Z aprilom * delavske menze Pretekli petek je bila v Kranju 38. seja LOMO, na kateri so odborniki razpravljali tudi o ureditvi družbene prehrane v Kranju. Zaradi obširnega dr.e/nega reda je bila seja po drugi točki prekinjena in se je nadaljevala v sredo 16. marca O poročilu Sveta za zdravstvo in socialno politiko smo pihali že v zadnji številki, danes pa nekaj več o delavskih men-zah oz. kuhinjah. V našem listu smo že pisali bodo v menzi kuhali tudi okusne o anketi, ki jo je izvedlo Dru- enoločnice, tako da bodo vsi štvo žena po največjih kranj- ljudje lahko prišli do zadostne s&uti tovarnah o prehrani delav- in tečne hrane, stva. Rezultati ankete so bili Kapaciteta menze je okoli dokao kritični ta jih je društvo 500 ljudi Dokler ne b(, • žena ■»»•««» i tnHi LOMO. ____ PLENUM OKRAJNEGA ODBORA SZDL ZA GORENJSKO V KRANJU Uveljavite? načel novega plačnega sistema ni samo gospodarsko, tem reč predvsem politično vprašanje Pretekli ponedeljek je bila v Kranja skupna seja Okraj- in ne po samem delovnem me- nega odbora SZDL za Gorenjsko in Okrajnega komiteja ZKS, stu- Tak način pa je seveda po- na kateri so razpravljali o problemih, ki so fle pojavili ob Polnoma zgrešen in zato ni ču- . . . . „ . . dno, če neki administrativni uvajanju novega plačnega sistema pri nas. Seje sta se ude- bre7 po^e od- ležila tudi zvezni ljudski poslanec tov. Boris Ziherl in član govornosti dobi višjo plačo kot Izvršnega sveta LRS ter predsednik republiške komisije za proizvajalec. To se seveda ne plače tov. Franc Popit. bi smelo zgoditi. Vse te napa- ke bo treba odpraviti, tako tu- Po uvodnih besedah predsed- prav tako pa tudi naše poli- di težnje posameznih vodilnih preložilo' Tudi LOMO. mesta zasedena bo seveda ver- nika Okrajnega odbora SZDLS tične organizacije, predvsem uslužbencev v gospodarskih or-LTudski odbor je pregledal an- jetoo zaradi nizkih cen nastal ™ Gorenjsko tov Mirka Zlat- Socialistična zveza. Politične ~fti1''!"?,' ketata ugotovil, da je treba primanjkljaj, ki pa ga bo do nar^a se *• razviJa in ^rganizacirje teh vprašanj sploh Marsikje e prav to pretirava- nj? nrScočili na pomoč, da j m£ kot rečeno pokrival žlvahna razprava, ki je poka- niso obravnavale, kot da pri ^ sprožilo odpor delavstva. STSjeP v družbeni prehrani LOMO v K ran " Od t£ajda- zala" da ^ razum*l! ^m siste™ ne *** JS^m^SS^St f^V? - If^'*!, p v ctik s tovar- ]le Da uuaio da 1™ menJ de- namena in ciljev, ki jih zašle- aa poetično delo, ampak te- razumevanje novega plačnega 55TS£Sta »Ti£nmo«. Po SoVapadletT ^ ™ P«* WoB - gosoodar.ko sistema so n^H predlogu naj bi se cena h™* Prav tako kot v »Iskri«, bodo Prav zaradi tega nerazume- PraznLk delavske mladine O OKRAJNIH DRUŽBENIH PLANIH Kritika naj bo konstruktivna MEVKUSKI ZVONČARJI PREMIERA NA JESENICAH AFRIKA IN JAZ S_J S odstotkov Zelo veliko jc govora in še uje nov plačni sistem ključno za gospodarsko vpraša- sistema so plod našega slabega več ugibanj o tem katerem, duje placn sistem. j ~ ^HtiČnih delavcev PoMičnegi dela na terenu, sa- podjetju, oziroma kateri gospo- Prav zaradi tega nerazum« ^ Premalo se je uvelja- dovl pa- ki s"10 Jiih P°želi P3 nI" darskl veJ» 1,0 odobreno povisa- vilo načelo, da je predmet ta- kakor ne mw^° biti v skladu nie »^nega, sklada in v kakšni o T^/v^.^^ja z našim družbenim razvojem, višini. /e,' Naloga naših političnih delav Zbor proizvajalcev Okrajnega na cev bo, da se dodobra seznani- ljudskega odbora v Kranju, je U.sioio"'♦air/.i'«.- *a itrk 15 dinar- < V"Y vaw ™l v >>IS*™<>. bodo r™»v zaraai tega nerazume- "JC' sc ponucnin aeaavcev ^iMi^negi aeja na terenu, sa- podietiu ozirnm, b**—: Z kcJto^^'din (prej S) ta tUdl hV toyarni ***** odprli vanja pa se uvajanje tega si- «* Premalo se je uvelja- Jovi pa. ki smo jih poželi pa ni- d^Jjt^.K2 IZ'Jii35 dinarjev (prej 45). °7' °b™Vih savsko menzo za «tema odvija vse prepočasi in naieto. da je predmet ta- *akor ne morejo biti v skladu nje pl " odobrc"o Pov.s zTS orvotn h cenah hrane je fV°3* L3^' seveda pa » bodo tudi delo pri sestavljanju no- nfne*a Pravilnika proizvodnja. * našim družbenim razvojem, višini. mela Kranjska restavracija let- " t°f hraniU iUdi ljudJe ™ Vlh tarifnih P^vilnikov ne gre £ Pa ^iatao vprašanje. Seve- Naloga naših političnih delav Zbor prodajalcev Okrajne« ^ okoli 15 dfnarjev izgube, ki ^ 'Žnj,h. to^am (Standard, Pla- .zpod rok. Nekateri apolitični d.a Pa * d(*<*en učinek na cev bo, da se dodobra seznani- ljudskega odbora v Kranju £ Tkri a s raz ičnimi prire- Zhvezda ^a ta način Pojavi v podjetjih, so nam po- gospodarskih organi- JO z novo tarifno politiko in da U razpravljal „ tem i™ rt/enH je _ S^ bili Prim'akni oreanizira'delavska men- "1KJ !f zaradi te«a °dločil. nenadoma izbruhnil naval urav V08*™™1 °d«ovorni ljudje po ^ ^ov plačni sistem. kov, razen podjetjem tekstilne ^Mw"nf oravtako oa ^ s^e-a na hra- nilovskih in demagoških" teženj n!s0 hoteli tolmačiti P" tem odgovornem delu se- industrije. Za tovrstna podiMZ ter gesel, ki naoihuieio. Hs i« kclektl,vu Plaenega sistema ter ve<^a ne smemo računati, da bo- pa je Zbor proizvajalcev ured- so se temu delu, če je bilo ™> s tarifnimi pravilniki rešili lagal naslednje povišanje plač- — c------- ud Ji^ij uusiej spi za za obe tovarni. P«vt*o ^ no deiavstvo tudi privatna men- ter gesel, ki napihujejo, đa Je naj bi se v menzi hiaiulii tad ?a vV knim sigte J. jo se temu delu ce je bilo ™ drug-i zaposleni ljudje More hranilli delavci in nameščenci ,avst.vo pri nas ogroženo itd 10 m«g^e^ izogibali. V posa- Pr« bitoi primanjkljaj pa bi do ju iz tovame >Savai< Seye,,h, z znižanimi cenami 1. aprila, dostopne. ' . Judl Po asnjevanja in tolma- 7* ♦ > , , Jd ° Plačnem sitemu je bi- za plače takih tarifnih pravil Za nadzoistvo nad delom men. lo prav gotovo premalo, sindi- nikev pač ne bo mogla potr-.e bila osnovana posebna komi- kalne organizacije so se veliko diti. Delovna mesta so ocenje-J prepozno vključile v to delo. vali po ljudeh, ki tam delajo Poleg dosedanjih dveh menijev prav vse problem«." v proizvod- nega sklada: »Tiskanini« 3.59/#, podjetjih so zaradi ne- ni' ^ v socialnem oziru, pac Bombažni predilnici in tkalnici razumevanja plačnega s^5tem,a Pa s' rnoramo biti na jasnem, da v Tržiču 4,5*/«, »Inteksu« 4%, postavili več kriterijev o zvi- nai novi plačni sistem vsaj ne- Gorenjski predilnici v Skofjl šanju plač. Za delavce je bil kai doprinese k rešitvi vseh teh Loki 3*/», »Pletenini« v Kranju zelo oster, za vodilne uslužben- vprašanj, ki jih bomo s skupnim 1% in »Odeji« v Skofji Loki ee> pa precej širokogruden in cielom prav gotovo rešili. 4«/». nerealen. Tako so zašli iz ene skrajnosti v drugo in komisija za plače takih tarifnih pravil- Priprave za 10 letnico osvoboditve v Kranju Sirom po Sloveniji teko priprave za praznovanje 10. letni-'0 osvoboditve. Tudi v Kranju ftismo hoteli biti med zadnjimi. *ato je Odbor Socialistične zveze za kranjsko komuno že postavili pripravljalni odbor. Ki t>o skrbel, da bo v slavnostnih ineh v vsej kranjski komuni razpoloženje čim bolj slovesno. Praznovanje obletnice osvoboditve bo trajalo nepretrgoma teden dni, od 14. do 22. maja. Proslave bodo zajele vse kraje v bodoči kranjski komuni, pri Še teden dni do žrebanja 0 stalnih dopolnilnih' sredstvih Kove cene dimnikarskih uslug - Slabosti našega bančnega in Kreditnega sistema - Ratrešiiev tajnika OLO Kol smo že poročali, je bila pretekli petek skupna seja sredstva, ker brez njih dejan-obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora v Kranju, na kateri .-ko ne morejo poslovati. Sistem so obravnavali številne probleme, zelo obsežnega dnevnega dobivanja dopolnilnih cbratnin reda. sredstev tudi ni dosegel svojega namena i višjo obrestno mero. kar naj bi vplivalo na podjetja, da bi redkeje segala po njih. Ker na tržišču še vedno lahko prodajo vse svoje proiz- or^vlialni odbor pa bo poakr- mkarskih območij v katerih so Ker je za dajanje garancijskih vode. jim pač ni mar ali dajo it bodu akademije, kultur- bifle različne cene dimnikarskih izjav pristojen Okrajni ljudski za obratna sredstva večje m, da ^ tekmovanja prav v storitev. V novem odloku pa je odbor. odborniki skoraj na vsa-m nastopi, ^ ti.lt:plii'h SpvPf)!, razlika v tem. da <^ Himnit. Odlok o dimnikarskih stori- med njimi tudi kmetijskim po- tvah je bil soglasno sprejet. Do- sestvom »Sorsko polje« Zabnica slej je bilo namreč na področju Smlednik. Preddvor in Mavči- okraja 7 tako imenovanih dim- če. Se dober teden dni nas loči od velikega javnega žrebanja »Glasu Gorenjske«. S priglašanjem novih naročnikov smo zaključili v torek, 15. marca. Reči moramo, da je bil odziv novih naročnikov izredno velik, tak kot ga nismo pričakovali. Skoraj smo že pomišljali, če bi sprejemanje naročnikov podaljšali, vendar zaradi izrednega zanimanja in nestrpnosti naših bralcev tega nismo smeli storiti. Velike nagradno žrebanje bo združeno z javnim veselim večerom, kjer bodo znani kranjski komiki zabavali poslušalce, veseli kvintet pa bo skrbel, da bo v dvorani, kjer bo žrebanji*, zabavno razpoloženje. Točen dan ?n ali rentaabnn; an Jne pravah kot v sporedih sodelo- noma razumljivo. Ud ^ vali vsi zavedni državljani. Na Na dnevnem redu je bila tudi lagal, naj bi skupina odbornikov ta način bomo dokazali, da se razprava o dajanju garancijskih OLO. pregledala v prvi vrsti nismo pozabili veselja in nav- izjav za najetje kredita za stal- kmetijstva posestva v okraiu P**^ S° deiansko Povečala produženja, ki nas je prevevalo v na in dopolnilna obratna »red- ki so najpogostejši prosile' krv- "vodn3°- ker se obratna sred-dnevih osvoboditv 'va številnim podjetjem, in ditov in nato poročala odboru Stvaxdele le na osnovi vsote iz o svojih ugotovitvah. Kasneje P^^a leta. Tudi . vsa na-SO se odborniki dal™a /azprava je pokazala še obresti ali ne. Vendar na ta na čin povišujejo proizvodne stro čke in to potem čuti v prvi sti potrošnik. Zanimivo je tudi. da podjetja ne morejo povečati lastnih stalnih obratnih sredstev, Če- OBCNi ZBOR ZB MENGEŠ Postavili bodo spomenik padlim borcem •so se odborniki sporazumeli da ZJ* , k ■ JC pokaza!a še bi bilo treba vendarle počakati £n° ■ f J" g°Sp0dai,stvu / ogledom kmetn.kih jk°dl.Nvih učinkov našega banč i Ogledom kmetijskih gospodar stev ter raje dodobra prodiskutirati razvoj kmetijstva kaki šon je določen v letošnjem okr družbenem planu. Odbornik Vinko Hafner pa je načel zanimivo razpravo, ki sicer trenutno ne more roditi kon- fan Hoi'iak kot predsednik, in nega in kreditnega poslovanja. OLO je nadalje imenoval še vrsto odborniških komisij: V stalni komisiji za plače v gospodarstvu, ki je skupna zm oba sedanja okraja na Gorenjskem, so sledeči odborniki: Du- kretnih sadov, kaže pa neka Prejšnjo nedeljo je imel od- spominsko ploščo padlim v To bor ZB NOV Mengeš svoj redni polah. letni občni zbor. Iz izčrpnega Navzoči so se še obvezali, da poročilla predsednika tovariša bodo povečali skrb za otroke'lere slabosti našega kreditnega Matevža Stefeta povzemamo, da padlih borcev in vdove, da bo- sisterna-ie bilo delo društva, ki ima se- do zbrali potrebne podatke za daj 410 članov, v preteklem izdajo II. dela Mengeškega n Nefatera Podjetja so stalni letu zelo uspešno. Organizirali zbornika in začeli zbirati gra- pi0"lci »dopolnilnih« so več partizanskih pohodov, ta- divo za krajevni muzej. STS C'°Prxav je ko tudi pohod patrulje na Na ob,nem 7boru J bUo ^ J ^Vm LT,-^ " del,enlh U'di ^ -vle^umprvikt- = člani: ing. Peme. Ciril Anke.rst, Jože Konc, dr. Vinko Zalokar Janez Rihar, Ivo Šefic. Božo Prevoršek. Ivo Miklavčič, Cene Beznik, Milan Ogriz in Anton obratnih Grošelj. obrestna Komisiji za potrjevanje tarif-da nih pravilnikov bo predsedoval Ivan Bečan. člani pa bodo ing. padlim borcem, v Mengšu pa narodnemu heroju Matiji BleJ-cu na njegovi rojstni hiSi. i spomen* padlim v I. svetovni vojni je prestavljen n;, primer ne j Se mesto. Novi odbor je sprejel sklep, «da bo postavil skupen spomenik vsem padlim borcem NOV ;/. Mengša. Odkrili pa bodo tudi V nedeljo 2?