Leto LXXIL, št. 117 Ljubljana* sreda 24« ma]a 1939 Cena Din izhoio vsak dan popoJdna tzvzemii nedelie m praznik«. // Insarati do 80 potil vrst d Din Z do 100 vrst d Din 250. od 100 do 300 vrst d Din 3. večji inserati potit vrsto Din 4.—. Popust po dogovoru, irueratni davek potebe*. II ^Slovenski Narod* volja mesečno V Jugoslaviji Din IZ—, so inozemstvo Din 25.— // Rokopisi so ne vračofo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Teletom 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnico« MARIBOR. Graiski trg s». 7 // NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it. 26 // CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulico 1, telefon št. 65; podružnico uprave: Kocenovo ul. 2. telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Postna hranilnica v Ljubljani št. 1*0.351. Odmev berlinskega pakta: Berlinski pakt bo pospešil sporazum z Rusijo Angleška in francoska javnost vidi v sporazumu z Rusi; 3 edino uspešno sredstvo za obrambo miru Splošno pričakujejo, da bo Chamberlain najkasneje v petek Objavil uspeh pogajanj z Ruti Pariz, 24. maja. e. Angleški zunanji minister Halifa* in francoski zunanji minister Bonnet sta snoči odpotovala iz Ženeve v Pariz. V Parizu dogodkom v 2enevi pripisujejo izredno važnost, ker vse kaže, da je bil sestanek Bonneta s Halifaxom in Majskim odločilnega vpliva na nadaljni razvoj situacije. Bonnet je snoči del diplomatskemu uredniku »Pariš Soira« izjavo, v kateri pravi, da je prišel do trdnega prepričanja, da bodo pogajanja med Anglijo, Francijo in Rusijo v najkrajšem časa končan*. Med Francijo in Rusijo, itak obstoji pakt, novi sporazum pa bo predstavljal okrepitev varnostnega sistema. Urednik >^ris Soirac dodaja tej izjavi: Za tiste, ki poznajo veliko opreznost Ge-orgesa Bonneta, ta izjava napoveduje jasen uspeh pogajanj. Enourni razgovor z Majskim in drugi enourni razgovor s Ha-Hfaxom sta omogočila Bonnetu, da je definitivno razjasnil angleško-ruska pogajanja, Bonnet je ob tej priliki izjavil Majskemu, da Francija nudi svojo pomoč vsem ruskim sosedom v primeru napada nanje. Rusiji je Francija zajamčila svojo pomoč na podlagi rusko-francoskega pakta. V primeru vojne je torej Anglija na strani Rusije. Rusija je torej v bistvu dobila zadoščenje. Gre torej samo za to. da se določi oblika in na podlagi tega se bo stvar lahko dala rešiti, ker je Anglija v primeru svetovne vojne na strani Fran- cije, ki že ima sporazum z Rusijo. Anglija je razpoložena, da da svoja jamstva sosedom Rusije. Na podlagi tega torej stvarno jamči tudi za varnost Rusije na dva načina. Zdaj ne preostaja nič drugega kakor, da se na primeren način izrazi to, kar že stvarno obstoji Stališče Poljske Varšava, 24. maja. e. V tukajšnjih političnih krogih je izzval veliko pozornost prihod londonskega veleposlanika Rascin-skega v Varšavo. Takoj po svojem prihodu je odšel v zunanje ministrstvo. Smatrajo, da je njegovo bivanje v zvezi z an-gleško-ruskimi pogajanji, ki se bodo te dni zaključila s podpisom pakta. V krogih poljskih novinarjev zatrjujejo, da je Ra-scinski prinesel s seboj važne informacije o pogajanjih med Londonom in Moskvo in, da bo tudi dobil instrukcije, kako naj pojasni angleški vladi stališče Poljski glede na eventuelni angleško-ruski pakt. To stališče bi bilo po mnenju varšavskih političnih krogih takole: Poljska nima ničesar proti angleško-ruskemu paktu. Za prehod ruskih čet preko poljskega ozemlja obstoji še nadalje veto, od katerega Poljska ne bo odstopila. Gospodarsko in vo-jaško-tehnično sodelovanje med Poljsko in Rusijo v primeru vojne se pa lahko smatra kot popolnoma mogoče. Dejansko se ni ni* spremenilo — LONDON, 24. maja. br. Celokupni angleški in francoski tisk se bavi s podpisom i talijansko-nemške ga pakta in ocenjuje njegov pomen. Slej ko prej prevladuje mišljenje, da se s tem paktom mednarodni položaj ni v ničemer spremenil, ker ta pakt samo sankcionira že dolgo obstoječe zavezništvo med Rimom in Berlinom. Z največjo skepso so bila v Londonu sprejeta miroljubna zagotovila, ki sta jih podala v svojih izjavah grof Ciano in Ribbentrop ter naglasila v svojih brzojavkah tudi Mussolini in Hitler. »Dailv Telegraph and Morningpost« piše v svojem uvodniku, da nemška in italijan* ska vlada zgolj zaradi tega podčrtavata miroljubnost svojega pakta, da bi pomirili prebivalstvo, ki živi v strahu pred vojni-mr zapletalji. List naglasa, da bi glede na nepoučen ost Javnosti v obeh državah osi-šos bilo nujno potrebno, da Anglija osnuje posebno propagandno ministrstvo ter da nm ta način skuša pojasniti nemški in italijanski Javnosti pravo stanje stvari. Izjava Ribbentropa in Ciana. da po podpisu tega pakta v Evropi ni nobenega problema, ki bi ga ne bilo mogoče urediti na ' *ren način, , 1 * * v 1 t .» 1 r v 4 J » S I___ 4 * t . X »News Chroniele« misli, da ta pakt ne more nikogar iznenaditi, ker potrjuje samo to, kar je že davno znano. Sedaj ie jasno, da se Italija ne more odcepiti od Nemčije. Ribbentropova izjava, da ie ta pakt odgovor demokratskim vodnim hujskačem, se ne more tolmačiti drugače, kakor ne-pojmovanje in sprevračanje besed in dejanj. V vseh drugih dr?avah se slehern* človek zaveda, da je velika razlika Berlinski dopisnik *Timesa« poroča, da prevladuje vtis, da so vojaški razgovori o združitvi vrhovnega poveljstva za primer vojne že končani. Nemški oficirji bodo prevzeli poveljstvo na kopnem, italijanski pa na morju. Angleški tisk z zadovoljstvom beleži, da Japonska ni soudeležena pri tej demonstraciji. Res pa je, da si Anglija ni želela nemško-italijanske vojaške zveze, ki poleg obstoječega političnega edinstva in sodelovanja združuje tudi močno vojaško moč dveh narodov, ki štejeta 150 milijonov ljudi. V ostalem pa vidijo angleški listi v tej zvezi najboljši dokaz, kako nujno je potrebno kar najbolj odločno nadaljevati angleško akcijo za organizacijo mirovnega bloka v Evropi ter pričakujejo, da bo berlinski pakt pripomogel k uspešni zaključit-vi angleško-niskih pogajanj. Andeška Javnost kaže sedaj še večie razpoloženje za najhitrejši in najpopolnejši sporazum z Rusijo. Vtis v Varšavi VARŠAVA, 24. maja. br »Express Po-rannv« komentira sklenitev itaiiiansko-nemškega pakta ter piše, da ta dogodek ni napravil nikakega posebnega vti?a niti v Evropi, niti izven Evrope. Samo v Nemčiji in Italiji govore »o dokumentu., ki se ne more primerjati z nobenim drugim paktom na svetu«. Rimski dopi=n?k -»Ganete Polske« podčrtava Izvestne d^o^be pakta in komentaria Virginiia GaMoter prihaja do zaključka, da si ie Ttalna jkVnb vsemu zavezništvu z Nemčijo pridržala svobodne rok«» za morpbitni spnrgrnm z Anglijo Kliub avtomatskim cbv®znolDe. lati in leteti pomeni vse«. Iz začetniških početkov maloštevilne j a-, dralno letalske skupine v Mariboru se je razvilo do danes na področju mariborskega oblastnega odbora Aerokluba že več drugih skupin, tako v Mariboru tri skupine, Celju, v Ptuju, Slovenjem Gradcu. Gor nji Radgoni, Rušah, Šoštanju, Ljutomeru in Murski Soboti, člani gradijo v prvi vrsti takozvana šolska letala. Vsi ti številni nadebudni jadralci so že takoj v prvih letih pokazali lepe uspehe, tako pri gradnji, kakor tudi pri letenju v raznih jadralno letalskih tečajih in šolah. Danes imamo že skoraj 100 raznih jadralno letalskih pilotov (A, B,C). Ravno iz vrst mariborskega oblastnega odbora je eden prvih jadralcev v državi položil takozvani srebrni »C« izpit, kar pomeni dosego 1000 m višine nad startno, oddaljenost 50 km in najmanj 5 ur nepretrganega jadranja. Zlasti pa se je jadralno letalstvo razvilo v zadnjih letih na podlagi smotrnega in organizatorične-ga vodstva tedanje uprave oblastnega odbora ter njegovega referenta za jadralno letalstvo. Razen tega pa opažamo razveseljiv pojav, da so se začeli v zadnjih letih organizirati po raznih šolskih zavodih tudi pomladki Aerokluba in sicer v Mariboru, Celju, M ur. Soboti, Ptuju, Slovenjem Gradcu in Ljutomeru. Namen teh tečajev je v tem, da se mladina zainteresira za letal- stvo vobče In da se vzgaja v raznih modelarskih tečajih v prave modelarje, ki izdelujejo v miniaturi vse one tipe letal, ki jih bodo pozneje uporabljali kot jadralci-piloti. Veliko je bilo delo, toda morebiti le še zmerom premalo tega, kar bi bilo neobhodno potrebno za tako važno obmejno mesto, kakor je naš Maribor. Načrti so veliki, toda težko jih je uresničiti v naši dobi in sedanjih prilikah. Priznati je treba, da je delo sedanje uprave mariborskih »Naših krilc pod uspešnim vodstvom predsednika ravnatelja g. A. Krejčija in podpredsednika, g. J. Papova nad vse hvalevredno, saj je dobil Maribor lani nov, lično izdelan hangar na Teznem, zidano upravno poslopje, meteorološko po&tajo, motorno letalo, stalno jadralsko šolo. Lani je bilo prvo jadralno letalsko tekmovanje v državi, kar dajo požrtvovalnim delavcem na polju letalstva v Mariboru najlepše priznanje. Med načrti, ki si jih je zamislil upravni odbor, je med drugim tudi nabava novega športnega letala, ki bo primerno za potniške polete in klubovo propagandno delo. Razen tega bo treba čim preje nabaviti tudi letalo za šolanje jadralcev. Mislim da je treba nadalje na ureditev letališča na Teznem, na gradnjo primerne delavnice poleg hangarja, na priključek Maribora na mednarodni letalski promet, na ureditev posebnega stalnega vojaškega trenaznega oddelka ter končno na otvoritev pilotske šole za motorne pilote. V teh glavnih ubrfflk šo zajete glavne naloge rnariborskega Aerokluba. Veliko dela bo treba za njih uresničenje. Osrednja uprava, v Beogradu si je postavila veliko nalogo, da izvežba v duhu širšega petletnega programa 5000 jadralcev in 1000 motornih pilotov. Tudi Maribor je poklican, da podpre to akcijo in da čim več pripomore k izvedbi široko zasnovanega programa. Pri tem pa mora sodelovati vsa pasa javnost, ki bo prispevala svoj primeren delež s tem, da pristopi v vrste Aerokluba ter da pomaga uresničevati vzvišeno geslo, ki pravi: >širiti idejo letalstva, .