c&imt i^€Z^đ na in nasilna Pašič—Pribičevičeva vlada ljubša, nego ! j nova. Njegov poslanski tovariš iz Vojvodine je ravnal ; ) bolj pametno in se je vzdržal glasovanja. Divac pa je z ; glasovanjem proti novi vladi stopil na stran Pašiča. — : Glasoval je enako kot vsi Pašieevci in Pribičevci. Ker j z malimi izjemami celokupno železničarstvo obsoja ta : naštop poslanca Divaca, skuša sedaj vodstvo socialne demokracije z zavijanjem resnice svojega voditelja potom letakov oprali. A zamorec je tako črn, da mu no- • bena Bahunova »žajfa« ne bo pomagala. Izdajstvo je izdajstvo, pa naj ga obrnejo kal^or hočejo. Izjava in pojasnilo. Na velikem železničarskem , shodu v Mariboru sem pribil dejstvo, da je vodja so- : cialdemokratske stranke v Jugoslaviji, poslanec Divac pri glasovànju o deklaraciji nove vlade' glasoval s Pa- ; šičem in Pribičevičem. Mariborski socialdemokrati po : svoji »Volksstimme« pišejo, da ni res, da bi Divac gla- j soval za Pašiča. Ponavljam, da je dne 12. avgusta Di- j vac glasoval proti novi vladi za Pagiča. Njegov glas je j zabeležen med 114 glasovi Pašičevih in Pribičevičevih ; poslancev. V stenografičnih zapiskih parlamenta je to i točno zabeleženo. Divac se sedaj sramuje svojega čina. • A vse njegovo izbegovanje mu ne bo zbrisalo črnega madeža, ko je dne 12. avgusta 1924 dali vodja socialnih ; demokratov na razpolago kòrupeijonistom in nasilnežem in je glasoval proti novi vladi, katera napoveduje , boj korupciji in nasilju. Mislim, da ga ni delavca in i železničarja, ki bi si želel nazaj' Pašičev in Pribičevičev ’ režim. A vodja Divac se je s svojim glasom javno iz- \ javil proti novi vladi za Pašiča in Pribičeviča. Delav- i ski sloji, zapomnite si, kako vas izdajejo socialdemo- j kratski voditelji! — Franjo Žebot. »Proti Žebotovi nesramnosti« je napis letaku, ki ga l je spisal Bahun, a korigiral ga je profesor Favajl Kako nesramnost je povzročil poslanec Žebot? 1. Povedal je na shodu na vprašanje, kako je glasoval Divac, da je | i glasoval s Pašičem. 2. Nesramnost je, da je leta 1923, j j ko so bili nekateri železničarji radi štrajka zaprti, in-terveniral in so bili izpušččeni. 3. Da je interveniral, da j j so bili odpuščeni zopet sprejeti v službo. 4. Četrta ne- j j sramnost je, da je Žebot izposloval, da je čez 20 ubogih ] j strojevodij in družinskih očetov, ki so bili odpuščeni, j dobilo naše državljanstvo in so bil sprejeti. 5. Strašna • nesramnost Žebotova je, da brez Bahunovega dovoljen- j ja intervenira za uboge železničarske pare pri direkciji ! in v ministrstvu. 6. Drznost in nesramnost je, da spre- j jema na domu vsak dan po 30 do 40 in še več železni- j čar jev in se zavzema za nje. — Da, da, to so tiste grozne š nesramnosti, ki jih počenja Žebot in sploh naši poslanci j nad železničarji. Bahuna in socialdemokratske vodi- • tel je boli, ker imajo železničarji in delavci iskreno za- j upanje do naših voditeljev. Iz vrst železničarjev na glavnem kolodvoru smo do- j bili naslednji dopis: Gospod urednik, pojasnite nam na- j slednjo uganko: Andrej Baham, ki se v Mariboru šofira { za nekega voditelja (?!?) železničarjev, je zaposlen kot j pisar na tukajšnjem kolodvoru. Mož pa že celi dve leti j tahinira, posedava po kavarnah, a službo vrši, kadar in j kakor se mu zljubi. Za nas druge železničarje tahini- ; ranje ne velja. Smo tudi preveč vestni,- da bi stopali po ] Bahunovih stopinjah. Če se le malo odstranimo — v i slučaju