Kljub temu dosegajo dobre rezultate, čeprav doslej niso uspeli ustvariti večjih čistih dohodkov. \____________________________________y »Naša TOZD ni niti stara niti čisto »železarska«. Vsa leta po ustanovitvi smo se bojevali z našim največjim sovražnikom — fluktuacijo delavcev. Zdaj smo to v glavnem uredili, nekaj so doprinesli boljši osebni dohodki, v glavnem pa naše razumevanje dohodkov po resnično vloženem delu in izredni tovariški odnosi,« razlaga Anton Benedikt, strugar, predsednik osnovne organizacije sindikata, ko posedemo v lepo urejeni in čisti sobi za sestanke nad njihovo proizvodno dvorano, kjer stroji noč in dan nenehno obdelujejo ogromne valje. V sobo ni slišati značilnega zvoka strojev, niti videti enakomernega ritma dela. Poleg Benedikta sedijo tu še Zlatko Leskošek, ki je doslej sila uspešno krmaril sindikat, Martin Metličar — sekretar osnovne organizacije ZK, Boris Zupanc — predsednik mladine in Zdravko Šeliga — podpredsednik osnovne organizacije sindikata njihove TOZD. »Ob tem visokem priznanju so tudi v Železarni nekateri zmajevali z glavo, zakaj smo ravno mi dobili to priznanje in ne katera druga osnovna organizacija. Mogoče res nismo najboljši in najbolj izpiljeni, vendar smo vztrajni in smo mnogo tega že pri sebi počistili. Osebno menim, da smo najbolje organiziran sindikat v Železarni, v občini in v naši panogi tudi v repuMiki. Poznam delo drugih organizacij v naši panogi in vem, da ta samohvala ni pretirana. Po ustanovitvi TOZD in VIII. kongresu ZSS smo mi takoj začeli z reorganizacijo dotedanjega dela našega sindikata. Začeli smo z delom v sindikalnih skupinah in komisijah. Pri tem ni šlo za formalnost, temveč za dejansko delo in informiranost. Upam si trditi, da naš delavec točno ve, kaj se v TOZD dogaja, kako gospodari, kaj načrtujemo in kam ri- nemo. Prav zato ne prihaja do bur-nejših dogodkov, čeprav ne bi mogel trditi, da ne padajo tudi moške besede. Toda v duhu tovarištva in poštene kritike. Mogoče nam je to uspelo tudi zato, ker smo že dolgo prakticirali kolektivno delo in vodenje in ker Anton Benedikt imamo v Železarni Štore dobro organiziran sindikat, ki ga koordinira konferenca.« Kvaliteta je bistven pogoj »V naši TOZD smo že uspeli večini delavcev zagotoviti osebne dohodke po vloženem delu. Vsak delavec za strojem ima točna merila za svoj osebni dohodek. Nekoč je bil ta odvisen samo od količine proizvoda, danes pa ga plemeniti kvaliteta. To ni nepomembno, če vemo, da kvaliteta opravljenega dela predstavlja razlike več tisoč dinarjev. Nekoliko smo uredili tudi vprašanje osebnih dohodkov režijskih delavcev. Teh je pri nas samo osem. Nekoč so bili njihovi osebni dohodki odvisni od uspeha celotne TOZD. Zdaj smo sklenili, da /----------------------------------------------------- X »... Komunisti v sindikatih se morajo bojevati za takšno politiko in takšna stališča, ki ustrezajo resničnim koristim združenega dela. Kadar gre za delitev dohodka, se morajo bojevati za to, da je delo resnično edina podlaga za osebno prisvajanje ustreznega dela skupnih rezultatov dela. Bojevati se morajo proti težnjam uravnilovke, ki zadržuje pobudo, ne spodbuja povečevanje delovnih sposobnosti, ne spodbuja k boljši organizaciji dela, k smotrnemu poslovanju in upravljanju z družbenimi sredstvi. Toda prav tako se morajo bojevati tudi proti stališčem, ki vse razlike v dohodku v posameznih organizacijah, pa čeprav izvirajo tudi iz različnih pogojev za delo in ustvarjanje dohodka, pripisujejo izključno delovnemu prispevku delavcev v teh organizacijah. Tito na X. kongresu ZKJ V_________________________________________________________________________________________________/ bodo odvisni od uspehov in akordnega presežka delavcev za stroji. Poleg tega pa še od posebnih ocen skupin, ki sproti ocenjujejo opravljeno delo. Skupine se vsake tri mesece zamenjajo, tako da je objektivnost dokaj dobra. Zanimivo, da pri nas ne prihaja do zamer, .gledanja skozi prste’ ali do primerov, da danes ti meni — jutri jaz tebi,« pojasnjuje Anton Benedikt. »Ob tem sta se pojavili dve bistveni značilnosti. Ni namreč vseeno, kako je z delom preskrbljen delavec za strojem in pa drugi primer, z izvajanjem tega načela smo presegli sporazum o delitvi dohodkov znotraj OZD. S takšnim nagrajevanjem smo povečali proizvodne učinke in treščili čez platformo,« dodaja Zlatko Le- lavcu resnično omogočili dohodke po vloženem delu. Sporazum med delovno skupnostjo skupnih služb in našo TOZD je sicer podpisan, vendar še ni vse tako, kot bi moralo biti. Mi ne vemo, kaj kdo v tistih službah dela in koliko dela. Kaj imamo mi in ostale TOZD od tega dela. To je pomembno. Te službe se ne bi smele več »napajati proračunsko«, češ, za naše delo je potrebno toliko in toliko denarja, TOZD pa naj ga preskrbe. Jok! Ko smo analizirali naše gospodarjenje. smo prišli do prepričanja, da tem službam preveč dajemo. V našem primeru gre za prihranek dveh, treh milijonov dinarjev, kar za našo TOZD ni majhen denar. Med stabilizacijske ukrepe smo zato tudi vnesli vse te primere, ki še kako vplivajo na uspešnost gospodarjenja.« račun kvalitete, kar so že tovariši povedali. Mi smo se v sindikatu dogovorili, da gremo na povečevanje proizvodnih učinkov, vendar na račun kvalitete in tovariškega tekmovanja. Toda ob tem ne more biti ob strani, na primer, pripravljalec orodja, ki je sicer režijski delavec. Še kako bistveno je njegovo delo. In kako lahko tudi on pripomore k varčevanju. Mi delamo z izredno dragim, tudi uvoženim orodjem, zato ni vseeno, kako se s tem orodjem ravna. Kako je to orodje izkoriščeno. Zato že nekaj časa ugotavljamo te izkoristke. Vsak mesec sproti obračunavamo obrabo orodja. Zdaj gremo še naprej. Zdaj bomo ugotavljali te stroške že po izmenah in celo po sku-pinah. Čeprav smo mlad kolektiv, smo v tovarni že vrsto let. Skupaj čejo vsakega delavca, če ta leži v bolnišnici ali je na zdravljenju več kot mesec dni. Toda stanovanjskih težav še vedno niso rešili, čeprav gradijo ogromno stanovanj. O tem je spregovoril tudi predsednik mladine Boris Zupanc. »Pogoji za pridobitev stanovanj so za mlade sila neugodni. Moral bi imeti ne vem koliko otrok, da bi pri-šel na prioritetno listo. Seveda bi s tem socialno ogrozil družino. Manjka nam predvsem manjših stanovanj, ker so v njih ostale mlade družine, ki ne morejo v večja in tako je krog zaključen, če vemo, da se prav v teh letih tudi pri nas zamenjujejo generacije. Vsak delavec je potreben pomoči, ko pride v kolektiv in ko se od njega poslovi v pokoj.,Tu pa smo prekratki. Poleg tega smo mladi skošek. »Vsi vemo, da je najhuje nekaj vračati. Kako boš ti zdaj kot sindikalni delavec razlagal sodelavcu, naj vrne nekaj denarja, ki ga je sicer zaslužil, vendar mu po sporazumu ne pripada, ker smo se skupaj dogovorili za neka merila. Toda prav ob teh primerih je prišla do izraza vloga sindikata. Bilo je mnogo negodovanja, kajti težko se je odreči dohodku, ki si ga že prejemal, toda, če smo se tako dogovorili, bomo besedo držali. In smo jo, čeprav vsi vemo, da je ob tem potrebno še marsikaj reči.« »Poudarek na kvaliteti opravljenega dela je v naši TOZD spodbudil nova prizadevanja. Čeprav gre pri tem za stimulacijo, ki se giblje od nič pa do 20 odstotkov dohodka smo ugotovili, da je uspeh opravljenega dela mnogo večji,« pravi Martin Metličar. »Zdaj delamo na tem, da bi načela in pravila svobodne menjave dela v resnici dogradili in s tem de- Ne akord, temveč tovariško tekmovanje »Mi smo med prvimi v Železarni uredili dohodkovne odnose med ostalimi TOZD, ki so vezane ali sodelujejo pri naši proizvodnji. Naš glavni .dobavitelj’ sta livarna I. in II. Prej smo imeli z n jo tržne odnose. Ti toliko meni, jaz toliko prodam in tebe nič ne briga. Zdaj sodelujemo na osnovi dohodkovnih odnosov in smo bolj zadovoljni.« dodaja Z. Šeliga. »Rad pa bi nekaj drugega povedal. Vsi govorimo o stabilizaciji, o tem in onem, vse skupaj pa se je pogosto začelo in končalo le pri delavcu za strojem. Mi smo v stabilizacijski program vnesli metode dela, ki smo jih že pred tem uvedli, ker smo ob akciji .zaključni računi’ v vseh okoljih spoznale, daso še nekatere vrzeli, katerih odprava bi znatno vplivala na naše gospodarjenje. Tako smo proti akordom in preseganju norm na smo se zvečine šolali, skupaj delamo in živimo, zato se poznamo. Vemo, kdo kaj zmore in koliko od tega v resnici od sebe da. Zakaj bi slepomišili med sabo.« Delavec rabi pomoč, ko pride in ko se poslovi Že uvodoma smo rekli, da je TOZD Mehanska obdelava ena izmed najmlajših v štorski železarni. Prav zato jo še posebej pestijo težave, ki so bistvene za počutje in življenje vsakega delavca. To pa so stanovanja. Kot je znano, ima štorska železarna izredno razvito dejavnost na področju družbenega standarda. Milijone in milijone je ta kolektiv žrtvoval za standard svojih delavcev. Danes se lahko pohvalijo, da imajo na stotine stanovanj, da imajo izredno dobro organizirano oskrbo za počitnikovanje, da sodelavci obiš- nekoliko kratki s časom. Na eni strani triizmensko delo, neurejene stanovanjske razmere, angažiranost v samoupravnih organih in drugih političnih organizacijah, pa ti zmanjka časa za mladinsko organizacijo. Včasih je celo videti, kot bi se sestali samo zato, da bi še enkrat premlevali gradivo, ki smo ga že obdelali v sindikalni skupini, na zboru sindikata, zboru kolektiva in v samoupravnih organih. To seveda ni čisto tako, vendar je ob dobrem delu sindikata težko imeti tudi uspešno mladinsko organizacijo, če vemo, da se delo vseh prepleta in ga ne moreš ločevati. Seveda ima sindikat pri tem največ dolžnosti in dela. Zdi se nam, da smo na pravi poti in da smo v našem sindikatu resnično mnogo storili. Zato smo. v bistvu smo še skoraj vsi mladinci, še posebe j ponosni na to priznanje, ki je seveda velika obveza za prihodnje delo.« ./. Sever O organiziranem letovanju delavcev — Srbija Na deželo k sorodnikom Čeprav Zveza sindikatov Srbije že tri leta vodi organizirano akcijo v organizacijah združenega dela, da bi več sredstev iz dohodka in z usmerjanjem dela sredstev za regres namenili izboljšanju stanja in števila počitniških domov, se bodo morali mnogi delavci tudi letos znajti po svo je. Še vedno je premalo ležišč v počitniških domovih, ponudbe turističnih agencij pa v glavnem presegajo možnosti poprečne delavske družine. V V zadnjih dveh letih so zato v Srbiji v 30 občinah, od skupaj 98, ustanovili SISza oddih in rekrea- cijo. Njihova naloga je. da združijo del sredstev delovnih organizacij, namenjenih oddihu in rekreaciji in jih investirajo v počitniške domove. Interesne skupnosti v Nišu. Zaječarju in Kragujevcu združujejo na primer 30 odstotkov sredstev, ki so namenjena za regres delavcev, v Leskovcu pa 10 odstotkov sredstev skupne porabe. Z združenimi sredstvi so tako od leta 1975 do leta 1980 zgradili 2.500 ležišč v novih počitniških zmogljivostih za oddih delavcev. Na jveč ji del sredstev je namenjen izgradnji objektov ob morju, v toplicah in v gorah. V glavnem gradijo večje, moderno opremljene objekte, ki postajajo centri za oddih delavcev. Okoli 30 odstotkov tako namensko združenih sredstev porabijo za rekreativni oddih delavcev, ki delajo na težjih delovnih mestih. Lani je tak osemdnevni dopust v počitniških domovih izkoristilo okoli 30.000 delavcev. Članice samoupravnih interesnih skupnosti za oddih in rekreacijo so tudi tiste delovne organizacije, ki nimajo sredstev za regres, to pomeni, da ne prispevajo svojega dela sredstev v počitniške domove, a jih kljub temu uporabljajo. Skupnosti za oddih in rekreacijo v Nišu, Veliki Plani. Leskovcu in drugih industrijskih centrih so popolnoma prevzele organizacijo letnih dopustov v svojih počitniških domovih, zato so tudi cene okoli 30 odstotkov nižje kot v komercialnem turizmu. Delovne organizacije v Srbiji imajo okoli 30.000 ležišč v svojih počitniških domovih po vsej deželi, od teh pa je le tret jina združenih v SIS. Torej so združeni samo na j večji in najsodobnejši. Samo SIS Beograda združuje na primer okoli 6.000 ležišč in je zan je veliko povpraševan je. Kljub temu. da primanjkuje le- žišč v počitniških domovih delovnih organizacij in da nekatere | delovne organizacije letos ne j bodo mogle izplačati regresa Za | dopust svojim delavcem, računajo. da bo okoli 70 odstotkov de- lavcev dopustovalo izven kraja svojega bivanja. »Naravno je, da bo veliko tudi tistih, ki bodo odšli na deželo k sorodnikom, čeprav je tudi to dovolj sprejemljiva oblika dopusta,« je povedal Božidar Tomič, predsednik komisije za oddih in telesno kulturo sveta Zveze sindikatov Srbije. »Če se že vse bolj razvija kmečki turizem, zakaj naj bi bil potem dopust pri sorodnikih slabši od tistega, ki ga je treba plačati.