« marca ▼ dvorani kina „Storžič ▼ Kranju ob 20. uri 9 Franc Puhar. Ignac Polajnar, Ježe Benedičič. ing. Pirnat. Jože Nastran in Drago Šiling. Ob koncu raznrave pa so od-born'ki razrešili dosedanjega tajnika OLO dr., Rozmana ter taienovali njegovega začasnega namestnika, načelnika Sveta za r> ros veto in kulturo Jann?n Onima. Dosedanji tajnik odhaja na novo službeno mesto v Ljublja- ki imajo namen udeležiti se našega velikega žrebanja naj pu-\ rimi, da bomo pripravili tudi nekaj posebnih nagrad samo za poslušalce v dvorani. Na ta način ne bodo prišli na račun samo naši naročniki, temveč tudi drugi prijatelji našega lista, ki se bodo potrudili na žrebanje. Ze danes naj povemo, da bo vstopnina na javnem žrebanju izredno nizka, tako da bomo omogočili prav vsakemu, da da je več diplomatov posameznih držav, ki so akreditirani na Švedskem, zapletenih v to vohunsko afero. Vohuni so se zlasti zanimali za dve tor-pedovki, ki sta baje posebej opremljeni za atomsko vojno in naj bi imeli tudi naprave za dirigirane izstrelke. STAVKA ŽELEZNIŠKIH IN TELEFONSKIH DELAVCEV 75.000 ameriških železniških in telefonskih delavcev je začelo stavkati, ker se niso zedinili z delodajalci. Stavka je zajela večinoma ju-žnovzhodne države ZDA. Stavkati je začelo tudi osebje neke železniške družbe, zaradi nezdravih delovnih pogojev. Občni zbor SZDL v Mengšu Ureditev kanalizacije in vodovoda Prejšnji petek zvečer je bil ob rJima Ivojiih prostorov in je bo še večja proslava ob 50-let- navzočnosti številnega članstva nekaj razredov v poslopju ob- niči smrti pisatelja in menge- občni zbor SZDL občine Men- čine, nekaj pa v bivšem župni- škega rojaka Janeza Trdine, geš in volitve v novi odbor. šču. To leto bo izdanih za iz- Takrat mu bodo Mengšani od- Poročilo o delu organizacije delovo popolnih načrtov za šolo krili lep spomenik, je podal tovariš Stnehovec in okoli 2.5 milijonov dinarjev, z Na koncu razprave so voliv- zlasti poudaril razveseljivo dej- gradnjo pa bodo začeli šele pri- ci kritizirali še- delo Električno stvo, da se je število članstva hodnje leto in jo leta 1958 za- strojne zadruge. Nikakor nam- med letom močno povečalo. Po- ki j učili, reč niso zadovoljni s tem, da hvaUl je tudi delo nekaterih Mnoge dela čaka letos Meng- morajo za KWh gospodinjskega društev v Mengšu, predvsem šane pri ureditvi kanalizacije, toka plačati 15 dinarjev, dočim delo DPD »Svobode«. Planin- kajti z modernizacijo in asfal- ga DES razpečava po ostalih skega društva in Godbe na pi- tiranjem ceste Trzin—Kamnik krajih po 2 dinarja. Ne strinja- hala, ki so bila v pretekilem bo treba tudi to rešiti. Ker ni- jo se tudi s tem, da je za letu od vseh najmarljivejša. ma občina na razpolago zadost- obrtnike ista tarifa kot za go- Blagajnik tovariš Lužar je po- nih denarnih sredstev, bodo spodinjstva. ročal, da je bilo finančno po- morali opraviti izkope s prosto- Predlagali so, naj bi se ta pripravami na mladinsko praz- organizirati kulturno prQsvetrio slovanje odbora zadovoljivo. voljnim delom prebivalci sami. zadruga razpustila, njena elek- novanje deset-letnice osvobodi- delo, ne da bi pri tem občutne- Politični referat o pomenu in Osnovala se je tudi vodovodna trarna v Preserjah prodala, dob- tve. Vajenci bodo organizirali s je trpel pouk. Namesto tega pa razvoju komun, ki ga je imel zadruga. Ijeni denar pa bi se porabil za sodelovanjem upraviteljstva šo- bo upravitelj stvo vajenske šole republiški poslanec tovariš V okviru proslav 10. obletnice vodovod. le več predavanj, zlasti pa pre- prirediilo za vajence izlet v ppe- Blejc, je vzbudil med navzoči- naše osvoboditve bo v Mengšu Morda je to res še najboljša davanja o družbenem uprav- ro ali dramo v Ljubljano, "tako mi mnogo pozornosti. Kot več prireditev, razen tega pa rešitev. Ijanju v podjetjih in o družbe- da njihovo tekmovanje tudi na smo že poročali zadnjič, bo V -prejšnji številki smo pričeli z objavljanjem dopisov delavskih mladinskih aktivov, ki se pripravljajo na veliko mladinsko slavje »Deset let v svobodi«. Mladinsko praznovanje bo 21. in 22. maja v Kranju, kjer se bo zbrala delavska mladina iz vse Slovenije, seveda pa bodo sodelovali tudi kmečka mladina in dijaki. Danes bomo objavili nekaj o delu vajenske mladine na Gorenjskem, ki se pridno pripravlja na svoj festival. DVOBOJI, PREDAVANJA IN IZLETI Na vajenski šoli raznih strok nem planu. V svojem dopisu na Jesenicah so že pričeli s pravijo, da je na šoli zelo težke postala dosedanja občina Mengeš samostojna komuna, kar so volivci zelo pozdravili, saj s? je že več mesecev čutilo med njimi nezadovoljstvo zaradi združitve z Domžalami. Opazilo se je, da so navzoči morda prav zaradi tega mnogo pazljiveje cedili referatu o bistvu in ci- Tudi gasilci so izvolili enotno vodstvo za Gorenjsko _j Številnim organizacijam, ki 9000 članov, med njimi preko Le na ta način bo delo zvez so pred kratkim združile svoja 5000 aktivnih, ostali pa so re- lahko plodno in dobro, okrajna vodstva pod enotnim zervni in podporni člani. Te Okrajna gasilska zveza za -ove upravno-teritonlne vcdstvom za vso Gorenjsko, so številke nam kažejo, da delo Gorenjsko bo imela nalogo, da i -v. An "h se Pretelk,^° nedeljo pridružili med našimi gasilci ni bilo brez skrbi za vzgojo gasilskih kadrov, , ,,^°mU^-_lIx!. V!>r^!.?I tudi gasilci. V Sindikalnem do- pomena in da smo znali poizka- predvsem podčastnikov. Ta na mu v Kranju je bil ustanovni ti in najti ljudi, ki so ob veaki loga ne bo lahka in okrajna občni zbor okrajne gasilske priliki pripravljeni ■ priti ljud" zveza bo morala v to delo vlo-zveze za Gorenjsko, ki so se ga stvu na pomoč. žiti dokaj dela in truda. Poleg u ZADNJIMI proizvodnja tudi pocenila po-posebno še, če bi naše tehnične možnosti izkoristili do maksi- mladinsko zborovanje. zelo slabo seznanjeni z bistvom nja pa smo. da to jasno kaž3 teh sprememb, saj so sindikal- kako slab politični vpliv je ne, partijske in druge organi- imela in ima omenjena primer-zacije storile v tem oziru na java (to potrjuje tudi primer splošno zelo malo. Naj navede- v »Induplati«). mo samo dva primera. Tudi geslo »s tarifnimi pravii- Poudarek. da je danes v pri- niki ne bomo reševali socialne-merjavi s tarifnimi postavkami ga problema — ampak je to Sedaj, ko dobivajo tarifni nižje plačanih delavcev, pravilniki po daljših razpravah Sklican je bil (baje na pri- — ki pa so bile žal omejene v tisk delavstva) množični sesta-glvnem le na časopisje, mnogo nek sindikata, kjer so menda manj pa na konkretno delo med padale precej ostre besede, de- in morc]a v nekem oziru pravi delavstvom — svojo stvarno mago.ška naziranja in ozka obliko v posameznih podjetjih, stremljenja posameznikov. Naj-lahko damo nekaj opomb, ki bolj ostro pa se je pokazalo, da kažejo na pomanjkljivosti, ki večina članov kolektiva nima bi jih bilo treba še odpraviti. jasnih pojmov, zakaj in čemu Oslonili se bomo v glavnem uvajamo nove tarifne pravilni-na primer, kako je bilo pred ke. nedavnim s tarifnim pravilni- Uprava je skupaj z okrajno kom v tovarni »Induplati« v podkomisijo za plače (tekstilne Jaršah. Zal nam odgovorni u- stroke) ovrgla sestavljeni pra-službenci tega podjetja niso ho- vil.mlk. dne 12. t. m. pa f|> teli dati točnejšiih pojasnil na seji upravnega odbora sesta-(kar je negativno že spričo te- vili drugo komisijo, ki bo sega, ker bi te napake — ki ni- stavila nov tarifni pravilnik, kakor niso v sramoto podjetju Primer »Induplati« ni osam- — objavljene v časopisju mno- ljen, saj so ponekod delavci ce-go koristile ostalim našim ko- lo trgali razobešene tarifne pra-lektivom). vilnike. V tovarni »Induplati« je komi- Morda so vsemu temu včasih sija za tarifni pravilnik delala res krivi pretirano visoki raz-precej samostojno in samoini- poni v plačah (verjetno velja ciativno — kar je treba vse- to tudi nekoliko za »Induplati«) kakor pohvaliti, saj drugje in dejstvo, da je marsikje mnoga podjetja čakajo le zato, upravno osebje izkoristilo akci-da bodo lahko posnemala po jo, hitro pristavilo svoj lonček drugih — in že pred tednom in si kar povprek zvišalo plače, sestavila precej realen tarifni doč'm so mnogo premalo pravilnik ter ga razobesila na mislili na kokretni in učinko- len, vendar glede vpliva na nove tarifne politike hočemo vpogled vsem članom kolektr viti stimulus. na nagrade in preprosto, in ne preveč trdno in dokončno in trdno urediti živ vrv Tfjkoj zta tem pa se' je premije, nekvalificiranim in razumno mišljenje delavstva. Ijenjsko raven naših ljudi. Si- dvv?ni'l med delavstvom |pro- polkvalificiranim delavcem. negativen. Zdi se nam, da bi cer res ne neposredno — s tem dje izgubljali voljo do dela — test." češ. da so plače odgovor- Glavni vzrok za nasprotova- bila katerakoli drugačna pri- da bi zviševali plače (s čemer kar se pojavlja že sedal tam, nih uslužbencev previsok? (di- nje in ne razpoloženje, ki pov- merjava umestnejša. bi se standard sploh ne dvignil, kjer niso posvetili dovolj pozor- rektor 34.000, tehnični vodja zreča med delavstvom celo pa- Nikakor nočemo s tem pntr- povečal bi se le pritisk na naš nosti sestavljanju tarifnega pra-30 000, vodja finančnih poslov dec volje do dela — pa mora- jevatd nekaterim, ki razširjajo trg^ ki še ni dovolj založen vilnika in imeli slabo ter poli- 29.000 dinarjev) in negodovanje, mo iskati v slabih političnih demagoške parole »zakaj smo z blagom) ampak posredno — tično neučinkovito pripravo postaje v Kranju ker se ni zvišal zaslužek naj- pripravah za uvanjanje novih se pa borili, če bomo sedaj ime- s tem. da povečamo produkci- med delavstvom. A. Cebulj Tovarniški mladinski komite v tovarni »Peko« v Tržiču je že razpravljal o sodelovanju in murna). Ce bi sindikalni funk- tekmovanju mladine pred mla-cionairji in ostali politični akti- dinskim praznovanjem. Ker no-visti znali to tako dojemljivo čejo biti med zadnjimi, so že prikazati delavstvu, da bi ti to sestavili okvirni načrt svojega razumeli, potem bi odpadla dela in sicer bodo največjo po-v bivši Jugoslaviji, razpon med dolžnost raznih socialnih usta- marsikakšna težava pri spreje- zornost posvetili predavanjem o plačami visokokvalificiranih in nov in društev«, bi morali, vsaj manju novih tarifnih pravilni- novem plačnem sistemu in na-nekvalificiranih delavcev mno- zaradi jasnosti in razumevanja kov. grajevanju. o družbenem pla- go premajhen, je sicer realen pri delavstvu, bistveno drugače Obnenem s tem bi delavstvo nu itd. Poleg teh predavanj pa pojasniti. Ravno z uvajanjem tudi razumelo, da se plače od- bodo organizirali tudi predava- govornih uslužbencev ne bodo nja o naši zunanji politiki in zvišale zato, da bodo ti bolje njenih uspehih ter o potovanJO živeli, ampak predvsem zato. da predsednika republike, maršala bodo več, bolje in pravilneje Tita v Indijo in Burmo. H.'' delali! Da bodo čutili več od- teh predavanj pa bodo izvedli govornosti do družbe in pod- več športnih tekmovanj in pst jetja. da bodo smotrneje organizirali produkcijo, poiskali vse možne rezerve, prepipče/v^ali kriminal in pospeševali štednjo. Zvišanje njihovih plač je samo ena oblika vzpodbude, da bodo vse to uresničili, družba pa bo s tem od njih to tudi lažjie zahtevala. Seveda pa moramo istočasno Delavci pri strojih Kranjskim železničarjem v opomin V zadnjih dveh letih jo bilo na kranjski železniški post; več prometnih nesreč. Kakor posvetiti vso skrb tudi pravil- kaže, železničarje to še ni izu-nemu in efektnemu nagrajeva- čilo, kajti v nedeljo 13. marca nju nekvalificiranih in poikva- bi kmalu prišlo do težje nesre-lificiranih delavcev in tistih, ki če in le slučaju so imamo pot" bodo presegali normo (pa če- niki zahvaliti, da do nje ni pn prav za minimielen odstotek, če šlo. bo norma realna) — kajti samo Jutranji delavski vlak iz *Jese na ta način bomo dosegli, da nic je privozil v Kranj na tretji bo res sleherni državljan na ka- tir in medtem ko Je vlak US av teremkoli mestu v naši produk- ljail, je iz nasprotne st'a"1 ipo ciji dal od sebe vse, se trudil drugem tiru, Priv(>zila . ° Sreč3 in prizadeval ter iskal novih tiva z dvema vozovoma, r^ 'i/.bo'ijšav in možnosti,. V na- je predvsem v tem. da J sprotnem primeru pa bodo ljir ravno medel ju in mskace šolsk. mladine ki rad z vlaka, -sicer bi V J„ fl<1-prišlo do nesreče. ^ utrdila S strokovno o- z ozirom na prejšnje plane, ki šeni. količino blaga ali pa sklene po- ..nerva ua sposojeno'delovno cilo pa je sm0 Jin sprejemtali sredic ali Ker bo porasel obseg proiz godbo z inozemskim kupcem, ko vaiala investicije' tudi iz skla- eno kravo, se v letošnjem letu ^ da bodo amCTl-ena pose- celo konec meseca maja. veduje, se predvideva tudi po- spioh še ne vedo, ali bodo raz- da za pospeševanje kmetijstva, predvideva tudi povečanje pri- sWa v letošnjem letu pokazala ZakaJ sprejemamo tako »po- večanje števila zaposlenih de- polagali z blagom ali ne. s katerim razpolaga Okrajni dobivanja mleka za 13.700 hI. že veliko zrelejše uspehe. zno« družbene plane okrajev? lavcev. Le-teh bo letos 1 143 več Taki postopki močno škodu- , , Vzrok temu so predvsem objek- kot lansko leto ali 9»/o. V zvezi „rt.1„^.. = - -.