potrebe — nam je že kazen za petami. A Bahun [ pa se vseka bolnega, pohaja po »svojih« poslih. On sme tahinirati, kolikor hoče. Nekdo od višjih ga drži. Uganka nam je tudi, odkod ,ima Bahun toliko denarja. Mi, j njegovi tovariši še za kruh nimamo, a Bahun špila ve- j likega gospoda. Ravnoiako je postopal tudi Kristan, ko j je kot »proletarec« železničarjem in delavcem hvalil i svojo socialdemokratsko robo. i Žujpian Grčar ne kandidira več, ker hoče biti v slučaju socialdemokratske zmage znani Bahun. župan mariborskega mesta. Grčar pojde za uradnika v neko denarno podjetje socialpatrijota in debelega Žerjavovega ] prijatelja Antona Kristana. Smolo imajo socialni demokrati s svojimi voditelji v Mariboru. Nachtigall jih je prodal in odjadral v Pašičev radikalni tabor. Danes je bogataš, kakor se sam hvali. Slanovec je bil pri volitvah leta 1921 general-štabni vodja rdeče armade. Kmalu nato je za težke sto-tisočake kupil Lesno industrijo na Koroški cesti. Prodal jo je za milijonski dobiček, postal verižnik in — radikal. 'Sedaj' pojde za njim še Grčar. Splošno znano je, da je očka Bahun v tesni in prijateljski zvezi z iz-vozničarji, posebno s Predo vičem in Brigljevičem. Saj časa ima dovolj, da se peča s takimi načrti. Njemu ni treba na železnici vršiti sluzPe kot drugim navadnim zemljanom. Tudi podžupan Druzovič, ki ne kandidira več, se pripravlja na nek drug kšeft. Ni čuda, da delavstvo in železničarji nimajo zaupanja več v socialno ae-mokracijo. Socialni demokratje so s svojim protivojnim dne-i vom v Mariboru doživeli veliko blamažo. Pri vseh pri-: reditvah je bila skrajno slaba udeležba. Najbolj klavern I pa je bil socialističeni obhod. Tako maloštevilne »ma-nifestacije« še nismo videli v Mariboru. Zborovanje pri ’ Gambrinu je bilo mrtvo. Edini mladič, stavec Ošlak je i delal med suhoparnimi govori medklice in ploskal. V : naših krajih se je socialna demokracija res izživela. — j Noben pameten človek ne mara več slišati o socialpatri -j jotib. Posebno delavci in železničarji jim korporativno 1 obračajo hrbet. Odkrita in jasna beseda. Orjuna se nima v volilni j boj v Mariboru prav nič vmešavati. Orjuna se sama šo-! fira in vsiljuje. Tem gospodom mora biti znano, da slo-j venski skupni stvari samo škodujejo. Na naši listi ni j orjuncev, pri bloku nima orjuna nič opraviti, slovenske : stranke bodo že same izvršile agitacijo in brez osovra-I žene orjune priborile slovenski stvari zmago. Orjuncem, i ki se silijo v ospredje, mora biti znano, da jih nihče, i razun par ljudi, ne mara. Če hočejo res slovenski stvari i koristiti, naj bodo lepo tiho in se prav nič ne vmešavajo v volilni boj. Shod vojnih invalidov, organiziranih v Udruženju, se je-vršil v nedeljo, dne 14. t. m. popoldne ob 2. uri v Mariboru v dvorani gostilne Kosovo. Govorili so: tajnik Fras o projetku novega invalidskega zakona, tov. Krepek o organizaciji, a tov. Čerpes o invalidskih zadevah. Na shod je bil povabljen tudi poslanec Žebot, ki je objasnil, kako stoji v parlamentu glede sprejema zakona o invalidih. Ena prvih točk skupščinskih sej bo ta zakon. A treba bo najti tudi kritja v novem proračunu. Poslanec je omenil še razne druge, za invalide važne zadeve. Končno so se sprejele razne resolucije. Volilci, ki ne vedo, kje je njihovo volišče, dobijo pojasnilo v Tajništvu SLS v hiši Gospodarske zadružne banke (poleg frančiškanske cerkve). Poroka. Danes, dne 15. t. m., se je pomočil v