širiti jo zmerom in povsod — vzgajati pilote.« Mariborskemu Aeroklubu želimo, da bi se mu posrečilo čim preje in čim učinkoviteje izvesti številne pereče naloge, ki ga čakajo v naslednjih letih. Kaj bi še rabila Murska Sobota Marsikaj se je že napravilo, precej pa še manjka Murska Sobota, 23. maja-Naša prekmurska metropola se je v zadnjih časih silno razvila. Iz prejšnjega ma_ lega, zanemarjenega provincijalnega mesteca je nastalo lepo, veliko mesto, kjer cvete obrt, trgovina in gospodarstvo, posebno pa še tujski promet. Postalo je tudi prosvetno, kulturno in nacionalno središče obmejne, prekmurske pokrajine. Ravno silen in nagel razvoj ter razmah mesta je povečal tudi razne potrebe in sprožil razna vprašanja, ki jih je treba še rešiti. Nekatere potrebe in nekatera vprašanja so nujna in jih je treba rešiti čimprej, da zagotovimo mestu ugled, ki naj bd ga imeL Posebno sedaj, ob priliki >Prekmurske-ga tedna« bodo gostje videli, kaj še manjka Murski Soboti. Seveda vsega ne bomo mogli na mah urediti in nadomestiti, vendar bi se marsikaj lahko napravilo, brez velikih stroškov in z dobro voljo. Tujec, ki je prišel v Mursko Soboto še pred dobrim mesecem, se ni mogel načuditi načinu razglašanja raznih uradnih in drugih vesti, razglasov in sklepov. To se je namreč delalo potom bobnarja, ki je zbobnal skupaj ljudi in jim potem razglašal vesele in Žalostne novice, sklepe, odloke itd. Tako razglašanje je še ostanek srednjega veka in je bilo v Murski Soboti še aktualno. To je sedaj prenehalo, odkar je v Murski Soboti zopet začel izhajati informativen list (saj tako list sam pravi, da je) >Murska Krajina, ki prinaša tudi vse urad. ne razglase in obvestila itd- To je že korak naprej. Murska Sobota tudi nima knjigarne, kjer bi človek dobil razne knjige. Ce ima Ljutomer svojo knjigarno, upamo, da jo bo tudi Murska Sobota kmalu imela. Knjigarna naj bi imela na zalogi dela naših domačih pisateljev in pesnikov, imela naj bi lepo izložbo s temi knjigami in bi tako vzbudila več zanimanja za našo literaturo, še nekaj manjka Murski Soboti in sicer zobozdravnik. Zobozdravnik bi imel tu mnogo dela. Biti mora dober dentist in bi tu lepo izhajal, ljudje pa bi imeli blizu specijalista za zobne bolezni. Poglavje zase je v Murski Soboti osnovna šola. Za mesto, kakršno je Murska Sobota, sedanja nikakor ne odgovarja. Premajhna je, nehigijenična in ne reprezentira naše prosvete. Baje so že odobreni potrebni krediti za novo šolo, ki bo baje reprezentativna stavba in dala v nizu novih zgradb Murski Soboti novo lice. Tudi bolnica je premajhna. Treba bi jo bilo razširiti in povečati. Naval bolnikov, posebno v zimskem času, je tako velikt da ne vedo, kam z njimi. Kolodvor ne odgovarja naglemu razvoju prometa. Posebno sedaj, ko se ustavlja na njem dnevno štirinajst osebnih m več tovornih vlakov, je promet silno živahen. Tu hi potrebnih čakalnic, ki bi nudile ljudem ob slabem vremenu, ali v zimskem času, zavetišče. Baje je tudi glede kolodvora po* ki en jena akcija, a kdaj bo ta akcija realizirana, se ne vemo. Nedvomno lahko trdimo, da kolodvor ni v skladu z okolico in, če bi tujec sodil Mursko Soboto po kolodvoru, bi bila ta sodba presneto slaba. Naši dijaki, posebno napredni, si žele svoj dijaški dom. Ta želja ni pretirana, če pomislimo, da se tu šolajo večinoma sinovi in hčerke revnih staršev, ki ne zmorejo dragih stanovanj in drage oskrbe. Dijaški dom, kjer naj bi bila oskrba poceni, bi lahko dal zavetišče tem revnim študentom, ki sedaj težko najdejo hrano in stanovanje in so odvisni od milosti ali nemilosti gotovih krogov. Morda pa bi se našli meceni, ki bi lahko to željo dijakov uresničili. Ker se tudi trgovski stan in trgovina sploh, hitro razvijata, bi Murska Sobe ta rabila vsaj trgovsko šolo, če ne trgovske akademije. S to šolo bi Murska Sobota mnogo pridobila in bi se iz domačih vrst rekrutiralo uradništvo te stroke. Ljudska univerza, ki bi delovala v zimskih mesecih kot javna ustanova, bi s svojimi izbranimi predavanji Murski Soboti mnogo koristila. Predavanja naj bi bila vsaj tedensko, kakor jih ima znana delavska ljudska univerza v Studencih pri Mariboru, že deset let. S temi predavanji, ki naj bi bila v nacionalnem duhu, bi bila na_ cionalna vzgoja Širših slojev še izdatnejša. Slika in beseda bi lahko prikazali, socialni, nacionalni in kulturni napredek v naši ožji in širši domovini. Treba je poskusiti. Zveza kulturnih društev bi taki ljudski univerzi sigurno pomagala. Zveze Murske Sobote s kraji preko Mure so samo z vlaki. Avtobusi v to smer ne vozijo. Upamo pa, ko bo most pri Petanj-cih gotov, da bodo avtobusne zveze s Kraj;, kakor Radgono, Ljutomerom, Mariborom, Ptujem itd. vzpostavljene. Treba še bo nekaj zvez mesta z ostalimi kraji Prekmur-ja. To bi. bile nekatere važnejše potrebe prek murske metropole, ki bi se morale realizirati v doglednem času. So še druge potrebe, ki pa niso tako nujne, pa bodo šo prišle j a vrsto. Glasbena šola »Drava« Ob zaključku letošnjega šolskega leta na nji Maribor, 24. maja Naše glasbene šole zaključujejo svoje letno delo z javnimi nastopi svojih gojencev. Gojenca nastopajo bodisi kot solisti, ali pa v šojrkih zborih in orfkestrib. Vsi ti nastopi so razvrščeni po stopnji učenčevih zmožnosti. Glavni nastop pa je vedno določen za gojence višje stopnje, šolske, pevske in instrumentalne skupine. Takšni nastopi imajo že koncerten značaj, na katerem pokaže šola skrajne rezultate fivojih smotrnih glasbeno pedagoških uspehov. Glasbena matica je abeoivi-raJa nastop svojih najboljših gojencev pred kratkim v okvirju jubilejnih pro-avojega 20letnega obstoja. Glasbene/ iola >Dravec pa je pokazala plodove svojega sedemletnega marljivega delovanja na petkovem večeru v dvorani Narodnega doma. Delovanje >DraveDve dalmatinski narodni« v Spoljarjevi priredbi in Mirkovo >0 šoštarjiu in čuku«. V nadaljnjem delu sporeda sta nar topila dva naša dobra znanca z nastopov prejšnjih let: C. Veronek in A. Kesderjeva,, repre-zentamta violinskega oddelka ter podala L stavek J. S. Bachovega koncerta v E-duru* za dve violini in klavir, ženski zbor je zapel pod vodstvom g. H. Druzovica (ml.) cb spremijevanju klavirja dve Dvo-rafcovi pesmi; »Zeleni sec in >Zajetje*. Oddelek za solopetjo. katerega vodi ga. Druzcvičeve, predstavlja že par let zaporedoma gojeaka O. Papstova, ki je podala Pavčičevo »Pesem* in Zajčevo :>Moja dika«. Godalni orkester s klavirjem je podal pod vodstvom H. Druzovica (ml.) priredbo Beethovnovega »Manueta« iz 4. kvarteta in Cherubinijevo uverturo »Lo-doiska«. Spored je zaključil mladinski zbor Ob spremljevanju god. orkestra s klavirjem, pod vodstvom g. H. Druzovica (ml.) s Parmovo ;>Kuža, muca«. Ker si je postavilo "društvo »Drava« kot glavni cilj vsestransko glasbeno vzgojo naraščaja svojega članstva, kakor tudi članstva samega (pevski zbor, godba na pihala in tamburaćki. zbor >, se tudi stremljenja cole razlikujejo od profesionalnih glasbenih šol. S tega stališča moramo tudi posmatrati nekatere točke tega sporeda," kakor Diabellijev >Rondo«, Bachov »Koncert« in priredbo Beethovnovega »Menueta«, čeprav nam je lanski večar gojencev nudil več, moramo upoštevati, da je bila to jubilejna prireditev. Smo.pa tudi na letošnjem večeru ugotovili lep napredek. Prostor mi ne dopušča, da bi se spuščal v podrobnosti, ugrtov.ti pa moram rjonovno. da je vod) tvo šole poverjeno že od vsega početka našemu uglednemu glasbenemu pedagogu prof. H. Dru-zoviču. Tudi ostali učiteljski zbor šole »Drava« vrši svoje delo z vso vestnostjo in strokovnim znanjem — Ob koncu sporeda je društveni predsednik g. Vokač nagovoril prisotne ctarse in ostalo občinstvo s kratkim nagovorom. Poleg zahvale šolskemu vodji g. prof. Druzoviču kakor tudi ostalemu učiteljskemu zboru za požrtvovalno delo, se je spomnil tudi podpornikov društva »Drave«. Pridružujem se njegovemu pozdravu ob sklepu, želeč zavodu Se mnogo uspehov. Prof. K. Pahor Pekovski mojstri obmejni deci Maribor, 22. maja Pevsko društvo pekovskih mojstrov je priredilo v nedeljo 21. t. m. izlet v naše obmejne kraje. Obiskali so Marijo Snežno, Cmurek, Apače, Gornjo Radgono, Kapelo, Radence, kjer so imeli daljši postanek, nakar so nadaljevali svojo pot v Ljutomer, Ormož in Ptuj. Uprav ganljiv je bil sprejem v Mariji Snežni, kjer je pričakovala goste šolska deca, ki jih je prisrčno pozdravila. Društvo' je obdarovalo vso deco s pecivom. Povsod, kjer so se pevci ustavili, so pod vodstvom znanega in priljubljenega pevovodje g. Laha odpeli po več narodnih pesmi. Povsod so bili nad vse prisrčno sprejeti in navdušeno pozdravljeni v sredini naših zavednih mejašev. S tem svojim lepim izletom na našo severno mejo je društvo pekovskih mojstrov dalo lep zgled zanimanja in ljubezni do naše meje, kjer živi naš človek, ki potrebuje moralne in materialne podpore. Društvo je šlo s pesmijo in darovi na mejo, da utrjuje narodno zavest in bodri naše ljudi na eksponiranih točkah. Slične izlete priporočamo tudi vsem ostalim društvom. Iz Ptuja — Poplave. Nalivi zadnjih dni so povzročili v našem okraju že precej škode. Veliko škodo je utrpel Ljudski vrt na nasadih in poteh. Drava, ki je bila še včeraj dobra 2 m nad normalo, je sedaj začela polagoma upadati, vendar pa je nize Ptuja poplavila rodovitna polja. Tudi potok Pesnica je prestopil bregove in poplavil v Pa-cinju in Dornavi banovinsko cesto ter obširne travnike. Promet je zaenkrat onemogočen. Skrajni Čas bi že bil, da se vključi v program predvsem regulacija Pesnice, ki dela že leta in leta veliko škodo kmetom. — Strela ga Jo zadeta. 