-m- . ■• Mnogo žrtvuje naša skupnost, t.____ - ~. • ■ Le dobro organizirana semenska služba in uporaba agrotehničnih pripomočkov jamči uspeh Tako letošnji zvezni, kot republiški družbeni plan sta ra- imenovanih pregonskih pašni- snovana na povečani skrbi nagemu, doslej v precejšnji meri, kov. kjer bodo pasli živino na zapostavljenemu kmetijstvu. Zategadelj posvečajo tudi okrajni določenem mestu le en dan na- družbeni plani vso možno pozornost kmetijstvu, ki je pred- slednjo dni pa na drugih me- vsem razvidna iz višine sred te v, ki bodo letos investirana stih, tako da bo živina šele po neposredno v kmetijsko proizvodnjo. Iz najrazličnejših virov io dneh zopet prišla na začetno in skladov bo uporabljenih za razvoj kmetijstva v letošnjem mesto. Tako nameravajo v naj- letu 230 milijonov, medtem ko bo kmečko prebivalstvo kranj- večji meri izkoristiti sočnost skega okraj zadolženo z davki le v znesku komaj 203 milijone trave in rediinost naših pašni- dinarjev. kov. ljudski cdbor. Med glavne pogoje, ki bodo V letošnjem letu se bo doho- pripomogli k dvigu našega otaju. skupno , dohodkom g-ltadj*. ucv,,telev in i,po- S£*L£» .» 2S£ £!=L^ *2£*&* &iv d"°£5j*Ma okraju, skupno kmečkih gozdov, predvidoma polnitev semenske plužbe, kt povečal na 1,302 milijarde di- je zelo pomemben kmetijski Sftr°:'e (vprašanje je, če so ti narjev aH za 6% več kot lan- činitelj. Tudi z večjo uporabo regrff tudl vedno smotrno iz- sko leto. Največje povečanje umetnih gnojil bomo povečali ™msčem *» ce popolnoma slu- dohodka predvidevamo iz sad- ha donos. Najpomembnejše za zlJ°.sv°lemu namenu!), umetna jarstva (za 49%), nato iz polje- področje Gorenjske je nedvom- g1n0jala M- To so Prejšnji zne- - • —Ji— -- razen tega pa investiramo obliki regresov na kmetijske na zveznem' oziroma republi- bo omogočena z novimi proiz- 12 v državno blagajno. škem družbenem planu. Ker je vodnimi kapacitetami v nekam- V letošnjem letu se bosta geto tako. tudi ne more bitii spre- rih podjetjih in vsekakor tudi daT1j'.im izvoznikom v okraju prijet pred zveznim, oziroma repu- z delno ureditvijo plačevanja družila še dva nova: »Marmor« bliškrim planom. Odgovor na v po delovnem učinku. Hotavlje in »Sava«. Močno bo- začet.ku postavljeno vprašanje Da bomo ostvarili naša pred- mo |P°večali tudi izvoz električ- lanski letini, tea v poljedi lo v prvi vrsti povečanje ha ni omogočili njegov izvoz, ^'!i"t,;u,u™ P™izvoctov. tem- j : ^odarski donosa žita in krompirja, kate- zgradili na Trati ustrezno skla- «* »Jihovo določeno zni- ^^a ozfronS rega bo moč doseči s povečano «e. ^Sredstva za gradnjo so J-*JJ JM e ^ Sa. ^olcraTTe- AUSEC (Nadaljevanje prihodnjič) uporabo umetnih gnojil. Pove- *o zagotovljena. Zv^TZ^^0 fSS V ptiMflce inzve^'lo^vodiČ čani dohodek iz živinoreje bo Zaradi ugodne cene umetnih ^Ts tem tST^LSETS^S us™^alec vsega gospodar --gnoju se predvideva, da bo le- *7x*° T" ^,,UUD1 na tr~ skeea deistvnva je vendarle morajo zaznati v SSTS ' mesta'^a' re" povečani Masovni publllke m zve3?- T° * vodič. gnojil se predvideva, da bo le- KAMNlCANI! tošnja potrošnja le-teh za 25% ^ V torek, 22. februarja je bila večja od lanske, se pravi da bo- odprta podružnica našega lista do kmetje kupili 2400 ton u- tudi v JKamniku. Podružnica je naetnih gnojil (500 ton več kot v prostorih Planinskega društva lani). Medtem ko je prišlo lani na Šutni in posluje vsak torek M kg umetnih gnojil na 1 ha. od 9. do 11. ure in vsak petek Jih bo letos prišlo 112 kg. Sa Zakaj ima Janez toliko uro, jaz pa le... — - skega dejstvovanja v določenem potem, ko je delavski svet je- čenjajo reševati. Vedeti mora- žišču, kar realno omogoča pa- ]etu 0d njegove realnosti in seniške železarne v načelu odo- mo, da je proizvodnost v jese- A- pravilnosti zavisi izpolnjevanje Drili nov tarifni pravilnik in ga niški železarni, še vedno raz- v njem postavljenih nalog :n daj kolektivu V razpravo, so meroma nizka in da tudi kako- končno. v družbenem planu se sleherni dan po obratih na dnev- vost izdelkov še ne ustreza spo- zreadi tudi življenjska raven nem redu razprave o tem. In sobnostim delavcev. V novem prebivalstva, kar je njegov os- ne \e v obratih, tudi na sestan- tarifnem pravilniku železarne novni namen. kih. na cesti, v trgovinah, go- so zvišali osnovne tarifne po- »uriasu «J"»^»J-—- ' *-------tudi v trgovinah z živili*> Ne- ♦ sprejema nove naročnike, male Tudi na ostalih področjih fc„ut„ x,.H„ ■ / ■" Z tm J . . , » ... ,_ ... , , . . koiiko čudno je, da moraio Tr- t« a« mau pune^uu o iem prejerruce visoKokvalificiraniti r^^r^r^ rsMtsarffl?* &-v*d^^m z&xz-s2£:&jrz „ravIiaio'ie dmgo vpraš- 's5j?£2£* *e pokvari edina pekovska peč. večal v krani«kem ' okrni,f da kljUb temU S° V °e" ^ Z3Vila "& stranPot- >>ZakaJ A/m j /nlrn/ in - ni7lro ronolki je v obratu žc do,«a des«*- v odnosi;?wo /953 7a aterih Podje:tjih še vedno^.tež-take raz]ike?« -zaka.iim« Nace /VC/V lUfiUl l/l Cene! '«tia. LOMO je našel rešitev pevorečno 14 3»/" So ,icer ne- nJVPu lzejiacevanJu- »teorije« o Martin, Peter, Janez toliko na tako, da bodo obrtna podjetja katere gosnodarske veie ki n^o ^ zelodclh "d- ki so raz- uro, jaz pa samo toliko?. Brez posebnega govorjenja in vse vrste mlečnih izdelkov bo- 50»/t dobička, ki so ga po lan- issTsolnile svojega nlana' — ne V 12 besed: >>Zakai take raz- Popolnoma možno je, rta se reklame je bil pretekli torek v ste lahko kupili v restavraciji kletnih prednlsih oddajala fe- katere zaradi objektivnih ne hke V plačah? lNihče ni zado" Pri tolikem številu delovn'h Kranju otvorjen nov lokal, ki po izredno nizkih cenah. Za- deraci.ii, v letošnjem letu dala katere pa tudi zaradi subiek VoljeT1, feprav so časopisi pi- mest in tarifnih postavk napraJ bo prav gotovo pritegnil marši- družna mlekarna z ustanovitvi- v namenski sklad za dvig obrt- tivnih razlogov — celota oa ni «5 ' da Sm° VSi zadovolini!HieH, ^re°v=em .00^0- Vsem pa ni stimuliral vodilnega ga sklada pravilna. Razponi pre« V J neupravičenih LfiiSSSFT* ki W S SV°jimi &posob" jemkov še niso Povsem" urejeni. Dičkov nadplanskih do- nostmi lahko vplival na pove vendar so lanskoletne razlike le čanje proizvodnje. Ker pa niso delno popravili. Vc-leti moramr«. V Kranju smo '"""1 dolgo časa pogrešali in smo Za- 3»aU.u ■•amen, ki ga iuai mi *■=;•«»»cim družni mlekarni res lahko hva- pozdravljamo z željo, da bi bilo določeno ležni za novo ustanovo. Lokal le- v Kranju kmalu čim več Jakih ii na zelo primernem mestu, na podjetij. Mlečna restavracija bo - __„.u; ivh '),,(! ril/11 i li 'lrinl.ni [t., ^rn.l.l. I__M.. ____ Koroški cesti, »b podružnici učinkovito sredstvo v boju pro- RAnovr it^at«¥» Slovenskega poročevalca. Notra- ti alkoholizmu in ima kot laka kauuvjljicani. «»tn nnrpmo Je okusno pripravil tudi svoj socialni pomen Podružnica našega lista v Ra Restavracija bo poslovala ne- dovliici je odprt- od !M. febru »»jo opremo je tov. Saša Kupm iz Kranja, ki V letrvšniem ie.+,, -j J ^ui^vuuiijc. a«- pa mso aeino popravni, vc-.eii moramo mo n?d?nnTn«^Pn?Vi biM l° p]aČanl jim je bll° da 50 visokokvalificiran, delav Sirvj^^2S2i?S^r*^ ** VSeeT,° in S° 86 zad°vol.ie- ci in strokovni uslužbenci še za iS SSvS?n«in Z1"" V3li S Stanjem' kakršno je bi,°- vedn' "seroma slabo pla^:a- no'v iLZ7-*T 1°/,ali deIaVCi' redvfem nekva- ni- K ^ * ***** dodaH, da Je poskrbel, da se bodo gostje v pretrgoma od 5. ure zjutraj do arja na Linhartovem trgu št. 8, predvidevamo v kovinski indu- ?* ' S! "ekva" ^ K L'mU j? treb* dodati' dL »okalu prijetno počutili. 21. ure zvečer. Na ta način bu v lokalu tov FrnT^n. „ ., striid nio/n) Tr> r„31 T, "ftciram in polkvalificirani, pa so osnovne tarifne postavke pro- Ob tej vesti o otvoritvi pa ne številnim delovnim ljudem, ki lr°n f"nceta O rilca. ^ ^ *%*mL f ZanlmaIi 23 IaStn° Stm- JZVOdmh delovnih m,?3t VC;"ane o prezreti še nekaj, kar bo gredo zjutraj v službo, omogo- Uradne ure vsak torek P^tek čan,*^™™^* ■ • 1- k°Vn° ^Po^o^i^anje, ker tudl še na preseganj norm. plana nriietno nresH- ?<»no. Ha Sa n»n ,,„!,>■„ nn.o«! od 15. do 17. ure. - P'^zvoanje in izoire no- oni niso bili zainteresirani. Ta- itd Preiemic,- co rej * - - -------- -«-----, *redračunske vrednosti stanovanjske hiše, dozi-2. visino PrLU1 ^ve aM nadZcelotn'ega posojila, ki se zahteva ali višino trans Vh te se bo zidala hisa več let; ° 1 ndolačilni rok, ki ga ponudi prosilec; *• se bodo začela in kdaj končala gradbena dela; r kdai bo prosilec začel odplačevati posojilo; 7 esek vseh prosilčevih dolgoročnih obveznosti, znesek T h Obresti in odniari! iz teh obveznosti; 8 način zavarovanja posojila. Gospodarska ali družbena organizacija mora prošnji za po-v] priiožvtU fiklep delavskega sveta, oziroma najvišjega il3na družbene organizacije. Obrestna mera za posojilo iz tega sklada znaša ln'n letno. 7^ odplačili o posojila, ne sme bili daljši kot 30 let. Natečaj za posojila za zidanje stanovanjskih hiš iz republi" ^ kreditnega sklada in višino sredstev bo razpisala Narod-panka FLRJ Centrala za LRS. Ljudski odbor mestne občine Kranj Tajništvo za gospodarstvo in komunalne zdeve. ___. , . . . , . i^uuuiijjcvdnjr, Ker uiai se na preseganje norm nl^na vh pSodovnJkiTih1Zb;rei T ^ "T bm Zaint6reSiranL Ta" m- P^e^ se bodo tudi to Podružnica sprejema nove na- S^ffESEi'£mS y^t^LX ŠLll ^ P7? ™ Z 1:'k° dVignilL M»W b° ročnike, oglase, objave rekla- in Stal Trži Tudi SSSL T?*™' ."5 ^ F^f1 ^ 5 P°večanJem — ""J"vc, renia 1 f T. \ irzit- 1UQ1 Prepričati mlade delavce, da bi pioizvodnje pa bo oriilo n^ tro me. zahvale In čestitke. Nove ^tectartrlJa šli v uk. ker so prav tako do- tU več "prc.