mariborski stolnici g. Štefan Novosel, trgovec, z gdč. Tončko Stržina, hčerko hišnega posestnika na Pobrežju. Kot priči sta prisostvovala: za nevesto g. Matija Gotta, za ženina g. Tone Kavčič, oba trgovca v Mariboru. Novoporočen-cema obilo sreče! Umrl je minulo soboto, zadet od kapi g. Alojzij Rojko, mizarski mojster v Splavarski ulici 7. Pogreb rajnega se vrši danes popoldan. Zgodovinsko društvo v Mariboru. V soboto, dne 13. septembra t. 1. ob 6. uri zvečer se je zbralo nekaj odbornikov in članov Zgodovinskega društva ter precejšnje število dam v slavnostni dvorani moškega učiteljišča, da prisostvuje slovesni prodaji od profesorja Gvaj-ca krasno izdelane diplome praškemu vseučiliškemu profesorju dr. M. Murko,, ki je bil ob priliki 20 letnice Zg. dr. imenovan ča'stnim članom tega društva in se ravno nahajal v Mariboru. Predsednik društva, g. profesor Fr. Kovačič je v daljšem izborno izdelanem nagovoru naslikal zasluge g. častnega člana pri zibeli Zg. dr., ki niso malo vplivale na ustanovitev društva. Dalje je narisal pomen narodopisja za zgodovinsko vedo, ter pokazal, da je ravno dr. M. Murko prvi povdarjal pomen narodopisja za Slovence in začrtal smeri te vede, ki ima takorekoč svoje središče v kmečki hiši, kar nam duhu splošnega imperijalizma in maščevalnosti ustva-je gospod doktor krasno pokazal po svojih delih, ki so malodane vsi tudi ozirajo na narodopis. Zato kaže tudi j slika na častni diplomi kmečko hišo, v kateri je tekla zibelka naših slovenskih znanstvenikov, tako tudi g. dr. Murko. Slavljenec se je v kratkih besedah zahvalil predsedniku in društvu za podarilo najvišje časti, katero lahko društvo komu podari in omenil: Ako je bila ustanovitev Zg. dr. leta 1903 potreba radi klica po slovenski ; univerzi, tako je obstoj društva še sedaj pobije potre-j ben in še več takih žarišč, da nabira kamenčke za zgo-j dovino našega naroda, da jih lahko potem univerza se-j zida v krasno poslopje. S krepkim, »vivat, floreat, cres-! cal!« je slavljenec končal svoje besede. Zvečer se je zbral I prijateljski kri g na nekaj časa v Grajski kleti v pri-; jazen razgovor, kjer je g. prof. Murko marsikaj zani-j mivega pripovedoval iz svojega ravno končanega poto-! vanja v Sandžak. Škoda, da je predsedništvo Zg. dr. še-! le v soboto predpoldan zvedelo o gotovem prihodu gosp. i prof. dr. Murko v Maribor in ni moglo več razglasiti slavnosti v širših krogih. Gotovo bi se zbralo drugače veliko več občinstva k izredni prireditvi. — M. L j. Starši iz mesta in dežele, ki morate oskrbeti za novo šolsko leto svoje otroke s knjigami in drugimi šolskimi potrebščinami, vse dobite v veliki izbiri po kolikor mogoče nizkih cenah v novi podružnici Crilove tiskarne, Aleksandrova cesta 6 (v novem bančnem poslopju, nasproti frančiškanski cerkvi). Vse šolske potrebščine razen knjig, dobite kakor dosedaj še tudi zanaprej v stari prodajalni Cirilove tiskarne, Koroška cesta 5. Živinski sejmi v Mariboru zopet odprti. Pred več meseci so živinski tihotapci spravili v naše kraje iz okuženih občin v Medžimurju in na Hrvatskem od sli-novke bolno živino v naše kraje. Mahoma se je pojavila slinovka in parkljevka tudi v Mariboru in okolici. Iz ! varnostnih razlogov je oblast dala takoj zapreti živin-I ske sejme v Mariboru in okolici, živinorejci niso mo-■ gli prodati odvišne živine. Barantavci so jih izrabljali. Na prošnjo kmetijskih podružnic in občin je poslanec I( Žebot interveniral na velikem