28-letnega kočarja Jožefa Furmana iz Makol je zalotila nevihta na polju. Nenadoma je treščilo in je .strela oplazila Furmana tako, da je dobil težke opekline po vsem iivota. Mož se je onesvestil in prepeljali so ga v bolnico. — Izjalovljen napad. Vini čar Franc Danko iz Sv. Jurija ob Sčavniei je .bil zaposlen v kleti s pretakanjem vina. Nenadoma se je pojavil pred njim neznan moški z revolverjem v roki ter zahteval od njega vina in jestvin. Danko ga je pa udaril po roki, pri čemer se je samokres sprožil in ga je krogla zadela v levo roko. Napadalec pa je med tem pobegnil. Iz Šoštanja — Jubilejno leto mestne gasilske čete. Dne 2. julija se bo vršil v Šoštanju zlet slovenjgraške gasilske župe v proslavo 60 letnice obstoja tukajšnje mestne gasilske čete. ki se za svoj pranzik že sedaj vneto pripravlja. Kot viden znak 60-letnega delovanja si bo četa nabavila moderen in vsem potrebam ustrezujoč gasilski avto, ki bo ob priliki proslave slovesno izročen prometu. Poleg- teh proslav je četa zadnjo nedeljo priredila na Glavnem trgu svojo ju- bilejno tombolo. Kljub deževju se je zbrala na trgu velika množica ljudi in pokupila vse tom bolske karte. Glavne dobitke, din 1000, kolesa, večje količine usnja in drv.. so odnesli rudar Friškovec iz Zabukovce, Kranjc Jože iz Šoštanja, delavec Ftiškovac iz Šoštanja, Pejovnik Tatjana iz Gaberk, Kočevar Ivan iz Šoštanja, Meh Ivan iz Ravn itd. Za ostale je bilo pripravljenih še 400 dobitkov, večji del igralcev pa je odšel domov s tolažbo, da bodo prihodnje tombole Sokola in Koroških borcev prinesle več sreče. — Učiteljsko zborovanje. V soboto dopoldne je imelo v Šoštanju svoje predzadnje zborovanje v letošnjem šolskem letu tukajšnje Učiteljsko društvo, članstvo se je zborovanja udeležilo v lepem številu. Predsednik g. Martin Mencej je po uvodnih formalnostih podal izčrpno situacijsko poročilo o vseh tekočih organizatoričnih in obče šolskih zadevah. Sledil je vzoren nastop sreskega nadzornika g. Ariglerja, nato pa uradna konferenca učiteljstva šaleškega okraja. Mariborske in okoliške novice — Na meji ustreljen. V Gerlincih je hotel preko meje 20-letni Franc Matjašec. Graničar pa ga je opazil in ga je pozval, naj obstoji. Matjašec pa je bežal, graničar je v smislu predpisov streljal. Matjašec je obležal mrtev par sto korakov od meje. — Pogorel je velik mlin posestnika Alojzija Ritoperja iz Satahovcev. škode je preko 200.000 din. — Nova mosta. V da lovcih so pričeli graditi železobetonski most preko Krke. Stal bo okoli 350.000 din. V Pertoči pa bodo gradili nov most preko Ledave. Gradbeni stroški so preračunani na okoli 100.000 din. — 160 tekstilnih delavk na cesti. V Bar-tošah je izgubilo službo 160 delavk, ki so bile zaposlene v pletilni tvornici Blan, ki se je sedaj preselila v Karlovec. — Pragerske novice. Naši skavti so spet pričeli z marljivim delom. Sedaj so imeli svojo četno razstavo. Vodi jih br. Ludvik Mathaus. — Pragerčani si zelo želimo, da bi se sedež občine spet premestil k nam na Pragersko. To je želja vseh pragerskih občanov, ki jih je precej več, ko drugih občanov. Upamo, da nam bo ustreženo. — Obmejne novice, šentiljski Sokol priredi na binkoštni ponedeljek ob 14. na svojem letnem telovadišču telovadni nastop. Mariborčani se ga bodo udeležili v lepem številu. — S Pobreija- Naš Sokol je organiziral v Sokolskem domu proslavo materinskega dne. Ljubke so bile deklamacije, ubrano je odpel več pesmi mešani zbor moške in ženske dece pod vodstvom br. Milana K le men-čiča- Slavnostno besedo je spregovorila gdč. J. Cermškova, ki je poveličevala veličino materinega poslanstva. Proslavni program je primerno dopolnila igra »Materin god« ob spremljavi mladih pevcev in pevk. — Studenške novice. V Studencih bodo letos, kakor se zdi, živahno gradili. Izvedena bo parcelacija Lešnikovega in Scher-baumovega posestva. Tako je upati, da bo naraslo število studenških hiš v sledečih gradbenih sezonah za 84 novih hiš. — Nova avtobusna proga skozi Slovenske gorice. Dne 29. maja se prične redna avtobusna vožnja na progi Maribor—Sv. Jurij ob Ščavnici—Ljutomer in obratno. S tem je znatno pritegnjen ta del obmejnega ozemlja k Mariboru. — Sejmske novice. Na mariborski ži-vinjski sejem, ki je bil 25. t. m., so prignali okoliški kmetje 420 repov in sicer 10 konj, 7 bikov, 70 volov, 313 krav in 20 telet. Prodanih je bilo 262 repov. Cene so bile sledeče: debeli voli 3.75 do 5, poldebeli voli 3 do 4, plemenski voli 4.25 do 6, biki za klanje 3.25 do 4, klavne krave debele 3.50 do 4.75, plemenske krave 3.25 do 4.60, krave za klobasarje 2.25 do 3, molzne krave 4 do 5.50, breje krave 3.50 do 4.50, mlada živina 4 do 5.50, teleta 4.50 do 6 din. Mesne cene: volovsko meso I. vrste 10 do 12, volovsko mesto II. vrste 8 do 10, meso bikov, krav in telic 6 do 12, telečje meso I. vrste 10 do 12, telečje meso II. vrste 8 do 10. Svinjsko meso sveže 10 do 14 din za kg. Prihodnji živinski sejem bo 30. maja. — Golarjev večer bo d revi ob 20. v dvorani Ljudske univerze. Priredi ga Umetniški klub v Mariboru v proslavo 60-letnice našega pesnika in pisatelja Cvetka Golar-ja. Uvodno predavanje o slavljenčevem delu ima prof. dr. Ivan Dornik. Recitirajo gledališki umetniki. — Pomenki pod lipo. A. L., Slov. gorice: O takšnih stvareh žal ne moremo poročati, morebiti slutite, kaj je v ozadju. — R. S.. Aleksandrova cesta: Izšla je zares tista okrožnica, nekateri so že bili odpuščeni. — K. P., magdalenski okraj! Tiste ptiče dobro poznamo. Ako bi ob priliki pozabili, pa nas spomnite. — B. D., Dravsko polje: Veliko obljubljenega, malo uslišanega. — Nobenih sprememb. V novi gledališki sezoni 1939 40 ne bo pri tukajšnjem Narodnem gledališču nobenih osebnih sprememb. G. V. Skrbinšek ne pojde v Ljubljano, ampak ostane še nadalje v Mariboru. Tudi ostali člani mariborskega dramskega in operetnega oz. opernega ansambla bodo še vnaprej sodelovali na mariborskem odru. Gledališka uprava je angažirala z novo sezono g. Angela Jarca, ki je letos sodeloval v zboru ter ustvaril nekatere uspešne kreacije (sel v »Aidi«, Vašek v »Prodani nevesti«). — Društvene novico. Jutri ob 20. se sestane j o v Nabavljalni zadrugi žene zadru-garke. — Sokol Maribor m poziva člane, ki se bodo udeležili sokolskega zleta v Sofijo, da se še danes zglasijo pri br. starosti. — Vode upadajo. Včeraj je sicer v presledkih še ves dan deževalo. Narasle vode pa so po posledicah prvih silnih nedeljskih nalivov pričele upadati, tudi Drava. Koroško železniško progo, kjer je zaradi plazu, ki je zgrmel preko proge, iztiril vlak, so očistili že do 7. zvečer, tako da se je promet lahko nemoteno nadaljeval. Na svoji površini ne nosi Drava več tolikih množin lesa, vejevja in drugih predmetov, med katerimi so videli opazovalci ob naresju tudi poginulo kravo. — Mariborske športne novice. Razpis propagandnega atletskega meetinga v tro-bojtti za seniorje, ki ga priredi SK železničar ▼ Maribora dne 4. junija 1938 ob 9. uri na svojem stadionu ob Tržaški cesti, predvideva sledeče discipline: troboj za šprinterje: tek 60, 80 In 100 m, troboj za metalce: krogla, disk in kopje, za skakalce: daljina, višina in troskok. Ocenjevanje nosamsimlh disciplin se vrti po novih finskih tabelah za višeboje, le za tek na 80 m se zaradi pomanjkanja druga primer- Tekmovanje se vrši po pravilniku in pravilih JASa, na tekalisču, ki je dolgo 428 m, ima dva ne dvignjena zavoja ter je pokrito z ugaski. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani atleti klubov/ ki so včlanjeni v JAS-u. Prijavnim in nagrad ni. Prijave je poslati na naslov: Jenko Jože, stadion SK železničar, Maribor, Tržaška cesta, najpozneje do 1. junija ob 12. uri. — Inozemski državljani, ki bivajo na področju predstojništva mestne policije v Mariboru in so v posesti zaposlitvenega dovoljenja izkaznice o poklicu z veljavnostjo za nedoločen čas, se ponovno po. zivajo in opozarjajo, da iste še tekom tega meseca maja t. L predložijo v svrho potrditve temu predstojništvu mestne po-licije, soba štev. 2. Prizadeti se opozarjajo, da izgubijo izkaznice sicer svojo veljavnost. — Predstava v korist Združenja gled. igralcev v Mariboru bo predvidoma koncem prihodnjega tedna. V režiji Eda Ver-donika se pripravlja duhovita in zelo zabavna francoska komedija »Potovanje v Benetke«. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Vidmarjeva lekarna na Glavnem trgu in Savostova lekarna na Kralja Petra trgu. — Drobne vesti. Iz vinograda posestnika. Alojzija Perka. v Laporju so neznani storilci odnesli okoli 500 vinogradnih kolov, ki so vredni preko 800 din. Orožniki so drznim tatovom že na sledu. — S kolesa je padla 151etna Gerhilda Peharda iz Meljske ceste in si zlomila desnico. — Levico si je . poškodoval pri padcu OTletni premikalni nadzornik Alojzij Kramberger iz Pobrežja. — 551etni strojnik Mirko Or-nig, ki je zaposlen v neki tukajšnji tekstilni tvornici, je sredi dela padel tako nesrečo, da ai je pri padcu nairl več reber. — Desno nogo si je zlomila pri padcu 791etna Kunigunda škrbinek iz Janže-ve gore pri Selnici ob Dravi. — Desnico je precej zmrcvaril stroj 40letnemu delavcu Karlu Hojniku, ki je nameščen v opekarni v Racah. Ponesrečence so prepeljali v mariborsko bolnico. — Policija pa je zajela znanega tihotapca Marti neka F. iz Meljske ceste, ko je pred neko go» stilno na Meljski cesti ponujal raznim pa-santom v nakup saharin in kresilne kamenčke. Martine k je pri zaslišanju izpovedal, da mu je tihotapske predmete izročil za nadaljnjo prodajo neki prodajalec monopolskih predmetov iz Sveč ine. — Razglas davčne uprave za me*to Ms. ribor. V smislu ČL 148. zale. o neposrednih davkih je potekel dne 15. maja t. L skrajni rok za plačilo II. četrtletnega obroka zgradarine, pridobnine, davka na poslovni promet in luksuz (pavšaliran), rentnine, davka na neoženjene osebe, družbenega davka, vojnice in posebnega davčnega dodatka na skupni bruto promet. Opominjajo se vsi davčni zavezanci, ki so zaostali s plačilom teh kakor tada že poprej v plačilo zapadlih davkov in taks, da jih plačajo v 8 dneh, sicer se bo uvedla prisilna izterjava, — Nepošten hlapec Trgovec Franc Kranjc iz Sv. Martina pri Vurbergu js prijavil orožnikom, da je pred dnevi poslal svojega 221etnega hlapca Franca S. m konjem in vozom v Ptuj, da bi nakupil neke predmete. Dal mu je s seboj 1300 din gotovine. Toda hlapec je pustil konja in voz pred neko gostilno v Ptuju ter z denarjem neznanokam pobegnil. Orožniki _ga sedaj iščejo. Mariborsko gledališče Sreda, 24.: Zaprto, Četrtek, 25.: ob 20. PvgmaMon. Red D. Opozarjamo ponovno na nocojšnjo premier o Neatroveve veseloigre >Utopljencsxf ki jo je za mariborski oder glasbeno priredil vojn, kapelnik Jiranek. Shawova komedija »Pygra»lion« se po daljšem presledku (zaradi obolelosti v ansamblu) zopet ponovi v četrtek, 25. maja za vrstni red D. Novice z Murskega polja B«ograd—-»stana i. Z novim vozmm redom je uveden tudi direkten vagon Beograd—Slatina Radenci, tako da ni treba nikjer prestopati. _ Sata* cesta. Cesta od Kr&evcev do Ljutomera je silno slaba. Promet z veli. kuni tovornimi avtomobili je velik in zaradi ovonfloov je cesta precej ranorana. Jame sicer zasipajo z gramozom, vendar to mc ne pomaga, ker avtomobili sproti bo kamenje razmečejo. — Ob Mori gdre mlini. Te dni je pogorel sden največjih otHmirskm mlinov v Satanovem pri Krogu, last sedmih posestnikov. Goreti je začel ponoči, tako da so pri«! ljudje in gasilci na kraj požara šele. ko je bH ves mMn že ▼ plamenih, fekodo cenijo na 300.000 din. Ogenj je verjetno nastal tako, da Je žara/* velikega pritiska pri mletju odskočila iskra, ki je I* r biižim tožeče gorljive snovi. — PO 10 letata bo na novi popolni naši ji v Murski Soboti letos velika matu* ra, K maturi js (prapusčenih 27 dijakov dUafcanJ. IZ ZVERINJAKA Lastnik zverin jate nahruli krotilca: Kako ste mogli pustiti levjo kletko odprto! Kaj pa če bi i*w kdo m, asMait 117 »SLOVENSKI NAROD«, ante. M. maja UM. Stran 3 Vode počasi upadajo Hoiiih nalivov se nam ni treba ve« bati, ker se je izlile Ljubljana. 24. maja Vreme se izboljšuje in največja nevarnost, ki je grozila zaradi nalivov, je mini-le, vsaj v ljubljanski okolici. Po poroči-Hh iz številnih krajev v dolinah rek in večjih potokov pa šele zdaj prihajajo vesti o hudih povodnjih, ki so napravile veliko škodo. Zdi se, da je najbolj prizadeta, dolina ob Krki med Novim mestom in Brežicami s Krškim poljem, kjer so še vedno poplavljena polja in travniki ter ceste in j« voda vdirala celo v hiše. Včeraj se je barometer precej dvignil in popoldne je v Ljubljani nekaj časa že sijalo solnce, vendar je padlo od včeraj ajutraj do davi še precej dežja. 8.9 mm. Najbolj je pa deževalo včeraj v Zagrebu kjer je padlo 24 mm dežja. Vode so začele Bspejdati ±e včeraj in delno tudi ponoči med ponedeljkom in torkom; dana^ upa. dajo vode že povsod, vendar še počasi. V I ljubljanski okolici je bilo najbolj pr.zade-1 to Barje; največ zemlje je bilo poplavljene ob Hauptmaoioi in Lipah, a dopoldne je voda tudi tam že znatno upadla. Ljubljanica je upadla včeraj ob razvodju z Gruberjevim prekopom 12 cm, skupno predvčerajšnjim in včeraj pa 15 cm. Ljubljanica je začela včeraj upadati tudi v spodnjem delu. V Vevčah je upadla do davi 10 om. _ Sava tudi stalno upada, v Tacnu je sedaj samo še 60 cm nad normalo. Od včeraj je upadla 30 om. Čeprav je vreme še vedno nezanesljivo, se nam vendar ni treba več bati hujših naliven-, ker se je izlilo. Barometer se dviga v vsej državi in davi je bil zračni pritisk v Ljubljani najvišji. Mura je prestopila bregove se razlile po obeh bregovih in ie je ogromna Vode so Veržej, 23- maja ponoči je Mura tako narasla, da 3e prestopila bregove in se razlila na vse strani- Umazano rjava voda teče preko travnikov polj in obmurokih gozdov in odnaša vse. kar doseže. Lomi drevje in ga nosi naprej. Na verzejskem mostu je ototičal velikanski del mostu, ki ga je voda prinesla kdove odkod. Voda že teče preko ceste, ki veže Veržej z murskim mostom in Prekmurjem. Na cesti takoj za zadnjimi hišami grade nasip, da bi preprečili dotok vode v trg. Voda je že odnesla skoraj polovico eeate. Ponekod dere do 75 am visoko voda. Prava struga se sploh ne razločuje od poplavljenega dela. Na prekmursko stran saga voda do vasi Dokležovje. to je okrog 2 lom od običajne struge. Na tej 51 rani je poplavila ogromne travnike, približno 25 do 30 ha rn uničila veo travo, ki je bila selo lepa. Promet med Verzejem. kjer je cesta zeku nizka, in kjer dere voda preko ceste in mod mestom, kjer se cesta dviga, je silno oteskočen. Avtomobili vozijo preko na-ki preko vode pftao težko, dočim se osebni promet preko te vode le 9 čolnom, ki je last s reškega cestnega odbora. Ljudje so stalno na straži in dova-žajo material za nasip, ker je bojazen, da bo voda nasip predrla, kakor ga je na prekmurski strani. Poleg ogromne škode, ki jo voda dela po travnikih, njivah in vrtovih, je tudi precejšnja škoda na divjačini. Fazani, ki fo gnezdili po travnikih in šum ah. so vsi poginili, tako da bo letos v tem revirju slab lov. Voda dere in sumi talko glasno, da ss čuje njeno šumenje prav do Krisevcev, ki so 3 in pol kilometra oddaljeni ed Mare. Voda buta in udarja tudi ob žalosni" ški nasip. Ker Mura še stalno narašča in prihaja vedno več vode, se ljudje boje, da bo letošnja katastrofa prekašala lansko. Ne samo Mura. temveč tudi vsi potoki stalno naraščajo. Pri Križevcih so vsi potoki tako narasli, da je cesta, ki vese Križevce z Verze jem. popolnoma preplavljena in teče voda od ene strani na drugo, kar preko ceste. Vsi travniki so pote vode. tako da se sploh ne more na njive in po krmo. Poplave so zahtevale tudi več človeških žrtev dveh posestnikov —' Neznana utopljenka 9 letna deklica utonila Maribor. *4- maja simm n&lrvov v nedeljo ponoči m ▼ ponedeljek ss je tudi oaboltaki potok, ln tace pri Kapiji v Dravo, spremenil v hudournik:, ki je rušil v«« pred V veliki nevarnosti je bil tudi Prei-mftn. ki bi ga voda lahko odnesla, je poklical na pomoč bližnje poki so skušali z vrvmi privezati Pn re&evanju sta bila. zaposlena tudi 37tetat posestnik Anton Rohovnik in Peter Pavlic od Sv. 04-Nenadno pa je hudournik tako na-ssbjsI, da ju je voda sagra/bila in ju pred nemi oataMh odnesla Nesrečnežema nih-na pomoč in sta kmalu izgi-Njnnfti trupel še niso na- da sr> zadnje poplave zahte-še ▼eč človeških žrtev. Nekateri oči-zatrjujejo. da »o videh. kako je v in torek po narasla Dravi plaveč trupel, ki jih voda še ni napla- Pri gefaiii ob Dravi pa je voda naplavila neko žensko, katere identitete še niso ugotovili. Gre za približno o0 let staro Ttiapljenko. ki je ležala v vodi namanj 3 Truplo je bflo že močno razpadlo, ni balo na njem nobenih znakov nasi-a sodijo, da gre za nesrečo ali samomor. Pri Siovenski Bistrici pa je utonila 9-delavčeva hčerka Marija Juhartova, Je zdrknila z brvi v narasli potok bli-t^orndce Bakra. Voda je truplo nesre-dekttee naplavila nižje Slovenske Bi- V Slovenj gradcu nad 1 milijon Škode Slovenjgradec, 23. maja V ponedeljek je voda odnesla posestniku Turičniku Antonu v Legnu veliko leseno uto, ki je stala ob potoku, porušila in odnesla mu je žlebe pri mlinu ter začela rušiti