Vlnr.k.MrUk ImMl i" »»U* v M"
|,,ru   kl«   |n»illjill.j» M
,,..... IH« H gl. _ k,
. , ,,„! 1.1 J. . . I ., - ,. , ,,trt tet* . -' .. .. Pa po-i«i : ■U «» let,. 10 |1. - k,
„ . :> „ — ..
u ,.trt Itta '-' .. ««
■teta) •»•■>• H-
On>nnilii:
7i ll..T4iitl.> ilfH,M|fi .
»r-t.i M pUioj«. ti kr.. ta M nit i-nrt I krit. 5 kr. ta .« tiska Iknt, 4 kr. i« M ti«k» .iknt -i,-, i piuMBIJ   t i>Ij. u
j*j.> p. |.r..-t,,iu.
Za v.ak li-.t j.' |.|j.,t kal<k i -tiMnpd j i lx ;lo k.
li.iV'upi i s» n» lnltM, đopi.i mJ se bluguvuljn i tunknjej...
"V \3n,i*it>oi*ii ^O. niaiva IfS<>?>.
rLoc-aj II.
S početkom aprila meseca se začne novo naročevanje na Slov. Narod". ('ena je naznanjena na čelu našega Ihta. Naročniki, kterini je naročila ie poteklo alt jitn do I. aprila pat ere, prošeni tof naj vsaj do 25. t. m, svoje naročilu ponovi, da pošiljanje ne pride zopet v nered. Najkrajšo in z najmanjimi stroški se naročaje pO poštnih nakaznicah (Postamoeisung), Dobro bi bilo, ko bi dosedanji naročniki prideli nun.-./.t lavitek, novi pa napis prav jasno pisali.
Vsled zadnje nase obljube so nam nekteri prijatelji ,,Slov, Naroda" ze pridobili po enega, celo pa tri nove naročnike, vendar dozdaj še ne toliko , da bi mogli le prihodnji' četrtletje začeti i dnevnikom. Ako 86 pa tudi to četrtletje naročniki »inoze, kakor pO novem letu, spremenimo neglede na nore irtve nas list drugo pm letje v dnevnik, da tudi v tej zadevi ustreiemo željam in potreba^
mnogokrat izrečenim : Naprej!
Ailitiinislrncijn „8lov. Naroda.*
Minister nkn pravi, da ima vlada odločen namen vso »žrtvovati" 0 Žrtvovanji vlada pač ne »me govoriti, in žrtev Slovani menda tudi nočemo. Mi plačujemo davek tako kakor vsak narod, če bolj ne. Bal mi smo leta in leta Žrtvovali in Žrtvujemo. In ako nam vlada da nekoliko narodno (travice v naše šole, to ni žrtva od njeno strani, to je gola dolžnost.
Ker ni naša naloga in bi pravega namena ne iniolo Ilasnerjev govor stavek /a stavkom pobijati in povsod primerjati istino /. besedo, naj ostane pri teli uforismih. En političen nk pn glasno govori tuđi i/, tega Hafnerjevega govora našim poslancem. lit če BO prav ti /o dolgo časa gluhi in »lopi, storimo vendar dolžnost, ako tudi tu kažemo na tisto rdečo nit, ki so vleče v vladni politiki .Slovencem nasproti in se vitli tudi v tem govoru. Vidi so, da ta vlada in vladni možje te stranke nam no bodo nikdar dali ravnopravnosti, kakor jo za Sebe suni hoćemo. Vidi se, da vladi dobro voljo manjka, tla bo bodo namesti npeljave našega jeziku v šolo rajše iskalo /govorov premajhno kulture, pomanjkanja  učiteljev, pomanjkane učen-
■ev itd. itd.
ko bi vendar pravi slovenski zastop-vlado podpirati. Torej v dveh letih osegli, da. vlada izreče, da ima nevid-;,r- Toraan in vedo vsi, pa stanovitno
m Ker jt
o dobri Bde na
in caico, ne veni jei s Rvojim sodelovanjem t ko /a narodno ravnopravno
Ve to or. Svetce
lunaji.
v  Ravnopravnost n offo.
h.
Naši čitatelji, kterini smo imeli priliko podati Svctčev govor t> pre-znanem in žo iieiincnljivcm paragrafu, unieno, že sama kesa, tla ga je izdala nerjev odgovor v njogovi celoti podali časo|iis, kot izjave, kterih bi bili tako Ko hi bil Svetce stari Svctec. govoril govoril bi bil o ustavi drugače, <> kteri celo Hasner spozna, da jo vzela za nas Slovane najvažneji paragraf le nerada va-se, in sicer le s tihim pridržkom: »ultra posse nemo tenotur", — in ta „posse" si dela sama in menda ve zakaj ga dela.
Tirjatve slovenskega naroda nimajo središča v želji višega učiliščn, tudi ko hi se bilo to v Svetčevcin govoru kazalo , česar pa mi nismo našli. Stara navada vseh tistih ki imajo ktero misel pobijati, ali željo odbijati, pa čutijo, da jim ni lebko, je ta, da stvar pretirajo in jo ne primejo v sredi. Mi Slovenci tudi ne želimo, da se začne pri nas zidati od streho začenši: mi ne želimo nemških ljudskih in srednjili, pa narodne viš ešole . ki bi bila tako brez prave podlogo, Kavno tu pa vlada ni storila še ničoša, in kakšna je njega dobra volja, to se je videlo, da samo en primer omenjamo, lani ko je govor bil o ljutomerski šoli.
kterega se vlada, će Hasnorjn prav — in kterini Bino tudi površen lhis-vedo , do oba govora nismo vzeli V adavoljni, da jima ni uičesa pristaviti, •i bil o paragrafu 19. vse drugače; in
Ozir na zadnjo žasc slov. politike,
(Dalje.)
Zatorej pričakujemo od slovenskih in drugih političnih oportuneov, tla bodo temu oportlllistvu konec napravili in nič več ne podpirali politike, kteru, ko se od zadnjih volitev sem no more, več s »posameznimi narodnimi ••'•l.ai-i" izgovarjati in zagovarjati, BO no ustraši tudi celih ravnopravnost zalit o vajočih narodov in kraljestev zločincem in veleizdajalcem prištevati ter jih energično preganjati , med tem ko puntarske .Magjare povzdiguje in v zvezde kuje. Magjarska trma že sila mnogim Nemcem zgago dela, kako hi Slovanom dišala, kterim jo nemško-magjarsko pijonirstvo tako nemilo, in ki jo zraven tega tudi obstanku Avstrije in ustavni svobodi sploh popolnoma nasprotnaV (davna naloga vsake ustavo jo, ali vsaj morala bi biti — uresničenje pravila: ,,Nihil de nohis, sine nobis" — nič o nas, brez. nas; toda dokler trma uomškomagjarska ne odneha, dokler se federalizem ne vpelje, ki bi tudi nam Slovencem zedinjeno slovensko domovino privoščil in zerti-njeni Sloveniji, kakor vsem drugim Bkupinam obširno avtonomijo podelil, ne
bodemo, kako,' nas do/.ilani.i skušnja živo nei, nikdar nič dobrega oil tistega ustavnega „niliil de nohis, sine nohis" okusili, če bi prav samo Cicerone za poslance imeli, ki bi nam le to zahtevali, kar ves narod želi; marveč sklenilo se bo de nohis vselej  le to, k.u se bo nasprotnikom našim poljubilo.