županstvu pri veterinarskem oddelku. Dne 13. septembra je dobil zagotovilo, da bodo sejmi v Mariboru odprli. Sejem za govejo ži- ■vino in 'konje se vrši v torek, 23., a za svinje v petek, 26. «septembra. O otvoritvi sejma so obveščeni tudi veliki kupci. Angleški tečaji. Društvo prijateljev angleškega jezika in kulture priredi tudi lètos dva angleška tečaja in sicer začetniški ter konverzacijski. Angleški jezik govori približno 350 milijonov ljudi, z angleškim jezikom je človeku takoreko&odprt ves svet, angleški narod pa ima tudi bogato in kfasno literaturo ne samo leposlovnega, ampak tudi znanstvenega značaja. Angleški krožek je dobil z letošnjim letom tudi svojo društveno sobo v Vesni ter ima zaenkrat na razpolago en dnevnik (Daily Telegraph), en ilustrovan tednik, Graphic) ter eno mesečno znanstveno revijo (The ninetlenth Century). Za-sigurana so tudi še predavanja v angleškem jeziku. Ob tej priliki se vabijo k pristopu ne samo novi člani (članarina letno 24 D), ampak se pozivajo tudi vsi prejšnji člani, da se začno udeleževati društvenega življenja. — Začetek tečajev in otvoritev društvene čitalnice bo pravočasno naznanjena. Prijave sprejema pismeno ali ustmeno prof. dr. Kotnik, državna realka (ob 10. ali 12. uri dopoldne. Srbohrvaščino poučuje prvovrsten strokovnjak posamezne in v skupinah po Berlitzovi metodi tudi cirilico, čitanje in pisanje. Vpisovanja in pojasnila dnevno v trgovini s pisarnisK-imi stroji Ant. Rud. Legat, Marmor samo Slovenska ulica 7, telefon 100. TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU otvorila je 30. avg. 1.1. svojo podružnico v novem bančnem poslopju pred frančiškansko cerkvijo v ALEKSANDROVI CESTI 6 V MARIBORU V novi podružnici bodo cenj. občinstvu na razpolago vse reči kakor v stari trgovini na Koroški cesti št. 5. Knjige se bodo dobile od zdaj naprej SAMO V PODRUŽNICI. Vse druge reči pa, kakor papir, tiskovine, šolske in ! uradne potrebščine, molitveniki, devocionalije j trgovske knjige itd. se bodo tudi zanaprej še dobile j V STARI TRGOVINI NA KOROŠKI CESTI 5 j Dušica. ?. Reman v treh delih. Angleški spisala B. Grczy. ' j K ko. Prevedel Paulus. • - 48 ; 1 •' •’ : -• ■ ' - . • ' ' ‘ -, ' i »Upam da ste zadovoljni s svojim današnjim uspe- j bom! Bojim se le, da ima naše podeželsko ljudstvo za i take namene nekoliko preveč trdno zavezano mošnjo!« j Dekle je vzdihnilo in skomignilo z rameni. »Oh gospa«, je dejala žalostno, »storim, kar morem za naše uboge, revne rojake, — pa težko je to v teh časih, vzbujati sočutje zanje!« »Vi ste Francozinja, kajne?« je odgovorila Margareta. Opazila je, da govori neznanka angleški sicer gladko in pravilno, pa vendar izrazito s tujim naglasom. »Da, Francozinja, — prav kakor gospa Blakeney!« »Ali — ali mene poznate?« »Kdo bi ne poznal gospe Blakeney, če pride v Rich -mond?« »Pa kako da ste prav semkaj prišli — iskat pomoči za svoje blage namene?« »Povsod se oglasim, kjer mislim da je kaj upanja na podporo za dobro stvar, za katero delam in se trudim«, je odgovorila Francozinja kratko in preprosto s svojim otožnim glasom. Njene besede so donele 'brez dvoma plemenito in nesebično. Margareta je bila blagega srca in zavedala se je, da bi morala imeti pravzaprav globoko, iskreno sočutje za mlado, nesrečno dekle, ki žrtvovalo svoje življenje za čiste, nesebične namene. Pa vkljub vsemu se ni mogla otresti nezaupanja, ki se je je lotilo koj prvi trenutek, ko je stopila Francozinja pred njo, ni se mogla iznebiti misli, da je njena otožnost le narejena, da igra dekle — dobro naučeno igro. Pa trudila se je, da bi bila prijazna, skušala je skriti svoje nezaupanje, očitala si je, da je neopravično. »Zelo plemenito je, kar ste povedali, gospodična —,« je dejala obotavljaje se. »Candeille je moje ime, Renata Candeille«, je odgovorila Francozinja. »Candeille —?