^do^. W ti? naročnike pa sprejema tudi tov. °"č^ švni i !? • ^br° teaslu&ld- brez potrebnega cerejši in ravno v tem Je tudi Franc Grilc vsak dan! kemična iZ.tST^0; ♦ • fMJa' K°n*no Pa je naP°čil bistvo nove«a Plahega sistema. _ Kemična industrija m :ndustn- čas, ko se tudi ta vprašanja za- Jože Podobnik S SESTANKA DS TOVARNE »STOL« Kritika mora bili konstruktivna Pred nedavnim sem priso stvoval zasedanju Delavskega sveta tovarne »Stol« na Duplici. Nič posebnega me ni gnalo tja, a ker o konkretnem življenju in prizadevanju našega delavstva pravzaprav zelo malo pi-šem\, sem imel svojo pot za potrebno. Sestanek je bil v majhni, nizki, zatohli in mrzli baraki. Nabralo se je mnogo članov, čeprav je skoraj tretjina manjkala raradi tega, ker so morali ostati na svojih delovnih mestih v podjetju. Dnevni red je bil že v začetku spremenjen. Mlad uslužbenec — tehnik je zahteval besedo, češ da ima marsikaj povedati o delu, obnašanju in nastopu direktorja — in to vse v korist »preprostega delavstva«. V srednjih vrstah, kjer so sedeli preddelavci, delovadje. tehnično in upravno osebje, sem opazil rahel odpor, a ker je bilo močno pritrdilno mrmranje v zadnjih vrstah, je glasovanje, ali naj bi mladi mož, ki ni član delavskega svet=), go- voril ali ne, izpadlo v njegovo korist. Tudi jaz, ki sem tu in tam mnogokrat ujel, da se med delavstvom tovarne »Stol« marsikaj šušlja, sem z zadovoljstvom prisluhnil. Bil pa sem temeljito razočaran. Ne samo zato, ker je mladi kritik poudarjal vedno »jaz'< in »meni«, in govoril le o sebi ter svojih terjatvah do podjetja — ampak tudi zato, keT sem začutil, da se o stvareh, o katerih bi se dalo in moralo govorici na sestanku DS, ne razpravlja. Tudi delavstvo je počasi začutilo isto in končno le preprečilo mlademu uslužbencu, da bi še nadalje govoril »v interesu delavstva«. Pa še en primer je, ki mi je dal misliti. Ko je DS razpravljal o tem ali naj se da dolgoročno posojilo (500.000 dinarjev) za zidavo hiše mlademu, šele lem dni zaposlenemu delavcu ali človeku, ki je zadnja leta posvetil vse svoje sile napredku podjetja in kulturnemu, šport, in družbene- mu izživljanju kolektiva, se je večina izrazila za slednjega. Prvi pa, ki ni dobil posojila, se je dvignil An protestno zapustil prostor, kjer je zasedal DS. S tem je jasno pokazal. Ob 15. uri pred tovarno »Stol« Kakšne interese zastopa. (Delavcem tovarne »Stol« bi priporočil, da v prihodnje izbirajo vsekakor boljše predstavnike v DS.) Kakorkoli gledam in sodim ta dva primera, vedno pridem nehote do zaključka, da je v podjetju »Stol« še vedno nekaj ljudi, ki nastopajo vse preveč osebno, subjektivno, ne brigajo se pa za resnične koristi celotnega kolektiva in podjetja. Prepričan sem, da je tudi v tovarni »Stol« marsikaj, kar bi bilo treba spremeniti in dopolniti. Toda tega se je treba lotiti drugače, kot je storil to mladi tehnik. Menim, da tudi direktor podjetja ni brez napak, kot ni nihče, ki dela in ustvarja (k temu me je privedla tudl izjava predsednika DS. da so bile nepravilnosti pri prodaji šivalnega stroja direktorju in radioaparata glavnemu knjigovodji). Vse pomanjkljivosti in morebitne nanake odgovarnih Hudi v podjetju pa morajo posamezniki iz kolektiva reševati in odpravljati z drugačnimi metodami in argumenti. Ne z osebnimi težniami in ostrimi izpadi (v omenjenem primeru, bo moral iskati direktor tovarne »Stol« zadoščenje pred sodiščem!), amnak s konstruktivno kr't'ko in brez žalitev. Vsako narihovanie in podtikanje napak vodilnemu osebju podietia pa ni negativno samo v moralnem pojedu, ampak tudi politično škodljivo! A. Cebulj od petka do petka nekaj o meukuikih zoončarjih Doklade in samoprispevki Danes naj na prvem mestu omenimo sejo Zveznega iz vršnega sveta, ki je bila v začetku tega tedna. Zvezni izvršni Bvert. je sprejel več zakonskih ostnutkov, uredb in do:očb z gospodarskega področja in potrdil nekatera imenovanja v državni upravi. Nas bodo predvsem zanimale spremembe nekaterih členov načrta zakona o dedovanju in načrta zakona o občinskih dokladah in krajevnih samoprispevkih. Zvezni izvršni svet je zaključil, da SorCmPmhf 7fl- na^ bi po umrlem državljanu dedovali Jpi CIIICIIILIU LU" lahko vsi njegovi potomci, posvojen- IfOnn fl HoHnvnnill ei in nJdh°vi potomci, zakonci, zakon-RUIIU U UCUUVUIIJU Ski tovariši, bratje, sestre itd. Prav tako pa naj bi imeli dedno pravico tudi nezakonski otroci do dedovanja imovine njihove matere, kar pa naj bi veljalo tudi za dedovanje premoženja umrlega očeta in njegovih sorodnikov, če je oče nezakonske otroke priznal za svoje pred pristojnimi organi ali na kak drug način. Ti popravki bodo omogočili v prvi vrsti nezakonskim otrokom, da bodo pnišli do svojega deleža pri dedovanju, pri katerem so bili marsikdaj prikrajšani. Drugi zakonski načrt, ki nas kot rečeno zanima, je temeljni zakon in bodo na njegovi podlagi republiški zakonodajni organi lahko sprejeli dopolnilne zakone. Pri nas je zaenkrat še vedno v veljavi stari zakon o družbenem prispevku, vendar se že od začetka leta 1954 ni več izvajal, ker so bili med tem časom že izdani številni predpisi. Zakonski načrt predvideva podrobno ureditev občinskih doklad v gotovini in krajevnih samoprispevkov v naturalijah. Nov zakonski načrt temelji na teh"le načelih: Doklade in samoprispevke bodo lahko predpisovali občinski ljudski odbori, LOMO in MLO. Občinske doklade bodo določene brez sodelovanja zborov volivcev, dočim bodo krajevne samoprispevke določale občane samo na podlagi sklepa zborov volivcev. Važno v tem zakonskem načrtu je, da bodo ljudski odbori doklade lahko uporabljali za vse potrebe, samoprispevkov pa ne bo mogoče porabiti za proračunske potrebe. Kdo bo plačeval doklade in samoprispevke? Občinske doklade bodo plačevale vse fizične in pravne privatne osebe, samoprispevek pa bodo vplačevale samo fizične osebe, ki so sposobne za delo. Naše kmetovalce bo predvsem zanimalo kako je z zadružnimi hranilnicami in posojilnicami. Pred nedavnim je v Sloveniji pričela akcija za ustanovitev le-teh. Doslej je bilo že šest ustanovljenih, nadaljnih šest pa bo v kratkem času začelo poslovati. Zadružne hranilnice in posojilnice bodo postopoma prevzele vse posle za zadružne organizacije in privatne kmete, ki jih je doslej opravljala Narodna banka. Delo novih hranilnic bo dokaj odgovorno, kajti naše zadruge marsikdaj ne spoštujejo predpisov in uredb ter bodo to zadružne hranilnice morale preprečiti. Da bi se vskla-dilo delo že ustanovljenih zadružnih hranilnic, je bila te dni ustanovljena Zveza zadružnih hranilnic in posojilnic, ki bo med drugim skrbela za potrebne kredite v kmetijstvu, nadzorovala tehnično poslovanje in pri kmečkem prebivalstvu propagirala varčevanje. Naloga Zveze zadružnih hranilnic in podružnic samih pa bo v prvi vrsti skrbeti, da bodo vsa sredstva smotrno porabljena, da se bo čim bolj dvignila kmetijska proizvodnja in s tem naš življenjski standard. V GORJAH JE ZVONILO nega doslej, je sila enostavno, drugi pa so izročali zvonce raz- naročilom ni mogel ustreči, v POLDNE, ko sem koračil po Glavno in najtežje delo šele nim prodajalcem. Ko so začeli inozemstvu pa so se med tem. blatni cesti proti vasici pod Vi- pride.« dobivati iz tovarn že izdelano najbrž oskrbeli že iz drugih ~ vpC občutkov, ki pustijo posledice svo,bode! Sicer ga je treba na-za vse njegovo poznejše živ vajati na lepo vedenje, ali valjenje. Zato se pametni starši jyh gre to v tako skrajnost, da ne poslužujejo metod zastraša- začno opomini, nasveti in navo vanja. ampak se skušajo vžive- dila otroku presedati in mu. je ti v otrokov notranji svet, ga jed že zato z0,prna. Pustimo mu razumeti in mu s tem pomagati da se bo počutil tudi prt rndzi razvijati tiste duševne lastno- svobodnega in sproščenega pa sti, ki bodo igrale odločilno četudi ga kdaj malo poj*^ vlogo v življenju. Zato naj Glavno je. da je srečen in w-starši od vsega začetka razvi- dovoljen, da čuti ljubezen ,*ud: jajo otrokovo domiselnost, ini- po majhnih spotikljajih. Tudi ciativnost in zanimanje, ne pa gOVori naj, če to želi! Naj beda otrok — ki si vendar še ni sediči. naj razvija svoje sr*.. več smisla, da se sploh še kaj vse življenje. Tudi starke so na svoji zunanjosti posveča precej malico, še preden sem utegnil m°f* ustvariti prave podobe o Sobnosti izražanja —■ ne pa, da ukvarjajo s svojo zunanjostjo, svoj način lepe in privlačne. Vse pozornosti. Tako aktivno bi mo- do konca razviti svojo radoved- rale živeti vse tiste, ki so se nost. brez vzroka vdale v »žalostno« Povedali so mi, da je bilo še usodo. Predvsem bi morale pa- v minuiem stoletju v Mevkušah žiti na svojo zunanjost. nad Oorjami devet zvončarjev. Za starejše žene je izredno Ostali so samo še trije, pa še važna pazljiva izbira blaga, od teh treh se ukvarjata iz- želijo imeti svežo in nežno polt. Lasje postanejo lepši in fri- barve in vzorca. Kar je nekoč ključno z zvončarstvom le dva. naj popijejo vsak dan velik ko- zura naravnejša, če jih po umi- pristojalo njihovemu obrazu, z Zvončarstvo v Mevkušah sega zarec mleka, pomešanega z dve- vanju s šamponom počešemo z leti lahko deluje neskladno in nekaj stoletij nazaj — v čase. Mleko kot lepotni pripomoček Mleko je odlično sredstvo za juje gornjo plast kože in obe-zdravje in lepoto kože. Zene, ki nem krči pore. svetu — vidi pri vsakem kora- moice ,tuhta in se muči z vpra ku. dvignjeni kazalec in pret- sanji, ki ga. vznemirjajo, njo: »Delaj tako in tako. če otrokova igra je pravzaprav ne • • ■* neprestano učenje, zato rad pri- Jasno je. da se vsaka mati žiga in ugaša luč. vrti gnmb? boji za svojega otroka, vsa je pri radiu, riše in piše — včasii nervozna in živčna in to iivč- tudi tja, kjer ni primerno. Pjn nost nehote prenaša na otroka, tem učenju ga seveda ne srn* Priznali pa mi boste, da se naj- mo motiti ali celo ovirata, do večkrat »kaj zgodi« prav tistim kler ostane to v mejah zmer žlicama malinovega soka. glavnikom, ki ga pomakamo v neokusno. Zato se morate odlo- ko so stale v Spodnji Radovnl miaJčkom' ki Ima^jo prav vsn nosti Redno uživanje mleka v veliki -sveže mleko meri vpliva tudi na lepoto zob. to pa zaradi bogastva kalcija, ki ga vsebuje. Skodelica toplega mleka pred nočnim počitkom nam pomaga, da hitro in trdno zaspimo. Učinek mleka na naš izgled je tu sicer indirekten, je pa uspešen, saj je vsakomur znano, da ravno dobro spanje v veliki meri pripomore k lepši zunanjosti. Proti rdečici in sončnim pegam na obrazu pomaga umivanje s koščki čiste gaze, ki jih pomakamo v kislo mleko. Umivanje s surovim mlekom pa utr- čiti le za kakovostne tkanine, fužine in so iz njih dobivali Nežno in gladko kožo pa do- ki naj ne bodo preveč tanke zvončarji železo. Fužine so jim bimo, ako si napravimo za ob- ali celo prozorne. Pazite tudi, dobavljale kovno železo v »ca- raz naslednjo oblogo: dve kav da bo vaša frizura vedno leno kinih« (pol metra dolga, šest »prepovedano« — zato so sila Tudi zelo pogosto otrokovo nerodni, nespretni in ker jim mo je treba smatrati za bol? javno ,ni dovoljeno, poskušajo zen. Ce se vrže na tla, ga na skrivaj. Ko otrok shodi, po- poberimo, ne pa, da ga straft o tri bol* let* ni žlici smetane pomešano s so- urejena. V družbi se vedite re.v centimetrov široka kvadratna Skuša marsikaJ- ker Podzavest- mo. ali celo kaznuj« kom iz pol limone in si s to no in umirjeno. Tudi čitajte prizma). Iz »caklnov« so v Grab- zmesjo namažemo obraz. Po 15 mnogo in se družite z mlajšimi ču vlekli na vodnem kladivu minutah oblogo odstranimo /. ne- od sebe. Humorju in vedrini pa grobo pločevino. Zvončarji sami kaj komadi vate ali gaze, na- se nikdar ne odpovejte, kajti pa so pločevini dali dokončno močenimi v mlačni vodi smeh nam podaljša živ'jeni< obliko s svojimi kladivi. Tržišče Moda GLAS GORENJSKE Izdaja: Časopisno, založniško in tiskarsko podjetje »GORENJSKI TISK« Kranj, Koroška cesta 6. Direktor in odg. urednik: Slavko Beznik. Urejuje: uredniški odbor. Tel. uredništva: št. 475, uprave št. 190 / Tek. rač. pri NB Kranj - okolica št. 624-T-127 Izhaja vsako soboto. Letna naročnina 400 dinarjev polletna . . .200 dinarjev četrtletna . . . 