mlin. Hiša. oddaljena od prejšnje struge potoka 30 metrov, je sedaj ob strugi, ker si je voda izkopala novo. Hiša je zdaj v nevarnosti. Voda mu je odnesla most in večji del sadnih dreves. Posestnik Turičnik ima 80.000 din škode. Posestniku Krenku Jakobu v Legnu je voda udrla v hišo in v staje, da je moral rešiti živino. Voda mu je odnesla veliko zemlje in izruvala sadna drevesa. Skoda je velika in še ni ocenjena, ker voda še zmeraj trga travnike. Voda je raztrgala banovinsko cesto Slovenjgradec—Dravograd, blizu tovarne K61-ner. da je promet začasno tod ustavljen. Iz vasi Troblje pri Slovenjgradcu so v torek zjutraj prihiteli klicat na pomoč slo-venjgraško in starotrško gasilsko četo, da jim nudi pomoč, ker je voda drvela skozi vrata in okna v stanovanja. Gostilno Pu-stoslemšek v Trobljah je voda zasula s peskom in kamnom do oken, šipe so še pravočasno zavarovali z deskami, ki so jih pribili na okna. Cesta v Troblje je popolnoma uničena, da je dohod zelo težaven. Voda je raztrgala mostove in ceste ter zasula s peskom ln kamenjem travnike in polja tako, da je več tisoč kv. metrov polja popolnoma uničila. Celokupno škodo cenijo nad en milijon. Obnovljena sodnijska sezona Lfudfe v preiskovalnem zaporu so dostikrat Žrtve posebne psihoze, ki jim zmanjša razsodnost Ljubljana, 24. maja nwne je prignalo v senatno dvo-sa sodišču vse tiste, k1* so svojo »sod-azono* pred tedni zaključili in se v parke pred sodnijo in Tivoli, dni je že zopet gneča v klopeh na 79. Hvaležna sodnijska publika je zopet poSutaUevifaa. Zato se pa tudi prikaže vsak dao v dvosani stražnik, ki kroži z očmi od goste do gosta in rudi povabi tega ali one-gs as hodnik, kjer ga pobara za legitimaci- '46 let stara postrežnica Frančiška Kolar, ki sSsnajs v gramozni jami na Vidovdanski cesti, jo bik včeraj spet pred sodniki malega kazenskega senata. Predsednik senata ja M st O. s. Ivan Brelih prisednika pa sod-nfes ofaožnega sodišča Ivan Kralj in Julij . Obtožbe je včeraj zastopal na-_________državnega tožilca Fran Sever. Skoki jo je naredila s tatvino Frančiška je biia razmeroma, majhna. Nekaj je odnesla Josipa Jelenu, nekaj crv fao obleko. Vse skupaj je bilo vred-dm. KoUrjeva je tajila, s priče so K da so jo videle, ko je kiadla-bl biia prav majhna, če bi bila Ko-* SrV^ Pred sodniki, toda kasnova-^Wta. že dostikrat zaradi tatvine in tudi ▼Be^snjsn je že bila. Senatni sodniki so jI prisodil 19 mesecev strogega zapora. PISEMCE IZ ZAPORA ZA ŽENO Tisti, ki sede v preiskovalnem zaporu, ss; doživljajo posebne duševne depre-Čtovok, ki pride iz svobodo za zapahe, - kar je razumljivo, kako bi čimprej priSe1 i' .f. nn nrr^'n \Tftj_ bes posta.«t ^itcv ncka-isn« ps»i{}cse, v ka-Ior isgubi običajno razsodnost, sicer si ne moremo razlagati nerodnosti, ki jih nekateri preiskovanci store, medtem ko čakajo na zaključek preiskave. Ena izmed takih nerodnosti, ki ima vedno slabe posledice, je pošiljanje listkov iz zapora sorodnikom ali znancem. Listki naj bi pomagali, da bi ujeti ptič čimprej izletel iz kletke. Obsojenci, ki imajo zapustiti kaznilnico v nekaj dneh. so navadno poštarji, ki prenašajo take listke in pisemca iz zaporov v svet. Doslej je uspelo samo nekaterim, da so iztihotapili listke in jih dostavili naslovi j encem. Navadno zaplenijo listke pazniki, preden s»e za te vrste poštarji zapro kaznilnica železna vrata. Vrhu tega pa ti poštarji tudi niso ljudje, ki bi jim človek lahko prav vse zaupal. Nekateri skušajo izkoristiti priliko in začno izsiljevati, nekateri *ami izdajo skrivnost. Tudi sedlar Ivan Kupec je poslal iz preiskovalnega zapora svoji ženi pisemce, v katerem ji je naročil, naj ponaredi potrdilo, da je kupil od nekega Končine pisalni stroj, ki je izginil iz pisarne občinskega urada na Dobrovi pri Ljubljani ponoči dne 22. septembra I. 1936. Obtožnica ie Kupca doteila. da je vlomil v pisarno občinskega orada m odnesel razen stroja tudi štempil-ke, blazinice in pisalni papir. Policija je našla pri njem pisalni stroj in ostalo. Kupec se je zagovarjal, da je stroj kupil v viaku od nekega človeka, ki ve o njem le to, da se piše Končina. Blazinice za štam-piljke in papir je pa kupil pri Bonacu. Senat ga je spoznal za krivega, a ne po obtožnici zaradi vloma, temveč zaradi nakupa predmeta, o katerem bi moral vedeti, da je bil ukraden. Za to dejanje je Kupec dobil 2 meseca strogega zapora. Ta dva meseca so prišteli h kazni, katero je Kupec pred :i dobil zaradi sodelovanja pri neki tatvini, tako da mora odaedeti enotno kazen 9 mesecev trogega zapora. TEATRSKA AFERA V •ŠPETIKC1MRU« Na št. 28 se je moral včeraj zagovarjati režiser Ciril Debcvec. Toai ga igralec mariborskega gledališča Vladimir Skrbinsek zaradi klevete. Obtožba trdi, da je Ciril De-bevec zakrivil, da Vladimir Skrbinsek ni dobil angažmaja v Ljubljani. Tekla so ie pogajanja za angažma. ko je upiavnik izvedel, da se govori med igralci, da Skrbinsek zaradi neke bolezni ne sme biti angažiran. Upravnik je po svoji dolžnosti razčistil to zadevo. Vladimir Skrbinsek je predložil zdravniška spričevala in dokazal, da so bil« tozadevne govorice izmišljene. I ipravnik je izvedel o teh govoricah od seta knjigovodstva ta pa je izvedel zadevo od drugih Med temi je bil tudi režiser Dobevec. Upravnik je včeraj kot priča pojasnil, ka ko so tekla pogajanja za angažma in kak' je izvede) kleveto. Poudari! pa je, da Via dmrnr Skrbinsek zaradi tega ni bil anga žiran. čeprav je sosvet njegov angažma odi. bril. ker ni bilo zadostnih kreditov v teatr skem budžetu. Skrbinškov branilec dr. Prct nar iz Maribora je predlagal zaslišanje novih prič. Sodnik je predlog sprejel in ra/ pravo preložil do 10. junija. Eva Bandrovska gostovala v »Traviati« Velik pevski uspeh slavne poljske umetnice Ljubljana, 24. maja. Operna sezona se nagibije k zaključku. Hvaležni smo operni upravi, da nam je nudua v teku sezone priliko seznaniti se z vrsto priznanih umetnic, ki so nam prinesle resnično visoke umetniške užitke: Jarmila Novotna, Kune Milanova, Pampa-ninijeva, naša Gjungjenac in snoči Eva Bandrovska Turska. Iz vseh teh nastopov smo se zlasti naučili nečesa: spoznanja, da je dolga in težka pot do istinitega viška pevske operne umetnosti, da je zorenje popolnega znanja pevske tehnike mogoče le po milosti narave in nikoli zavrženega učenja, ogromne odrske prakse in ž njo zvezane rutine. Ve- lika pevka mora biti in more biti le zrela žena. Kakor na vrtovih je tudi po opernih odrih cvetje zgodnje in često tudi še pozne jeseni najkrasnejše in najbolj dehteče-Tako smo spoznarl tudi v poljski slavni pevki Bandrovski veliko pevko evropskega slovesa, ki je imela za seboj že dokaj dolgo prakso na domačih odrih, preden je 1. 1932 v Parizu osvojila svet in si odprla pot tudi v Ameriko. Končno je dospela tudi v Jugoslavijo in v Ljubljano. Umetnica ima velik, razsežen, sočen, blesteč, a tudi včasih svojsko kovinski glas najvišje pevske kulture in čudovito dovršene tehnike. Violeto v Traviati smo čuli zopet enkrat z vso bohotno očarnostjo lahkotne in zmagovite kolorature. ki se vzpenja do divnih viškov. Umetnica je zlasti navduševala s svojimi krasnimi piani in pianissimi, rahlimi kakor dih in podaja-nimi kakor v globoki zasanjanosti. Zopet pevka, ki se polno zaveda, da je vrhunec petja v podajanju lepote kantilen, melodij in fraz, v pravilnem dihanju, a ne v sili tonov. Lepota petja ji je vse. Svojemu načelu podreja celo tempe, ki jih svojski zavlačuje ali pospešuje, marsikaj le naznačuje ter podaja v splošnem čisto individualno kreacijo. Marsikaj je bilo torej za nas novo, osupljivo, imponujoče, a marsikaj celo, kar nas vendarle ni prepričalo, čeprav mu ne moreš odrekati močne svojskosti. Tudi v igri prinaša mnogo svojega. Ne le da razvija svojo aktivnost na odru po drugih točkah, kakor smo je vajeni od drugih pevk, daje Violeto v »Traviati« manje deživljano in prečuteno ter kakor kot vsega naveličano, v zaključni dobi svojega razburkanega življenja še zadnjič vzplamtelo nesrečnico. V tem pogledu je veliko nasprotje Vio-lste naše Zlate Gjungjenac, ki je resniČ-nejša Traviata. Velika poljska umetnica, mojstrica petja js žela kakor po vsi naši državi tudi pri nas najtoplejši sprejem in bila po vseh aktih z viharnimi, nenehnimi aplavzi opetovano klicana na rampo. V ostalem je bila predstava nezadovoljiva z znaki prevelike utrujenosti celokupnega našega opernega ansambla, ki se je pravkar vrnil iz Splita in Šibenika po enajsterih različnih predstavah večer za večerom ter po 16 urni železniški vožnji, ki je razmajala ne le glasilke, temveč tudi živce zboru, orkestru in solistom. Upoštevajoč to dejstvo molčim in napravim piko. Gledališče je bilo prav dobro obiskano- Fr. G Sestanek bivših prekmurskih uradnikov Kako neradi in težko so včasih potovali uradniki v Prefcnmrje Murska Sobota, 21. maja. V okviru Prekmurskega tedna bo v Murski Soboti tudi sestanek vseh bivših uradnikov in uslužbencev, ki so v zadnjih 20 letih bili v službi v Prekmurju, zlasti v Murski Soboti, metropoli Slovenske Krajine. Gotovo so radovedni, kako je zdaj tam preko Mure, kamor je spočetka vsak tako nerad in z nezaupanjem odhajal na službeno mesto. Posebno prva leta! Takrat še ni