« Zorica Bosnič- Vujadinovič Življenjske in delovne razmere gozdarjev Kako pojejo žage v Kočevskem Rogu /-------------— N »... Socialistično samoupravljanje je torej pogoj za uresničevanje enakopravnosti med narodi in narodnostmi. Po drugi strani pa se v večnarodni skupnosti niti samoupravljanje ne bi moglo v celoti uresničevati brez. narodne enakopravnosti. Zato bo stopnja uresničevanja enakopravnih odnosov v federaciji na novih ustavnih temeljih hkrati tudi izraz stopnje razvoja samoupravljanja v republikah in pokrajinah. Od tod zahteva oblikovanje federacije, kakršno smo določili z ustavo, odločen boj za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov v sleherni republiki in pokrajini...« Tito na X. kongresu ZKJ \__________________________________________________________________________________________J Kadar steče beseda o življenjskih in delovnih razmerah delavcev, se znajdemo pred vprašanjem, kako delati primerjave, če gre za docela različna dela. Težko gre, še posebej takrat, kadar primerjamo delovne razmere med tovarno in na prostem. Nekaj laže gre, kadar skušamo ugotavljati, na katerih področjih so napravili opaznejše korake za izboljšanje delovnih in življenjskih razmer delavcev. Gozdarji se znajo pohvaliti, da prednjačijo v teh prizadevanjih in da imajo tudi veliko uspehov. »Ali je to res ali ne?« smo se vpraševali, ko smo se vozili po dolini Krke in nato mimo Dolenjskih Toplic proti Črmošnji-cam. Na desni strani smo ves čas imeli mogočno gozdnato steno Kočevskega Roga, za katerega največkrat rečemo, da je najbolj obsežno in nedotaknjeno gozdnato področje pri nas. V Crmošnjice smo prišli ravno ob pravem času, da smo »presto- pili« v gozdarski kombi, ki razvaža toplo malico po deloviščih v osrčju Roga. Ko smo se strmo vzpenjali po zavitem makadamskem kolovozu, je šofer Toni Matkovič pripovedoval: »Poleti je vožnja še najbolj podobna izletu, toda pozimi zna biti hudo neprijetno, ko klanci poledene in se gozdne poti spremene v drsalnice. Zdaj so naši delavci razporejeni tako, da približno v dveh urah razvozim malico. Vedo, kdaj bom prišel, tako da me že čakajo ob cesti. Sicer pa vsak dan vozim iz doline v gozdove kar trikrat. Zjutraj peljem iz Črmošnjic delavce na delovišča znašim avtobusom. Potem »preskočim« na kombi, popoldne pa grem spet z avtobusom po delavce. Kakor vidite, je dela kar dovolj.« Šofer Toni v kombiju ni bil sam. Spremljala ga je kuharica Rezka Bokan.» Mendanezato,« smo se pozanimali, »da bi sproti poslušali kritike na račun prehrane?« Rezka je kljub vprašanju ostala dobre volje: »Danes sem pripravila ričet z mesom in še kompot. Tisti v pisarnah pravijo, da je topla malica preveč obilna, fantje v gozdu so pa drugačnega mnenja. Sicer me pa večkrat pohvalijo kot pa kritizirajo. Če ne verjamete, jih kar sami vprašajte...« Resnici na ljubo — obrazi jedcev so bili zadovoljni. Temu primerne so bile tudi izjave: »Naši dve kuharici sta zelo v redu. Tudi izbira jedi je taka, da nam je prav. Imamo dva tedenska jedilnika, ki se izmenjujeta, tako da lahko že vnaprej »zavohamo«, kaj nam bo Toni pripeljal iz doline.« Okoli traktorja, ki si je na vse kriplje prizadeval, da bi zrinil šop debel na rob ceste, se je motal mlad fant, ki po svojem videzu in mladosti nekako ni sodil med krepko razvite gozdne delavce: »Sem Ivan Poljane, doma iz Brezovice pri Črmošnjicah. V Postojni sem opravil prvi letnik gozdarske šole in sem zdaj tukaj na praksi. Gozd imam rad in me tudi ne moti, če dežuje, kakor zdajle. Mora pa že precej bolj padati, da ostanemo v dolini in ne gremo na delo. Pri traktorju sem zato, ker pripen jam debla na vrvi, da jih potem traktor zvleče do ceste. Traktor, da, zdaj brez. n jega v gozdu skoraj ne gre več. Na tem področju sta zdaj le še dva kon ja za vleko. Za tam, kjer traktor ne more zraven...« Ko smo ujeli nekaj razpoloženjskih slik po roških gozdovih, smo v Črmošnjicah obiskali vodjo gozdarske TOZD Janeza Šebenika: »Naša TOZD, ki deluje v okviru novomeškega gozdnega gospodarstva, ima 5700 hektarov gozdov in 85 delavcev. Če se zanimate za življenjske in delovne razmere, vas verjetno najbolj zanimajo sekači in traktoristi. Ti so zaradi težine in zahtevnosti dela v gozdarstvu na prvem mestu po veljavi. Poleg njih imamo »na terenu« še cestarje in delavce na gojitvenih delih. Resnici na ljubo, v Črmošn jicah smo najbolj ponosni na samski dom, ki je pravi mali hotel. Dvoposteljne sobe so zelo udobne in prijetne, sanitarije čiste, potem je tu še kuhinja, pralnica... in seveda klubska soba s televizorjem in časopisi. Če se spomnim na to, kakšne so bile nekdaj razmere v gozdarstvu, si skoraj ne morem misliti, da je res. Primerjave z nekdanjimi barakami in življenjem v njih skoraj ni moč napraviti. Posebno skrb posvečamo prehrani. Priprava za pot v dolino saj pripravljamo tri tople obroke. Ker imamo precej delavcev iz Bosne — moram reči, da smo z njimi izredno zadovoljni — smo napravili poseben pravilnik o plačanih prevozih do doma. Petkrat na leto jih peljemo domov. Sicer so pa poklicna obolenja v gozdarstvu še vedno naša slaba točka. Beneficirani staž sekačev nikakor ni izmišljena stvar. V našem gozdnem gospodarstvu je le slaba polovica upokojenih dočakala starostno upokojitev. Lani je na primer od 21 delavcev, ki so šli v pokoj, bilo kar 12 invalidov.« V glasilu dolenjskih gozdarjev smo našli zanimiv in neposreden zapis o tem, kako doživljajo delavci iz drugih republik delo v gozdu in pri nas: knil se je pravzaprav zelo bolečega vprašanja gozdarskih delavcev. Znano je namreč, da lerti žive v manjših krajih, kjer se po pravilu nič ne dogaja. Edino razvedrilo je gostilna, kar pa je kaj slaba tolažba za preganjanje dolgega časa v prostih urah. Nekaj o tem in tudi o drugih vprašanjih v zvezi z delom v gozdu in življenjem smo se namenili pogovoriti z delavcem, ki je po možnosti že dlje časa zaposlen v Črmošnjicah. Našli smo ga že v gozdu, ko je po malici odšel nekaj sto metrov v globel in nam pokazal, kako se da s spretno roko in seveda primerno motorno žago v nekaj sekundah podreti zajetno, smreko. Muharem Mujkič, doma iz Kozarca pod Kozaro, je bil pripravljen na po- vam naseliti tukaj, ker sem pripeljal druži no. Večina Bosancev, ki delamo v Črmošnjicah večino svojega zaslužka vlagamo v gradnjo hiš v domačih krajih. Tudi sam sem napravil tako. Torej ne bom ostal v Sloveniji, vendar sem začasno pripeljal družino k sebi, ker je bilo ženi in otrokom dovolj ločenega življenja. V Črmošnjicah so mi omogočili, mislim da zato ker sem dober delavec, da smo si uredili bivališče v stari hiši. Še nekaj družin nas je tukaj. Gozdni delavci smo sicer samotarji in navajeni trdega dela, vendar je le nekaj drugega, če si proti večeru lahko skupaj s svojimi. Veliko ste že slišali o težkem delu v gozdarstvu. Malo gozdar- Topli obrok na travniku lahko bolj tekne kot za mizo »Prišli smo in delamo v gozdnem gospodarstvu Novo mesto v Črnomlju in Črmošnjicah. Iz naše vasi Melina nas, je tukaj okoli 40. V domu. kjer stanujemo. imamo dobro posteljino, kopalnico, televizijo in radio. Na delo se vsak dan vozimo. Bosanci kot delavci nismo slabi, toda med nami so vsake vrste. Najdejo se tudi taki. ki pijejo, kvartajo in delajo podobne neumnosti. Nekateri si vzamejo bolniško, čeprav niso bolni. Ker ne delajo, gredo stroški na račun vsega kolektiva. Prišel je, da bi zaslužil za ženo in otroke kos kruha, ne pa da bi popival in kvartal ter metal denar v zrak in se dajal tovarišem v zobe. Veliko jih je, ki počenjajo posebne stvari.« Tako je v »tovariniškem« glasilu zapisal Mijo Bubnič. Dota- govor o gozdarskem življenju. Prosil nas je le, da ga opravimo takrat, ko se bo z dela vrnil v dolino. Dnevna norma je pač taka, da se med delom ne kaže preveč obotavljati. »V Črmošnjicah delam že šestnajst let in, kakor slišite, sem se že kar dobro naučil slovensko. Imajo me za dobrega delavca in tudi sam sem se potrudil, da bi to bil. Doma sem sicer iz gozdarskih krajev, vendar dela ni bilo, zato sem prišel v Slovenijo. Če zdaj pomislin^kako je bilo prva leta, skoraj ne morem ver jeti, da so se razmere tako spremenile. Živeli smo v barakah, v gozdu. Na delovišča smo hodili peš in o kakšnih malicah seveda ni bilo govora. Res, sedanji samski dom je pravi hotel, kjer se lahko počutiš kot človeško bitje. jev je, ki bi zdravi dočakali pokojnino, vendar moram reči, da se zadnje čase razmere precej izboljšujejo. Kot sekač lahko rečem, da je zdaj precej bolje, ko delamo s precej lažjimi švedskimi žagami, ki tudi bistveno man j tresejo. Za mene je to zelo pomembno, ker bom ostal gozdni delavec pač toliko časa dokler bom zmogel. Pri tem delu sem »doma« in ga imam rad.« Ko smo se poslavljali od Čr-mošnjiških gozdarjev, nam je ostala v spominu prav ta misel, saj ni bila izrečena na hitro. Res. delo v gozdu je težko, vendar ga ljudje ne opravljajo brez čustev. Je že tako. da je tudi najtežje delo lažje, če imaš do njega »odnos«. Igo Tratnik O organiziranem letovanju delavcev — Črna gora Potres nam je prekrižal načrte Novi stabilizacijski ukrepi in obnova področja, ki ga jc poškodoval lanski potres, so povzročili, da so letos v Črni gori nekoliko zapostavili organizirano letovanje delavcev. To pa ne pomeni, da delavci ne bodo organizirano preživeli dopustov, ampak bo njihovo število bistveno manjše. Za prejšnja leta velja, da so najbolj organizirano dopustovali delavci iz Nikšiča, saj so si zgradili svoj hotel »Metalurg« v Igalu. To tudi ni nič čudnega, saj je Nikšič najbolj razvito indu- strijsko mesto v Črni gori. V tito-grajski občini je precej slabše, saj lahko samo vsak 25 delavec letuje v kakem letoviškem kraju ob mor ju ali v gorah. To kaže, da bo treba še veliko narediti in bolje poskrbeti za tisoče delovnih ljudi, ker si ne moremo več zamisliti povečane produktivnosti in sodobnega dela v proizvodnji brez organiziranega oddiha delavcev. V Titogradu ima samo titograjska tekstilna industrija svoj počitniški dom in to v Beči-cih z nekaj sto ležišči. Tovarne »Rado je Dakič«, aluminijski kombinat »Agrokombinat 13. julij« in drugi pa si rezervirajo prostore za svoje delavce v Črnogorskem primorju ali kakem drugem turističnem kraju. Iz vsega tega lahko ugotovimo, da smo zelo malo storili za organiziran oddih neposrednih proizvajalcev. Sindikat pri tem sicer precej pomaga in prireja letovan je za delavce z nizkimi osebnimi dohodki in nekaterim celo plača vse stroške, vendar je tega še odločno premalo. Že dolgo pripravljajo ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za oddih in rekreacijo delavcev. Predlagajo tudi, da bi z združenimi sredstvi, ki bi jih prispevale organizacije združenega dela, s sredstvi za regres, bančnimi krediti in s finančno pomočjo sindikata in občin ter z obveznicami energetskega posojila zgradili precej počitniških domov. jSa ta način bi lahko zbrali letno 50 milijonov dinarjev. V Bečicih v Črnogorskem primorju imajo že gradbeno zemljišče, kjer bodo zgradili počitniški dom s približno 250 ležišči. Nekoliko manjši objekt bodo postavili v kakem gorskem kraju ali pa razširili počitniški dom na Veruši. Ta akcija združevan ja sredstev za zdaj še ni dala želenih rezultatov. Kljub temu pa jo je treba nadaljevati in se nanjo tudi bolje pripraviti. Po zgledu drugih jugoslovanskih mest, kjer imajo že dalj časa posebne službe, ki skrbijo za organizirano rekreacijo delavcev, bo potrebno tudi v Črni gori ustanoviti samoupravne skupnosti za te namene ter zgraditi več letovišč in rekreacijskih centrov. Koliko delavcev bo letos letovalo in kje;pa za zdaj še ne vemo. Lahko pa zagotovo trdimo, da bo teh delavcev občutno manj kot prejšnja leta in to predvsem delavcev z nizkimi osebnimi dohodki. Savič Jovanovič 9. tekmovanje gozdnih delavcev — sekačev v Črni Motorne žage ubogajo — če znaš ravnati z njimi /---- v ».. Jugoslavija je vselej pripisovala velik pomen prijateljskemu sodelovanju in dobrim odnosom z vsemi sosednjimi državami na načelih enakopravnosti, suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti in nevmešavanja v notranje zadeve. Takšno sodelovanje je bilo obojestransko koristno. Prepričani smo, da je v skupnem interesu vseh držav in narodov tega območja, da na podlagi navedenih načel stalno prispevajo k takšnemu razvoju...