« je vzkliknila Margareta živahno, »Candeille —? Menda ne —?« »Da. Candeille iz varieteja —.« »Ah, sedaj vem, zakaj se mi je zdel vaš obraz znan že koj izpočetka!« je pravila Margareta z neprisiljeno prisrčnostjo. »O — svoj čas, kolikokrat sem vam ploskala! — Tudi jaz sem bila gledališka igralka, veste! Moje dekliško ime je St. Just. Igrala sem v opernem gledališču.« »Vem! Upam da se me še spominjate.« »Seveda! Kdo bi mogel pozabiti gospodične Candeille, slavnoznano gledališko zvezdo!« »O — to je že zdavnaj minilo!« »Komaj štiri leta je temu!« »Padlo zvezdo ljudje brž pozabijo!« »Zakaj govorite o padli zvezdi —?« »Imela sem na izbiro ali beg iz Francije — ali pa guillotino.« »O — ubožica!« Margareta je bila zares ginjena. Kako rahlo in za čuvstva dostopno je žensko srce! Koj je vrgla daleč v stran vse hudobne slutnje, potlačila na dno duše vse nezaupne misli. Francozinja je bila njena njena rojakinja, še več, njena tovarišica iz lepih, davnih dekliških dni, trpela je, nesrečna je —. Vso pravico je torej anelacelo njenega prijateljstva. Pomagati ji je morala. Prijela jo je za roko, silila se je, da ne bi čutila druga ko občudovanje, ko usmiljenje za mlado osebo, ki je v plemeniti udanosti trpela, mirno nosila svojo nesrečo in se žrtvovala za uboge rojake. »Ne vem, čemu bi vas nadlegovala s svojo žalostno zgodbo«, je pravila Candeille po kratkem molku, med katerim se je zdelo da se bori s svojo lastno ginjenostjo. »Ni zelo zanimiva. Sto drugih je enako trpelo. —• Sovražnike sem imela v Parizu. Bog sam vedi, kaj se je zgodilo. Nikdar nisem nikomur nič žalega storila, pa nekdo me je^ sovražil in mi žele hudo. In take želje se dajo dandanes kaj lahko izpolniti v Parizu —. Ovadba — preiskava — obtožba, vse je šlo tako naglo! Nato beg iz Pariza — «ponarejeni potni listi —. «Skrivala sem se, podkupovala straže, pretrpela ah toliko bridkosti —! O — ves križev pot beguncev sem pretrpela, ponižanja, žalitve —! In pri vsem tem nisem nobena plemkinja, nobena vojvodinja in ne grofica — «, je pridjala z grenkim poudarkom, »sicer bi se bil «plemeniti Anglež, ki ga imenujejo »Dušica«, gotovo «pobrigal'zame —. Nisem druga ko uboga gledališka igralka, sama sem morala najti pot na Angleško, — ali pa bi bila poginila pod guillotino.« »Kako se mi smilite!« je dejala Margareta nežno. »Pripovedujte mi, kako ste živeli tu na Angleškem!« je nadaljevala, ko je Renata Candeille umolknila, kakor zamišljena v svoje minulo trpljenje. »Nastopala sem zdaj tu zdaj tam z različnim uspehom, pa nikdar ne s prevelikim. Končno me nihče večni maral in tako sem —.« »No — in -—!« e« Dalje prihodnjič). Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wo bova ulica šL 1—L 107 Izjava. Podpisana Alojzija Reis®an, Sv. Jakob v Slov. gor., izjavljam, da nisem plačnica za nikomur, ki bi na moje ime delal kakšne dolgove ali si izposojal denarje. Alojzija Reisman. Izjava. Podpisani nisem plačnik nobenih dolgov, katere bi utegnila napraviti moja žena Ivana Hrašovec na moje ime. Jakob Hrašovec, Gornji Cmurek. 