bilo železnice od Ormoža do Ljutomera in naprej do Murske Sobote. Edina zveza je bila iz Čakovca do Dolnje Lendave, iz Murske Sobote pa je bila izpeljana proga do meje pri Hodošu. Madžari so znali uravnati ves promet iz obmejnega slovenskega Prekmurja proti sredini Madžarske. Tri železnice so skrbele za to: zgoraj je bila proga Graz — Mo-nošter — Sobotišče, spodaj zveza Čakovec — Dolnja Lendava in naprej v Zalaeger-*zeg, iz Murske Sobote pa je vodila že omenjena proga do Hodoša in naprej skozi Kermedin v Sobotišče. Po priključitvi Prekmurja k Sloveniji je gornja zveza sploh odpadla, spodnja skozi Lendavo pa je bila zelo od rok in samo za jugovzhodni kot Prekmurja. Ker od Ormoža naprej ni bilo železnice do Murske Sobote (40 km razdalje!), so morali uradniki uporabiti edina prometna sredstva, ki so bila tu v veljavi in vzdrževala promet: vozove s konjsko vprego po slabih in izvoženih potih, ki so bila na štajerski strani še kolikor toliko dobra, onstran Mure pa prav slaba. Hudo je bilo pre prehodu čez Muro, ker od Radgone, ki je pripadla Avstriji, ni bilo do Murskega Središča pri Dolnji Lendavi nobenega mostu. Promet so vzdrževali samo brodi, toda ti so bili v deževnem času nerabni, ker so bile dovozne ceste silno slabe. Mura je poplavljala iz neuravnane struge obrežne travnike in polja in je bila velika ovira za redni promet. Kolikokrat so morali ljudje po ves teden čakati, da so lahko prišli na ono stran. Jeseni 1919 so n. pr. imeli štajerski dijaki v Beltincih igro, med katero je začelo deževati. Koj je Mura prestopila bregove in dijaki so se šele tretji dan lahko vrnili nazaj na Štajersko stran. Sele leta 1922 je bil zgrajen leseni most v Veržeju in s tem ustvarjena prva trdna zveza « Prekmurjem. Uradniki in učitelji, ki so se selili v Prekmurje v prvem letu osvobojenja, so torej imeli hudo potovanje, predno so prišli v svoj kraj. V dekretu, ki so ga dobili, je bilo njihovo službeno mesto imenovano s slovenskim imenom, ki ga seveda niso mogli najti na nobeni karti, niti na specialki, iz madžarskih imen pa nikakor ni bil razviden slovenski izvor imena. Ta nevšečnost je seveda potem kmalu odpadla. Iz Murske Sobot« je bilo potovanje z železnico proti Hodošu skoro nemogoče. Dokler je bila Radgona še v slovenskih rokah, so od tam prevažali premog 15 km daleč s tovornimi avtomobili v Mursko Soboto, da je lahko vlak vozil po dvakrat na teden v Hodoš in nazaj. Po izgubi Radgone pa je bil mogoč dovoz premoga samo iz Dolnje Lendave, kar pa je bilo predrago. Ker se je poleg tega pokvarila še edi- na lokomotiva, je bila proga takorekoč nerabna in je promet na njej skoro eno leto počival, v letu 1921 so potem pričeli trasirati progo Ormož — Ljutomer — Murska Sobota, medtem ko se je odločitev o drugi zvezi iz Dolnje Lendave v Mursko Soboto toliko časa zavlačevala, da je končno zaspala. Vsi ti spomini bodo stopili pred oči mnogim uradnikom in učiteljem, ki so po osvobojenju prišli sem na službena mesta. Po 20 letih življenja v skupni državi se je seveda vse spremenilo in. danes ni v Prekmurju več sledu o nevšečnosti v prvi dobi, ko so vsi smatrali Slovensko Krajino za slovensko Sibirijo. Železnica Ormož — Hodoš veže Prekmurje v eni diagonali, avtobusna zveza Dolnja Lendava - Rogaševci pa v drugi s križiščem v metropoli Prekmurja — Murski Soboti. V Petanjcih grade velik železobetonski most čez Muro, ki bo deželo kneza Koclja še bolj približal Mariboru. Ceste v Prekmurju so danes lepo urejene, čeprav je velika težava z dobavo dobrega posipnega materiala. Murska Sobota se vzpričo živahnega prometa naglo razvija, brezdvoma pa drži v zadnjih letih rekord v razvoju med vsemi slovenskimi kraji. Iz velike panonske vasi je postala lepo urejeno mesto z mnogimi uradi in gimnazijo, v kateri se mladi prekmurski naraščaj izobražuje za inteligenčne poklice. Zdaj dobi še trgovski dom in trgovsko šolo, novo ljudsko šolo in bolnišnico, prav gotovo pa tudi novo gimnazijsko poslopje. Vsi bivši uradniki v Prekmurju bodo gotovo radovedni, kakšna je Murska Sobota danes. Prireditev »Prekmurskega tedna« jim bo omogočila poset Prekmurja. ki ga morda že dolgo vrsto let niso videli. Pripravljalni odbor je na prošnje, ki jih je dobil z raznih strani od bivših uradnikov v Prekmurju, organiziral sestanek, ki je določen za soboto, 24. junija zvečer v paviljonu na veseličnem prostoru. Z njim bo v zvezi tudi kulturni in zabavni program, ki ga bodo predvajali nekateri bivši prekmurski uradniki sami. Pripravljalni odbor je organiziral vse potrebno, da se bodo gosti dobro počutili v Murski Soboti in skupno s prekmurskim ljudstvom, ki so ga pred službovanjem spoznali in vzljubili, delili veselje ob proslavi 20 letnice življenja v skupni državi, ki je obenem proslava napredka in pro-cvita v svobodni domovini. Torej, bivši uradniki v Prekmurju, ne pozabite: 24. junija ob 9. zvečer je v Murski Soboti vaš dan. Mnogi prijatelji, ki ste jih tu spoznali in ki vas še niso pozabili, vas čakajo, da vas pozdravijo. Na veselo svidenje! Iz Maribora — Nevarna dražbe lasi Mesa V Duple-ku na Dravskem polju so orožniki v neki hiši zajeli štiričlansko tolpo, ki je tam pi-jančevala in imela veliko gostijo. Ns poziv orožnikov niso hoteli odpreti hišnih vrst, nakar so orožniki šiloma ndrli v hišo. Aretirali so vse člane te družbe in ugotovili, da gre aa tolpo Josipa Kranjca, ki je osumljena, da js v Mariboru in v okolici izvršila več drznih vlomov, med drugim tudi vlom v Langovo trafiko pri tezenskem kolodvoru. Vse štiri so prepeljali v zapore mariborskega okrožnega sodišča. — Pretep. V neki gostilni v Radvanju 0 se vinjeni gostje najprej sprli, potem a stepli. Naposled je obležal na bojišču 4 letni godbenik Hagendorfer iz Žičnega rehoda 5 v Mariboru, ki ga je nekdo suni z nožem v levo ramo. — Izropana trgovina. Neznani storilci so 1 loma udrli v trgovino Marije Omerzo v krnicah pri Racah ter odnesli razno špe- erijo in drugo blago, v vrednosti 3000 din. trgovina, ki stoji na samoti, je bila za-:adi smrti v hiši že 14 dni zaprta. Ko pa je lastnica včeraj hotela lokal odpreti, je v svoje presenečenje ugotovila, da je skoraj popolnoma izpraznjen. Vlomilce išče-)o orožniki. 70 letnica Alojzije Kupljenove Mala Nedelja, 22. maja Tc dni je obhajala v središču Prlekije pri Mali Nedelji 701etnioo upokojena poštna upravnica Kupljen Alojzija. Pred 70 leti ji je tekla zibelka v narodni Kuplje-novi hiei v Zihlavi pri Sv. Juriju ob Stavnici. Že v rani mladosti je sodelovala pri takratni čitalnici oziroma Bralnem društvu. Služba jo je vodila v Ivanjce in Sv. Jurij v Slov. goricah in 1. 1892 je prišla k Mali Nedelji, kjer je službovala do svoje upokojitve 1. 1924. Posta pri Mali Nedelji je v njeni nisi že od 1. 1889. torej raroo 50 let. V njeni hi« so bili tudi prvi prostori m al ©nedeljskega Ba-alne^ra +ru_ štva. ki je našto ta itao grjstoljijibnost. Kot uradnica je bila kot v«or vestnosti in točnosti znana in spoštovana daleo naokrog. Njena hiša rn njeno hftajgo srce Kta odprti vsakemu, za pSSŠBSgs* kna dobro besedo in dar Vsled njene gvstoljufbnosti in darežljivosti so jo ljudje krstili za -poštno botro«. Na svojem vzorno urejenem posestvecu, s katerim ima veliko veselja in ga umno obdeluje, uživa v miru zasluženi pokoj. Kljub visoki starosti je še čHa in »trava in dnevno z zanimanjem prečita, časopise ter se sivo zanima za vee domaće in svetovne dogodke. Narodno zavedni jubilantki iz srca 4s-limo, da bi preživela še mnogo let ftfia te zdrava v krogu svojih številnih sorodnikov, znancev in prijateljev. S (iCtnt>&eqct platna — Kino Union: Pastorka. Po znani odlični drami Gabrijele Preissove je prirejen ta češki film. Snov je uporabil tudi skladatelj Janaček za znano opero >Jenufa«. Film kaže tragedijo iz kmečkega življenja na Slovaškem. Pobožna zvonarka stori zločin, da ohrani svojo čast in ča-st svoje pastorke. Tekst, kakor je bil prirejen za film, je preveč obtežen. Režiser Cikan je imel težko nalogo. Nekateri prizori v filmu so naravnost mojstrski, nekateri pa amaterski. Tako nihanje v obdelavi je tipično za filmsko industrijo, ki šele nastaja in se mora boriti z raznovrstnimi težkoča-mi. Slehernega gledalca na primer prevzame dovršenost prizora, ko lahkomiselni Lazo zapelje pastorko. Prekrasni so prizori, ki kažejo narodne običaje, a premnogo je statičnih prizorov, kakršne trpimo samo na gledaliških deskah, kjer se nastopajoče osebe lahko pojavijo izza kališ in se priključijo igri. V fflmu te vrste režija ni umrstna, ker omrtviči dejanja Na vse take režiserske in tehnične nepopolnosti pozabimo spričo odlične igre glav« nih igralcev. Film velja videti Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda, 24. maja: Othello. Red A Četrtek, 25. maja: £4vi mrtvec. Red tek Petek, 26. maja: zaprto * OPERA Začetek ob 20. url Sreda, 24. maja: Vse za salo. Red Četrtek, 25. maja: Falstaff. Rad A Petek, 26. maja: zaprto ŠAH Stuttgart, 24. maja. AA. DNB: bile v šahovskem turnirju odigrane končane partije 9. kola Partiji SflVPVsBr« in Engels-Richter sta konča* remts, medtem ko je bila pratija Groo-Kminger ponovno prekinjena. Stanje pred 10. kolom je sledeče: Bogoljubov 6 točk, Engels, RichSer