« Tito na X. kongresu ZKJ V_____________________________________________________________________________________________S Najprej so se v Črni na Koroškem bali slabega vremena in ko je naposled le pritisnilo dolgo pričakovano poletno sonce, so se začele — organizacijske težave. Natančneje bi morali namesto »težav« uporabiti izraz »nervoza«, saj v tako majhnih krajih kot je Črna, nimajo pretirano veliko izkušenj z organizacijo večjih prireditev, kjer je treba računati z vsem, od prireditvenega prostora do prenočišč, prehrane ... Naposled se je vse dobro izteklo. Tekmovalci in gostje so se dobro počutili, dan je bil lep, tak, »za spomin«, in naposled so si tudi organizatorji — gozdarska TOZD slovenjgraške »Lesne« — oddahnili, ko se je v ireditev dobro iztekla. V Črni so se na republiškem tekmovanju srečali gozdarji — sekači. Povedati bi kazalo, da ni šlo za nikakršno »prvenstvo«, ampak ima to tekmovalno srečanje sekačev — tokrat je bilo že deveto zapored — izrazito proizvodni značaj. Čeprav je res, da tekmujejo v šestih disciplinah, so prav vse od njih »izpeljane« iz dela. Po domače bi temu lahko rekli, da se najboljši sekači iz vse Slovenije enkrat na leto spravijo skupaj in si pokažejo, kaj znajo. Za njih je taka izmenjava izkušenj edina priložnost, saj v normalnih razmerah »delujejo« sami zase, globoko v gozdovih in daleč od oči opazovalcev. Omenili smo šest disciplin: obračanje letve, kombinirano prežagovanje, zasek, kleščenje, balon in precizno prežagovanje. Tisti »balon« bi utegnil najbolj motiti, saj je na dlani, da v gozdovih baloni ne rastejo. Je pa nekaj drugega ... Vsak gozdar bo vedel povedati, kako pomembno je, da drevo spodžagaš tako, da bo padlo v pravo smer in se ne bo morebiti obesilo na sosednjega. V takih primerih lahko pride tudi do hudih nesreč in poškodb ... No, na tekmovan ju sekačev je pač treba spodžagati deblo tako, da pade na balon, torej v smer, ki mu jo je določil delavec s svojo spretnostjo. Sicer je pa res, da so tekmovalci imeli dokaj različna mnenja o tem, katere discipline so težke in katere ne. Zmagovalec Jože Grandovec je na primer menil, da mu kleščenje dela največ preglavic, drugouvrščeni Ivan Strumbelj je pa prav v tej disciplini mojster nad mojstri, saj se mu je pred leti na podobnem tekmovanju (trikrat mu je tudi uspel veliki met — prvo mesto) primerilo, da mu je v skopo odmerjenem času uspelo prežagati vse »veje« razen zadnjih treh. Zaenkrat je to še vedno neponovljiv rezultat... In še nekaj je treba upoštevati: v tekmi s časom tekmovalec nikakor ne sme pozabiti na pravila ravnanja z motorno žago, saj se mu zaletavost utegne maščevati tako, da mu žaga odskoči in udari v čelo. Prav gotovo ni slučaj, da se delo gozdarjev — sekačev (seveda tudi zaradi takih nevarnosti) uvršča med najtežja opravila pri nas. Kot smo že omenili, je bila organizacija tekmovanja tokrat v rokah »Lesne« iz Slovenj Gradca. Domačini so si — tak je pač običaj pri nas— močno želeli, da bi zmagal njihov tekmovalec, vendar so se naposled stvari obrnile docela drugače. Žreb je hotel, da so prav na koncu tekmovali gozdni delavci iz Novega mesta in premočno osvojili ekipno prvo mesto, za nameček pa še vsa tri prva mesta pri posameznikih. Že prej se je med poznavalci sekaških spretnosti šušljalo, da so novomeščani »zelo nevarni«, vendar tudi sami niso pričakovali tako premočne zmage ... Zanimivo je, da so skoraj vsi čllani zmagovalne ekipe gozdnega gospodarstva Novo mesto »doma« iz ene TOZD in sicer Straža pri Dolen jskih Toplicah. Tako se je tudi primerilo, da so gozdni delavci — sekači lahko ponos svojega kraja in njegovi »prvi občani«. V Črni na Koroškem je na tekmovanje sekačev prišlo 71 delavceviz 11 gozdnih gospodar-s.ev (7 tekmovalcev je bilo iz TOK), naposled pa jih je nastoi-pilo 68. Po oceni žirije, ki jo je vodil Brane Mišič, sicer sekretar republiškega odbora sindikata lesarjev in gozdarjev, se je tekmovanje odvijalo tekoče in brez nepotrebnih zapletov. Po hudem boju je zmagal Jože Grandovec pred Ivanom Štrumbljem in Izidorjem Finkom (vsi GG Novo mesto). Za njimi so bili Peter Obretan (Lesna Slovenj Gradec), Emil Balajt (ABC Pomurka), Ivan Čuh (GG Postojna), Franc Bajc (GG Postojna), Ivan Rovan (GG Kočevje), Jože Zamernik in Andrej Lenko (oba GG Nazarje) ter ostali. Med ekipami je po pričakovanjih zmagalo gozdno gospodarstvo Novo mesto pred Nazarjem in Postojno. Naj posebej omenimo, da so bili gozdarji izredno zadovoljni, ker so lahko v svoji sredi pozdravili številne goste, med katerimi je bil tudi sekretar sekretariata predsedstva RS ZSS Ivan Godec. Ko smo ob koncu tekmovalnega dne zbirali vtise, smo ugotovili, da je od vsega bilo najlepše to, da so pri razglasitvi zmagovalcev vsi ploskali tako navdušeno, kakor bi bili zmagovalci njihovi in ne samo Novomeščani. Sicer pa — mar nismo vsi »naši«? ... Igo Tratnik ZABELEŽILI SMO Slovenski časnikarji v Benečiji Pri Martinih Čedermacih »Glava me nenehno boli in tudi z nogami ni nič bolje. Srce, to pa še vedno močno bi je!« Tako je nagovoril skupino slovenskih časnikarjev, ki so se zadnjo soboto mudili na študijskem izletu v Beneški Sloveniji, glavni urednik štirinajstdnevnika »Novi Matajur« Izidor Predan. In koliko simbolike je bilo v teh dveh stavkih! Simbolike o boju tukajšnjega življa, ki se iz lastnih korenin prizadeva, da bi se iz narečne materinščine prikopal do književne slovenščine in tako končno dobil mesto, ki mu gre. Zadovoljni smo lahko ugotovili, da si ne le skozi »Novi Matajur«. pač pa tudi v številnih pevskih. kulturnih in raziskovalnih društvih njihov jezik, ki mu rojenice že v zibelki niso namenile »več kot toliko« prostora pod soncem, vendarle utira pot v jutri. V Čedadu smo si ogledali tudi prostore kulturnega društva »Ivan Trinko«, ki jih je po- tres pred štirimi leti najbolj prizadel, pa so jih sami z udarniškim delom čudovito preuredili. V vasi Bardo, onkraj Bregin ja. nas je profesor Viljem Čemo seznanil z obnovo v potresu porušenega kraja, pri čemer ni skoparil s pohvalami na račun slovenske in jugoslovanske solidarnosti, ki je praktično postavila novo Bardo. Z zadovoljstvom pa je tudi povedal, da so na zadn jih upravnih volitvah v občinah Špeter Slove-nov (na Nadiži), v Reziji. Fojdi. Ti-pani in na Grmeku zmagali beneški Martini Čedermaci, znani kulturni in družbenopolitični buditelji... Na sliki: del tridesetčlanske »ekspedicije« slovenskih novinarjev pred kipom Ivana Trinka v Čedadu. Tekst in foto: Damjan Križnik Petek, 13. junija Po zadnjih podatkih je letošnji petmesečni zunanjetrgovinski primanjkljaj SFRJ za 6.89 milijarde dinarjev ali za 11.8 odstotka nižji od lanskega. Sobota, 14. junija »Boriti se moramo, da ustvarimo vse tisto, kar potrebujemo,« je med drugim dejal predsednik RK ZSMS Boris Bavdek, ko je v Lipici pozdravil več kot 6000 pionir jev iz vse Jugoslavije, ki so se zbrali ha 15. zboru jugoslovanskih pionirjev. Na zboru v Lipici so se zaključile letošnje jugoslovanske pionirske igre in kurirčkova pošta. V Ljubljano je pripotovala delegacija pobratenega mesta Reke. Gostje in gostitelji-pred- stavniki skupščine in izvršnega sveta mesta Ljubljane, so se tokrat pogovarjali predvsem o preoblikovanju občin in ustanavljanju manjših krajevnih skupnosti. V Celju so odprli četrti mednarodni sejem »Vse za otroke«, kjer so letos na ogled otroške igrače in oprema. Nedelja, 15. junija Številni gostje, pripadniki JLA. borci in aktivisti ter drugi so se zbrali v Podl jubel ju na dvanajstem srečanju gorenjskih borcev in aktivistov. Slavnostni govornik je bil sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, ki je najprej orisal dogajanje med vojno na tem območju in hkrati govoril tudi o sedanjem političnem in gospodarskem položaju. Ponedeljek, 16. junija V novih srednjeročnih planih razvoja bo treba bolj smotrno načrtovati, večji poudarek pa naj dobi tudi ustavna odgovornost republik in pokrajin za lasten in skupen razvoj, so med drugim poudarili na seji predsedstva CK ZKS. Na seji so podprli tudi predlog o organiziranosti ZK v Mariboru. V prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti so odprli razstavo »Partijski tisk na Slovenskem« v počastitev 60-letnice ustanovitve KPJ na Slovenskem in ob 70. obletnici rojstva Toneta Tomšiča. Torek, 17. junija Predsedstvo RK SZDL Slovenije je razpravljalo o osnutku zakona o stanovan jskem gospodarstvu. stabilizacijskih prizadevanjih in programu dela kulturnega doma Ivan Cankar. Pričel je veljati novi cenik carinskih osnov, kjer je med drugim predvideno, da se za 36 odstotkov povečajo carine za blago, ki ga uvažajo zasebniki. Četrtek. 19. junija Zvezna konferenca SZDL Jugoslavije je obravnavala uresničevan je delegatskih odnosov in sistema v samoupravni družbi. TA TEDEN V ŽARIŠČU BEOGRAD — Predsednik zveznega izvršnega sveta Ve-selin Djuranovič bo konec meseca odpotoval v Indijo. Na uradni in prijateljski obisk ga je povabila predsednica vlade republike Indije Indira Gandhi. BEOGRAD — Delegacija skupščme SFRJ, ki jo je vodil predsednik skupščine Drago-slav Markovič, se je vrnila v domovino po obiskih v Zambiji in Tanzaniji. V teh dveh prijateljski! državah se je naša delegacija pogovarjala o političnem in gosjpodarskem sodelovanju ter nastopanju neuvrščenih držav v sedanjih zapleteni! mednarodni! razmerah. DŽAKARTA — »Indonezija in več drugih neuvrščenih držav predlagajo, naj bi bila gostiteljica posebnega sestanka zunanjih ministrov neuvrščenih držav ena od azijskih ali afriških držav,« je izjavil indonezijski zunanji minister dr. Mohtar Kusu-maatmadja. Ministri bi razpravljali o odnosih med neuvrščenimi državami in poslabšanem mednarodnem položaju. Predlog je v skladu z duhom neuvrščenosti, ki si prizadeva preprečiti svetovne spopade, zlasti med velikimi silami. Kusumaatmadja je s tem predlogom seznanil tudi zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca, med njegovim nedavnim obiskom v Indoneziji. PRAGA — Na 34. zasedanju sveta za vzajemno gospodarsko pomoč sta bili osrednji temi usklajevanje gospodarski! načrtov za prihodnje petletno obdobje v državah članicah SEV in spodbujanje gospodarske integracije. Na podlagi sporazuma med SEV in Jugoslavijo se je zasedanja udeležila tudi naša delegacija. BENETKE — Na sestanku devetih voditeljev držav članic EGS so sprejeli evropsko izjavo o Bližnjem vzhodu. Najpomembnejše točke tega dokumenta govorijo, da je treba zagotoviti varne meje Izraelu omogočiti samoodločbo Palestincem in vključiti palestinsko osvobodilno organizacijo v splošna pogajanja za reševanje izraelsko-arabskega spora. Toda v tem dokumentu je tudi posebej poudarjeno, da evropska pobuda ne nasprotuje dosedanjim mirovnim prizadevanjem. ki izhajajo iz sporazuma v Čamp Davidu. KAIRO — Egiptovski predsednik Sadat je objavil odlok o izrednem stanju ob puščavski meji z Libijo, kar pomeni nadaljnje zaostrovanje med sosednjima državama. Odnosi med Egiptom in Libijo so že več let slabi, še posebej pa so se zaostrili leta 1977, ko sta se državi zapletli v štiridnevno vojno. MIK Izredno dobro poslovanje vevških papirničarjev Boljše delo daje rezultate / N »... Razpolagamo z znatnimi in še premalo izkoriščenimi energetskimi in surovinskimi viri ter pomembnimi možnostmi za večjo proizvodnjo živil. Imamo velike vodne vire in zaloge premoga za povečanje proizvodnje električne energije. Imamo tudi pogoje za hitrejši razvoj metalurgije, za proizvodnjo cementa in drugega gradbenega materialain še raznih drugih surovin. Te možnosti moramo izrabiti. Kajti več kakor 60 odstotkov vrednosti našega uvoza odpade prav na surovine in reprodukcijski material, ne tako malo pa dajemo tudi za uvoz živil...