*-U:V..>.3>*vn.<:sii(t?-i.~a. n:
■ -t - ..*:.'."' - .■ u/vid
Narodopisne sliko iz naaoga naroda
111. V i n s k i obi č a j i.
(Konec.)
II .oncii mislim ne bo odveč, če št; povom, kakšen je roti pri vinskih gostijah po hrvaškem Zagorji, Stara narodna pesem pravi : „Zagorce ni nikdar prodal vina, — izpil ga jo sani in vesela družina.'1 Iti zares, malokjo se tako veselo živi, kakor po hrvaškem Zagorji. Gostije so tako rekoč na vsakdanjem dnevnem redu. Zdaj jo tega župnika god, zdaj onega vlastelina; tu se ženi mlad kicoS, tam se udajo hči bogatega trgovca; tu se obtlržava „reštalacija," tam je cerkveni shod; tu so šolski izpiti, tam trgatev itd. i" pri vseh teh in enakih priložnostih, ali kakor se pravi „tilu-luših" se gosti in časti. Sploh se more o Zagorcu reči, da jo velik ljubitelj veselih društev. Za njega „nikaj na svetu lepšega ni, — nogo V društvu veseli vsi." Lopo sprejema domačin povabljeno goste. Vsakemu gre do hišnega praga nasproti, vsakemu poda roko. za vsakega ima lepo besedo I Domačin sedi navadno v sredini podolgovate mizo, okrog njega pa povabljeni gostje ii domača družina. Po juhi povzame domačin besedo, pozdravi vpukno društvo, ki „polog stare navade se zehralo je," ter predloži, naj BO po starem običaji izbere stolaravnatelj. Navadno se tisti, ki ga je domačin predložil, per acelamationem sprejme Celi organizem je Bkoz in skoz parla-nicntaričen. Poslovnik je vsakemu poznan, in v dvojbenih slučajih se zmerom na to poziva, da je to „polog stare navade." Izbrani stolaravnatelj se spodobno zahvali za podeljeno mu dostojanstvo, tor v izjavi, ali jo sprejema ali ne. (Je iz kakvih god razlogov stolaravnateljstva ne sprejme , izbere se drug. Cc se pa izjavi, da hoče biti stolaravnatelj, trčijo vsi gostjo rodom ž njim, in s tem je društvu glava postavljena , in stolaravnatelj slovesno inštaliran. Stolaravnateljem biti ni kar si hodi, posebno če je društva veliko in odlično. On more znati z blago pa vendar odvažno roko društvo vladati. On mora imeti to, kar bo imenuje takt, On mora poznati gosti' in m več ali manj tudi njih socijalne  razmere, pred  vsem pn mora biti govor-
nik, in sicer improvizator, Nekteri so zavolj svojih stolaravnaleljskih sposobnosti celo na glasu. .Mene. ko sem prvikrat v takem društvu bil, jc go-vorljivost Btolaravnatelja zares osupnila. Stolaravnatclju se mora vsakter v ime lepega reda pokoravati , in njegova oblast gre celo do lega, da sine gosta, ki so nepristojno in nespodobno obnaša, javno pred vsemi na red po-
zvati in posvariti.   Svoje vladanja gostov izbere enega, in če .i'' veće stolaravnate!jev adjutant.   Ou jo v vsem stolaravnatelj u pomagati, od mizo oditi, prevzame njegov JiŠ se redu pogubnemu interrognumu postavljajo najmlajši gostje,  in v „faksom" nemških buršev,   Po kisi telj nazdravi prvega domačina,
Btolaravnatelj s tem začne, da si izmed društvo tudi dva „liškusa." Fiskus ta jc izvršilna oblast, v društvu, in zato mora Kadar bo zgodi, da mora stolaravnatelj cus začasno društveno vladanj'?, in s tem v okom pride. Navadno so za fiškuse eni obziru ima liškus mnogo analogije b eni želji se začno napitnice. Stoiaravna-n potem vse gosto po tistem redu, po kterem okoli mize sede. Vsako nazdravljenjo mora v veči govor vplesti. Napitomu, — „tla sani no bo živel na tem čalarnem svetu, nego da se bo veselil" itd. — se pridodaje „družica ali pnjdašica."   Tudi duhovnim se pri-
To je tako navadna fraza, da pod njo deco-lhl sem v društvih, v kterih so so sivolasim gospico kot družico v napitnicali pridodajale. caj takega nečuvonost, in bi bog vo kake vse čo bi se v koiizistoiiahii kancelariji zvedila. Navadno stolaravnatelj nazdravlja, fiskus pn nazdravljencmii družico izbere. Z nazdravijeiiiin gos
dodajejo v napitnicali družic, rum reverendae nič ne zgubi Zagrebškim kanonikom mlad Pri vas v Cislajtaniji bi bilo nepovoljne  nasledke  imela.
ime njemu pridodan s tem zahvaliti , da ali je bila kupica di jo do zadnjo ka.pljc< ni treba polne kupit gostje nazdravili, m začno občo napitnici
;oin trkne celo društvo. On se mora malo kcsiiejo v družice , in se ve da tudi v svoje za napito zdravico polno kupico suhega vina izpijc. roba polna, ali ni izpilo. I''i zahvali 1 suhega vina izpili
Fiškus ima paziti: 0 morebiti vino vodeno, in ali se t malokteremu prizanese, da mu Poleni ko so so na tak način vsi
pije  nazadnje  hskus .;
n. pr. domovini, nan ) se mora Hrvatom pustiti, da ga  ni vet no hi lake, domorodno mi iljcnje pričajo«
iu.
ivuatalju. Od sedaj se ioili, napredku iu enake, a društva med njimi, v ktoroui zdravice napivftle.
060606
Naj se torej nikilo ne rudi , da so Slovenci iu sploh vsi avstrijski Slovani zdaj že toliko let v Avstriji vladajoče ustave veseliti ne moremo, in da nas zlasti sedanja dualistična ustava v opozicijo sili, kajti ona je Ogrom vse po volji storila, nam pa nova, se veča bremena naložila, pa mesto da bi nam v plačilo za to stare, po nemškem absolutizmu nam zascknno krvave rane celila, nam jih pomnožujc, ker njeni toliko hvalisani liberalizem v tem obstoji, da sedanji liberalni Hachi čez najpravičnije in najpoldcvneje želje naše pral zaničljivo in demonstrativno na dnevni red prestopajo. Za tako ncli-beralno ustavo se lehko nemški in magjarski pijoniri, po slovenskih deželah gospodujoči slovanskonemški iu slovaiiskomagjarski odpadniki,ki svoj začasni dobiček več obrajtajo, nego obstanek Avstrije, navdušujejo in „vcrfassungs-baiikette- napravljajo. Slovani pa se za tako ustavo navduševati no morejo in se nikdar navduševali ne bodo, če se prav zarad tega zlobno sovražnikom ustavnosti mračnjakom in reakcijonarjem prištevajo. Fstava je lepa in vse hvale vredna reč in baš Slovani smo ustavne svobode najpotrebneji; pa med ustavo iu ustavo je velikansk razloček. .Vesvobodna svoboda „osrečuje" v dualizmu vse avstrijske Slovan.1, in jih bo osrečevala, dokler BO dualizmu federalizmu ne umakne, kajti dokler koli se to ne zgodi, morali bodo Slovani le grenke lupine gristi, jedrca pa Nemcem in Magjorom prepuščati, kteri bodo po stari navadi le slovanskim odpadnikom kaj privoščili.