100 dinarjev Posamezna štev. stane 10 din no priznava samo tisto, kar sam preizkusi. Kar poskušajte Le mimogrede smo se do-tak malčku dopovedati, da se ob do- nili nekaterih vprašanj iz otre tiku z vročim štedilnikom ope- kove vzgoje do nekako 7. lete če! Ko otrok pleza na drevo, kakor jih obravnava sodoben SO Imeli v tistih časm'predvsem so navadno mamice od strahu vzgojeslovje. Ko ste to prebira na Koroškem. Tolminskem, v vs* *?, sfet: >>Padel bo li' ,ste ?rav . g,otoV7u, Z™a ^ Benečiji in Furlaniji Nekateri udanil!« Potem mu zapretijo, /. glavo in dejali: »Ze res, to j* zvončarji so kar sami krošnja- a,i. ga udarijo in 9 tem prene" vse leP° in ,prav' ah "^čl rili s svojim blagom po svetu Se]° SV0] strah na otr0ka- To niino' ta »ah« -e ^/misljan ' pa še ni najslabše! Huje je, da vreden. Marsikdo vse w ve » - smo s tem v otroku ubili pra- tudi priznava, in bi se se veo* vo iniciativnost. Ob takih pri- tudi ravnal po tem — pa, vč» « likah naj razumna mati mirno sih ni časa, nervozni smo 11 stopi k otroku, mu čestita k nepotrpežljivi. dnevne skrb LOČ ANI! Podružnica Skofji Loki naš?iga lista pisarni podjet- Slika nam prikazuje tri modele za z?odnjo pomlad: preprosto krojeno črtasto obleko za šolo in službo, ljubko dvodelno obleko s plisiranim krilom in elegantno popoldansko obleko iz volnenega blaga uspehu, pi:hvali njegov podvig, nam jemljejo veselje do t« ja »Transturist« uraduje v tor- istočasno pa naj ga opozori, da preodgovornega dela z otre kih od 11. do 13. ure in v pet- J« za letos splezal dovolj vi- kom. Res je tudi, da uspeha n' kih od 15.30 do 17.30 ure. Tam «ok°. drugo leto, ko bo večji bi bilo, če bi iztrgali .samo pf iahko oddaste male oglase, °o sele mogel više. Otrok bo ta samezne strani iz celotne otn objave, reklame, čestitke) za- nasvet prav gotovo upošteval, kove vzgoje. Tedaj nas hvale, prav tako pa sprejema ce seveda ni edini, ali če je otrok, ki je navajen P31'^ oodružnica tudi nove naročni- otrok takega obravnavanja že fji|jakarsk(il konj. *''im0 . , b?! preveč navajen. pogledal in se mu bo zdeia MEDVODČANI' Pustimo tudi otroku na i sc kale prdagnška« stvar si. a C Wra z mačkom in psom! Živali na. ali celo smešna. L pa Podružnica našega lista v in otroci se imajo navadno zelo bomo potrudili, da bomo p Medvodah je v prostorih Ob- radi. in se skoraj vedno razu- skušali kljub vsem zaprekam- cnskega ljudskega odbora, na mri... objektivnim režavam 'avoj matičnem uradu v Medvodah. Poznam na 3-letneg« fantka, po teh načelih v celot. - pr* Uradne ure podružnice so vsak ki se je od staršev navzel blaz- vsem pa da bomo v delu t ponedeljek ,6 15.30 do ,9.30 nega strahu pred „si: ,,. „, „ „■« kom dosledni, v/t- p. n P "lame" T>h J ° re" kje ****** nedolžne^, pinča, trpežljivi. bomo »f^J* Se I'l, eH°fiaSP' 1e P09*1 Vos trd od strahu No jetne spremembe. 1°J*fJ čestitke, zahvale, podružnica bena hP*Arf„ b«k.____ koristno le za nas, •'mpaT,,,., bena beseda, nobeno prigovai nik? nHVC nai'01" janie ni *aIe*Jo- Stvar je stajala bolezenska in celo po- sti za nje. otrokovo bodoče z.vi Našli so nove oblike dela Uspehi DPD „Svobode" t Lescah „Mladost pred sodiščem" leto* najboljša predstava na Jesenicah Upravni odbor DPD »Svoboda« Lesce je skušal na razne primerne prostore, s temi pa ** načine uvesti stalno izobraž?valno delo, vendar je ugotovil, da imajo (kakor skoraj povsod Prejšnjo soboto je Mestno žiser Tomažič izredno srečno ca. Sodno dvorano je od g'eda-zaradi slabih pogojev ne bo mogel rešiti tega vprašanja z last- drugod), tudi v Lescah težave, gledališče na Jesenicah uprizo- roko, saj so sodelovali skoraj liske ločila le pregraja ki pa je nimi močmi. Zato so sklicali .sestanek predstavnikov delavskih Stiskajo se v šoli in v drugih ril° s^ofr šes*o premiero v le- najboljši člani jeseniškega gle- vzbudila pri gledalcih' občutek svetov, političnih organizacij. ,avnateljev podjetij in drugih, poslopjih. Gradnjo doma imajo sezoni in sicer Hansa Ti- dališča. Ce bi hotel posamezne da sami prisostvujejo sodni ter po zanimivi razpravi skiei.-ili ustanoviti posebno izobraže-. v načrtu že vsa leta po vojni. emayerja »Mladost pred sodi- igralce kritično oceniti, bi mo- razpravi, valno sekcijo. Rešili so tudi pioblem knjižnice, ki ima danes vendar so se vedno pokazale ščem«. To dramo je prvič pri ral z veseljem priznati, da so Mirno lahk ie okoli 2000 knjig, za nabavo novih knjig pa je društvo da- razne težave. Upajmo, da bo nas uprizorilo Mestno gledali- bili prav vsi na taki izenačeni ^SSSi nn^LT"^- Se lo na razpolago 40.000 dinarjev. Čitalnico so opremili na »Žagi- tudi to kmalu zadovoljivo reše- v CeIJ" ta z njo z velikim umetniški višini, kakršno imamo 6tc ^Mli n L" ^f6'' kjer bodo imeli svoje prostore tudi šahisti in organizacija no. uspehom gostovalo tudi v Ljub- priliko videti le redkokdaj. 3, . sodiščem« SZDL. Ham in Beogradu. Po nje pa Glavno obtoženko Ano Daal- £g£ ^je » so segla tudi mnoga ostala gle- ders je odigrala Tatjana Gosti- režiseri* in „Jrt „ t dališča, celo številne podeželske ševa, nadzornico Evo de Bruin j2^5fc^tt2««T£ igralske družine. V radovljiškem pa Marjanca Cebuljeva. Zelo teTveSnf iSfiS 5 okraju so io ored---- organizacija no. Posebna sekcija za delo med vaščani iz okolice, je začela delovati šele letos, kljub temu oa je dosegla že lepe uspehe. Več let so bile okoliške vasi prikrajšane za kulturnu udejstvo-vanje in izživljanje, sedaj r>a so v okviru te sekcije ustanovi dramsko skupino, ki jo predvsem sestavljajo m'adi ljudje iz sosednjih vasi. Ta skupina je imela preteklo nedeljo svoj prvi nastop v Lescah. Prikazala je narodno igro Pod Golico«. Razen tega je novo ustanovljena sekcija pripravila tudi nekaj predavanj za kmečko prebivalstvo. Dramska družina, ki deluje kot posebna sekcija pri društvu, v precej težkih pogojih, je poznana po vsem okraju. Prejšnje leto je na okrajnem tekmovanju dosegla prvo mesto. Le- i„ o^, .. » . ♦ . i •• ,. J začela delovati šele v zać^t-tos pa je predstavila svoji pub- ku marca letos Zanio vi JT liki že več gledaliških del: redno zanimanje m^0 obtku-~ »Draga Ruth«, »Dnevi naše sre- je kar 57 mladink J. P. okraju so jo pred J-eseoičani zahtevno vlogo sodnika ki v T? J***0 svojih palcev Iz uprizorili že v Radovljici in na di vso razpravo Z jeves Čas deIavskih vrst, je s šesto letoš- Javorniku. na odru jfi Doda, J^JJ* ™ njo premiero najlepše opravi-Na Jesenicah na odru je podal izkušeni Bo- ™° premie™ ^Jtepše opravičilo svoj nadaljnji obstoj (s tem je »Mladost jan Cebulj. Poleg uradne sodni-pred sodiščem« zrežiral profe- ške strogosti je znal predam P* 86 no5em vprasa-sor Jože Tomažič, ki se je v v zadnjem prizoru, pokaStTS £-*■ ustanovitve n°vega pokra- , ioujijcin pnzuru, poitazati, d; delo resno poglobil in ustvaril bije v njem toplo srce in razu najboljšo predstavo letošnje mevanje za mlade obtožence, gledališke sezone. Vsi idejni po- Oba soobtoženca, Pieta von Do~ udarki, tako politično - moralni orna in Gerarda Nieckarta, sta kakor tudi socialni, so bili pra- pedala Franci Pogačnik in Slav-vilno odmerjeni in je igra po- ko Polanc, zakonca Daalders pa /sem dosegla svoj namen: vzbu- Slava Maroševičeva in Franjo iiti v gledalcih sočutje do mla- Sti bil j. V ostalih vlogah so od-iih ljudi, ki so po krivdi druž jinskega gledališča za Gorenjsko v Kranju). P. Ulaga V Strasišču bo spet premiera Telegram: Oče stop v soboto »Srečni dnevi« na odru v Lescah - ---------Prejšnjo nedeljo popoldne so ta in knjižnega jezika. Igralci ponekod pretiraval situacije če«, »Desetnica« itd. *>°*e^ Vf^6 Omeniti moramo še masker- v mekinjskem domu gostovali so venomer (zamenjavili dolgi kar pa je bila lastnost vseh na lih predstav doma, so večkrat ^ tečaj, katerega razen doma- igralci iz Rov z Murnikovo thu- in kratki infinitiv, da o akcen- stopajočih. gostovali tudi v Begunjah, Mos- cih članov obiskuje še lepo moresko »Matajev Matija«, ki tu niti ne govorim. Med ljud- Naj bodo te opazke le dobro njah, Gorjah, Radovljici in še steviii0 interesentov iz sosed- J° Je dramatiziral Milan Skr- skim pripovedovanjem je kar namerno opozorilo in vzpodbu- —-"»'a vasice --■>--*--!- binšek. naenkrat n. pr. Andraž Hudo- da sicer marljivim igralcem iz svoji komediji »V soboto se po- Kljub temu, da moramo gle- P^ vnašal knjižne besede (ki Rov. Ce bodo te besede pravil- ročim«, katero bo kot drugi oder dati podeželske odre skozi pri- Pa niti niso v skladu s SP 1. no razumeli, bo z vztrajnim iz- c, ' ... zrno amaterstva in dobre volje. 1950). popoln j evan jem njih samih - V SK>veoiJi uprizorila Straži- Delovni človek lahko sliši uspeh še večji. ška »Svoboda« v soboto in ne- S. Šimenc deljo (19. in 20. t. m.). -.j«*^, -v,;«..,------- - aucvmo imen nekaterih drugih krajih. Dru- njih kulturno . prosvetnih dru_ žina je s pomočjo ostalih skupin ,.tev MnogQ zanimanja . tudj pripravila veseli večer, s Kate- za pi£sno šoj0 rim je nastopila 10 krat in go- atovala tudi v Škof j i Loki, Godba "a Pihala je s 53 čla- ------........ Saražišču. Radovljici itd. Razen ni zaMa vaditi šele februarja moramo vseeno ob tej uprizo omenjenih dveh ima leska in pripravlja obsežen program. ritVl Pristaviti nekaj kritičnih pravilni govor le na odru, če Glavno breme konkretnega dela 0P°mb. mu odvzamemo še to, potem bo Poglejmo izvedbo, ali bolje °der izgubio, svoje poslanstvo, sipini viugan so oa- ge poročim stop pripelji vse ,čno nastopili še Alma Jeramo- moje otroke s seboj stop — Vu-be zašli na slaba pota in celo va (Marija Hegendorst). Franjo je. v zločin. Mislim, da je uprizo- Lotrič (Gerard de Weeri) in Iv- Tako je sporocil sin . ^iudent ritev posredno mnoge zadela v ko Kos (sodni sluga). očetUi ki je skušal mlado dekle živo in jim vzbudila vest in čut K uspeli predstavi je v veliki odvrniti ^ sina In vendar je do odgovornosti za vzgojo da- meri pripomogla odlična scena. ijUDezen. fant študent, našnje mladine. ki jo je zasnoval Bojan Cebulj, dekle žtudentka Gba brez sred- Pri izbiri igralcev je imel re- izdelala pa gledališka delavni- stey Edina dota dekleta so trije pari naylonc in dve oblekci. Imata oba štiipendijo. Stanovanjski problem in končno otrok kdo naj ga varuje itd., itd. Ta problem iz sodobnega življenja rešuje odlični srbski komediograf, vreden naslednik Bra-nislava Nušiča, Zak Konfino v Beležka o gostovanju u Mekinjah ^Svoboda« še 10 sekcij, ki vse več ali manj uspešno delujejo, pa leži na gospodarski sekciji. y. ki uspešno deluje že vso sezo- skrD zanjo. Se vedno se neka- delovni človek pa direktni stik Delo Ljudske univerze v Naklem Lansko leto je delo Ljudske črtu še predavanja: O razvoju univerze v Naklem iz različ- živih bitij. Iz zgodovine doma- - u.«,ui v-iuvcn. pa uirejtcini stliK Glasbena šola vzgaja 31JO- Z.Pr^^^Zo^ *era čustva" ne zavedajo, da l^^JZT^veZrfa jencev, orkester se Povija J njihove uprizoritve nimajo eljipa se morajo zavedati, da „.ni !nvni nastop: v tambu ♦ zgc^.j zabavnega pomena. Tak Je lez^ot živa tvorna in naj ne ~v£m zboru pa vadi 27 mla- odrskih rekvizitov, instrumente J ned vlacijo jezikovno nepopravtlje- fj^ "Judi mešani pevski za tamburaški zbor Itd. predstavi. nih tekstov iz zaprašenih arhi abor so to zimo okrepili z no- Tako razgibano kulturno-pro- Kar pojdimo k stvari. V ljud- vov. vimi pevci. Gospodinjska šola svetno življenje zahteva tudt skih igrah so vloge, ki jih lah- Tudi glede uprizoritve same nih razlogov precej zamrlo, čih živali, Higiena na vasi in ko interprstiramo, v dialektu, na sebi moramo pripomniti, da Anketa pred začetkom letošnje otroške bolezni ter II. del pre Jezik nekaterih oseb je »mest- je bil tempo igranja prepoča- sezone pa je pokazala, koliko davanja tov. J. Kožuha: Zani-ni«, ostale osebe pa igovore sen. Režiser je dopuščal prehod zanimanja je med ljudmi zla- mivosti iz Nakeljske zgodovine, knjižno slovenščino, seveda ne iz situacijske komike v trivial- sti za zdravstvena in kmetijska Res skrbno pripravljena pre-v preveč napeti izreki. Pri ne- nost. Največ igralskih sposobno- vprašanja, zato je novoizvolje- davanja Ljudske univerze lah-deljski uprizoritvi je bila v tem sti je pokazal interpret naslov ni odbor sklenil, da letos spet ko mnogo pripomorejo k sploš-i -u ^Cnir riih nrpHvWm iKtftfvriVi o,-Ha- P°gledu nekakšna zmes dialek- ne vloge J. Pogačnik, čeprav je uvede redna tedenska predava- nemu dvigu kulture na vasi. k Ena redkih slovenskih pesnic, dih predvsem intimno pnja r-Pr>r5»7 ^ ^-^ii--->— hoHi~™. ----- tr *ivple in delovale v do- teljstvo s pesnikom Josipom XI SO Zlveie j___^ l<% Kil«, »ir,.