« Tito na X. kongresu ZKJ V______________________________________________________ Med združenimi delovnimi organizacijami v SOZD Slovenija papir je papirnica Vevče ena redkih, ki je uspešno, celo nad pričakovanji, sklenila svoje poslovanje v letošnjem prvem četrtletju. Ugodni finančni rezultat je posledica dosežene nadpovprečno visoke količinske proizvodnje, saj so vevški papimi-čarji v primerjavi s prvim četrtletjem leta 1979 izdelali skoraj 1800 ton papirja več, v primerjavi z letošnjim gospodarskim načrtom pa 1400 ton. Precej več kot v istem obdobju lanskega leta so letos proizvedli tudi lesovine in električne energije, predvsem zaradi občutnega zmanjšanja proizvodnih stroškov; za načrtovano je zaostajala le proizvodnja tapet, največ na račun mrtve zimske sezone. V TOZD Tehnični papir so bili y prvem četrtletju v primerjavi z istim obdobjem leta 1979 dose- ženi izredno dobri proizvodni in finančni rezultati. Tako so lanskoletno proizvodn jo presegli za 5,6 odstotka oziroma za 500 ton, načrtovano pa za 9,7 odstotka. Na povečanje proizvodnje so v prvi vrsti vplivali manjši zastoji in izmet, delno pa je povečana proizvodnja tudi odraz lanskega dela, saj so imeli ob koncu leta precej večje zaloge nedokončane proizvodnje papirja, kot ob koncu prvega četrtletja 1979. leta. Kljub večji proizvodnji pa se proizvodni program ni bistveno razlikoval od lanskega, saj je obsegal predvsem specialne vrste papirjev, precejšen porast pa je bil dosežen pri papirjih, namenjenih za izvoz. Tudi TOZD Grafični papir je uspešno zaključil svoje četrtletno poslovanje/kar velja tako za doseženo količinsko proizvodnjo kakor tudi za finančni uspeh. Tako se je proizvodnja v primerjavi s prvim četrtletjem leta 1979 povečala kar za 15 odstotkov oziroma za 1000 ton, proizvodni plan pa je bil presežen za 7 odstotkov. Tudi v tej temeljni organizaciji so na dosežene proizvodne rezultate vplivali man jši zastoji, saj je, denimo, samo peti papirni stroj glede na lansko trimesečje obratoval 140 ur več, po svoje pa tudi manjši izmet in preusmeritev 'proizvodnega programa. Običajne ofsetne papirje so namreč začeli nadomeščati s papirji z rahlim premazom, pri premazanih papirjih pa so dosegli nižji odstotek izmeta. Tako je sedaj proizvodni program usmerjen skoraj izključno na proizvodnjo premazanih vrst papirjev. A kaj. ko se bodo kmalu podražile surovine za premazne mešanice. Doslej je breme večjih stroškov izdelave nosil izdelovalec TOZD Tehnični papir, ker so bile premazne mešanice do sprejet ja letošn jega Gospodarjenje v združenem delu Šaleške doline Izgube sedemkrat večje kot lani Neučinkovito gospodarjenje, premajhna aktivnost pri ustvarjanju dohodka, neustrezna razporeditev dohodka, slabšanje materialne osnove dela, slabšan je likvidnosti in občutno zaposlovanje nove delovne sile so slabosti, ki že nekaj časa spremljajo združeno delo Šaleške doline. Zato je razumi jivo. da so v resolucijo o politiki izvajanja družbenega načrta občine zaTetošn je leto zapisali številne naloge, da bi omenjene slabosti odpravili. Predvsem je bilo poudarjeno intenzivno vključevanje v izvoz, zlasti še z namenom, da bi zagotovili bolj dinamičen gospodarski razvoj. Letošnji načrti delovnih kolektivov so sicer bili usklajeni z usmeritvami iz občinske in republiške resolucije. Vendar pa je mogoče ugotavljati, da združeno delo teh načrtov ne dosega oziroma jih ne izpolnjuje. Mimo notranjih slabosti vplivajo na to tudi nekateri zunanji dejavniki, med katerimi velja omeniti še posebej neuveljavljene dohodkovne odnose v sfcvveriskem elektrogospodarstvu. ki izkrivljajo dejansko dosežene rezultate v gospodarjenju. Sicer pa je dobršen del gospodarstva Šaleške doline še vedno močno odvisen od uvoza reprodukcijskega materiala in opreme, slabosti pri oskrbi, ki smo jim bili priče na začetku leta. pa so pomembno vplivale na rezultate gospodar jen ja. Dinamika gospodarske rasti je bila v prvih treh mesecih pod načrtovano. Ekonomičnost poslovanja se je še poslabšala. V primerjavi z obdobjem januar — marec 1979 se je letos povečal dohodek za 6 odstotkov. Zato bo treba okrepiti prizadevanja za večji dohodek, posebej tudi zavoljo tega. ker se je ponovno znižal delež dohodka, ki ostaja gospodarstvu. Še posebej pereče so izgube, ki jih je izkazovalo gospodarstvo \jilen jske občine ob koncu marca. Skupaj jih je bilo za nekaj več kot 307 mili jonov dinarjev, kar je skoraj sedemkrat več kot v enakem obdobju preteklega leta. Z izgubo je na začetku letošnjega leta poslovalo kar 25 temel jnih organizacij združbenega dela oz. organizacij združenega dela, ki predstavljajo četrtino vseh uporabnikov družbenih sredstev ali 40 % vseh zaposlenih v gospodarstvu velenjske občine. Večina izgub izvira iz nedoseženega dohodka. le man jši del, in to 4 %, pa so izgube na substanci. Okrog 73 % izgub vsega gospodarstva odpade na REK Velenje, 26 % na TGO Gorenje Velenje in le 1 % na druge organizacije združenega dela v občini. V letu dni se je število zaposlenih povečalo za 2 %. se pravi, da se vendarle začenjajo uresničevati resolu-cijska določila tudi na tem področju. Žal pa je mogoče opaziti, da se je v zadnjih mesecih občutno povečalo število zaposlenih v delovnih skupnostih skupnih služb. Pa tudi v negospodarstvu še ni čutiti ustalitvenih prizadevanj na področju zaposlovanja. saj se je število zaposlenih v letu dni povečalo za 6 %. In še podatek o poprečnem osebnem dohodku: v gospodarstvu je znašal v prvem četrtletju 8.642 dinarjev na zaposlenega, v negospodarstvu pa 9.136 dinarjev. Čeprav je bila v občinski resoluciji za leto 1980 posebej podčrtana nujnost še več jega vključevanja gospo-darstva Šaleške doline v izvoz, pa do-sežki prvih treh mesecev niso najbolj spodbudni. Šest organizacij združenega dela je do konca marca prodalo na tuje za nad 26 milijonov dolarjev izdelkov. V primerjavi z lanskim letom je bil izvoz večji za 53 %. vendar je bilo doseženo le 76%. načrta za to obdobje. Večino izvoza, in to kar 96.5 %. je ustvarila TGO Gorenje, izvažali pa so še Modni salon Velenje, Tovarna usnja Šoštanj, REK Velenje, GIP Vegrad in Toper — TOZD tovarna perila Šoštanj. Ob tem pa velja opozoriti, da dosega združeno delo Šaleške doline pri prodaji izdelkov na tuje nižji dohodek kot pri prodaji doma. vendar je izvoz potreben, če si delovni kolektivi želijo zagotoviti potrebna devizna sredstva za uvoz reprodukcijskega materiala, sestavnih delov in opreme. Marijan Lipovšek gospodarskega načrta delovne organizacije vrednotene po cenah iz leta 1979, sedaj pa bodo ti stroški padli na TOZD Grafični papir, zato na Vevčah, če ne bodo dražjih surovin uspeli nadomestiti, s cenejšimi, pričakujejo v naslednjih mesecih precej slabši finančni uspeh v primerjavi z doseženim v letošnjem prvem četrtlet ju. Priročnik za varčevanje Man j ugodni proizvodni in finančni rezultati pa so bili doseženi v temeljni organizaciji Veta, saj so uspeli realizirati le 75 odstotkov proizvodnje, kar je vplivalo na slabši finančni uspeh od pričakovanega. Vzrokov za slabši uspeh je bilo več. v največ ji meri pa so manjši proizvodnji botrovali mrtva prodajna sezona med zimskimi meseci, večji proizvodni stroški ob nespremenjenih prodajnih cenah itd. Sicer pa so se vevški papirni-čarji ob sprejetju gospodarskega načrta za leto j 980 obvezali, da bodo storili vse za večjo delovno storilnost, boljšo kakovost vseh vrst papirjev in za varčevanje s surovinami in reprodukcijskim materialom. To bodo dosegli, če bodo imeli dovolj surovin, ki jih bodo potrebovali za povečano proizvodnjo. Odločili so se namreč, da bodo letos izdelali 26.240 ton klasičnih papirjev, kar je sicer za 18 odstotkov manj kot lani, vendar naj bi zato proizvedli za 22 odstotkov več premazanih papirjev. Tako načrtujejo izdelavo več kot 43.000 ton premazanih papirjev, razen tega pa 124.600 pol ročno izdelanega papirja raznih formatov in kakovosti, 2,2 milijona rolic tapet in 150.000 zavitkov lepila za tapete. Ivo Virnik V začetku lanskega leta so o preoblematiki racionalnega ravnanja z energijo na področju stanovanjskih gradenj razpravljali v skupščini Zveze stanovanjskih skupnosti Slovneije, v izvršnem odboru te skupnosti in na vseh regijskih posvetih samoupravnih stanovanjskih skupnosti Slovenije, ki so se zvrstili v letu 1979. Gradbeni center Slovenije je dobil naročilo, naj izdela strokovno nalogo »Model kompleksnega vrednotenja stanovanj in stanovanjskih objektov«. Ko bodo stanovanjske skupnosti presojale projektne dokumentacije, bodo na osnovi strokovnih podatkov lahko smotrno izbirale energetsko ustrezne projekte za stanovnajsko gradnjo. Naloga bo končana v letošnjem letu. V razpis raziskav na področju stanovanjskega gospodarstva je uvrščena tudi naloga »Gradn ja energetsko racionalnih stanovan j in sanacija energetsko neracionalnih stanovanj«, izpeljala pa jo bo Fakulteta za strojništvovLjubljani vsodelo-vanju z Gradbenim centrom Sloveije. Rezultate bodo vključili v občasni priročnik navodil za energetsko racionalno gradn jo. Te in še nekaj znanstveno raziskovalnih nalog sodi jo v uresničevanje obveznosti za smotrno gradnjo stanovan j in ukrepov za smotrno uporabo energije v gradnji in izkoriščanju stanovanj. Tako resen in odgovoren pristop je gotovo spodbuden, saj prispeva k širšemu druž-benmu pomenu racionalizacije v energetiki. Usmerjena družbena aktivnost samoupravnih stanovanjskih skupnosti v okviru Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije se bo nadaljevala tudi v letošnjem letu. Racionalno ravnanje z energijo na področju stanovanjskega gospodarstva so opredelili kot dolgoročno družbeno usmerjeno aktivnost, ki jo bodo oblikovali s svojimi programi in se dogovorili za način sprotnega preverjanja njihovega uresničevanja. Vse rezultate znanstvenoraziskovalnih nalog bodo skušali dosledno vnašati v prakso in s tem prispevati k manjši porabi celotne energije za ogrevan je, zračen je in oskrbo s pitno vodo že pri sami gradnji ali obnavljanju stanovanj. Ena temeljnih nalog na tem področju je ustrezna toplotna izolacija zgradb in razvoj primernih ogrevalnih sistemov. Našteta prizadevan ja bodo skušali vključiti v samoupravne sporazume o temeljih plana samoupravnih stanovanjskih skupnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju razvoja stanovanjskega gospodarstva. Vse elemente varčevanja in smotrne porabe energije bodo vključili tudi v dolgoročni razvoj stanovanjskega gospodarstva. Ciril Brajer V medvoškem Donitu so začeli graditi dodatno kotlovnico, ki bo zadostila vse večjim potrebam delovne organizacije po energiji, prebivalce Medvod pa rešila neprijetnega vodnja plinov, ki se sproščajo pri proizvodnji laminatov. Delovna organizacija bi morala sicer že pred dvema letoma vgraditi naprave, ki bi lovile odpadne pline. saj bi ji v nasprotnem primeru grozila prisilna ustavitev tovrstne proizvodnje. Toda težave Z nabavo takšne naprave —pline bodo uporabljali kot dodatno gorivo v novi kotlovnici — in deloma tudi pomanjkanje sredstev, so gradnjo zavlekle za lep čas. Toda potrpežljivi Slovenci pravimo: »Boljepozno, kot nikoli...