Slovenskih drž. poslancev sveta dolžnost je nemškim gospodom v reihiratbn I« enkrat vso to razložiti, potrebo ledenici je in zedinjene Slovenije dokazati, povedati jim. da ni ene minute več krive politiko podpirati no umrejo, ktera v svoji slepoti iz Blovensko-hrvaŠkega Primorja V pogubo Avstriji raji „novo Meneči jo'- ustvarja, nego da bi od pamtiveka zvesto Slovence v celoto zedinila ter iz njih najmočneje trdnjavo /oper garihaldizem iu bismarkizem si napravila: in če vse to nič ne izda, je njih sveta dolžnost, od reihsratha s Poljaki ali tudi brez Poljakov za vselej bo posloviti, če jim se prav sovražtvo ustave, šunturijn, puntanju ali Bog ve kaj še vse očita. 1'iat justia ot poroat mundus I izstopa iz takovoga zbora jim po pravici nikdo v greh prištevati ne bo mogel najmenj pa Nemci in neniškutarji naši, kteri slovenski Ljubljani še postavno izvoljenega slovenskega župana privoščili niso, ker jim je bila /o narodnost njegova, dasiravno jo bil pravičen tudi ljuhl]. Nemcem, vzroka dovoli, da so  sklenili, sej postavnega mestnega
zbora se ne vihdeževati. dokler jim I.....n predsedoval.   - Toliko poslancem
slovenskim. —
Pa tudi naše ..učiteljico in voditeljice1' naj vendar enkrat že spoznajo, in ako spoznajo, nuj nikar več ne taje, da njih postopanje od nesrečnega dne (J aprila 1867, kterega je ljulilj. dež. zboru volitev v „neustavni'- reihsrath vršila, ali oil še bolj nesrečnega dne 5. junija, v k tereni so slovenski drž. poslanci tako lepo soglasje s Slovenci razkopali, zato, da v soglasjo z BlagotinŠČaki stopili, ni pravu in hvalevredno bilo, in da imajo ono, ali prav za prav tisti gospod, kterega one ..ljubljenca slov. naroda" menujejo, kakor smo ga tudi mi popreji imenovali in hi ga radi še imenovali, kolikor toliko na vesti uresničenje nemško-magjarskega dualizma in vso hudo, kar je iz njega Slovencem, Slovanom sploh in tudi ..Novicam" samim prizviralo.
..Novice" so s svojo krivo politiko, zlasti pa z zamudo dobrih del v poslednjem času veliko zagrešile iu mnogo pripomogle, da so na Slovenskem čedalje bolj organizuje in prevzetna postaja tista stranka, ktera če prav ne z besedo, pa v djanji trditi ne neha, da je slovenska dežela na nemških tleh. „Novice" ali prav va prav dr. .1 Bleivveis — če tudi ni več „Novioam" odgovorni vrednik — je že večkrat sedanje Hrvaško. „tužna Hrvatska!" imenoval in sedanjim tamošnjim poslancem nehrvaško politiku očital in njih nagodbo z Ogri za ,,parte-listu samostojnosti hrvaške razglasil.
Do zdaj je imel samo stola-ravnatelj pravico iniciative do napivanja zdravje. V društvu jo vladal ustavni uionaihizem. Da se pa tudi drugim gostom prilika ponudi, kakšno zdravico napiti, zo monarbizpin s privoljenjem društva odstrani iu mesto njega republika vpelje. Stolaravnatelj položi svojo obhist nazaj v roke društva, od kterega mu je podeljena bila. Eden gostov se mu na zadnje v ime celega društva zalivali. Tudi Fiškus se odpusti. Od sedaj more vsak gost napijati zdravice kake in komu hoče. Prodno pa hoče kdor govoriti , si mora v pričo društva z nekoliko požirki „jezik prati/ drugače mu ni dozvoljeno. Navadno so zdaj prinese tako zvani „bilikum" alj dobrodošljica na mizo, to je kupica, ki drži časih šo čez polič, Vsaka družina v Zagorji ima svojo še od očakov podedovano dolnodošljico. Časih ima ta posodica kaj smešno oblike. Tako sem ja/. enkrat, iz steklje-nega opanka dobrodošljico pil. Tuj gost, ki šo ni bil ni kali popreje v hiši. mora dobrodošljico na dušek izpiti; Sam domačin jo pred njega postavi in natoči. Ce so dobrodošljca na dušik no izpijo, so ima to zasiuistrum oiuen. Je tedaj bogme treba meh dobro s sapo napolniti, preden so dobrodošljica na usta nastavi. Po izpitji dobrodošljico poda domačin novemu gostu roko, ga poljubi na oboja lica, ter mu razloži kake pravico je s tem dosegel, kaj jo hišni gost postal, da naime smo vsikdar iu nepozvan v hišo priti, ter so za pokrito mizo vsesti. Če jo domačin Šaljiveo mu še svakovrstne drugo predpravice našteje, ki časih celo društvo v smeh pripravijo. Preširok bi mi postal ta spis, čo bi hotel ves tak govor napisati. Sploh se v takih društvih rado na to dela, da se novi gost kolikor mogoče napije. Da si še tako trdno sklenil, so ne preopiti, vse ti no bo nič pomagalo. Izgovarjaj se kolikor so hočeš, da ne smeš piti, da ti vino škoduj«, vse jo zastonj. Popovalo sc In. okrog tebe, kupice nudile, in če še ne piješ, se bo nazadnje reklo, da je to razžalba za domačina, za celo društvo, za vino in Mog ve kaj šo in ti si raz.orožen. podati se moraš pa piti. To jo že tako! (V M v Kimu se pravi, moraš po rimski živeti, če si v Zagorji pa zugorski. Nemec pravi: landlieh sittlieh. l'a nič se ne hoj. da te bo vino pred društvom osramotilo, V tem obziru niso v Zagorji ljudje Ctttonea eensores. Kader se pa dobrodošljica ne pije, prinese so mulo manjša kupica, ki pa tudi izpod merico malokdaj drži, tuko zvani „vandaicok"  ali popotnica. Popot-
— Naj primeri dr. Rleivveisov organ Slovencev stanje s hrvaškim v narodnem, političnem, avtonomnem, materijalnom ali kterem koli obziru; naj primeri sužne Slovence čtibraŠc s Hrvati, ki sc, dasiravno so po krivi politiki sedanjih poslancev iz magjarski enake neodvisnosti in samostojnosti v magjar-sko prikrpino zapeljani, še zmeraj lehko proti nam svobodnjaki imenujejo; naj primeri vrli značaj slov. naroda, kakor se jo zlasti pri nepozahljivih predlanskih volitvah in pri lanskih taborih tako lopo razodel iu pokazal, da slovenski narod, od kar se zaveda narodnosti svojo, ni več od vetra sem ter tje majan trst, ampak stanoviten in važen faktor, jia kterega morajo državni oblastniki, šo bolj pa njegovi lastni zastopniki obzir jemati, in se ne zadovoliti z mrvicami, ktere bi nam milost v naši deželi gospodujočih narodnih nasprotnikov privoščila, marveč polno ravnopravnost neprestrašono zahtevati, prepričani, da na narod slovenski zidajo ne zidajo na pesek, ampak na trdno skalo, in značaj slovenski naj primeri dr. lil. organ z obnašanjem slov. diž. poslancev, od kar so v soglasje z dualističnim reihsrathom stopili, iu s svojim lastnim vodenjem proti temu oportunskemu obnašanju, vsled kterega niso Slovenci, dasiravno so svojo nalogo pri volitvah slavno rešili in si svoje nabolje rodoljube za poslanci izbrali, [razen većih davkov ni za las bolji od nesrečnih Slovakov, ki niso v razpuščenem poštanskom zboru ni enega narodnjaka za poslanca imeli. Naj pomisli, kako Slovencem, ki te bibaleze-politike odobravati ne morejo, očita, da so nezreli politični otročaji, ki od svoje vroče krvi zapeljani časopisne škandale delajo, in preveč razsajajo, namesto da bi se od njega praktične modrosti učili: — potem, če kolikaj , hladnokrvno in objektivno te reči premišljuje, moral lio sam spoznati, da mu   ne kaže  hrvaških magjaronov  obsojati  in grajati.