—-- «•-« Ob 20-letnici smrti Franje Trojanšek- Zorane bi slovenske »moderne« je bila Murnom - Aleksandrovim, ki s, tudi, danes že skoraj neznana je v tistem času mudil na zdrav-in pozabljena, Franja Trojan- ljenju v Zalogu pri Cerkljah, šek — Dekleva, ki je svoje pe- Mnogokrat sta skupaj posedala srni podpisovala s psevdonimom v cipresnem gaju na Zoraninem Zorana. domu in sanjarila. Ko je leta _ nja. Čeprav so nastopile neka- boljšemu napredku v kmetij- Tretjina prebivalstva v društvu ~£ JfiLSŽ® ŽSL?Tt £TZ& Partizan" l>* T>~A___* J -ji • vem leiu 2 delom. Ker mladina vse premalo zanima za ..raruzdn IZ roanarta med najdelavnejšimi 3e bilo v anketi največ glasov kmetijska in živinorejska, pa f~K».,v«, za zdravstvena predavanja, so tudl za splošna poliudnoznan- bvo^Par^^iLiSi0 drU: tudi vse priznanje ženski in me- za prvo predavanje naorosili ***** Predavanja ^ [•vo »fartiz'tn« iz Podnart^ h vrvi čar.; r,o.,Tt,n _..... „ oče gostilničar in posest- «T. To je tudf razumljivi saj 2« decembra i 3 sta "zdru- t™" > 'FSS' C& J>0Ve™ ?J *L • „T ji vS šolska izobrazba Je vse življenje preživela v do- žila TVD »Partizan« in KUD v ^Jli* "f a^?Vah natto S ™°p\m ravnan^. 2 mlekom, nfbila dana. Izpopolnjevala se mačem kraju, med preprostimi eno društvo - >Pur izar«. S, S* pleSna ,fo,lklorna ^ \"g: Pet^- Zanimivosti iz fe sama S"knjig ta pogovorov lj"dmi. Bila je zlasti znana po Ja b.Io telesno vzgrMro ii Kur Sri^H-i i ^ T™"* ZSZSL ' . Z ° naprednimi, razumnimi ljud- *voji gostoljubnosti. V njeni turno-prosvet.r> delo i^ Podn" - Sffi" ^fi!^ "" * 522?^ T Triler:. Na' mi Tosteršh je podedovala hiši, kjer je imelo prostore tu- tu precej lažje in zato tudi ^^udnoznanstvenih predavanj, ftanek in prirodne zanimivosti J€ QD SeJSjo in gostimo in se leta di tedanje mengeško »Bralno uspešnejše. S prizadevnostjo in JL£-Jft^*2 obiskana da Nakeljske kotline m okolice- s precej nensivsulno in ne ^poročila z Jožetom Dekle- ^uštvo« so se zbirali vsi na- Požrtvovalnostjo nekaterih čla- S^SJETZ^ tudi drustve- ^ze^ Kožuh. Zanimivosti iz Na- danjo 2godDO( » n^ vo Umrla je za močno pljučni- cionalno in socialno napredni nov, zlasti pa članov gradbe- Sijk" d" tv„ "J^ISl T ' V*?' K^P: ce,° vrsto patoloških £2^2 co leta 1935. Torej praznujemo U Udje tega kraja. nega odbora in podpore raznih gff ' f Ll^H ' S^SSai^S^JS S° Psihol°ško, kakor tod? J s i-letnico njene smrti. Zorana je pokopana na doma- organizacij, je društvu uspelo moramo * J£f? JrU*VU' S i ^ čem pokopališču v Mengšu. V preteklem letu preurediti ^ T P/lznatl.'. d,a ]e drusU'e- Repanšek Pridelovanje krom i prejšnji skromni in svojim na ""J" ^ltUrn° V ^ ^ Kmetij TRINAJSTO PISMO Film je običajna kriminalka, s precej nenavadno in nevsak- letos 20-letni 2e v rani mladosti je Zorana ^rav in lepo bi bilo, če bi prejšnji skromni in svojim na igral- zbolela za vročico in popolnoma oglušela. Ta njena telesna ^b 20-letnici njene smrti Meng- menom neustrezajoči dom tako, no napaka ji Je vseskozi grenila ,m sami. Slavistično društvo da je novi Dom danes že pod *lvlie,nie in pustila močan do- \ , drug' vzidali na njeno streho. Morali ga bodo še zno- . rojstno hišo, kjer je sedaj God- traj urediti in opremiti, kar nartu res razveseljivo razgiba- stvo v Ameriki. Do konca marca imajo v na- jem v njeni duševnosti. kar iz- ro->stno hiš, zveni tudi v mnogih njenih pes- beni d°m. vsaj sk min, »čeprav so večina epskega minsko ploščo značaja. Prve pobude za pesnenje je verjetno dobila od kamniškega pesnika Antona Medveda, ki je V svojih študentskih letih gojil do tega mladega, od usode za- Pot do zločina* v Naklem RAZGIBANO KULTURNO PI0SVETNO ŽIVLJENJE »Draga Ruth66 na odru v Kropi čajno: tehnika popolna (ta za HoIly wood ni več problem) dramaturški zaplet izreden, igra (v prvi vrsti Charlesa Boverja in \Constanoe Smith) izvrstna. Za film, ki je narejen brez večjih umetniških pretenzij, j« to več kot dovolj, pa čeprav je zgodba .- im:i še tako naivna, ali pa bedasta. EŠALON DR. M. Film »Ešalon Dr. M.« je eden njene j/t^.— • . ---- močno svojsko noto. ki se pred-izraža v socialnih moti- » spo- upajo, da bodo naredili do dneva ustanovitve nove Jugoslavije, 29. novembra 1955. Člani so se tudi obvezali, da bodo prt ureditvi doma pomagali s prostovoljnim delom. Letos je kulturno prosvetno Ivanka Rajgelj (R... , _. , ....... t. . .. . . ,. »t t * * Film »Esalon Dr. M.« je eden V društvu »Partizan« je bilo življenje v Kropi zelo razgiba- uspehom nastopih. Na Jožetu najprivlačne'v'h ti - °? nalu republiškega prvenstvi je ?JL .™\ ™„_a_: *S P znotraj pa Jlh je strah udeležen vsaj eden iz Kranja. precej tresel. Zelo pogosto se je ZIasti do takih turnirjev se je zgodilo, da so bili tepeni. Le danes pri nas že zelo težko pri- Pogačnikov Joža si je v teh le- riMtt> saj je šah pri nas že ta. tih »na urnem konju z ostrim ko moč da mu na svetovni !^ ?■? V,f,Rt. J^ lgra 1 *° uT* V gIaV1<< UPal *m0ntla lest™i pripisujejo drugo mesto, pred veliko leti. Končno, saj je najboljše na največjih šahov šah tudi ena najstarejših iger. skih turnirjih v Sloveniji. Lah- kar jih sploh poznamo in ki od ko trdimo, da ima on tudi naj- ° h° NAJMOCNIiJbl •vojega začetka do danes sko- večje zasluge, da se je šah v VSAK, KI ZNA IGRATI ŠAH. raj ni spremenila prvotne oble- Kranju in morda celo po vsej imt kategorijo — je brezkate- ke. Šahisti iz Kranja se v svo- Gorenjski tako razširil. Učil je gornik. Boljši od njega je če- j*m šahovskem društvu zbira- pionirje in mladince te tako trtokategornik. tretjekategornik. jo že dobrih dvajset let. To je lepe, zabavne in koristne igre. drugokategornik in prvokate- že kar dolga doba če upošte- In ne samo to, bil je tudi ša- gornik, mojstrski k i.ididat, varno, da se za šahiste v pred- hovski organizator, kot jih je mojster, mednarodni mojster poliču vina. Mar ni res? v KRANJU ze DOLGO IGRAJO ŠAH LT v SMLEDNIKU SI UTIRA POT Konec februarja je imelo Društvo Ljudske tehnike občine i^Z!5"3 w.„if^„ Smlednik, ki ima 67 članov. svoj redni letni občni zbor, katerega so se udeležili tudi zastopniki okrajnega odbora I/T. Največje težkoče je imelo društvo v preteklem letu s prostori, ki so v največji meri ovi- mogoče prijeme, katere je po tem tudi sam poizkusil, vendar je razočarano vzdihni1: »Saj ne gre!« Tako razočaranje je že marsikoga odvrnilo od misli, da bi se temu športu posvetil. Stojan P;>c Mnogim je znano, da je rojst- rali njegovo delo. Razen tega se na dežela tega športa Japonska. je v preteklem detu pokazala Kdaj in kako je pri njih na- tudi nezavednost članstva kot stal jiu-jitsu, ne vemo. Ohranil odbornikov do društva. Menda in razvijal se je skozi stoletja ^ nekateri .mislili, da preneha-kot dedna last plemstva. Pre- j0 biti člani takrat, ko bodo prostim ljudem je bil takrat položili šoferski izpit ali dobili prepovedan. Toda stara samu- od društva kako drugo korist, rajska Japonska je izginjala, se To so bile seveda samo redke modernizirala in jiu-jitsu si Je izjeme, večina članstva pa si je začel utirati pot tudi med pre- na vse načine prizadevala priprosto ljudstvo in kmalu postal bližati tehniko ljudstvu in rmi zelo priljubljen šport. Ta v za- omogočiti, da se čimbolj seaa^a-četku surova in večkrat za živ- ni z njenim napredkom, ljenje nevarna igra, je bila iz Na občnem zboru so vsi (pri-leta v leto popolnejša in ima sotni clani sprejeli več sklepov, danes samo dobre lastnosti. V kateri jim bodo za uspešno delo prvi vrsti krepi naše telo in v prihodnosti lahko mnogo kori-razvija njegovo moč. Zato ga stili Vsi smo ,pa prepričani, £e-danes tudi ne imenujemo več prav so imeli v preteklem letu jiu-jitsu, ampak judo-šport, ka- preCej težav in pomanjkljivosti, terega danes goje že skoraj da so uspehi, ki so jih dosegli, vsi Japonci in skoraj vsi narodi velikega pomena, ker so se tu-sveta. di v Smledniku začeli zanima« Pri nas so prvi začetki tega za tehniko. Iz sodnih duoran Zaradi alkohola šport * šport * šport „Triglor" je tudi letos pvvaU Kratke športne novice nosti pa ne ve, kaj počenja. Alkohol ga je, kakor je videti- Janez Luks, lastnik srednje je našla pri Luksovih obupne že povsem zasužnjil. Obdolženec kmetije iz Belce, se je pretekli razmere. Otroci so podhranjeni, je prav tipičen primer derno-teden moral zagovarjati pred rahitični in gospodarsko poslop- raliziranca, ki mu je treba čim-okrajnim sodiščem v Radovljici je propada. Ker obdolženec sko- prej vzeti gospodarstvo dz rok zaradi grdega ravnanja in za- raj vse dohodke svojega gospo- in ga kazen 3 mesecev zair>ora. nemarjanja svojih štirih otrok darstva poženo po grlu, je dru- ki mu jo je prisodilo sodišče, ter pretepanja svoje žene. Raz- žina kljub temu, da ima doma- verjetno še ne bo ozdravila, prava je ugotovila, da se je čija okrog 18 ha zemljišč, so- Zaporne kazni so za take izgub-V ponedeljek so imeli pionir- večje število tekmovalcev in je Luks že pred leti začel vdajati cialno ogrožena. ljence po našem mnenju sploh Pr , ,,n cnhafr, L „ptfplio ie ji in mlajši mladinci ŠD Mla- pri starejših članih zmagal aikoholu. V letu 1951 ga je po- Obdolženec ni vedel v svojo problematične in spadajo taki rrte dost svoj smučarski dan. Pri- Ivan Močnik, pri mladinciiih vozil avio Dobii je prj tem obrambo povedati nič drugega, ljudje predvsem v zavode za bližno 60 tekmovalcev je tek- A1°JZ Stular, med pionirji pa je težak pretres možganov. Zdrav kakor da se ne more držati zdravljenje alkoholikov, ki naj movalo v smuku na 350 metrov biLa naJb°lJša pionirka Minka nik mu je prepovedal vsako zdravnikove prepovedi, v pija- bi se čimprej osnovali. Kern- pitje alkohola, a Luks ni imel________ V nedeljo so bile v Podnartu potrebne moči in volje, da bi okrajne smučarske in sankaške s© izognil pijači. Nadaljeval je prvenstvene tekme TVD Parti- s staro razvado in se doma zan za okraj Radovljico. V vedno huje znašal nad družino, končni oceni vseh društev je Zlasti žena mu je bila v pija-bilo najboljše društvo TVD nosti napoti. Pretepal jo je ne- Partizan iz Podnarta, ki si je usmiljeno in uporabljal pri tem, »aaetltl ogenj? tudi z množično in v vseh dt- kar mu je pač prišlo pod roko. sciplinah kvalitetno udeležbo Tako je bila žena tepena z vrv-zasluženo osvojilo prehodni po- J°, verigo, ogrožal jo je pa tudi kal pred TVD »Partizan« Ra- s sekiro. Ni čudno, da se je zadevi j ico, Hrušico, Bledom, Kro- Cela z otroki vred umikati bilo na Jesenicah IX. ekipno prvenstvo Slovenije za moške, katerega se je udeležilo 7 moštev. Kranjčani so tudi letos dolgi poti s 50 metri višinske osvojili najvišji naslov in tako razlike. Zmagovalci so bili: že petič zaporedoma postali pr- mlajši pionirji — Rolih Zvon-vaki Slovenije. Res redek in za- ko, starejši pionirji — Ivo Ete-vidanja vreden športni uspeh, rovič, mlajši mladinci — Mi-Za »Triglav« so igrali Ahačič, lan pivk in miajge mladinke — Antolič, Hlebš, Petrovič in Re- jvana zavrl, bolj. Vse svoje nasprotnike, razen Jesenice, s katerimi so igra- Namesto odpadlega okrajnega li 5:3, so premagali s 5:0 oziro- medruštvenega prven. v smuča-ma 5:1. Tako lahko rečemo, da nju, bo TVD Partizan iz Selc