« R. B. foto: A. A. r Rokovnik-priročnik za leto 1981! Po posvetovanju s strokovnjaki smo pripravili koristen, uporaben, ličen rokovnik-priročnik ’81. V njem boste našli poleg preglednega osebnega telefonskega imenika še beležni blok ter obsežen linijski del za zapiske skozi vse leto, v ličnem temnomodrem ovitku. Kaj pa je tisto, za kar trdimo, da je boljše od podobnih artiklov? Za slehernega nepogrešljiv, primerno ilustriran in grafično popoln ter s poljudno, razumljivo pisano besedo opremljen tekst za branje zaključnih računov. Koga preberete vam finančni podatki ne bodo predstavljali več uganke in se boste brez težav vključevali v razpravo o zaključnem računu v vaši delovni organizaciji. Rokovnik-priročnik bo izšel v založbi vseh sindikalnih listov Jugoslavije. Cena 110 din. Naročila pošljite na naslov: DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4. Morebitne dodatne informacije dobite tudi po telefonu na št. 322-947, na vašo željo vas lahko obišče tudi naš predstavnik. Izobraževanje, kultura, znanost JJ 21 ,un,,a 1980 stran 12 Svobodna menjava dela v kulturi Končno temeljni zakon »... Pozitivni procesi zajemajo tudi našo inteligenco, ki vse bolj postaja sestavni del združenega dela in delavskega razreda. Z razvijanjem samoupravnih odnosov v družbi, posebno interesnih skupnosti in delegatskega sistema, se razširjajo tudi možnosti za intelektualne delavce, da ustvarjalno prispevajo k napredku naše skupnosti in hkrati neposredno vplivajo na svoj družbeni položaj. Samo tako bodo lahko premagovali tudi odpore v svojih lastnih vrstah, odpore, katerih namen je ohraniti zgodovinsko preživeli položaj inteligence kot posebnega družbenega sloja. To je edina pot za odpravo razdvojenosti med materialnim in duhovnim področjem, med umskim in fizičnim delom. Razni elitistični, avantgardistični in podobni koncepti hočejo ločiti inteligenco od delavskega razreda, od izvirov njegovega resničnega navdiha in prave ustvarjalne svobode...« Tito v skupščini SFRJ ob sprejemu zakona o združenem delu. 26. november 1976 V postopku sprejemanja je v skupščini SR Slovenije zakon o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti. Če bo vse potekalo tako, kot so predvideli v izvršnem svetu SR Slovenije, bo 16. julija 1980 republiška skupščina sprejela osnutek zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti. Lahko bi zapisali: končno se tudi kulturi obeta temeljni zakon, ki bo urejal druž-beno-ekonomske odnose znotraj nje. V dosedanjem postopku sprejemanja tega zakona smo doživeli že več preobrazb. Najprej naj bi urejal zgolj organiziranost kulturnih skupnosti in takšen osnutek je v juliju preteklega leta izvršni svet umaknil pred obravnavo v skupščinskih zborih. Nato je prevladala težnja po celovitem zakonu za vsa področja kulture, ki pa se ni uspela obrestovati. Tokrat osnutek ureja odnose uporabnikov in izvajalcev v svobodni menjavi dela, planiranju in določa organiziranost kulturnih skupnosti. Zakon je tako ožji kot smo sprva pričakovali. Ko sta nedavno tega svet za izobraževanje in kulturo RS ZSS in izvršni odbor Sindikata delavcev kulture Slovenije obravnavala osnutek tega zakona, sta soglašala, da prinaša predvsem dve bistveni novosti: — Ko določa organiziranost kulturnih skupnosti, opušča organiziranje posebnih skupnosti, njihovo vsebinsko vrednost pa ohranja s posebnim organiziranjem zbora izvajalcev; — Zakon opredeljuje Kulturno skupnost Slovenije kot eno izmed kulturnih skupnosti, ki jo ustanovijo izvajalci in uporabniki za uresničevanje določenega programa. Obe novosti, ki sem ju naštel, sta izjemno pomembni. Posebno organiziranje zbora izvajalcev omogoča uresničitev ideje in vrednosti posebnih skupnosti, vendar s tem ne cepi celovitega interesa uporabnikov do kulture in umetnosti. Sprememba statusa Kulturne skupnosti Slovenije, ki ni več predvidena kot zveza občinskih kulturnih skupnosti, pa znova načenja vrsto vprašanj, ki Žele vzpodbuditi odgovore o tem, kaj je naša nacionalna kultura, kateri deli kulturnih dejavnosti so nacionalno pomembni itd. Lahko bi rekli, da so nas ta vprašanja zalotila kar nekoliko nepripravljene, premočno zaverovane v moč dosedanjih odnosov in dosedanje prakse. Zato tudi zakon sam, ko opredeljuje te nove odnose, pred pomembnimi vsebinskimi vprašanji obtiči na mrtvi točki. Razprava v svetu in izvršnem odboru je to jasno pokazala, toda istočasno je velika iluzija pričakovati, da bomo s tem zakonom določili nacionalne kulturne dejavnosti in kulturne institucije nacionalnega pomena. Pomembne so tiste misli, ki so pokazale, da zakon kulturne dejavnosti zapira pretogo v institucionalne okvire. Pravo katastrofo bi pomenilo opredeliti kot izvajalce v kulturi le tiste OZD, ki jim je kulturno-umetniška dejavnost opredeljena kot glavna dejavnost. S takšno opredelitvijo v hipu izbrišemo iz kulture n.pr. polovico slovenskega knjižničarstva itd. Takšnih ozkosti je še nekaj (kulturna vzgoja ni opredeljena kot del kulturne dejavnosti) in zakonodajalec bo moral te člene precej popraviti. Oba organa sta tudi menila, da zakon pretirano poudarja potrebo po ustanavljanju medobčinskih kulturnih skupnosti, ker je mogoče medobčinsko sodelovanje uresničiti s pomočjo sporazumevanja med občinkimi kulturnimi skupnostmi in zato niso potrebne nove institucionalne tvorbe. Pomembna novost je tudi ukinjanje izvršilnih organov in uve-Ijavaljanje vloge predsedstva skupščine in drugih skupnih or- ganov izvajalcev in uporabnikov. S tem naj bi skupščine kulturnih skupnosti resnično postale mesto dogovarjanja med izvajalci in uporabniki, prenehala pa bo večkrat pretirana moč izvršilnih organov, ki so odločali v imenu skupščine, namesto da bi uresničevali odločitve skupščine. Dvanajsti člen zakona dokaj bojazljivo in nedorečeno ureja nekatere oblike neposredne menjave delaš tem, ko določa, naj se uporabniki in izvajalci v občinskih kulturnih skupnostih dogovarjajo o namenu in višini prispevkov iz svojih sredstev za določene kulturne storitve. Tako uveljavljamo kot novo obliko sporazumevanja dogovor o cenah vstopnic za kulturne prire- Trasiranje poti slovenskega gledališkega amaterizma Da ne bi po poti izgubili mladih! Slovenski gledališki amaterizem se je znašel v tistem odločilnem trenutku, ko je bilo treba odgovoriti na nekaj vprašanj, če naj bi v prihodnje dosegal večje rezultate. O teh vprašanjih so spregovorili za posebno »okroglo mizo«, pa tudi na X. jubilejni skupščini Združenja gledaliških skupin Slovenije. Oboje je bilo v Slovenski Bistrici, pred štirinajstimi dnevi, v okviru zaključne enotedenske prireditve doslej že XXIII. srečanja gledaliških skupin Slovenije. Govorili so o nekakšni zagati, celo krizi slovenskega gledališkega amaterizma. A v bistvu gre le za letos zelo opazno stagnacijo, stagnacija pa je seveda že po svoji naravi nevarna vsakršnemu razvoju. Po ocenah, ki jih je bilo tu slišati, je sedanja stagnacija gledališkega amaterizma večplastna: vedno manj je pogumnega gledališkega iskanja, tako v uprizoritvenem kot tudi že v repertoarnem pogledu (pred leti' je bilo tega poguma veliko več); skupine so se ukalupile v nek dosežen model, v katerem kot da so zadovoljne, ali pa iz njega ne znajo najti poti naprej; to velja predvsem za skupine odraslih, medtem ko je gledališko gibanje mladih, poimenovano že desetletje Naša beseda, tudi letos kot že dolga leta živo, ustvarjalno, sporočilno in uprizoritveno bogato. Stagnacijo gledališkega gibanja odraslih pogojuje nemara tudi to, da so se skupine precej odrekle strokovni in svetovalni pomoči (če dela predstavo amaterski režiser!), ta osamosymit£v pa očitno ni prispevala k rasti uprizoritvene kvalitete. Tudi po- gledi na poslanstvo gledališkega amaterizma so različni. Seveda obsega to gibanje širok razpon prizadevanj, od samoniklega diletantizma, ki še obstoja, k sreči pa ga je vedno man j, do različno pogojenega, pa tudi motiviranega gledališkega amaterizma, ki prinaša predstave na različnih ravneh ustvarjalnosti in znan ja. Za današnji gledališki amaterizem so značilni predvsem trije glavni tipi skupin. Prve nastanejo iz enkratne pobude, se zberejo za eno predstavo, potem razidejo; če nič drugega, gledališko animirajo svoje okolje. Druge vrste skupin so stalne, pripravljajo na leto eno, dve ali celo tri predstave, si prizadevajo za kvaliteto in za vraščenost v svoje okolje. Te imajo običajno amaterskega režiserja, ki je skupini hkrati gledališki mentor in organizator. S stalnimi skupinami občasno delajo tudi poklicni režiserji, kar je vsekakor lahko dobro, če jim le-ti široko odpirajo uprizoritvena vrata prek robu njihovega dotlej ograjenega lastnega vrtička. Tretji tip pa so amaterska gledališča, ki običajno delujejo s poklicnimi režiserji. Amaterska gledališča pesti to, da ne uspevajo prepričati svojih financerjev, da je slabo, če igrajo amaterski igralci na leto preveč vlog. saj je to za igralsko maniro in rutino največja nevarnost. Najvrednejši izraz gledališkega amaterizma najdemo seveda tam, kjer je prisotno samosvoje umetniško iskanje in kjer je gledališka sporočilnost v so-zvenu z okoljem, v katerem skupina delu je (in kjer s skupino de- ditve. To področje pa je bilo vse doslej v popolni domeni izvajalcev. Sprejem zakona, ki bo moral biti precej bolj dorečen, je sicer nujen, ker zagotavlja kulturi urejen vstop v novo plansko obdobje. Toda že sedaj je treba ugotoviti, da bo necelovitost tega zakona porodila zahtevo po novih parcialnih »kulturniških« zakonih. Zaenkrat se zakonodajalec tega zaveda in že za jesen obljublja zakon o samostojnih umetnikih. Skupaj z zakonom o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti je v sprejemanju tudi zakon o varstvu naravne in kulturne dediščine. O obeh zakonih bodo pred sprejetjem razpravljali še drugi sindikalni organi. GOSTOVANJA AMATERJEV Na X. skupščini Združenja gledaliških skupin Slovenije v Slovenski Bistrici so sklenili, kdo bo letos zastopal slovenske gledališke amaterje na razhčnih festivalih: Gledališče pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki bo sodelovalo s predstavo »Nekoč in danes« na Borštnikovem srečanju; Za program Tedna slovenske drame v Kranju so izbrali mladinsko igro »Salon expon« gledališke skupine OŠ bratov Polančič iz Maribora; Na srečanje malih odrov v Novi Gorici pojde Prešernovo gledališče Kranj s predstavo »Čakajoč na Godota«; Na festival dramskih amatera v Trebinju pojde Amatersko gledališče Slave Klavora iz Maribora s predstavo »Ta veseli dan ah Matiček se ženi«; Predstavo gledališkega krožka OŠ Ivan Cankar iz Maribora »Mala čarovnica« bodo pokazali na mednarodnih Gledaliških dnevih v San Lamprec-htu; Organizatorji mednarodnega gledališkega amaterskega festivala Fokus 80 v Schwanbergu pa bodo izbirali med predstavo Odra mladih iz Pirnič »Iz take smo snovi kot kranjski komedijanti« in igro Gledališča pod kozolcem Šmartno ob Paki »Nekoč in danes«. Iz vseh teh predstav naj bi izbirali tudi organizatorji Naše matineje v Ljubljani, pa tudi ljubljanska televizija, ki ji bodo za snemanje predlagali tudi predstavo »Fidl fadl« Lutkovnega gledališča KUD Kobanci Kamnica in predstavo Amaterskega gledališča iz Postojne »Komaj do srednjih vej«. V soboto. 14. junija se je v Šentvidu pri Stični pričel enajsti »kulturni teden«, ki je letos posvečen spominu tovariša Tita. Med številnimi prireditvami, ki so bile ta teden na programu, je bila minulo nedeljo tudi Šket-Žižkova igra » Miklova Zala«, ki jo je na prostem uprizori! petdesetčlanski ansambel Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane in ki jo je več kot tisoč gledalcev toplo sprejelo. Zaključek in vrh »kulturnega tedna« bo v soboto. 