Ko hi nam slovensko oporlunstvo vsaj toliko dobrega dalo, kolikor inagjaronstvo Hrvatom, hi lehko Slovenci, primerjajo to s sedanjo mizerijo, veselja poskakovali, ker potom bi bili Slovenci v političnih, sodnijskih in šolskih zadevali od dunajskega ministfrstva neodvisni in samostojni, ko Hrvatje od poslanskega, iu uradnike si bi /a te zadeve sami volili, pa ne celo kopo, ampak le toliko, dobro plačanih uradnikov, kolikor jih jo zmes potreba, sicer bi imeli Slovenci Hrvatom in Ogrom enako pravico, po preteku treh let jih odstaviti in prave narodnjake ni njih mesto postaviti itd. itd.— Od vsega tega ni pri nas duha ne sluha, temveč pri nas vlada, kakor na Ogrskem in Hrvaškem do 1. 1861, še zmerom v vsegamogočna, nenarodna, nemškutarska stranka, klora se v poslednjem času, od kar figuria v ustavi tudi glasoviti I'.i. ni za las poboljšala, temveč se ravno od tistega časa, ko so so naši tako imenovani „stari" z „Novicami" vredna oportunske lima-uice vsedli in razpor v narodnem taboru napravili, še le prav obilno po-hujšala, česar so le tisti krivi, ki so razpor med poprej tako lepo složno narodno stranko napravili, ko da bi ne vedeli, da „duohus litigantibtis ter-tins gaiidet." Stranki, ktere so se Hrvatje in Magjari že zdavnaj rešili, jo naš slovenski jezik „eine gottvorlluchte sprache ;" slovenski spisi „schinier mul ipiark"; če Slovenec nemški ume, izgubi po mnenji privržencev te stranke pravico do ravnopravnosti slovensko, iu no sme več slovenskih razsodeb, odlok itd. zahtevati. Kaj bi rekli nemščine zmožni Hrvatje in Magjari, So bi se tudi ■'. njimi motati-, mutaiidis tako ravnalo'.' (Daljo prib.l
Iz državnega zbora.
W<nm.' <!«'. Ii. Toiliniljl [iri besedovanji O hrambi.
Tudi jaz se čutim primoranoga nasproti izpeljavam gospodov na levi strani konstatirati, da kakorkoli že tudi v tem vprašanji glasujemo, tudi nas enak patrijotizem navdušuje, da so naše misli glede materijalne ustano-
nica potuje po celem društvu od gosta do gosta, dokler se zopet do prvega ne vrne. Vsakemu gostu, pred kterem popotnica stoji, se kaka napit na pesem zapoje, In še lo rano v jutro se časih društvo razide popevajo tisto pesem, ki ima pri vsakem stroku refren :
I,e pijmo ga, lo pijino ga 'Se do dana beloga ! V Zagrebu. __j(
PoalednH bosanski kralj.
(Zgodovinsko-romahtioeu obnu; češki ipisal Prokop Choehalouiek, poilorenit 1'odgoričan.i
IV. (Dalje.)
Vojakeija se nasmehne, rekoč: „IVosncto, kaj iz debelega pezdirja ste moški, le z leskečim očesom razodevljete srčne skrivnosti; le zahtevate, da bi sc z zarobljeno besedo oskrunil sezvuk sprijaznjenih duš, poprej vam ni jasno v glavi, poprej ne verujete."
Kraljica jej z roko zakrije oko.
„0h, tako tedaj!" — odmajujojo dvorniki z glavami in čudijo se, ker je tako na enkrat mrena olupila se jim z oči. „< Hodite, kako brž je našlo odškodnino1 Pogrebne sveče za prvim možem niso dogorele, kdo bi bil menil to !"
Nekteri zgihljejo z ramami, kakor bi hoteli omeniti: „Kedaj smo že slutili to !" J
»Ali si čul, strijc V" — povpraša vojevode Tomaževič in nasmehne se.
„So to uro se odpravim na pot, kralj,'- odgovori ta radosten, „zvezda blagOStne nade, ta mi bode pa vodnica, in ko pridem nazaj, do takrat že (logori pogrebna luč, potlej —"
Kosarovna mu lie pU8ti izgovoriti; obrne se k Vojakeiji in omeni: „Cas je že. da idem, zato da sama šo pomolim za dušo rajnkega moža!" —
J.uč kraljici, luč'" ----- vsklikne Tomaževič — ves postrežljiv plemičem, ki pri vratih čakajo ukazn.
vitvo deželno hrambe celo različne od misli onih gospodov, kterih izpeljave -e morejo po noji sodbi samo na stoječo armailo nanašati,
Ako hoče poslanec Schindler dokazovati, da je bile avstrijsko orožje zmagonosno, dokler je bilo enotno, centralistično, nekako ravstrijsko" po lazredih vse armade, nito'po Zgodovini nikakor resnično. Predaleč bi seglo, ko bi hoteli dokazati, kedaj in zakaj je naša iz tolikokronovin in dežel sestavljena država bila IBMgonostm proti vidikiin iu mogočnim sovražnikom, kedaj M hi zakaj ne; pa že v prejšnjem stoletji hi zadeli na dobo, ko Francija ni napovedala vojske ,.Avstriji", ampak kralju Ogerskemu iu češkemu, in ko sto se te deželi z drugimi kroiioviiianu iu deželami vred vojskovale.