so letos zmagali brez večjih te- priredilo v nedeljo meddrušt- Vprašanja: veno tekmovanje v smučarskih ^ Jesenicami, Kranjsko goro doma in zatekati k sosedom, če in Blejsko Dobravo. v organizaciji smučarske sek- Končni vrsti red moštev »Tri- tekih za člane, članice, mladin-glav« Kranj 6 zmag, »Odred« ce in mladinke ter tekmovanje Ljubljana 5. Jesenice 4, Ljublja- na 30-metrski skakalnici za na 3, »Partizan« Kočevje 2 mladince in člane. Preteklo ne- »Svoboda« Celje 1 in »Rudar« daljo pa so v Selcah tekmova- vanje v veleslalomu. Pri članih lz Trbovelj brez zmage li mladinci - tečajniki (tečaj je je bil najboljši Nograšek (Enot- Tudi vrstni red ostalih ekip vodil Matevž Kordež) v teku na nost - Ljubljana) pred Verbe-jp realen m tudi v po^ame-nih 5 kilometrov. Zmagal je Zdrav kom (Olimpia - Ljubljana) in ko Habjan pred. Antonom Ra- Gorjancem iz Kranja. Med čla-kovcem in Jožetom Ramovšem, nicami pa je bila prva Zupančičeva (Triglav) pred Magušar-Na Jezerskem so tekmovali j evo (E) in Megličevo (Triglav) v slalomu in sankanju. V sla- iz Kranja, lomu je pri članih zmagal Ja je zaslutila, da se bo spet zna šal nad njimi. Tudi sredi dela ko se je mučila s kuho ali pe cije Triglava je bilo v nedeljo ko je abdolženec zapodil ženo na Joštu meddruštveno tekmo- srečanjih n. bilo večjih presenečenj. »Triglav« ima z zmago na tem oivenstvu pravico do direktnega sodelovanja v I. tvezni ligi v prihodnii sezoni Pionirski leksikon človek lahko dolgo živi brez je- 22. Ali je že dolgo, kar znajo di, brez vode pa ne more niti nekaj dni. 23. Zakaj je poleti škodljivo ^- Vsakdo bi rekel, da je vo-nositi sukneno obleko? da prozorna. A prozorna j« 24. Kdaj naj navijemo žepno pravzaprav samo v tankem slo-uro? ju. Na dnu oceanov je noč, ker sončni žarki ne morejo prodreti Odgovori: skozi vso debelino vode. Ne sa- 16. Ze zopet tako preprosto mo voda. tudi vso druge reči vprašanje! Tako preprosto, da so v tankem sloju prozorne, v se zdi, da sploh ni vredno spra- debelem pa ne. Vzemite na pri-ševati. Ce pa vprašaš, vidiš ta- mer košček belega, prozornega z otroki večkrat z doma. Dru- kojf da izmed deget ljudi ga. stekla in poglejte ga z roba. od žina je morala takrat nrosja- mo eden ve zakaj ljudje pije]o strani. Steklo za vas ne bo več čiti za kruh pri sosedih. vodo Morda boste reldi: Vodo belo in ne bo prozorno. Komisija okrajnega skrbništva pijejo zato> ker ^ jim tako n0_ Nedavno je neki učenjak - če. Zakaj pa se jim hoče? Ker pravil iz železa ploščico, de SEDAJ bo V LESCAH MIR se brez vode ne da živeti. Zt- stntisoči del milimetra, a 19-letni Stanko Grilc iz Lesc veti pa se ne da. ker ves čas *cica je bila kakor s™ppr^ je bil prava nadloga za svojo trošimo vodo in moramo zato zorna in skoraj c . ■ t u „ _ u, . . r.-, zaloen doDolnievati bi jo položi h na stran v ~".i's^ okolico. V gostilni ni bilo pre- zaiogo aopoinjevan. . i ____.„xnvP brali tudi (j9r:5-5f>, -.Odied« in Jesenice kec Zadnikar, pri članicah Ropa ni-sta tekmovala na kva.fi- mana Koštrun, pri mladincih in kac.jah za I. zvezno li-^o m.i.Ja pionirjih pa brata Stirn. San-mesecs v Sarajevu. kaških tekem se je udeležilo Tekmovanje usnjarjev in tekstilcev Sindikalna (podružnica tovar- ci iz Slovenije, smučarji in san-ne obutve »Peko« je letos že če- kači, na svoji prvi »Tekstiliadi«, RAŠIŠKI SMUK bila speljana starih partizanskih poteh do cl" bi lahko brez težave brali najdrobnejši tisk. 18. Na to vprašanje so mi nekateri odgovorili, da poznajo tepa, kjer ne bi bil navzoč in Ce dahnete na hladno steklo, z nožem je zastraševal svoje se steklo orosi, pokrije se s nasprotnike. Večkrat pa je celo kapljicami vode. Odkod ta voda? Prejšnjo nedeljo je organizi" brez povoda fizično napadal Iz vašega telesa. Ali. zakaj ste JJT^A dv'fi"^JL" /ivali tisti, ki ral »Partizan« Mengeš skupaj z ljudi, ki jih sploh ni poznal, se vročega dne spotili? Odkod J? . 0mkLbo 7a nje. ki jih odborom ZB smučarsko tekmo- Tako je v mesecu decembru se je vzel pot? Zopet iz telesa. v vanje v počastitev spomina na 1954 ranil z nožem D. C. in s Človek zgubi na dan celih slavno Rašiško četo. Proga je fizičnim napadom lahko telesno dvanajst čaš vode. To nam pra-Dobenega po poškodoval P. F. V pravem voj- vi, koliko mora človek na dan nem stanju pa je bil z družino popiti in tudi pojesti. Da, ne sa- trtič priredila tekmovanje v ve- ki jo je organizirala Bombažna JJa Pri skakalnici v Mengšu. L. iz Lesc, katero je večkrat mo popiti tudi pojesti! V mesu leslalomu za prvenstvo usnjar- predilnica in tkalnica žalil Trži- Odbor ZB je prvoplasirani eki in usnjarsko predelovalne ču. Razen v treh disciplinah, so P* ~ ^ Mengša - poklonil grozil, da bo industrije Slovenije v Tržiču, bili v vseh ostalih najboljši lep prehodni pokal. prašiče. Pred kratkim se je za reči. Tudi v našem telesu je več *a Najboljše je bilo moštvo tovar- tekmovalci iz Tržiča. Vsi ude- Posamezniki so dosegli na- svoje podvige, ne »Peko« ki si je letos že leženci so po končanem tekmo- slednja mesta: 1. Riko Majdič, čini storil v vin drugič priborilo prehodni pokal, vanju izrazili željo, da naj bi 2. Miha Kosec, 3. Pavel Ši- zagovarjal pred Prvi med posamezniki pa je bil postalo tako njihovo srečanje mene, 4. in 5. brata Hren (vsi ščem, ki ga je Vili Logar (tovarna »Sava«) iz tradicionalno in se razšli s po- iz Mengša). Sodelovali so tudi mesece zapora in 2000 din de- snovi. Kranja zdravom: »Na prisrčno svidenje tekmovalci iz Domžal in Ljub- narne kazni, istočasno pa ga je Voda je torej glavna snov, 12 Prav tako so se pred kratkim leta 1956 na II. »Tekstiliadi« v ljane. To tekmovanje se bo pri- kaznoval tudi sodnik za pre- katere je zgrajeno naše telo. ▼ Tržiču zbrali tudi vsi tekstil- Tržiču!« , rejalo vsako leto. krške na 25 dni zapora. Zato tudi ni prav nič čudno, da zdravijo in podobno, drugi pa so mi jih kar sami našteli, katere poznajo. Seveda sta bila oba odgovora dobra. Na ta tri vprašanja mi jepjj odgovore Kre* najgršimi izrazi in ji sočivju. kruhu, v vsaki jedi je slal najboljše "~°~n ^ dobdJ vse poklal kot vode trikrat več. kakor trdnih Franci iz Kranja knjlg0 nagrado mladir in Marjanom Ogrinom najk-pš • pozdravlja VaS Koso brin Kino Ki m »Storžič«, Kranj: 19. III. ob 22. uri premiera jugoslovanskega filma »Ešalon Dr. 14.« v glavni vlogi Nad j a Po-deregin in Severin Bijelac. Matineja 20. marca ob 10. url jugoslovanski film »Ešalon Dr. M.« 20. marca ob 15. uri in 19. uri ameriški film »Samo naša«. 20. marca ob 17. uri ameriški film »Trinajsto pasmo«. 20. marca ob 21. uri premiera sovjet, barv. filma »Sadko«. 21. do 22. marca jugoslovanski film »Ešalon Dr. M.«. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. 26. marca ob 20. uri premiera jugoslovanskega filma »Film o potovanju predsednika Tita v Indijo in Bur-nof. Kino »Svoboda«, Stražišče: — 19. marca ob 17. uri jugoslovanski film »Ešalon Dr. M.« 20. marca ob 18. in 20. uri ameriški fiilm »Trinajsto pismo«. OBJAVA Kino »Krvave« Cerklje: 19. in Vsem prostovoljnim gasilskim 20. maTca francoski glasbeni društvom Gorenjske' film »Pariz poje«. Predstave ob y nedeljo 13 t ' m je bil sobotah ob 19.30 uri, v nedeljo ustanovni zbor Okrajne gasil-ob 16. in 19.30 uri. ske zveze za Gorenjsko. Sedež p : 1 in 1 u I1 fin A. G. Kranj Vprašanje: Pri podjetju ste prejemali celo leto le 80°/» plače, po enem letu pa ste dobili odpoved, ne da bi kaj zagrešili. Po vašem odpustu iz podjetja pa se je delil že dobiček. Vprašujete, če imate tudi vi pravico do njega. Odgovor: V kolikor vam delovno razmerje v gospodarski organizaciji ni trajalo do konca leta, za katero se je delil plačilni sklad, imate pravico do deleža pri tej delitvi, vendar s pogojem, da ste bih v tistem letu vsaj 6 mesecev v delovnem razmerju pri tem podjetju. V kolikor vam podjetje noče priznati deleža pri delitvi dobička, morate svoje pravice uveljavljati pred sodiščem. m lil TT£m 6113 " 5' *™ ° 0krajnih ljudsldh ***** (Uradni ni list FLRJ štev. 46^24/5^^£2ufŠZtt ° ^ Sveta za gospodarstvo OLO K Z °kraja Kranj ter **> Priporočilu a za gospodarstvo OLO Kranj, je Okrajni ljudski odbor Kranj na seli okraineea zh^r« m zbora proizvajalcev dne 11. 3. 1955 sprejel okrajnega zbora ODLOK izvzemši območje mestnih občin Gorenjski gasilec ganizacije od leta 1937 ves čas deljc Franc - tovarniški moj-v PIGD »Železarna« Jesenice, ster v tovarni »Verig«, član ga kjer je tudi poveljnik, višji silske organizacije od leta 1935 častnik, član strokovno tehničnega sveta GZ LRS. Obvestilo Pomočnik poveljnika I.: G ros -------.---j----------- fv.v.jiuna i.. uiUi Kino Naklo: 20. marca fran- Zveze je v Kranju na Titovem Janez, graver v »Tiskanini« — Zveza Poziva vsa društva da coski film »Frizer za dame«. 25. trgu štev. 15 telefon štev. 125. Kranj, višji častnik, v gasilski čimPreJ poravnajo vse svoje ob- " 7a s/lmnnic4mn,';ni.« —__i _ r»___ nrffMnmnnii; 1 rt - « ■■___ . Veznosti Hr> ivniih Olrt-air-»iK em_ "~---* - ~~ — -,. o«=>v. 10 Ste V. 1ZO. ***«~»J) VLaj„ v.uc»niw, v 5<""^ " ----— in 26. marca Švicar, film »Stir- Za administracijske posle Zve- organizaciji 17 let aktiven de- veznosti do svojih Okrajnih ga je v džipu«. Predstave ob petkih ze, posluje na sedežu pisarna lavec. ob 19. uri, ob sobotah ob 18.30 J • uri in ob nedeljah ob 16. in 18. uri. SAMO DO 10. APRILA JE SE CAS, DA SE VPIŠETE V CLAN- silskih zvez v Kranju in Radov- od 7. do 12. ure, v penedeljkih Pomočnik poveljnika II.: Si- ^ici"Jesenicah in petkih pa tudi popoldne od Hng Joško — mojster elektro Nadalje obveščamo, da se le- 16. do 18. ure. Na ustanovnem stroke, član gasilske organizaci- tošnja članarina odvaja po do- zboru je bil izvoljen sledeči Je od leta 1934, poveljnik PGD sedanjih kvotah (od din 60.— je upravni odbor: Kranj, gasilski častnik. odvesti 36.— din na občinsko ga- Predsednik: Tvrdy Makso - Adjutant: Ferčej Miha , kmet silsko zvezo). Društva pozivamo, Kranj, član gasilske *z Zasipa pri Bledu, član ga- da članarino poravnajo takoj ko NARINO 300 DIN 5 KNJIG (ZA DOPLAČILO 50 DIN PA CELO 6) IN UDELEŽBO PRI VELIKEM* NAGRADNEM ŽREBANJU, V KATEREM BO IZŽREBANIH VEC STO DOBITKOV —Jesenice. MILIJONSKE VREDNOSTI. VAS, DA SE vrisku, v y,L,r\n- STVO PREŠERNOVE DRUŽBE UC3,telJ IVIa"J> "««1 gasii&Ke — •«>*« yn nieau, cian ga- u« *.*—ueuimu poravnajo iaxoj K< IN SI ZAGOTOVITE ZA CLA- ^amzacije od leta 1934, član silsko organizacije od leta 1925, b°do ustanovljene občinske GZ upravnega odbora GZ LRS. Poveljnik PGD Zasip že 15 let Zveza bo splošne smernice ka-Podpredsednik: Klinar Matija Blagajnik: Bizjak Viktor, — k°r tudi poročila o svojem de-— lesni manipulant iz Podho- uslužbenec LOMO Kranj, član lovanju in ustrezna navodila ma pri Bledu, član gasilske or- gasilske organizacije od 1. 1934, občinskim GZ in društvom ob-ganizacije od leta 1930. Doseda- dosedanji blagajnik OGZ Kranj.' Javljala vsak teden v »Glasu nji predsednik OGZ Radovljica Vodja gospodarskega odseka: Oorenjske«, zato pozivamo vse ■ Jesenice. Arko Vinko — tehnik — obra- funkcionarje društev, da se na Poveljnik: Novak Gregor - ga- tovodja gradb. oddelka »Zele- ta list naročijo, silski tehnik — član gasilske or- zarne« Jesenice. Član gasilske Vsi delegati društev so na u organizacije od leta 1950, dose- stanovnem zboru prejeli pro OaHfln LIllhllAnn *i sekrertar °GZ Jesenice, gram gorenjskega gasilskega fe- KaflI° liJUDl|ana član upravnega odbora GZ LRS. stivala, ki se prireja v čaS 10- Poročila poslušajte vsak dan 18.10 Poje ženski zbor Fr. Pre- izv^enTTn^cl^^ Jf" .osvcybodLtve v K"nju. eb 6 05, 7., 19. in 20. uri. Od- šeren iz Kranja p. v. Petra Li- »Alka. rmnS ki dlrektor dne. 28- ln 29- maja 1955. Ostala fio »Želei ste - poslušajte« parja. 18.45 15 nnnut z Avgu- lf^a IB^LeTannT^J SS^t^J^ ^ela *>° eb nedeljah ob 13.30 in vsak de- stom Stankom. 