21. junija, ko bodo številni slovenski pevski zbori gostovali v šestindvajsetih krajih širše Dolenjske in v nedeljo 22. junija, ko bo v Šentvidu skupaj zapelo več kot šest tisoč pevcev. Čeprav je bilo na lanskem jubilejnem pevskem taboru videti, da je po obsegu udeležencev vrh že dosežen, se je letos prijavilo še 17 zborov oziroma skoraj 600 pevcev več kot lani. A. A. luje amaterski režiser, ki pozna sposobnosti svoje skupine, pa tudi okolje, ki mu predstave namenja). Gledališče je tista umetnost, ki posega v razmerja sveta, človeka, družbe, zato za igralce ni le pomembno, da obvladajo oder in da znajo svoje besedilo; pomembno je, da si do dramskega besedila, ki ga uprizarjajo, izoblikujejo svoj lasten odnos in da vedo, kako ga bodo na samosvoj način posredovali z odra ljudem svojega okolja. To je tisto, kar imenujemo gledališka sporočilnost. Seveda je za to, poleg hotenja, potreben tudi miselni napor igralcev in znan je. Tu pa se začenja prva dilema, o kateri so se letos morali pogovoriti. Dogaja se namreč nekaj, kar je v focoir*i '7'aclrrKI ill ir>P.P Na zaključni prireditvi letošnjega srečanja odraslih skupin so bile kar štiri predstave, ki so jih pripravili poklicni režiserji, le v dveh primerih starejša izkušena amaterska režiserja. Pa vendar je šlo doslej skozi režiserske seminarje že okoli 2.800 udeležencev, ki pa bodisi ne delajo, bodisi delajo, a imajo težave z interpretacijo tekstov. Žal premnogi, kljub težavam pri delu, ne terjajo strokovne pomoči. In kadar potem kritika njihovega deleža k predstavi ni ugodna (predstave so se doslej ocenjevale na območnih srečanjih), jim to seveda jemlje pogum in mnogi odnehajo. Zato so se letos dogovorili, da predstav ne bodo več ocenjevali takrat, ko so gotove in ko ničesar več ni moč spremeniti. Dogovorili so se, da bodo skupine povabile strokovne svetovalce k ogledu preglednih vaj, ko lahko dober nasvet še prispeva k boljši predstavi, vendarle takšni, kakršno je zasnoval amaterski režiser s svojo skupino. In dogovorili so se tudi, da bodo kot obliko usposabljanja amaterskih igralcev bolj kot doslej razvijali gledališki laboratorij. Seveda pa gledališki amaterizem vsem tem nalogam ne bo kos, če se občinske zveze kulturnih organizacij ne bodo bolj zanimale za probleme gledališkega amaterizma, če ne bodo v vseh občinah delovali gledališki odbori (teh je zdaj 36, delujejo pa le nekateri!) in če te odbore ne bo zanimalo, kaj delajo tisti, ki so že obiskovali režiserske tečaje, če se ne bodo zavzeli za medsebojna gostovanja in vsakršna delovna povezovanja gledaliških amaterjev. O teh in podobnih vprašanjih so govorili tudi na skupščini Združen ja gledaliških skupin Slovenije, ki danes vključuje že več kot 280 skupin. V desetih letih, odkar združenje obstaja, so vsekakor bili doseženi uspehi; zlasti viden je napredek pri lutkovnih gledališčih, pri pionirskih in mladinskih skupinah. Z uvajanjem umetnostne vzgoje v usmerjeno izobraževanje pa čakajo gledališke amaterje seveda še nove naloge, pri ustanavljanju in usmerjanju novih mladinskih recitacijskih in gledaliških skupin. Za zdaj je zelo spodbudno, da se sodobno gledališko prepričanje med mladimi z gibanjem Naša beseda zelo širi. Ta lep dosežek pa hkrati odpira vprašanje, kje so danes vsi tisti mladi ljudje, ki so pričeli pri Naši besedi pred desetimi leti. Ne smeli bi reči, da mladih v skupinah odraslih danes ni; toda, ali so tudi vsi tisti, ki so si že v mladinskem gledališkem gibanju Naša beseda osvojili novih, sodobnejših gledaliških nazorov, in ki bi se lahko začeli odločen je spopadati z zastarelim gledališkim naziranjem povprečnega Slovenca. Med mladinskimi skupinami in skupinami odraslih je za zdaj še vsekakor premalo vezi. premalo ustvarjalnega pretoka. Res škoda bi bilo, be bi se nam mlad, zanimiv gledališki kader med potjo izgubil, ali pa zaradi »nedotakljivosti gledaliških nazorov odraslih« izgubljal na svojem mladostnem žaru. Sonja Gašperšič Stabilizacija na račun dela poklicnih organizatorjev rekreacije? Kratkovidnost ali celo kaj več? ----------------------------------------------------------------------------------------s » .. .Posebno želim poudariti pomen telesne vzgoje v šolah, kjer je največ otrok in mladine. Tem je telesna vzgoja najbolj potrebna. Hkrati lahko prav v šoli in z mladimi ljudmi dosežemo največje vzgojne rezultate. Zato mora postati šola osnovni dejavnik v celotni telesni vzgoji mladine, biti mora kraj, kjer si mladi ljudje pridobivajo pravilna stališča do športa in telesne kulture sploh. Ne smemo namreč pozabiti, da prav iz šole odnašajo ljudje trajne navade.. .« Tito v pismu jugoslovanskemu kongresu o telesni kulturi. 4. 1 1. 1958 V__________________________________________________________________________________________J Kadarkoli nanese beseda na skrb družbe za delovnega človeka, denimo na to, kakšne so njegove možnosti za preživljanje prostega časa, nismo najbolj vedrih obrazov. To je tudi razumljivo, saj vemo, da prav na tem področju še marsikaj močno škripa. Pravzaprav dobro hočemo in niti nismo tako zelo bre-zbržni, vendar kaj, ko nas življenje pogosto noče ubogati. Zato se praksa kar pogosto močno razhaja z našimi hotenji, našimi željami in načrti. Tako tudi na področju športne rekreacije. Z besedami smo za stvar, za dobro počutje in zdrav način življenja naših delovnih ljudi, v praksi pa odpovemo že' pri najmanjših preprekah in smo nemudoma sposobni menjati svoja stališča in poglede. Takoj smo za »varčevanje«, čeprav na račun delovnega človeka, njegovega zdravja, delovnih sposobnosti in s tem tudi produktivnosti. Zato je v Sloveniji velika večina organizacij združenega dela še vedno brez osnovnihj pogojev za organizirano preživljanje prostega časa zaposlenih, zato so kolektivi — izjeme le potrjujejo pravilo — brez poklicnih organizatorjev rekreacije. Pravijo sicer, da imamo v naši republiki že blizu 70 poklicnih organizatorjev aktivnega oddiha, vendar marsikaj kaže na to, da je ta podatek nekoliko zaokrožen navzgor. Sicer pa je precej vseeno: tudi če bi bila številka povsem točna, je še vedno na moč klavrna. Že davno smo se namreč dogovorili, da bodo imeli vsaj večji kolektivi, taki s 500 in več zaposlenimi, strokovnjake za področje organizacije aktivnega oddiha, pa je vse skupaj ostalo v glavnem le pri besedah. Saj so tudi svetli primeri, toda malo jih je, veliko premalo. Več je takih, ko gre za tisoč in celo več tisoč-članske kolektive in kjer o omenjenih problemih sploh ne ra- zmišljajo. Pravijo, da imajo drugih dovolj. In tako iz leta v leto, iz desetletja v desetletje. Skratka, pomanjkanje poklicnih in amaterskih organizatorjev športne rekreacije predstavlja še vedno naj večjo oviro pri učinkovitejšem in hitrejšem vključevanju delovnih ljudi in občanov sploh v telesnokulturno življenje. To vemo, to že precej let ugotavljamo, toda dlje od ugotovitev, sklepov in priporočil se skorajda ne dokopljemo. Žal ne, vsaj v praksi ne. To potrjuje tudi letošnje, kot ga radi imenujemo, »stabilizacijsko« leto. V mnogih primerih smo namreč pričeli »varčevati« na povsem napačnih koncih. Začeli smo rezati tam, kjer bi morali vlagati. Pozabljamo, da bomo svoje delovne načrte uresničili le z več dela in boljšim delom, kar z drugimi besedami pomeni, da bomo morali še več dati od sebe in še bolj visoko zavihati rokave. Seveda pa je za vse to potrebno po drugi plati tudi nekaj žrtvovati, če temu sploh lahko tako rečemo. Če hočemo od stroja več. ga moramo še bolj negovati. In če želimo od delavca boljše rezultate na delovnem mestu, bi morali zanj, vsaj tako bi bilo logično, bolje poskrbeti. Vsekakor pa ne nasprotno. Morda zveni vse skupaj nekoliko demagoško. Ker pa se v življenju nenehno srečujemo, s hudimi nesmisli in malo premišljenimi potezami, je konec koncev edino pošteno, da problemov ne olepšujemo. Zato tudi vsi ti pomisleki ob letošnjih stabilizacijskih prizadevanjih. V Sloveniji smo namreč začeli varčevati tudi pri že tako zelo maloštevilnih poklicnih organizatorjih rekreacije. Namesto, da bi jim bili hvaležni za n jihovo trdo pionirsko in dokaj nehvaležno delo, namesto, da bi jih za trud pošteno nagradili. seveda nič drugače in boljše kot nihove so delavce, pa smo se kar čez noč spravili nadnje. Nekako tako, kot da nam oni spod-kopujejo stabilizacijo, kot da bi jih imeli doslej samo zaradi lepšega. Ponekod so šli v Sloveniji celo tako daleč, da so ukinili delovna mesta poklicnih organizatorjev rekreacije. Res. celo tako daleč! Mnogim organizatorjem aktivnega oddiha pa so priškrtnili že tako pičla sredstva za najbolj skromno dejavnost. Naj bo kakorkoli že. naj gledamo na delo organizatorjev rekreacije s tega ali onega zoranega kota. Gotovo pa je. da s takimi in podobnimi »varčevalnimi« ukrepi naše stabilizacije ne bomo speljali. Andrej Ulaga V tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Velenju izkoriščajo odmor med delom tudi za aktiven oddih. Z aktivnimi odmori so pričeli v tej delovni organizaciji že pred več ko letom dni. zato so si pridobili že precej izkušenj. Delavci se med odborom ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, še najbolj priljubljen pa je oddih ob mizi za namizni tenis. V temeljni organizaciji Plastika so si delavci kar sami uredili mizo za to prijetno igro in preživeli ob njej veliko lepih trenutkov. Podobno je tudi v drugih temeljnih organizacijah. Nekateri se med odmorom sprehajajo po lepo urejenih zelenicah, drugi pa spet izkoristijo proste minute za ogled razstav, ki jih organizirajo mladinci in skupne službe. Pri napornem delu na tekočih trakovih, s katerih prihaja vsak dan na tisoče izdelkov bele tehnike in sodobne elektronike, je sprostitev med delom več kot potrebna, zagotavljajo delavci v Gorenju. Zato so minute na planem še kako prijetne in koristne! Tekst in fotografija: H. Jerčič Ob rob četrtemu kongresu ELRE v Poznanu (II.) Kaj in kako v prostem času Udeleženci 4. evropskega kongresa ELRE. katerega glavna tema je bila »Človek in njegov prosti čas v letu 1980«. so navedeno problematiko obravnavali z različnih zornih kotov. Med posameznimi vidiki naj omenimo tudi obravnavanje vprašanj s področja športno-re-kreativne dejavnosti človeka, ki jo lahko ob ustreznih organizacijskih in vsebinskih oblikah vključimo v življen je in delo slehernega posameznika in družbe kot celote. Na ta način lahko veliko pripomoremo k smotrni in koristni izrabi prostega časa. Kongresa se je udeležilo 160 udeležencev iz dvajsetih držav, ki so s posameznimi prispevki potrdili. da je obravnavana tematika res aktualna in v sedanjem razvojnem trenutku vredna vse pozornosti. Jugoslavijo sva zastopala dva predstavnika. Eden je govoril o pedagogki prostega časa. oziroma obravnaval ta vidik, drugi pa je govoril o prostem času dru- žine in njeni športnorekreativni dejavnosti. Ker je bilo obravnavanih vprašanj veliko, je delo potekalo v posameznih komisijah in sicer tako, da so bile v ospredju tematsko zaokrožene celote. Naj kot zanimivost navedemo delovne naslove razprav v posameznih komisijah: — V prvi komisiji so bila v ospredju vprašanja organizacijske in vsebinske ponudbe za izrabo prostega časa v bivalnem okolju. — Problematika in oblikovanje športnorekreacijskih in drugih središč za izrabo prostega časa v krajevni skupnosti. — Športnorekreacijski in drugi objekti za udejstvovanje občanov v prostem času v širšem okolju. — Družbeno-kulturni pogoji in možnosti za izrabo prostega časa v krajih dopustovanja oziroma v počitniških letoviščih. Razumljivo je. da v tem kratkem sestavku ne moremo zbrati in omeniti vseh bistvenih prispevkov in poudarkov posameznih referentov, ki so iz različnih dežel in z različnih zornih kotov obravnavali posamezna vprašanja v navedenih komisijah, zato bomo poskušali izbrati le nekatere. Temeljna ugotovitev je bila. da je prosti čas eden pomembnih dejavnikov v življenju in delu človeka, vendar pa nosimo veliko