Gospoda! Ako trdite, da nasprotujemo temu, da hi se sinovi naših narodov aseiitirnli pod avstrijskim orlom, temu ni tako. Nam je gotovo toliko na tem, da se Avstrija obrani, kakor onemu narodu, čegar govorniki so poprej avstrijski patrijotizem posebno v zvezi z njihovimi mislimi o deželni hrambi povdarjali, kakor da bi bil vsakdo, ki ima o tej stvari drugačno prepričanje, brez tega avstrijskega patrijotizmn; nam je ravno toliko do Avstrije, ker je naša eksistenca zvezana z eksistenco Avstrija, ker čuti nio da je naša eksistenca v nevarnosti , ko hi se pogubila Avstrija.
Tudi denes slovanski narodi tako mislijo, kakor so nekdaj mislili: ko bi Avstrije ne bilo, morali bi jo napraviti. To vam sinem z vso resnobn povedati.
Ako pa je kaj resnice v tej stvari, oko se ima preiskavah, kedaj je bilo zmagonosno avstrijsko orožje od 1. 1M)| sem — kajti sele od tega časa sem se sme govoriti avstrijskem cesarstvu - in kedaj ni bilo zmagonosno, in kaj so vojaški strokovnjaki sami iz teh okoliščin sprevideli, naj Vam ho povedano, da so po zgubljenih bitvah pri Sulferini in Maženti dobro spoznali, dajo ravno raznarodonje v armadi, t. j. mešanje vseh elementov ar« madnih bilo krivo teh nesrečnih bojev in rezultatov, in dn so jeli skrbeti, kako bi se popravilo. kar so bili pregrešili do leta 1869 in da hi se bili pri »Sadovi" drugače obneslo, ko bi se to pravo - poznanje poprej ne bilo toliko časa tako žaljivo zanemarjalo, Gospoda I Ne samo pod nemško zastavo so se bili srečni boji za Avstrijo. Kavno gospodje na desni strani to zbornice bi mogli povedati, daje prišel Sobie&ki s poljsko zastavo iu rešil Dunaj Turkov, in mi bi mogli reči, da smo cela stoletja odganjali Turku od avstrijskega osrčja m ravno z deželno hrambo, ktei'o imo sestav Ijuli v Kranjski, Koroški in Štirski. Iu ako denes trdimo, da bi bila dežnimi brainbn mnogo boljo vrejenn, ko bi hibi teritorijalno in da tako rečem tudi narodno samostojna, izvira to iz prepričanja, da se da ojačiti in navdušili |n vojska, ktern voditelji nagovarjajo v jeziku, kterega ena Uliio, tako dn bo ljudje, rekel bi prav za plaz za svojo domovino vojskujejo.
Nisem hotel govoriti o tem. pa izgovorite mp, če po vsem prejšnjem omenjam naj slabejše strani v avstrijski armadi ni organizaciji. Kaj jo vzelo avstrijski aru.adi vso moč? To, da se je sprejemalo mnogo tujih, posebno nemških elementov v avstrijsko, večidel nenemško armado, in ti elementi so brzoma postali častniki in prišli do vseh drugih poslov in slu/oh , drugi ]>a so se prezirali. V mirnih časih se mogli taki tujci enoto armade dobru ropresentirnti, ob vojski pa, ko je treba vojake v jeziku nagovarjati navdučevati, kterega umojo , takrat ni bilo naj potrebnej.šib elementov, ker voditelj ni znal govoriti z vojakom V jeziku , tomurazuniljiveni. Nimam nič proti tujini elementom, a armada brez navodnostine bo nikdar zmago-nosna: in če nas tudi avstrijska ideja navdušuje, iu če duh želimo da bi ta vkiipna ideja navdiičovala tudi posamezne oddelke in deželno hrambo, vendar lie bomo VStvnrili močne deželne hrambo, ako ne tako , kakor jo oče vstvariti in jo nasvetuje odborovn manjšina:
Moči ne daje enota, ktero vstvarju kaka sistema, ampak, gospoda
moja: Zadovolite vsrni narodom avstrijskim, potem sc Vam tudi ni bati natVfta od DOTOV6 manjšine in reči moram, da sc čudim, kako se mora deželna hramba, kako se more črna vojska v Avstriji nasvetovati, predno jo ntoica postala sprava med avstrijskimi narodi. Zadovolite avstr. narodom, potoni se Vam ni bati tenaravne podlage za krepko deželno hrambo. Travo! PrSTO I 1 desnem središči, i
I) o ji i s i.
Nj. Veličanstva kralj in kra-Zagrebu iu drugod sc razde-
Iz Hrvaškega 17. marci |lzv. dep.j Ijica sta odpotovala, svečanosti so pri kraji, v
vajo slavoloki, se podirajo mlaji, se ihranjevajo razobešene zastave, iu čez
nekoliko dni bo ta previsoki kraljevi obisk samo še v našem .pominu živel! Iz Belovara smo čuli, da jo Nj. Veličanstvo kralj proste krajišnike vprašal, kaj bi raje: ali vojniki ostali, ali pa so s „civilnombracom" pod eno upravo zedinili? Krajišnik! so mu na to odgovorili, dn hočejo pri denalnjih zadevah rajo ostali vojniški krajišnici , ker ne bi mogli tolikega davka zmagati, kolikor ga morajo Hrvatje pod civilno upravo stoječi plačati. Ta odgovor baš ni kompliment za denašnjo upravo civilne Hrvaške. Culi smo nadalje tudi to, dn j'' naš kralj krajišnikom obetal, da sc bodo v Belovaru in v Gospiću gimnazijo osnovale; samo da bi tO skoro bilo! V /agrebu se je Nj. Veličanstvu zmed vseh javnih zavodov naj bolj velika realka prikupila. Potem ko jo je \ vseh njenih predelih pregledal bil, jc svoje zadovoljstvo s tem izjavil, da jo je cvetoč zavod imenoval. Ta svoj izrek jc pozneje s tem djansko potrdil, daje profesorju Ivanu Stožirju (Slovencu iz Štajerskoj podelil zlati zaslužni križ s krono. Gotovo bo vsakega Slovenca veselilo slišati, da na veliki zagrebški realki jc med profesorji šest Slovencev. Redov in križcev pri nas ni bilo toliko porazdeljenih, kolikor se je od neke strani pričakovalo, Marsikteri, ki so žo sanjali o pripetem na prsih znamenji odlikovanja, so bili celo osupnjeni, k<> svojega imena med odlikovanimi niso našli. Julčok ni dobil nič. V i brk nič, Cenek nič, M&tek nič, Ante nič, Maj tor nič, od sakre familije požežko nobeden nič, in šo mnogo kteri drugi nič, ki je za gotova račuuil, dn bo kaj, posebno če jo svoje zasluge stečeno pri nstanovljenji nove ero v obzir vzel. Naj bolj mastni ohlfarb -Mngjaroni dn s.- upotrebim izrazu pokojnega Pavlekoviča - ■ so pri tej delitbi redov in križcev  praznih rok  ostali.   Svet si pri nas tega z ničem