in dr. Vidmar po 5 ln pol točk, Eliskassss in Foltis po 5 točk, Kininger 4 in pol ter eno neodigrano, Okeli 4, Hess 3 in pot, Grob 2 in eno neodigrano ter Sili 2 NISTA SE RAZUMELA 2ena odloži novine in vzdihne: Torej je ta ubogi stari profesor vendarle dočakal večni mir in pokoj. Mož: Tako? Jaz pa nisem vedel, da js njegova žena tako težko bolna. Kdaj Je pa umrla? HUDOBEN JEZIK Dve prijateljici sedita v tramvaju fca ugibljsta, s čim bi mogla Vera presenetiti svojega fanta za god. — Ali ga hočeš res presenetita? — Potem mu pa povej, koliko si v niči stara. « Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, «da. m. hm. &ev. 117 DNEVNE VESTI — Zakaj so bile zvišane železniške tarife? Gospodarski krogi izražajo še vedno nezadovoljstvo nad zvišanjem blagovnih tarif za 5%. Pritožujejo se zlasti zato, ker so bile tarife zvišane brez predloga tarifnega odbora in ne da bi bilo gospodarskim organizacijam in ustanovam omogočeno zavzeti stališče glede tega. Zdaj je pa prišlo napol uradno pojasnilo, v katerem je med drugim rečeno, da hoče železniška uprava sama financirati svoja dela in dobave. Naglasa se zlasti potreba obnovitve voznega parka, kajti vagoni so že zelo slabi. Železniška uprava stoji pred velikimi investicijami in pravi, da je bilo zvišanje tarif neizogibno. Po njenem mnenju je prav, da podporo investicije železnic tisti, ki se največ poslužujejo železniških objektov. — Nemški kontlgent za naše sadje in sočivje. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da je nemški urad za uvoz določil za drugo četrtletje tekočega leta naslednje kontigente za naše sočivje, sadje in sadne izdelke: vino 15.000. marelice 70.000 češnje 70.000, grašek 30.000, stročji fižol 30.000, zelene paprike 30.000 mark. — Avtorski honorar se mora plačevati na vso reproduktivno glasbo. Med Združenjem jugoslovenskih dramskih avtorjev in nekaterimi lastniki zagrebških kinematografov je nastal spor glede plačevanja avtorskih honorarjev za filme in gramofonske plošče. Po avtorskem zakonu so dolžni lastniki kinematografov, kavarn, restavracij in sploh vseh javnih lokalov, kjer igrajo gramofoni in radijski aparati plačevati za reproducirano glasbo avtorski honorar. Nekateri lastniki kinematografov so pa stali na stališču, da pobiranje avtorskega honorarja ni utemeljeno in tako je prišlo do tožbe. Sodišče je obsodilo lastnika kinematografa in zaplenilo film »Dekle in njenih 100«. — Odvetniška vest. Dr. Franjo LiOvrec je z 18. t, m. ponovno vpisan v imenik advokatov sedežem v Celju. _ Iz «Slnžbenega Usta«. »Službeni lJ^t kr. banske uprave dravske banovine« št. 41. z dne 24. t. m. objavlja ukaz o pretvori tvi nepopolne mešane realne gimnazije v Mariboru v popolno, uredbo o izdanju garantnih pisem izjemno od predpisov čl. 88. zakona o državnem računovodstvu, pravilnik za izvrševanje določb took 2.. 3., 4. in 6. odstavka 1. § 5. uredbe o narod nem zdravstvenem skladu kraljevine Jugoslavije, naredbo za pobiranje dohodkov po t. 8. § 5. uredbe o narodnem zdravstvenem skladu v državnih, banovinskih, mestnih bolnicah za soc. zavarovanja in zasebnih bolnicah, naredba za plačila po t. 11. § 5. uredbe o narodnem zdravstvenem skladu, telefonski promet z Italijo in spremembe pravilnika o poslovanju v obrtu izvoščkov radovljiškega sreza. — Metličani na beograjskem festivalu. Včeraj zvečer so iz Metlike odpotovali v Beograd beli rojaki, ki bodo danes in jutri nastopili na velikem beograjskem festivali narodnih noš in kol, ki ga prireja centrala Jugoaloveruskega novinarskega udruženja. Odpotovalo je osem parov, ki bodo izvajali v Beogradu metliško kolo, voz, rešetca, petelinji boj in turn, vmes pa bodo zapeli tudi nekaj lepih belokranjskih narodnih pesmi. V Beogradu so Me_ tličane sprejeli zastopniki nekaterih beograjskih slovenskih društev, Jugosloven- skega novinarskega udruženja, velesejm-ske uprave in drugi. Prepričani smo, da se bodo tudi Metličani v Beogradu prav dobro izkazali in želi enako priznanje, kakršnega so bili pred dnevi deležni Crno-maljci. — Razpisana uradniška služba. Banska uprava razpisuje pri banovinski bolnici v Brežicah mesto uradniškega pripravnika Prošnje je treba vložiti do 4. junija. — Dobitki za obiskovalce Ljubljanskega veiesejma Iz tuzemstva. Vsakemu obiskovalcu letošnjega Ljubi janslkega veiesejma od 3. do 12. junija se ponuja sreča, da mu bo žreb naklonil kak dobitek. Vstopnice so opremljene s ku/ponom, na katerega bo obiskovalec nap?ral svoje ime, ga odtrgal in vrgel v zapečateno žaro Ob glavnem vhodu, vstopnico pa naj shrani. Od žrebanja so izvzete legitimacije ljubljanske, razstavljalsflce, uslužbenske in inozemske, ki nimajo teh kuponov. Dobitki so; orehova spalnica, motorno kolo Pha-nomen, šivalni čtroj Pfaff, kolo Panax, motorno kolo Bismarck, 5 cevni radijski aparat Siera. haiMnjstea oprema, klavirska harmonika, pralni stroj Viktoria, zlož-ljiv šotor za 4 osebe, kolo Axo, kolo Diktator, kolo Tribuna, peč Lutz, drve preprogi, 2 vrtni garnituri, 50 steklenic Uni enakega piva, 12 buteljk vina Moser. manicu ra, zaboj Kneippove žitne kave, 2 zaboja Rogaške slatine, 1 pletena zibelka, kaseta kozmetičnih predmetov, 20 ročk po 1 kg maslinovega olja. 2 brezplačni vožnji e parnikom I. razreda Sušak—Kotor in nazaj. 21 dnevne počitnice v Niški Banji, 21 dnevne počitnice v Brestovački Ba-10 dnevne počitnice v Slatini Radencih, nji, 10 dnevne počitnice v Dobrni, 10 dnevne počitndce v čsatežkih Toplicah, 8 dnevne počitnice na Omišlju v hotelu Učka, 7 dnevne počitnice v Novem Vinodolu v Palače hotelu, 7 dnevne počitnice v Krapinskih toplicah, 7 dnevne počitnice v Medij i-Izlak ah, 5 dnevne počitnice v Rogaški Slatini. 5 dnevne počitnice v kopališču Palic. 2 dnevne počitnice na Bledu v hotelu Union. Dan obiska je poljuben od 3. do 12. junija. Komisijonelino žrebanje pa bo 12. junija. — Preklican razpis zdravniške službe. Banska uprava je bila razpisala mesto zdravnika združene zdravstvene občine št. HJ v Slovenskih goricah. Razpis te službe se preklicuje. — Znižane cene na železnici se bodo mogli poslužiti vsi. ki bodo potovali na letošnji pomladanski velesejem v Ljubljano. Na postajni blagajni fcurpijo poleg cele vozne karte do Ljubljane še rumeno železniško Izkaznico za 2 din. Ko bodo dobili potrdilo o obisku veiesejma, bodo kneli s to izkaznico in p staro vozno karto brezplačen povratek. V Ljubljano lahko potujejo že od 31. maja do 12. junija, vračajo pa se od 3. do 17. junija. _ Poštna hranilnica, podružnica v Ljub- l£uii na bdnkoštni ponedeljek 29. t. m. ne bo poslovala za stranke. — Vozna olajšava za zbor Narodne odbrane. Na binkoštno nedeljo bo v Beogradu vsedržavni zbor Narodne odbrane. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem zbora polovično voznino. — Tobačni monopol bo razstavil tudi na letošnjem Ljubljanskem veiesejmu od 3. do 12. junija. Razstava bo zgrajena po cisto svojevrstnem načrtu in bo gotovo jjfcjna vse pozornosti. Prikazani bodo prehodi od tobačnih surovin in pottede&ov do izdelkov. Dalje mešanice raznih vrit in porekla tobaka, katere se reže na posamezne tobačne vrste. Med rezanim tobakom bo vse, kar producira naša Tobačna tovarna: od dunavskega za pipo pa do najaromantionejšega trebinjca. Videli bomo zunanjo opremo cigaret in napredek v obliki kartonov in etuijev. Manjkalo ne bo tudi žvečilnih klobas m tobačnega ekstrakta Razstavljeno, gradivo bo bogato in bo nudilo obiskovalcem priliko pobližje ga ufpoznanja ene najvažnejših panog veriga soc.alnega državno-gospoda rskega pomena. — Poroka. Na vnebohod sta se v Kostanjevici na Krki poročila mag. uradnik g. Leopold Vider iz Ljubljane in ga. Minka Vider roj. Kržičnik Iz znane napredne dnu zine v Kostanjevici. Mladoporočencema obilo sreče! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in spremenljivo vreme. Ponekod bo deževalo. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Zagrebu, Splitu, Kum-boru. na Rabu in v Dubrovniku. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu 24. v Beogradu 22. v Splitu. Kumboru in Dubrovniku 20, v Sarajevu in na Rabu 18, v Mariboru 15.7, na Visu 15, v Ljubljani 14.6. Davi je kazal barometer v Ljulblja-ni 761-8, temperatura je znašala 12. — Gad jo je pičil. V bolnico so snoči prepeljali 12-letno posestnikovo hčerko Jo-žefo Kovačevo iz Zagreba pri Žužemberku. Kovačeva je Sla včsraj popoldne po poti ob gozdu, kjer se ^e iz trave nenadoma pognal gad in jo pičil v levo nogo. Prvo pomoč so ji nudili doma, ker pa so bile bolečine čedalje hujše, je odredil poklicni zdravnik, da so jo prepeljali na zdravljenje v Ljubljano. — Potres v Varaždinu. Včeraj zjutraj so čutili v nekaterih krajih sreza Ludbreg in v Varaždinu dva močna potresna sunka. — Cigan ustrelil cigana. Cigan Pero Radojčič je ustrelil v ponedeljek zvečer na cesti pri Babini gredi blizu Slavonskega Broda svojega sorodnika Gjuro Radoj-čiča, ker mu je ukradel ženo. Pero se je nedavno oženil z lepo mlado ciganko Maro, ki pa z njim nI bila srečna. V njo se je zagledal njegov sorodnik Gjuro in mu Jo končno ukradel.'Razjarjeni mož je pa dohitel nezvesto ženo in njenega ljubčka na cesti, kjer je njega ustrelil, ženo pa od-vedel domov. — Muslimanom prepovedano sklepanje mešanih zakonov. Ožji svet reis-ul-uleme je na eni zadnjih sej sklenil prepovedati muslimanom sklepanje mešanih zakonov razen v primerih, če žive v kraju, kjer ni muslimanov. V takem primeru se lahko sklene mešani zakon s posebnim dovoljenjem reis-ul-uleme. — Slavonskf Metnzaiem umrl. v vasi Vlatkovcu blizu Našic je umrl kmet Stjepan Bertalan, star 105 let. Bil je vel:k ša-ljivec in mladina se je vedno rada zbirala okrog nJega. Zelo rad je pil slivovko, o kateri je trdil, da je pravo zdravilo. Nikoli v življenju ni bil težje bolan. — Zabačena tihotapca saharina. Iz Čakovca poročajo, da so gTaničarji zasačili na jugoslovenski-nemski meji dva tihotapca saharina. Ker se na klice nista hotela ustaiviti, so graničar ji streljali. 