odgovornost za n jegovo vsebinsko in organizacijsko oblikovanje. Še zlasti je pomembno sodelovanje in povezovanje vseh dejavnikov, ki lahko vzgojno vplivajo na ljudske množice, da bi dosegli kar se da visoko raven osveščenosti posameznika in družbe kot celote za smotrno in koristno izrabo prostega časa. Ob tem. ko poskušamo ljudi kar najbolje motivirati s pomočjo ustrezno zasnovane propagande in obveščanja ter ob vzgoji kadrov različnih profilov, moramo še posebno pozornost nameniti izgradnji novih ter preoblikovanju starejših naselij. tako da bo življenje v njih kar najbolj humano, hkrati pa bodo dani tudi pogo ji za potrjevan je in uveljavljanje človekove celovite osebnosti. Govorili so o organiziran ju prostega časa za otroke in mlade ljudi, za ljudi v zrelejših letih.za posameznike in družine, za starejše ljudi in upokojence itd. Zanimivi so bili poudarki pri načrtovanju in programiran ju prostega časa v povezavi s šolami. oziroma izobraževalnimi ustanovami, veliko pa je bilo izrečenega o organizaciji in vsebini prostega časa v mestnih in primestnih naseljih ter na vasi. Prav tako so bili v ospredju tudi raziskovalni programi, v okviru katerih bi s posameznimi študijami posegli v raziskovanje prostega časa. njegove uporabe, številnih organizacijskih in vsebinskih oblik ter različnih poti. po katerih naj bi v kar največji meri dosegli smotrno in koristno izrabo prostega časa. INadaljevanje prihodnjič) Pred problemsko konferenco SZDL Slovenije Igre naj ostanejo, toda v razumnih mejah! Dosedanja razprava o predlogu osnutka stališč in sklepov za problemsko konferenco SZDL, ki bo celovito spregovorila o aktualnih nalogah na področju nadaljnjega razvoja telesne kulture v naši republiki, je bila zelo živahna. V Sloveniji je bilo namreč na to temo v zadnjih tednih več kot 300 sestankov, posvetovanj, sej in razgovorov, na katerih so telenoskulturni delavci sprejeli veliko konkretnih zamisli in predlogov. Razumljivo bo veljala tudi v prihodn je osredn ja skrb množičnosti. ob njej pa organiziranosti v telesni kulturi, vrhunskemu športu in šoli. Pri vsem tem pa vsi skupaj veliko pričaku jemo od opredelitve vloge in položaja telesne kulture v krajevnih skupnostih. Stališča in sklepi, ki naj bi jih sprejeli na omenjeni problemski konferenci SZDL. bodo le dopolnitev temeljnega dokumenta, ki ga je leta 1973 sprejelo predsedstvo RK SZDL. Takšno je bilo tudi enotno mnenje članov sveta za telesno kutluro pri predsedstvu RK SZDL. Delavci še brez odločilnega vpliva S posvetom na republiški ravni so se vključili v javno razpravo o aktualnih nalogah na področju nadaljnjega razvoja telesne kulture v Sloveniji tudi slovenski sindiakti. Udeiečenci posveta, to so bili predsedniki komisij za oddih in rekreacijo pri občinskih sindikatih in organizatorji aktivnega oddiha v organizacijah združenega dela, so kritično razpravl jali o športni rekreaciji v naši družbi, problematiki kadrov in objektov, še posebej pa samoupravni preobrazbi in družbenoekonomskih odnosih v telesni kulturi. Živahna razprava je pokazala, da je problemska konferenca SZDL zares potrebna tudi z vidika dejavnosti sindikatov. V združenem delu namreč pričakujejo, da bo odgovorila na nekatera pereča vprašanja, saj je na tem področju še veliko nedorečenega. Poleglega se v ne malo v primerih naša praksa razhaja s teorijo, s čimer delavci, ki dajejo denar za našo telesno kulturo, razumljivo niso zadovoljni. V razpravi so se mnogi zavzemali, da bi bilo potrebno pctklic organizatorja rekreacije pravilno ovrednotiti in celo uzakoniti spričo velikega pomena njegovega dela. Več bo potrebno tudi storiti za množičnost v združenem delu, še posebej za večjo aktivnost žensk, starejših in delovnih invalidov. Pri tem naj ne bi stabilizacijski ukrepi krnili te-lesnokutlurno dejavnost, saj že sedaj zaostaja za drugimi družbenimi področji. Razumljivo pa bo pri nadaljnjem načrtovan ju potrebno zagotoviti take oblike športa in rekreacije v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in drugod, ki si jih želijo in potrebujejo delovni ljudje in drugi občani. Za nedemokratične odnose, za ozkost, zaprtost, elitizem, izključen lov za rezultati in vrhunskimi dosežki, kar vse v ne malo primerih še vedno hromi naše telesnokulturno živi jen je. v prihodnje ne bi smelo biti več prostora. Resnici moramo pogledati v oči in se od vsega, kar je slabega, dokočno posloviti, so mnogi pouda-j rili na sindikalnem posvetu. Med drugim bo potrebno spremeniti dosedanjo prakso, za katero je značilno, da so v številnih sredinah delovni ljudje, ki dajejo denar za vso našo telesno kulturo, še vedno brez odločilnega vpliva na njen razvoj. Še vedno nismo poskrbeli za rekreacijo žensk »Slovenski sindikati so trdno odločeni, da dajo razvoju celovite človeške osebnosti, zdravemu načinu preživljanja prostega časa. to je tudi športu in rekreaciji. čimprej pravo mesto in veljavo...«. je opozoril Ivan Godec, sekretar sekretariata republiškega sveta ZSS. »S tem. kar smo doslej storili na področju aktivnega oddiha zaposlenih, še ne moremo biti zadovoljni. Kako malo smo denimo napravili, da bi omogočili rekreaci jo tudi ženskam, čeprav vemo, da jih je med zaposlenimi kar 40 odstotkov. Žal se z. množičnostjo res še ne moremo pohvaliti. Sicer pa delajo osnovne organizacije sindikata na področ ju organizacije rekreacije zelo različno. Ponekod so sila prizadevne, skoraj praviloma tam. kjer tudi sicer dobro delajo, mnoge pa so nedelavne in ne izpolnjujejo svojih osnovnih dolžnosti. Prav značilno je. da skrbi za delovne ljudi ne gre ločevati od uspešnosti dela.« je poudaril Ivan Godec. Ko je bilo na posvetu govora o množičnosti, so se diskutanti dotaknili tudi sindikalnih športnih srečanj in trezno komentirali njihov pomen za rekreativno dejavnost. Sodili so. da sc igram nikakor ne bi kazalo odpovedati, posebno, čc so Ic-te v funkciji množičnosti, čc predstavljajo celoletno, takorekoč vsakodnevno športno dejavnost velikega odstotka zaposlenih. Nihče pa razumljivo ni zagovarjal elitnih srečanj na republiški in zvezni ravni, ki veliko stanejo in so že bolj tekmovalnega kot rekreacijskega značaja. Torej: igre naj ostanejo, saj jih imajo delavci radi. toda v razumnih mejah. Njihov cilj pa naj bo spodbujanje množičnosti in čim bolj redna aktivnost! Seveda so na posvetu spregovoroili tudi o vlogi krajevnih skupnosti in rekreaciji občanov. Tudi v tem primeru mnenja niso bila deljena: krajevne skupnosti v večini primerov še niso odigrale svoje vloge na tem področ ju. Komisi je za oddih in rekreacijo so nedelavne in. spet v mnogih primerih, sc sploh ne sestajajo. To pa seveda ne velja za vse. saj imamo v Sloveniji nekaj krajevnih skupnosti, kjer so vzorno poskrbele za aktivnost svojih krajanov v prostem času. A. Ul. Prvi kongres Zveze komunistične mladine Jugoslavije Naša mladina ni imela predhodnice ; n »... Seveda pa družbena protislovja vplivajo tudi na mladinske vrste. Četudi mladina raste in se vzgajav socialistični družbi, bi bilo napačno, če bi njeno zavest idealizirali in menili, da je imuna za poglede in obnašanje, ki so tuji socializmu. Zato morajo biti vsa vprašanja družbenega položaja, vloge in aktivnosti mladine, še zlasti pa njene vzgoje, še bolj kakor doslej v središču pozornosti zveze komunistov...« Tito na X. kongresu ZKJ V___________________________________________________________________z r "X Prvi redni kongres Zveze komunistične mladine Jugoslavije (SKOJ) je potekal v dneh od 10. do 14. junija 1920. leta v Beogradu. Kongresu je prisostvovalo 32 delegatov in članov Centralnega odbora iz 26 mestnh združenj, ki so na dan kongresa zastopali 3.160 članov. To je končno dosežena predstavitev jugoslovanske komunistične mladine, enotno povezane v centralizirano organizacijo, katere programska usmeritev in dnevno delovanje odraža tesno povezanost s Komunistično mladinsko internacionalo. \___________________________________________y Vprašanje kongresa Zveze komunistične mladine Jugoslavije je bilo odprto že od ustanovne konference. 10. oktobra 1919. leta v Zagrebu. Pogoji dela v novo ustanovljeni Kraljevini SHS, v kateri je revolucionarno nastopanje proletariata naraščalo, so terjali idejno poenoteno in organizacijsko trdno mladinsko komunistično organizacijo, posebno še zato, ker delavska mladina jugoslovanskih narodov, razen nekaterih oblik povezanosti v času pred prvo svetovno vojno, ni imela organizacijske predhodnice. Novo nastala SDPJ(k) pa v poletnih mesecih 1919. leta ni čutila nujne potrebe pomagati komunistično usmerjeni mladini, da bi oblikovala lastno organizacijo. Komunistična mladina je bila prepuščena sama sebi. Pobudo za ustanovitev komunistične mladinske organizacije pa je leta 1919 prevzela intelektualna — študentska mladina. Študentje in šolska mladina so postali tudi prvi člani komunistične mladinske organizacije, ki jo v odsotnosti delavske mladine in ob premajhni zainteresiranosti partijske organizacije' počasi urejevala svoje vrste in oblikovala programsko usmeritev. Toda to je bil čas, ko je nacio-nalno-revolucionarna mladina, razočarana zaradi nerazreševa-nja socialno ekonomskih problemov, kazala vse večje nezadovoljstvo in pripravljenost nadaljevati brezkompromisni boj za uresničitev socialnih idealov. Tako je bil po znanih dogodkih 10. oktobra 1919. leta v Zagrebu ustanovljen SKOJ podvodstvom Centralne uprave, kot popolnoma samostojna organizacija komunistične mladine, ki je delovala ob SRPJ(k) in bila z njo tudi povezana prek svojih delegatov v partijskih svetih. Osnovni dogovori novo izbranega vodstva so pomenili usmeritev v ustanavljanje Združenj komunistične mladine po vseh krajih države. V njih se je zbirala vsa komunistična mladina. Posebej je poudarjena propagandna vloga Klubov študentov komunistov med intelektualno mladino na univerzah in izven njih, ki so bili kot posebne sekcije vključeni v SKOJ ter dogovor o izdajanju enotnega glasila za vso komunistično mladino. Organiziranje in delo mestnih združenj do I. rednega kongresa Po ustanovni konferenci je bila vsa aktivnost posvečena ustanavljanju mestnih združenj. Po Začasnem statutu so lahko člani Zveze komunistične mladine (SKOJ) postali vsi tisti, ki sprejemajo njen program in statut. plačujejo mesečno manjši denarni prispevek in si prizadevajo za večanje moči SKOJ. Za vstop v organizacijo ni bila ovira članstvo v organizacijah Komunistične partije. Programska usmeritev Zveze komunistične mladine je poudarjala boj za osvoboditev proletariata kot razreda po revolucionarni poti. z neusmiljenim rušen jem temeljev buržoazne družbe, prevzemanjem družbene oblasti v proletarske roke in vzpostavitvijo proletarske diktature. V novoustanovljenih mladinskih organizacijah SKOJ pa so oblikovali socialistično zaveden revolucionarni podmladek. Osnovne organizacijske oblike mladinske komunistične organizacije so bile mestne grupe in poverjeništva. Če je bilo v mestu več grup so se povezovale v mestno združenje SKOJ, vsem pover jeništvom, grupam in mestnim združenjem v pokrajini pa je načeljevala pokrajinska uprava. Pokrajinske uprave je izvolil Kongres, n jihove člane pa so v tem prvem obdobju predstavljali člani tistih pokrajinskih centrov, kjer je komunistična mladina že aktivno nastopala (Beograd, Zagreb. Sarajevo. Split. Novi Sad). Pravila dela so odrejala mestnim grupam za osnovno nalogo. ; da z vsemi sredstvi propagirajo ■ učenje marksizma, da zbirajo novo članstvo v organizaciji in pomagajo Partiji v njenih vsakodnevnih akcijah. Ena velikih nalog skojevcev je bila širjen je socialističnega tiska. Mestne grupe so se sestajale najmanj vsakih petnajst dni. Člani so se seznanjali z nalogami grup in sprejemali zadolžitve. Prve mestne grupe in združenja so nastajala že v drugi polovici oktobra in nato v novembru 1919. Spomladi 1920 pa so že štele po nekaj sto članov, ki so se odlikovali z izredno