raz tolmačiti
■odlikovani bo Čudno spogledovajo, na skrivnem Kuueha
kolnejo, ker jih lli za odlikovanje predložil, 0 nezahvalnosti kričijo, in že o maščevanji mislijo. To bodo še lepe komedije. — Tisti odbor našega sabora, kije prelresovii osnovo ustrojstva naše avtonomne odgovorne vlade, dogotovi 1 je že bil ta svoj posel, in po njegovem elaboratu ~- se ve da na komando Andraži I) dekoviča - bi bila vsa poza našo bodoče vlado položena bila v našo, vsled nagodbe brozportefelno, ministerstvo v Testi, in 73 icor na .kodo bnnskego delokrožja. Ta elaborat je bil že za končni pretres v plenumu s:,hora gotov. Naenkrat pa puhne drugi veter. Dotični odbor jo do-ll [bil opel nalog,  da  ima osnovo vlade tako promoniti,  da vse prerogative,
ki jih je bil v svojem elaboratu že banstvu vzel in ministarstvu dal, zopet
ministerstvu odvzame in banstvu povrne, ali z drugimi besedami, da osnovo vlade na temelji z Magjari vklopi jene nagodbe ne pa izven nje postavi. Drugi odbor bi se bil takemu zahtevan ju hranil, in svojo prepričanje, svojo neodvisnost povdarjal: ali naš odbor jfl lopo ubogal, ker drugače ne more. ter brže bolje vse tako pretuenil, kakor jo bilo zahtevano in zaukazano. Pravijo, da je to Beustovo maslo; pravijo, da je a tem hotel svojemu tekmecu Andrašiju nos zavihati. Ce jo to res, potem jo očito, da še zmerom
„Tako srečna sem  bila v druščini s teboj, kraljica  jasna!" — iz-jtisne na srce,   Solza jej zaleskečo rta obrveh iu bolesten smeh poigra okrog pregovori Vojakeija prav ponižno iu pokorno, „in nadejam se  >   vc-č  takih ust. „Jaz srečna. . .I" •    šepeČO dolje, „kam mo to grešno kopriienje ženo V
veselih ur, da me ne bodefi zametala, gospa kraljica." - - razodene jej in prikloni se. Rada bi roko poljubila kraljici, *a kraljica bo nagne k svoji nekdanji tekmici, okrog vratu ovije jej roke. poljublja jo in poluglasno opazi: .Hodi moja prijateljica, ti si modrojša. nego sem jaz. brez. tebe — ne našla ' i povsodi pravega pota v svojem življenji."
— Grešno?" — povzome in odmajajo z glavo. „0U! Saj no morem drugače, ker se ljubezen zopet, vnemlje mi v Man. Menila sem, da je moje srce Že mrtvo vsem nadam svoje mladosti, ali z.'pel o je kar na enkrat vnel v meni ogenj mladostnih let. Zopet, vstajajo iz groba željo iu mule —- oh, saj sem najpoprej ljubila njega!"   A umolkne <n molči nekoliko časa; veseli
Obrne se iu hoče oditi. Vojcvoda Kadić kleči pred njo,   „'/. Bogom, j spomini so jej privabili smeh na obličje, žarko  radost  V oko,  leskečo bln-
kraljicn, moja gospa!" poslovi bo ginjen, „z Dogom, da se rndostuejša zopet vidiva !"
Kraljica obstoji; ozre se. po nazočein dvorništvu, ki preži va-njo; srd in sramežljivost jej spreleti obličje in rudeeica polije ga.
„Dog bodi s teboj, vojvoda!" —■ ogovori ga in mogočno dvigne gl*V0, igotovo tvoja služabna zvestost kralju in domovini ne bode zastonj!" Sogno mu v roko, Radič; pak jo gorečo pritisne k svojim ustnim, tem gore-čejše, zato ker je začutil, da jo kraljica tudi stisnila mu roko, da-si le iz hvaležnosti.
/ glavo mogočno po konci kraljica zapusti dvorništvo iu odide iz obeduioe.
Ze debelo uro je kraljica sama v svoji sobi. Kakor.šna je prišla iz obednice, taka zdaj sedi tu pri mizi, kjer gori voščena sveča vso uro nevtr-njena, in rudečo Bvitlobo lije po sobi. V roki ima inolek in prebira perle, ali, pozna sc jej, da ne moli ; tudi moža nima v mislih, vse kaj drugega moti njeno dušo iu kali vsakoršno drugo misel. Celo — kmalu se jej pooblači, kmalu razjasni, in prsi — zdaj se jej grudijo lako, kakor se razburjeni valovi dvigajo na jezeru, gorak deli jej veje iz ust, zdaj so zopet OŽO, tako, da jej sape zmanjkuje, zdaj na glas ječi, kmalu zopet pokojno diše, kakošna misel jej obhaja dušo
na  enkrat  bo  jej   zopet pooblači
gost   na   čelo. Ali obličje. —
»Prav kazen!" — jekno, „slušala sem svojega očeta, postala kraljica, žena ^eljubljcna, ali blagostnega moža. ki mi spomin nanj zmerom bode v živi česti. Ali še le umrl je, pa se mi že grešne misli vnemljejo v srci — grešne'," zaječi še enkrat, „in le maločasa še, pa mi do cehi ugasne spomin na-nj. .Mali Božja, olll* -- vklikne glasno, „pomozi mi, da so mi ne utrne ta spomin, da ne oncecstiin imena svojim prededoni!" — in kakor bi se hotela iznebiti teh misli, jame brž glasno molili na molek.
Na enkrat jo tih šuiuot v čmniiati od strani oh zidu izdrami iz goreče molitve. Čudo: kako se giblje stena; zdajci se duri odpro, da vidi na dolgi, s plamenicaini razsvitljeni mostov/., in nek vojnik stopi v čumnato.
„Ilija!" — vsklikne kraljica zavzeta in trese so od strahu.
„Za Doga vendar; nikdar tako glasno ne govori!" — posvari jo in ne premakne se z inesla.
..Kotli pa si prišel k meni iu zakaj zdaj ?" - - vpraša ga kraljica z. drhtečim glasom: ne more zatajiti svojega strahu.
„Samo opat in jaz — lo midva znava ta skrivni mostovž, pa kralj
kraljica,
To trenotje konj topotne in pekoče na dvorišči.   Nevoljna se vspni
Štefan je tudi vedel!" — odgovori Ilija, „in jaz sem poskrbel tako rekoč,
usti gleda skozi okno, kakor bi temo hotela prezreti. '
usna kraljica, da si dobila
Ta kmalu z. ict strmi pred-sc in vleče na uho. Ze čuje konja peket pred samostanski!, vrati in potlej dalje in dalje, naposled pak ne več. — Sede zopol na Btol     „To je bil on!" — šepne in desnico, ovite z molkom, |
Sutisci!'
izbo, ki je tudi kralj Štefan imel jo, bivajoč v
(Dalje prih.)