20.00 Teden ki n?k ^J^^T^S^^ mt^JSkaL^odov bo posla-lavnik ob 16.30 uri. »Gospodinj- zunanje - politični pregled. Krni VaHav^ mi Okrajnim gasilskim Z nasveti« vsak dan ob 7.30 Sobota, 26. marca? ?35 Pred Sč' član Vas nrLn " SS zaĐraZdeliteV med funk" uri. »Kmetijski nasveti« in mikrofonom so Štirje fantje in ^&%^£HS?%5 Pr0Simo vsa druStva> »Kmetijska univerza« vsak de- Vaški trio. 11.15 Pisan drobiž Kranj Dninar F^ r ^ Program skrbno preberejo, lavnik ob 12. uri. »Pregled ti- za pionirje. 13.00 Okno v svet. gasili čas nik S^r v ♦ ***** tekmovanJa de^ *a« pa vsak dan ob 6.30 url. 14.00 Iz Uradnih listov. 15.30 Te- S^Lofa^J^«^ P°? S ta Posame^ikov, ker bo ta-Nedelja, 20. marca: - 8.00 O čaj esperantskega jezika - 24. zornega oobta OGZ: K S1 ^Četi S Priprava- Sportu in športnikih. 8.15 Doma- lekcija. 16.10 Utrinki iz Lterer K ej >l r vStf, ♦ •' S ^ obvestlla v zvezi s fe- ^^mi za prijeUo nedeljsko ture - Rudolf Kresal: Vejica Skd de?av J v Si Z stlvalom bo^o objavljena v ča- ten>. 9.00 Otroška predstava - španskega bezga (ob 50-lctnici). niče član eZul* T?" ■ G" V siućaJu Potrebe pa bo- James Kruss: Pevsko tekmova- 1?.00 Jezikovni pogovor. 18 40 od leta 1937 vTrn 2?an™cil* d° lzdai? P°sebni bi»eni, ki bo-*je zajcev na Goljavi. 10.00 Igra tambuiašk! orkester. 20 00 10 let novelinTk rtSp?a™ - ^ ^-f0-!" ^po4eku PriPrav « Družinski pogovori. 12.00 Pogo- Pisan sobotni večer Poveljnik O?^ "t *edan^^ morebitnih spremembah progra- vor b poslušalci. 12.10 Partizan- Poveljnik OGZ Jesenice. Man- ma. ■ — 15 — — 5 GLEDALIŠČE PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja, 20. marca ob 16. uri Izven in za podeželje — Joseph gozda Kesselring »Arzen in stare čipke«. Torek, 22. marca ob 20. uri — ske pesmi. 13.00 Pol ure za nato vas. 15.30 »Po naši lepi de-ialic — Zvone Zorko: Po vzhodnem Pohorju pozimi. 21.00 Kulturna kronika. Ponedeljek, 21. marca: 6.35 Domače napeve izvajajo Planinski oktet in Štirje flosarji. 1115 Šolska ura za višjo stopajo — a) Beli listi iz (reportaža Zvoneta Zorka iz pa parnice) b) O. Hudales: Na stre-aj sveta. 13.00 Nove knjige. 15.15 igra zabavni oktet. 15.30 Šolska Ura za nižjo stopnjo — Ernest Adamič: Češnja vabi v svate, radijska igrica. 16.10 Utrinki iz literature — Francolse Sagan: italijansko nebo. 18.00 Radijska stare čipke«. Univerza. 20.00 Zunanje - poliveni feljton. Torek, 22. marca: 11.15 Cicibanom — dober dan! 12.10 20 *binuit z Veselimi godci. 13.00 zanimivosti iz znanosti in teh ^ke. 15.30 Tečaj angleškcg; ^yka — 123. lekcija. 15.45 Slo genske nar. pesmi poje bari-Snist Aleksander Kovač in Tri ^olonce. 16.10 Utrinki iz litera-*Ure — Friedl Hofbauer: Toni. $.10 Poje Ljubljanski komorni ^bor. 18.30 Športni tednik. 20.00 ^edenski notranje - politični pegled. 20.30 Radijska igra — Cankar: Hlapci objave • oglasi Kupim 150 litersk: kotel br RAZPIS zoparilnik, Bučar Janez, Ceik- Mesarsko podjetje OZZ Kranj lje Pšenična polica 1. s sedežem v Naklem razpisuje Foštcno kmečko dekle za r,o- mesto računovodje, s srednjo moč v gospodinjstvu išče dru- strokovno izobrazbo in najmanj žina v Kranju. Plača dobra! petletno prakso kot samostojen Naslov v oglasnem oddelku. računovodja v obrtnem podjet „ , . . , ... ju. Plača po tarif, pravilniku Prodam kozo, dobro mlekarr t. ,. , ,. , , _ , ' — . ., Ponudbe poslati na naslov pod Red A in izven - vstopnice še co. Cena po dogovoru. Trstenik jetja najkasneje do 30 marca na razpolago. Joseph Kesselring številka 3. Nastop službe takoj ali s 1. — »Arzen in stare čipke«. Kozjerejci pozor! Plemenske- 1955 Sreda, 23. marca ob 16. url. ga kozla švicarske pasme eno Zaključena za tovarno »Iskra«, leto starega, lepo razvit praiz-Joseph Kesselring — »Arzen in kušen in mlado kozico, brejo, takoj proda Janez Razpet, Bl-Cetrtek, 24. marca ob 16. uri. strica 6 p. Duplje. Zaključena za tovarno »Iskra«. podpi. Rajko Hafner, Kranj Joseph Kesselring — »Arzen in Partizanska 8 preklicujem izja o najvišji tarifi za dimnikarske storitve v okraju Kranj, s posebnimi pravicami. 1. člen Na območju okraja Kranj, izvzemši območja mestnih občin Kranj, Tržič in Skofja Loka, se predpisuje tale najvišja tarifa do katere lahko dimnikarji določajo cene za vse vrste dimnikarskih Storitev: 1. Odprto kuhinjsko ognjišče — — — — — — — 40 2. Kmečka kuhinja z dvojnim stropom — — — — — 60 3. Plezalni dimniki vseh kurilnih naprav razen naprav pod točko 1.: a) v pritlični Ihiši — — — — — — — — — 35 b) v hiši z več nadstropji, mednadstropji — — — — 8 4. Ruski ali valjasti dimniki: a) v pritlični hiši do 3 dimnikov — — — — Ce se plačuje pavšalno <četrtletno, polletno itd.) se cena, določena v tej točki, kadar je število dimnikov večje od 8, zniža od 20 do 50%. b) v hiši z več nadstropji, mednadostropji 5. Dimna cev: a) do dveh metrov — — — — — — — — — 1 b) za vsak nadaljnji meter — — — — — — — J 6. Dimniki centralnih ogrevalnih naprav fin parnih pekovskih peči: a) do vštetega prvega nadstropja — — — — — — 36 b) za vsako nadadaljnje nadstropje — — — — — 12 c) od etažnih peča in vseh gostilniških in zavodskih štedilnikov do I. nadstropja — — — — — — — d) za vsako nadaljnje nadstropje — — — — — — 7. Kanal centralne ogrevalne naprave, pekovske parne peči, velikih zavodskih štedilnikov in podobno: a) do 5 metrov — — — — — — — — — b) za vsak nadaljnji meter — — — — — — — 8. Štedilniki, Vštevšd dimno cev, do 1 m: a) z eno pečico — — — — — — — — — b) z eno pečico in kotličem — — — — — — — c) z dvema pečicama in kotličem — — — — — — 9. Štedilniki v gostinskih obratih ali zavodih: a) mizni, prosto stoječi ali z nastavkom v gostinskih obratih, javnih kuhinjah in podobno — — — — b) mdznd veliki, prosto stoječi ali z nastavkom v velikih restavracijah, javnih kuhinjah in podobno — — 10. Grelec vode (bojler) — — — — — — — — — 11. Grelci posode — — — — — — — — — 12. Pralni kotli s kanalizacijo za odvod dima — — — 13. Običajna železna peč do 1 m cevi — — — — — 14. Peč sistema LUTZ in podobno: a) brez pečice — — — — — — — — — b) z eno pečico — — — — — — — — — c) z dvema ali več pečicami — — — — — — — č) izredno velika peč — — — — — — — — — 15. Pekovska peč na premog ali drva: a) navadna, vštevši dimnik, kanal in duške — — — b) dimnik peči (poda) za vsako nadstropje — — — 16. Pekovska parna peč: a) z eno etažo (pečjo) — — — — — — — — b) z dvema ali več etažami — — — — — — — 17. Etažna peč za centralno gretje, vštevši dimne odvode 18. Centralne ogrevalne naprave, vštevši dimne odvode: a) z majhnim kotlom do 8 kvadratnih metrov ogrevalne površine (do 9 členov) — — — — — — — b) s srednje velikim kotlom do 15 kvadratnih metrov ogrevalne površine (do 14 členov) — — — — — 120 c) z velikim kotlom nad 15 kvadratnih metrov ogrevalne površine •> Med zadnjo svetovno vojno je komandant ameriške letalske baze na Islandu nekoč dobil med pošiljko opreme tudi veliko nepotrebnih reči, med njimi veliko žogo. Ker niso vedeli, kaj naj bi z njo počeli, so jo pustili za svojim logorjem. Nekega dne jo je veter fcakotalll po bregu v zaliv in jo gnal na drugo obalo proti angleški protiletalski bateriji. Zdaj so hoteli žogo dobiti nazaj. Komandant je telefoniral Angležem, da plava proti njim velika mina in jim ponudil lodiično ekipo ljudi za uničevanje min. Angleži so bili seveda veseli te ponudbe. Zbrali so skupino mehanikov in jim pojasnili vso stvar. S poljskim telefonom, elefctrič nimi instrumenti in nekaj zaboji orodja so se odpeljali. Razpostavili so straže in napeljali telefon od »mine« v zaledje, da so fantje pri mini lahko poročali, kako poteka delo. Po neka: minutah dela z instrumenti, so sporočili, d« »mina« ni nič vieč nevarna. Naložili so jo n» čoln in hitro izginili. Ugled Amerikancev je menda po tem »živ ljenjsko nevarnem« dogodku v angleških oček silno zrasel. Richard Wr.fqht Richard VVright je ameriški črnec. V svetovni literaturi se je uveljavil s svojima delima Crni deček in Rodni sin. Osnovni motiv, ki preveva njegova dela, je skrb za življenje in napredek ljudi njegove polti. Richard VVright je eden tistih zapadnih intelektualcev, ki so po zmagi sovjetske revolucije preživeli izredno intenzivno fazo komunistične orientacije, ki pa so pozneje razočarani odstopili. Razočarali pa se miso v idejo komunizma, marveč v prakso v Sovjetski zvezi. Čeprav sestavek, ki ga objavljamo, ni najbolj karakteristično Wrightovo delo, vendar najdemo v njem vse elemente njegove pisateljske osebnosti: lepo obravnava črnsk" problem, čeprav morda bolj v reportažni obliki, delo pa j prepreženo z izredno preciz imi — da rečem marksistič nimi — analizami življenja in boja črnega človeka za nje govo državno samostojnost. Kaj je Afrika za mene: Bakreno sonce, škrlatno morje, sij zvezd, steza v džungli, močni, bronasto obarvani možje, ali kraljeve črne žene, katerih naročje me je nekoč spočelo. morda ptice, ki pojejo kot v rajskem vrtu? Tri sto let pregnan iz dežele mojih prednikov, ki so jo ljubili; daleč proč sem od dišečih gajev cimetovca — kaj je Afrika za mene? _ CAUNTE CULLEN Posoda je bila pospravljena z mize in potsregli so nas s kavo. Kosilo je bilo pri kraju; počasi smo mešali sladkor v skodelicah. Tako tiho je bilo vse, da so prav do nas odmevali koraki z mirnih stranskih pariških ulic. Bil je to eden tistih trenutkov, ko visi v zraku nek nerazumljiv, očarljiv molk. Srebal sem kavo in gledal sivo pročelje pariške univerze ki se je nejasno odražalo za okenskim steklom. Doroteja, žena zapadno-indijskega pisatelja in novinarja Georga Padmorea, je bila s še nekaterimi pri nas na obisku. Obrnila se je k meni in vprašala: »Zakaj ne greš sedaj, ko si končal z delom, v Afriko?« Ta predlog me je našel popolnoma nepripravljenega in minilo je precej časa, preden sem se zbral in ji odgovoril. »V Afriko?« sem ponovil. »Da. Na zlato obalo«, je dejala. »Toda to je vendar štiri tisoč milj«, sem protestiral. »Zato so pa letala in ladje tu«, mi je odgovorila. Pogledi so mi begali po sobi. Čutil sem, da nimam pametnega prigovora in bilo mi je neprijetno pri srcu. Pogledal sem svojo ženo. »Zakaj ne?« je menila ona. Ss trenutek poprej sem bil odločen in miren, sedaj pa sta me potisnili v obrambo; občutil sem, da sta me pritisnili ob steno. »Afrika!« sem ponovil potihoma, potem pa sem občutil, kako se je globoko v meni zganilo nekaj nenavadnega, nekaj vznemirljivega. Jaz sem Afričan! Afričan po poreklu . . • Toda, I Afrike še nisenl videl nikdar in komaj sem kdaj sploh pomJ- ( slil nanjo; nobenega Afričana nisem niti dobro poznal. »Julija bo ministrski predsednik Kvvame Nkruhman predložil svoj predlog o samoupravi«, je dejala Doroteja. »To bi bilo veliko doživetje zate«, je dostavila moja žena. Slišal sem jo govoriti, toda moje misli in moji občutki so mi uhajali drugam. Afrika! Sem afriškega porekla, toda, ^ bom sposoben zgolj na osnovi neke skupne »rasne« dediščine, karkoli o Afriki razumeti in občutiti? Afrika Je °gromen kontinent, naseljen z »mojimi ljudmi« . . . Ali pa je morda tri sto let, ki me ločijo od ljudstva, i« katerega sem izšel, vendarle, naredilo med njimi in mano psihološki prepad. Verjetno je nek Anglež, Skot, ^ran?°* Sved ali Holandec priklenil mojega prapradeda v notra"jof suženjske ladje in verjetno je bil ta moj oddaljen1 sorodni prodan na kaki dražbi v New Orleansu, Richmondu a i v Atlanti. Dotaknil sem se temne in vlažne stene mojin oo čutkov ... Sem Američan? Mar niso neki moji predniki pr belcem svojih lastnih bratov? S kakšnim občutkom d v črn obraz tistega Afričana, katerega (prapraded 1 ^ g prodal mojega prapradeda v suženjstvo? Je v Afrlkl .^j v^ ustrezalo moji notranjosti in kd bi lahko °^riI? .f^gublje-temne preteklosti? Ali me bodo Afričani sprejeli ko nega brata, ki ee je vrnil domov?