568 Med. dr. Frank» Maribor, Aleksandrova cesta 9, zopet ordinira od 9,—11. predp. in od 2.—4. pop. uauiwaiM^awBwamgw^lMMMI—IM—aMMi;- Prevzem mesnice. P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel' mesnico g. Franca Filipič (prej Nendl), Tržaška c. 1, in da se bom potrudil imeti vedno sveže vsakovrstno meso na razpolago. Točna postrežba. Moja stojnica na Glavnem trgu ostane kakor prej. — Za obilen-obisk se priporočuje «Josljjp Golob, mesarski mojster. Privatni pcuk za posameznike za strojepisje, stenografijo, računstvo (nauk o menicah in devizah, kalkulacijah, kontnkorentih), enostavnem, dvostavnem in amerikanskem knjigovodstvu z bilanco, korespondenci in registraturi. Začetek dnevno. Traja 3—6 mesecev. Metoda Kovač: samo praktično, temeljito, lahko umljivo. KOVAČ, MARIBOR, KREKOVA ULICA 6. 566 Mesnica v Zagrebu, dobro uvedena, se po nizki ceni proda. Stanarine ni. Ponudbe pod »Za- 3032« poslati na Publicitas d. d., Zagreb, Gunduličeva n. 564 2 Trgovina z mešanim blagom se proda. Tudi sod s 3O8 litri. Vpraša se v trgovini Smetanova ulica 54. 559 2 Sode za jabolčnik od 200 - 00 litrov in vinske sode od 100—150 litrov proda Hochmüller, Maribor, Stritarjeva ul. 5. 561 2 fr Stroiso mizarstvo & HOCHNEGER&WIHER | Koroška c. 53 MAR'BOR Koroška c. 53 se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb kakor vseh v to stroko spadajočih mizarskih izdelkov. — Pohištvo za sobe in pisarne trajno v zalogi. Edini izdelovatelji stiskalnic ,Patent Rudi*. Postrežba točna! Cene zmerne! Kdor v „Straži“ oglašuje, uspeha gotovo se radnje! CUNJE krojaške, suknjene in platnena odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrsta kupujem po najvižjih sanah A. Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15., Zamenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s ko« vaškimi odpadki in vlitino, Tvrdka »Juhan« d. z o. z. v Ljubljani. Že nekaj mesecev rabim v svoje mgospodinjstvu (na hrani imam več gospodov) Vaš izdelek »Juhan.« Vsakdanja raba istega me je trdno prepričala o njegovi izbornosti. Zlasti prav mi služi v sledečem slučaju: marsikateri dan hočem dati na mizo poleg dobre juhe mesto govedine pečenko. Ker moram pri današnji draginji zelo varčno postopati, napravim to tako, da skuham prejšnji dan več juhe. En del pustim za drugi dan, ko pečem pečenko. S pridatkom »Juhana« napravim izvrstno' juho, katero dam na mizo poleg pečenke in tako imamo izvrstno juho (brez govedine), pa pečenko. Tudi drugače rabim »Juhan« vsak dan in moram reči, da je izvrsten. Velespošiovanjem 511 c Marija Merlak, Ljubljana, Vidovdanska cesta. Trgovina i Martin Šumer; s Konjice s priporoča veliko izbiro raz-nega manufakturnega ter j drugega blaga po jako ugod- ! nih cenah ter je za došlo se- ] zijo vsakemu dana priložnost, ? da si pri nakupu oblačila do- sti prihrani. 737 50-1 Širite „Stražo“li V instasi« Interesu vseh jugoslovanskih trgovcev je, da posetijo VZORČNI VELESEJEM V PRAGI 21. do 28 septembra 1924 kjer se jim nudi najugodnejša 'prilika, dä »stopijo v direktni stik z bogato češkoslovaško industrijo in trgovino. Znižana vožnja po jugoslovanskih želznicah 50 odstot., po češkoslovaških železnicah 30 odsot. IV septembra skupen izlet jugosl. trgovcev. v— Sej noska legitimacija služi kot vizum za potovanje v Češkoslovaško. denn legitimacije 20 din. Pojasnila in legitimacije daje: Češko sl. könzulat Äloma Company Ljubljana, Breg. Ljubljana, Kongresni trg. fgf IMI