KR
69
4
K.U
4814
8233
ni mira in sprave med toma dvoma državnikoma. Daobui ligitantihus ter-tius gaudet. Ta tortius v tej razpri je hrvaški narod, ki po toni avtonomno vlado v Zagreli mesto v P«§tO dobi. Nj. Veličanstvo kralj je boje rektl zadana v nagodbi beseda naj se drži . in to je odločilo. Ali DO pri tem ostalo, to s tem šo zmerom ni vtrjeno. Naš svet je enkrat nezaiipen postal, pa ne vrjame nobenemu  več, M  Magjarom z njihovim belim listom . še
manje pa Mađaronom z njih slopilnimi obljubami in obečanji.ki si..... bodo
nikoli obistinile.
Politični razgled.
OotpOlk« zborniea je potrdila tinančno postavo za 1. ISCfl,
kakor jo je bila sklenila poslanska zbornica.
Postava o de/, el ni branib i je obveljala s  II glasovi.  Med na-
protniki te postave pa je manjkalo v zbornici U gospodov s skrajne le-Vice, 11 Poljakov in tudi slov. poslanca Črne in grof Parbo sta se odlikovala' s svojo nenazočnostjo. Će hočejo ti gospodje že z vso silo sedeti v državnem zkoru, naj hi pa res tudi tam sedeli, kedar jih je treba m ne budili že 11 dni pred velikonočjo po - .lomače pirbe! „N. fr. Presse« sama pravi : „Ko bi bili še oni naaoči, kterih pri glasovanji po imenih ni bilo v zbornici/bila bi se prav lahko zborova večina spremenila v manjšino." lles Nemci imajo lahko igro, dokler imamo še kaj zastopnikov, ki svojo dolžnost tako — spolnujejo?
Wien. Zeitg." oglaša potrjeno postavo zarad npeljave porotnih BOdeb za tiskovne zločine in pregreškein o sestavljanji porotnih mož za tiskovne sod nije.
V hrvaškem deželnem zboru je interpeliral poslanec Stojanonič bana Uaiiha, kako da sme vkupni vojni minister slavonske krajinske boste tako izsekavati in prodajati in zahteva, naj se vse to ravnanje nemudoma ustavi: zbor je bil s Stnjanovičcvo interpelacijo zadovoljen.
Francoske list „Correspondence Tshecque*, ki se je nedavno v Be-roliuu ustanovil in zastopa 6 es k e interese, vsled više prepovedi ne sme v Avstrijo!
Najnovejša poročila i/, (»gorske naznanjajo, da je do zdaj voljenih 112 poslancev. 69 izmed teh jih pripada Deakovi stranki 43 pa je le-vičnjakov.
Londonski list „Speotntor" je prinesel obširen članek o Cehih in avstrijskih Slovanih sploh. Po tem članku bi bil prvi cilj češkega prizadevanja, pridobiti slovanskemu Življu V Avstriji popolnoma svobodo gibanja, zadnji cilj bi bila velika konfederacija nekteri h slovanskih narodov. List meni, da so brez vojske to sicer ne bo dala doseči, da bi pa utegnilo marsikaj peljati do vojske. „V sakako, pravi auglijski list, jo preveliko važnosti pasivni upor avstrijskega slovanstva; kajti več ko polovica avstrijskih prebivalcev je slovanska in več kakor polovico cesarske armade iu pa davkov morajo plačati Slovani!" Gotovo je imenitno znamenje, da so se jeli zu-najni časniki b ilj kakor kedaj pečati z avstrijskimi Slovani! Pri vsej „dobri volji" menda vendar ne bo mogla sedanja dunajska sistema evropskemu svetu utajiti avstrijskih Slovanov in — njih človečnosti.
„(laz. Nar." piše: „Ako se mitlistorstvo nO spremeni, bodo P o 1 j a k i stopili na ono pol, na kteri so zdaj Cehi." — Dfl bi prišli prezgodaj, no bo se moglo reči, če sploh pridejo ti čudni patronje. gospodje Poljaki.
Srbski vladni list „Jedinstvo" naznanja, da je beligraška vlada V posebnem pismu tirjahi. naj turška vlada odpravi Omana-pašo i/. Bosne in povdarja, da srbska vlada ne more meni nič tebi nič molčati in gledati, kako tiransko bosniftki namestnik odira Srbe v Posni!
Bis mark jo neki zbolel, pa vendar posebne nevarnosti ni. Menda so je bil v sevcrno-neinškini drž. zboru preveč razdražil. Lasker jo namreč svetoval, da bi se Člani raznih deželnih zborov in parlamentov ne smeli preganjati zarad govorov ali glasovanja v zbornicah, — imuniteto poslancev, kakor se navadno pravi. Dozdaj pruska gosposka zbornica imunitete ni hotela priznati, kakor je g. Ihsinark še zdaj noče. Bismark, ki je videl, da so bo takrat imuniteta vendar le izrekla, je po svoji znani navadi večini naravnost svoje „parlamentarično" zaničevanje v obraz vrgel iu med drugimi rekel: Ako ne morem več po svojem prepričanji ravnati, ako mi hočete predpisavati. potem mi delate moj« stanje nemogoče. S tem pa še nočem reči, da bi že hotel odstopiti, ampak Vam le razlagani, da mi jo nemogoče Vaš svet ubogati, ker bi bil proti mojemu prepričanju in bi trdil, da je moja dosedanja politika, ktero sle dozdaj odobravali, napečna. Naši .ustavni" liismarkijanei naj si tu vzemo ,,e\einpel." kam hi prišla njih ustavna načela, ko hi se jim res osrečilo zmuzati se pod Bis marko vo šibo.
„Constitutionnol" piše, da ste se Francija iu Pelgija v bel-giskem železniškem vprašanji tako porazunioli, da jo zdaj ustreženo vsem interesom.
Napoleon se prav pridno in dolgo posvetuje z generalom Niclom o zmožnostih posameznih lrancoskih generalov. To menda vendar ni znamenje miru!
Sv.   oče,   ki  je   popolnoma zdrav,  bo klical 10 amnestijo.
Mnogo Ircev je razglasilo pismo, v kterem trdijo, da auglijski parlament nima moralične pravice, odpraviti irsko državno cerkev.
Iz M adri da javlja telegram: Minister notrajnil. zadev je kortesom naznanil, da so nastali v Nercsu m Moronu nemiri zarad novačenja. Ljudstvo je napravilo barikade. Ko so jih vojaki podirali, so nektere ranili nek-terepa ubili, V jKadiksu, Sevili in Malagi je sicer ,„ir, a veliko razdraženje. Tajnik kortesov Olozaga je v drobci padel. V Kseresu so se polastili vojaki vseh barikad, uporniki pa so zbežali,
apn
veliko
Razne stvari.