aktivnostjo in revolucionarnostjo. Tudi na Slovenskem se je že v aprilu 1919. leta v Mariboru širila misel o organiziranju komu-nistične mladine. Poleti sc je na Primorskem obnavljalo delovanje predvojnih socialističnih krožkov. V Prekmurju so v času »rdeče republike« ustanovili v Murski Soboti delavsko mladinsko organizacijo mladih komunistov. Na zgrebški konferenci sta predstavljala slovensko komunistično mladino Lovro Klemenčič in Ladislav Fabijančič. Lovro Klemenčič je bil izbran v Začasni centralni odbor SKOJ za Slovenijo. ki naj bi ga ustanovil. Njegovo delo. ki ga je že konec oktobra usmeril v pripravo za ustanovitve mestnih združenj v Sloveniji. je bilo zaključeno, ko so ga v Zagrebu zaprli. Organizacijske priprave v Sloveniji so bile leta 1920 v zaostanku. Večjo aktivnost je bilo čutiti med študenti v Ljubljani. V boju za osnovne življenjske pogoje in v prizadevan jih za slovensko univerzo v Ljubljani so študentje počasi sprejemali marksistično idejno usmeritev. Tako je 7. marca 1920. leta prišlo do ustanovnega sestanka Kluba študentov komunistov. Zbranim študentom sta Milan Mravlje in Angelo Cerkovnik pojasnila program in statut SKOJ ter govorila o liku komunista. V novo ustanovljeni Klub študentov komunistov je vstopilo štirideset članov. Na tem sestanku so izbrali tudi sekretariat in poslali pozdravno sporočilo novo ustanovljeni socialistični delavski stranki za Slovenijo. Resno so se udeleževali predavanj in diskusij, ki jih je organizirala Partija. Posebno so se zanimali za predavan ja dr. Lemeža. Golouha in Gustinčiča. Konec marca so organizirali velik shod. s katerim so hoteli opozoriti na neurejene študijske razmere v Ljubljani in na bedo slovenskih študentov doma in na tujem. Govorniku je sledil pozdravni nastop zastopnika Socialistične delavske stranke Rudolfa Golouha, ki je izrazil solidarnost delavstva z zahtevami študentov. V tem času je prišlo do poskusa, da bi se študentje komunisti povezali z mladimi delavci in delavkami, ki so organizirano delovali v sklopu ljubljanskega prosvetnega društva Svoboda. Po velikih prizadevanjih Josipa Pertota in Ivana Mravljeta je bilo do 4. julija 1920. leta, ko je bil sklican prvi sestanek, ustanovljeno prvo mestno združenje SKOJ v Sloveniji. Vanj sc je vključilo sedemdeset ročnih delavcev in šestdeset intelektualcev. kongres Partije pomagal rešiti obstoječe probleme. V tem času je prišlo tudi do večje zaostritve odnosov Izvršnega odbora Partije in začasnega vodstva SKOJ. ker sc je skojevsko vodstvo na Hrvaškem uprlo sodelovanju v predvolilnih pripavah za občinske volitve in šele po intervenciji sekretarja Partije Filipa Filipoviča je pristalo na parlamentarni način boja. Parlamentarno delovanje je ostalo osrednji predmet razprav v vrstah skojevcev do sklica kongresa in dobilo določeno mesto v razpravah tudi na samem kongresu. Ker je bil sklic Partijskega kongresa preložen, se je vodstvo SKOJ odločilo za sklic kongresa za 10. junij. Kongres je v imenu centralnega odbora SKOJ odprl Drago-slav Gajevič. o delu organizacije pa je poročal sekretar začasnega vodstva Radomir Sto jilovič. Nov statut je predvideval, uvajanje izrazitega centralističnega principa vodenja organizacije. Dokaj samostojne Pokrajinske odbore iz začetnega odboja delovanja so zamenjali oblastni sekretariati, ki jih je imenoval centralni odbor. Tudi glede materialnih sredstev je dogovorjena popolna centralizacija. Odnos s Partijo predvideva sodelovan je na ternacionali je SKOJ poskušal s I Partijo vzpostaviti enakopravno j medsebojno sodelovanje. Toda ostro obsojanje parlamentarizma je ostalo, prav tako vztrajali je pri revolucionarnih sredstvih boja in vera v zmožnost svetovne revolucije. Takšno razmišljanje je prav gotovo odraz mladosti skojevskega gibanja in idejne j nezrelosti vodstva, ki je nekritično sprejemalo avantgardistična stališča vodstva Komunistične mladinske internacionale. Kongres je zelo natančno opredelil odnos do izdajanja centralnega glasila in marksističnih publikacij. Izvoljena je bila nova Centralna uprava, ki je bila sestavljena iz predstavnikov Srbije. Hrvatske in Slavonije. Bosne in Hercegovine in Slovenije (Anton Rojs. Franc Monart. Joško Korba). Enotna stališča in sklepi delegatov L kongresa SKOJ so že julija pokazali prve vidne rezultate. Začele so nastajati nove organizacije in se obnavljati tiste, kf so že spomladi, zaradi pritiska buržoazije in neurejenega odnosa SKOJ—Partija, zamrle. Irena Mrvič C "\ Kronološki pregled 16. junij 1935 — Zveza gradbenih delavcev Jugdsla? vije je po vse j državi organizirala zborovanja gradbincev, s katerimi so hoteli doseči izboljšanje delovnih razmer in varnostno zaščito pri delu. 16. junij 1955 — Z zakonom zvezne ljudske skupščine o ureditvi občin in okrajev smo v Jugoslaviji začeli uvajati komunalni sistem. Le-ta je občino uveljavljal kot temeljno samoupravno druž-beno-ekonomsko in politično enoto in okraj kot zvezo občin. 20.—24. junij 1920 — V Vukovaru je bil II. kongres Komunistične stranke Jugoslavije. Na njem se je SDSJ (k) preimenovala v KSJ in sprejela svoj Program in Statut. Kljub temu. da je na kon-' gresu prišlo do dokončnega razcepa s socialdemokratskimi skupinami, kažeta sprejeta dokumenta še veliko nerazumevanja pomena pravilnega reševanja nacionalnega in kmečkega vprašan ja. Vendar je KSJ že predstavljala pomembno revolucionarno in politično silo, kar je kmalu izzvalo tudi prvo ostrejšo reakcijo režima v obliki »Obzna-ne«. 22. junij 1930 — Jugoslovanska strokovna zveza (krš-čanskosocialistična sindikalna organizacija, ustanovljena 28. 9. 1909) je na svojem občnem zboru sprejela resolucijo, v kateri je izrazila stališče, da krščanski svetovni nazor ne sme biti ovira za ustvarjanje strokovne enotnosti delavstva. To je bila pomembna spodbuda enotni delavski fronti na Slovenskem. \____________________________/ Boj za utrditev in afirmacijo V takšnih razmerah je Centralni odbor SKOJ skušal pripraviti kongres vsejugoslovanske komunistične mladine. Že februarja 1920. leta je sekretar Centralnega odbora SKOJ Radomir Stojilovič prek enotnega glasila »Crvena zastava« poslal, poziv vsem mladinskim grupam, naj pošljejo podatke o svoji aktivnosti. Na podlagi sprejetih poročil je bil planiran sklic kongresa. ki naj bi potekal konec aprila v Beogradu. Vendar je bilo to neizvedljivo, saj je vsa takratna aktivnost SKOJ temeljila na amaterski osnovi vodstva z minimalnimi finančnimi sredstvi. Celo izdajanje glasila »Crvena zastava« ni bilo zagotovljeno zaradi vse težjega finančnega položaja. Začasno vodstvo SKOJ. ki je računalo na moralno in materialno podporo Partije, je zato prestavilo sklic kongresa na 10. junij in upalo, da bo za konec maja predviden Vukovarski osnovi medsebojnega predstavništva; dva predstavnika Partije dobita pravico sodelovanja na kongresu SKOJ. Člani SKOJ so po statutu lahko vse osebe od 12. do 25. leta starosti, če sprejmejo programsko in statutarno naravnanost organizacije. Le glede sprejemanja intelektualnih delavcev statut predvideva »predhodno spoznavanje in preverjanje njihovega značaja in dela. pismeno priporočilo dveh aktivnih članov iz organizacije in končno odločitev Mestnega združenja«. Sprejete so bile tudi resolucije, s katerimi so bile natančno opredeljene naloge skojevcev o posameznih vprašanjih. Tako Resolucija o zaščitni delavski zakonodaji za delavsko mladino priča, da so skojevci čutili veliko izkoriščanje delavske mladine in vajencev v takratni družbi ter hkrati skušali s tako zastavljenim ekonomskim bojem pridobiti delavsko mladino v svoje vrste. Kljub programski podrejenosti Komunistični mladinski in- Razstava — prispevek k dvema jubilejema V dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti na Novem trgu je bila te dni odprta razstava »Partijski tisk v Sloveniji -— ob 60. obletnici ustanovitve KP v Sloveniji in ob 70. obletnici rojstva Toneta Tomšiča.« ki so jospomoč jo strokovnjakov pripravile časopisne in založniške delovne organizacije »Delo«. »Delavska enotnost« in »Komunist« . Razstava — odprta bo do 28. junija 1.1. — predstavlja kratek in dovolj pregleden vsebinski prispevek k omenjenima jubilejema, po \ organizatorjih pa izpričuje tudi njihovo samozavedanje lastnih zgodovinskih korenin, pa tudi idejnopolitični, vzgojni in mobilizacijski pomen tiska v pionirskih letih komunističnega giban ja na Slovenskem in potem v njegovem dozorevajočem obdobju, v katerem so vlogo revolucionarnega tiska povzdignili v učinkovito orožje narodnoosvobodilnega gibanja prav komunisti, kakršen je bil Tone Tomšič, pa vse do danes, ko mora tisk spričo naglega in zapletenega razvoja, v katerem se vedno znova zastavlja vprašanje obveščenega in osveščenega samou-pravljalca. igrati avantgardno vlogo. Zato razstava naj ne bo le »napajališče« mladega rodu. ki mu jo prvenstveno namen jamo. marveč naj s svojim sporočilom služi tudi novinarjem. Istočasno je Ljubljana —• predvsem po zaslugi Komisije za zgodovino ZKS pri Mestni konferenci ZKS in Mestnega muzeja — oddelka NOB in revolucije — na Novem trgu 2 (nasproti SAZU (pripravila razstavo »Delavski dom — središče revolucionarnega delavskega gibanja Id2()—1628« tervtanamen obnovilasprednje pročelje in avlozgrad-be. Razstava, čeprav skromna po obsegu, je vredna vse pozornosti, saj dokaj nazorno izpričuje zelo bogato dediščino Delavskega doma. Hkrati je s tem dejanjem Ljubljana vsaj deloma poravnala svoj dolg temu enkratnemu revolucionarnemu prizorišču. \________________________________________________________________________y Ugotovitve s posveta o detaširanih obratih Samoupravna organiziranost in dejavnost Na svojih deloviščih oziroma gradbiščih v tujini so OZD oblikovale delovne enote. Na posameznih deloviščih delajo delavci iz več TOZD, ki svoje samoupravne pravice in dolžnosti uveljavljajo prek zborov delavcev in sveta delovne enote. Prek svojih delegatov sodelujejo tudi v odločanju na ravni svoje temeljne oziroma delovne organizacije. Vpliv teh delavcev na odločanje na ravni temeljne in delovne organizacije je izredno majhen, predvsem zaradi oddaljenosti kot tudi zaradi premajhne in nepravočasne informiranosti. Premajhen je tudi vpliv delavcev OZD v domovini na gospodarjenje in poslovanje delovnih enot v tujini. Ni ustrezne samoupravne dohodkovne povezanosti med njimi. V razpravi je bilo načeto vprašanje ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela za izvajanje investicijske in druge gospodarske dejavnosti v tujini. Prišlo je do delitve mnenj. Eni meni jo, da bi bilo treba zagotavljati pogoje za oblikovanje TOZD in da je pri tem treba upoštevati določila zakona o združenem delu kot tudi specifične okoliščine, v katerih se izvajajo posamezne dejavnosti v tujini. OZD iz nekaterih drugih republik že imajo temeljne organizacije na svojih gradbiščih v tujini. Drugi so mnenja, da ustanavljanje TOZD sploh ne pride v poštev. predvsem zato, ker na posameznih gradbiščih delajo delavci iz več različnih TOZD.ter zato. ker posamezna delovišča v posameznih deželah obstajajo le določen čas. največ dve ali tri leta. Sproženo je bilo tudi vprašanje izdelave nekakšnega modela za samoupravno organiziran je delavcev, ki delajo na deloviščih v tujini. V zvezi s tem je bilo povedano tudi to. da nam raznih modelov ne man jka, da jih je celo preveč, da pa so ti modeli odmaknjeni od samoupravne prakse, ker največkrat nastajajo v raznih institucijah, ki nimajo neposredne zveze z združenim delom in njegovimi potrebami in problemi. Na podlagi lastnih izkušenje so v »Hidromontaži« mnenja, da glede samoupravne organiziranosti ni potrebna nikakšna uniformiranost, da je treba prepustiti OZD. da se skladno s svojimi specifičnimi, potrebami in okolišanami, tudi v tujini organizirajo tako. kot jim to najbolj ustreza, seveda v ski du z zakonom o združenem delu. Če bi se na hitro odločili za takšne ali drugačne m