P k .Nova slovenska maša g. Miklošič a/i ktero j* „Slov. Nar." že zadnjikrat naznanil, pela se je na god sv. Jožefa v sloveii-ski fari v Mariboru. Kar to umšo posebno oklikuje, to je namreč ona brezhlimbena pobožnost, ktera veje iz. vseh delov; potem pa, kar se pri tej masi še sme bolj trditi, kakor pri prošnji že izdani, da je skoz iu skoz od začetka do konca — prav v duhu slovenskega petja zložena; in vri. tega vsega, da je tudi prav umetna, pa ne v tem zmizlu umetna, kakor bo nektere cerkvene kompozicijo, ki nimajo drugega, kakor predrznih in nespametnih poskokov. Maša g. Miklošiča je prosta, pa umetna in lepoglasn» v prehodih. Pri maši, ktero povišuje Miklošičevo petje, si lehko prav pobu-žen. ker vsaki odstavek njegove kompozicijo v poslušalicn čuvstvo pobožno^ vzbuja. - - Velika hvala, da je maša tak ugoden in pri „Slava tebi" (Glo-tia) iu pri „daz verujem" (Čredo) tako veličestven vtisek napravljala, gre tudi gospodom pevcem, ki so jo s pravo gorečnostjo, rekel bil prav „con aniino" in „cuore," pevali. Gospodu Miklošiču pa se zahvaljujomo za trud iu za lepi dar. kterega prejme zopet slovenska umetnost od njega. Ker g, skladatelj namerava to mašo v natis dati, za kar ga prav prijazno prosimo naj to kmnlo stori. - zato mu bode šo mogoče, nektero malenkosti, namreč v besedah maše, in nekaj malo drugih, ali menj hivstvenih reči popraviti. Naj si pa bode zahvalo od strani svojih rojakov naprej svest. Mi mu že | čestitamo.
(V Celovec) je prišel 15. t. m. prvi hlapen iz št. Vida. Nadejati sc je torej, da se stranska črta št. Vid-( lolovoc v kratkem izroči prometi.
* (V Ljubljani) podpisujejo gimnazijski dijaki adreso na BV. očeta, Nov." tožijo, da jim nemški profesorji podpisovanje overajo.— Dijaki c. k.
realke v (iradeu so adreso brez overe pod pisali.
;; (Škofi) na Dunaji zbrani ne bodo šli k cesarju v avdijoneo. ,Tagesp." se hizojavlja, da se jim je od merodajne strani naznanilo, naj ne hodijo pred cesarja.
(V  P ul ji) jo  govoril cesar:   Jaz sem ponosen na svoje vojno brodovje, in bom zmerom skrbel za njegovo veče in veče razvijanje.
(1. aprila!) Kakor se sliši in poroča „Pozom", bo 1. aprila slovesna inštalacija barona bana Uaucha. Sumljiv dan, samo to so ne ve , kdo pojde prav za prav v april, ali g, Ifaucli, a'i vlada, ali narod V
(O s m a n paša,) kije bil med svečanostjo tudi v Zagrebu, je prišel še lo v Poki pred cesarja. Čudno, da ga cesar ni sprejel na hrvaški zemlji, ampak še lo na „ogorski".
* (Tabori na Ceskeni.) V čeških listih sc spodbuja in vabi ljudstvo, naj to spomlad iu poletje napravi ljudskih taborov. Razen Kazdr-tiškega ni zdaj nič čuti o taborih na Slovenskem Ilaz.drtiškemu pa bi bilo svetovati, naj svoj program popolnoma preinači. Ne zdi se nam srečna misel potrjati samo resolucije prejšnjih taborov, kajti dobri, popularni govori k posameznim resolucijam imajo mnogo več upljiva med ljudstvom, ktero sc iz-buja, uči in spodbuja, kakor pa resolucije, ki so namenjene vladi, ktera se pa zanje malo zmeni. Glede* Cehov pa menimo, da oni sami ne bi hoteli milosti; ko bi jim bilo za to, davnoj bi jo bili že imeli: saniosvestni narodi tir j a j o svojo p rn v ico I
* (I z 13. o d borove s ej e slo v. M a tiče) se poroča, da so se na-zoči odborniki hvaležno spominjali dveh umrlih odbornikov gg. A. Kosa iu P. Savperln. Za predsednikovega namestnika se soglasno voli g. Peter Kozler, Tajnik' Lesar porača, da se je od zadnje, odborove sejo sem oglasilo 24 novih udov. tako da je zdaj v glavni knjigi poslednja številka 1586. Dotični odsek naznanja, da bodo prihodnje seje izdelal opravilni red, ki se ima V. občnemu zboru v potrjenjo predložiti. — Matica ilirska šo ni poslala Stanko Vrazove zapuščine. — (i. Matija Majur pismeno naznanja, da bo  do koneca
eptembra 1869 dopolnil in vredil svojo zbirko narodnih pesem, pripovedek itd. in jo poslal Matici. — Glede slovenskega atlanta izvemo, da so jo odbor dogovarjal z raznimi umetniškimi zavodi, umetniki, izvedenci, da pa do zdaj še ni mogel priti do nobenega resultata. — Odbor si jo nadalje pridno prizadeval, da hi se mogla izdati Schoodlorj eva knjiga „Buch der Natur" in jo bil pri svojom prizadevanji srečnejši, lzdatolj te knjige jo proti primerni denarni odškodnini privolil, da se sine knj;ga prestariti v slovensko in bo dal tudi slike, kar si jih odbor izbere. (!. Tušek, prestavljatelj fizičnega dela, je obljubil do konca aprila prvi rokopis, do koneca julija pa bo gotov z vsem delom.
* (V Cirknem) se je ustanovila slov enska 6 it al niča, in se bo po veliki noči slovesno odprla.
♦(Vino rajska šola V Mariboru) Štirake deželni odbor je volil v komisijo, ki ima določiti ktera zemljišča so imajo za vinorejsko šolo v Mariboru nakupiti ali vzeti v najem, sledeče podogo : Dr. Mullč, (L Baier, lil. Kodohtseh. Pauu.gartiier. — Slovenec zopet ni voljen nobeden - nov dokaz nepristranosti naših ljube/.njivih nemških sosedov -— ko bi bilo sploh dokazov še treba !
: (Letni semenj v Zatični na Kranjskom se jc zarad praznikov preložil na 24. t. ni. Druga leta je bil 25. marca.
* (Na ljubljanskem gradu) jc hotelo v noči med ponedclkoni m torkom nekoliko jetnikov pobegniti in jo bilo že  izdolblo votlino v tlaku
mi in potenj na prosto. Pazljiva
prvega nadstropja, skoz ktero so hoteli k ti
Mraza pa jih je zasačila in sc je vbranilo, da ni n«kobko nevarni] bilo Bvobodo, ktero so že poprej nevarno rabili.
DiiiiuJskH borza ori ■ marca.
Izdiitelj in odgovorni vrednik Anion Toinšir
Enotni dri. dolg v bankovcih 62 il. 7:. 1 6% mctnliko z obresti v maji in nov. — Il Enotni drž. dolg v irebru 70 II. 4u kr 1860 drž. posojilo 1U4 ti. nO kr. Akcije narod, banke 730 II. — kr.
Kreditne akcijo 298 II. 40 London  124 II, au kr. Srebro  L2J il. 7fi kr, Cekini   5 il. 80 kr.
Lastniki: l»r. .lože Vnšnjak in drugI.
Tiskar Eduai <t Jiinsič.
66