26 letni Stjepan Tomba iz Trnja je bil ranjen, njegov tovariš Franjo Matjasič pa ubit. — Samomor redarja. Včeraj zjutraj se je ustrelil v Vinkovcih občinski redar Andrija Baumgartner, star 29 let. Zadnje čase je mncgo pil in tudi včeraj zjutraj je prišel na stražnico pijan. Zapustil ni no-oonega poslovilnega pisma in tako ni znano, kaj ga je pognalo v obup. — Za birmance in birmanke, ročne torbice, ERJAVEC, Stari trg. * Tvornica P. J. Klefiš v Jagodini je pri. čela zopet obratovati. Po tri mesečnem po-čivanju dela je tvrdka P. J. Klefiš v Jagodini pričela zopet obratovati. Vodstvo tvornice prosi vse svoje cenjene odjemalce, da jo zopet počaste s svojimi naročili. Tvrdka proizvaja — kakor do sedaj — vse izdelke iz najboljšega tvoriva pri čemer zaposluje le specialne mojstre. Vest o pričetku novega obratovanja je meščanstvu Jagodine javila tvorniška sirena; skupina delavcev pa je napravila odhod po ulicah in tako manifestirala svoje veliko veselje. (—) —lj V Stritarjevi ulici št. 6 v Ljubljani pri frančiškanskem mostu 8e seda j nahaja optik in urar FR P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. Iz Ljubljane —lj Jubilej dela. Pred dnevi je v krogu svojih uslužbencev praznoval 501etnico obstoja brivnice in 151etnico damskega salona ter 151etnico nepretrganega službovanje gdč. Barlove g. Aleksander Gjud. Brivnico je ustanovil njegov pokojni oče 1. 1889. S pridnostjo, znanjem in poštenostjo je uvrstil svojo brivnico kmalu po ustanovitvi med vodilne brivnice v Ljubljani. L. 1924. je sedanji lastnik otvoril tudi damski česalni salon, ki je kmalu zaslovel zaradi svoje solidne in odlične postrežbe. Danes ga lahko Štejemo med največje damske salone v Sloveniji. G. Aleksander Gjud uživa ne samo med svojim osebjem, kateremu je očetovsko naklonjen, temveč tudi v javnosti splošen ugled. K pomembnemu jubileju dela mu čestitamo z željo, da bi njegovo podjetje na Kongresnem trgu še dolgo uspevalo in slovelo vedno tako, kakor slovi ob jubileju dela —lj živilski trg. Zadnje dni je bil na trgu slab promet zaradi slabega vremena. Dež ni zadržal le prodajalcev iz oddaljenejših krajev, temveč tudi s periferije in celo s Trnovega. Zato je pa bilo naprodaj temveč blaga danes. Najbolj je založen seveda zelenjadni trg. Izredno mnogo je zlasti trnovske solate, ki je skoraj povsem izpodrinila uvoženo, dalmatinsko. Trnov-čanke prodajajo že vse vrste domaČih solat, tudi tako zvano štrucarico in precej je Že izrazito letnih vrst solat. Ni pa še domačega graha, ki ga bo kmalu mnogo, čim se bo popravilo vreme. Graha zdaj naše gospodinje ne pogrešajo, ker je mnogo uvoženega. Med letošnjimi pridelki, ki jih uvažamo iz južnih krajev, zdaj še pogrešamo samo stroeji fižol. Med njimi so se pa pojavili tudi že paradižniki, ki so po 32 din kg. Cena kaže, da so zdaj paradižniki še prava rariteta, kajti pomisliti je treba, da so domači paradižniki v sezoni 'najcenejši po 2 do S din kg;. — Cene na sadnem in zelenjadnem trgu se v zadnjih dneh niso bistveno spremenile. Nekoliko cenejše so samo črešnje. ki jih prodajajo po 8 do 12 din kg. Vrtne jagode so po 16 din kg. Zdaj prodajajo kmetice Premiera PLAVOLASA PRIKAZEN IG 19 2 1 najduhovitejše komedije (Nemški dialog). - Cona tance Bennet in Cary Grant. Komur je ležeče na zdravem humorju, naj si na vsak način ogleda ta film, ker smejal se bo do solz. — Na Dunaju se je vrtel ta film pri največjem navdušenju publike. _ Torej hitite z ogledom, ker bo le kratek čas na sporedu. _ SAMO SE DANES ob 16. in 19. uri . vesela in zabavna filmska komedija v gl. vlogi: HEINZ RCHMANN. Dediči milijonov KINO SLOGA — Tel. 27-30. tudi že gobe. Dežja je bilo res dovolj, da bodo lahko rasle gobe — celo na cestah. Precej lepe jurčke so danes prodajali po 4 do 5 din merica. — Na perutninskem trgu je zdaj mnogo piščancev, ki se pa našim gospodinjam nikakor ne zde poceni, saj je par piščancev po 26 do 45 din. —lj Sokolska zahvala. Sokolsko društvo Ljubijana-Moste se zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da je deč-ji dan v Mostah na praznik vnebohoda tako sijajno uspel. Posebna zahvala s. kumici in br. kumu za naklonjenost in prijaaao kumovanje. Bratsko se zahvaljujemo vsem društvenim vodnicam in vodnikom in načelniku br. Jožetu Vašlju za tehnično vodstvo nastopa, vsem zastopnikom sokolskih in nacionalnih društev. Načelnici sestri Zdenki Kruharjevi iskrena hvala za njen trud prt zbiranju prispevkov In še posebej za krasno izdelavo prapora s pomočjo s. Adele Staričeve. Naša topla zahvala tudi vsem ostalim udeležencem, ki so v tako velikem številu pri, sostvovaM nastopu. Težko nam pa je, da nismo mogli vse tako postreči, kakor bi želeli, ker nismo bili pripravljeni na tako velik obisk. Prosimo, da se nam to oprosti. Prihodnjič bomo skušali te napake odpraviti. Se enkrat vsem iskrena hvala in na svidenje 2. julija na našem društvenem letnem nastopu. Zdravo! —lj Združenje brivcev in frizerjev vljudno obvešča cenjeno občinstvo, da bodo brivsko-frizerski saloni v Ljubljani na binkoštno soboto odprti do 21. ure, na binkoštno nedeljo od pol 8. do 12. ure opoldne, na binkoštni ponedeljek pa ves dan zaprti. 271—n —lj Prof. Jan štels na našem drž. kon-se rvat ori ju bo predstavil drevi Ob četrt na 7. eno svojih najboljših gojenk Stanič Jelko, ki obiskuje II. letnik srednje šole našega konservatorija. Igrala bo Bachove studije za solo-violino, Vivaldijev koncert za violino in klavir v a-molu, Mozartovo sonato za violino in klavir v es-molu, Novakovo Uspavanko in Schubertovo Čebelo. Spremlja jo na klavirju Logar Bdita. Interna vaja bo v Hubadovi dvorani. Začetek točno ob četrt na 7. —lj produkcija Matične glasbene soie. V petek ob četrt na 7. bo v veliki Filhar-monični dvorani produkcija Matične glasbene šole. Nastopili bodo gojenci klavirskega oddelka iz šole Hrašovčeve, Lipov- ška, Mahkotove in Sonca, iz violinskega oddelka Hribarjeve, Ivančica in Pfeiferja, oddelka za čelo Miillerja ter mladinski zbor pod vodstvom prof. sonca, godalni orkester pod vodstvom prof. Karla Jeraja. Natančni spored je na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. Opozarjamo na petkovo produkcijo ob četrt na 7. v veliki Filharmonlčni dvorani. —lj Aretirani postopači. Včeraj in danes ponoči je policija polovila po mestu več brezposelnežev, ki so se že delj časa zadržavali v mestu, ne da bi mogli dokazati, s čim se preživljajo. Med are Uranci je nekaj že starih grešnikov, ki imajo na vesti tatvine in vlome, zlasti v stanovanja na periferiji. Poleg moških so spravili detektivi pod ključ tudi pet lahkoživk, ki so posedale po lokalih v Kolodvorski ulici. —lj Prijet žepar. Na kolodvoru so snoči prijeli 26-letnega Mihaela Pantiča, ki je znan žepar in ki je baS hotel nekoga okra-sti. Pantič, doma iz Slavonije, je posegel v žep trgovca Ivana K. in mu že skoro izmaknil listnico, v kateri je bilo nad 800 din. K sreči pa je trgovca Se pravočasno opozorila v bližini stoječa ženska, nakar je Pantič skušal pobegniti. Preden pa se je mogel preriniti skozi množico, ga je zgrabil poklicani stražnik, ki ga je aretiral in odvedel na stražnico. —lj Važno za avtomobillste in motoci-kliste. Pregled novih motornih vozil bo odslej vsak petek ob 11. uri v Ljubljani pri upravi policije, šubičeva ul. št. 5. Prvi tak pregled bo dne 26. t. m. —lj Vrba — Prešerni — Prešeren — Rojstna hiša, je naslov knjižice, ki je pravkar izšla in ki je zbudila veliko zanimanje med ljudmi že, ko je bila napovedana. Napisala sta jo naš najboljši prešernoslo-vec univ. prof. dr. Fr. Kidrič in pisatelj Fr. Finžgar; dr. Kidrič je napisal poglavja o Vrbi, Prešernih in pesniku, Finžgar pa vodič po Prešernovi rojstni hiši. Knjižica je naprodaj v Tiskovni zadrugi. Novi založbi in drugih ljubljanskih knjigarnah. OB 21. uri PREMIERA velikega kriminalnega filma v dveh delih: TAJNI AGENT X-9 po istoimenskem strip-novinskem romanu in originalni noveli Wyndham Gittensa, — V glavnih vlogah: Seott Kolk — Jean Rogers — M on te Blue — Henry Brandon. Rezija: Ford Beebe in Cliford Smith, tvorci poznanega filma »D2IM IZ DŽUNGLE«. Film peklenske brzine, herojskih podvigov in senzacijonalne režije * eška filmska umetnina DANES ZADNJIKRAT! PASTORKA KINO UNION, tel. 22-21. J Predstave ob 16., 19. in 21. uri. —lj Zasvoritev prehoda skozi iatter-mannov drevored, Zaradi prireditve Ljubljanskega velesejna, ki bo letos od 3. do 12. junija, bo prehod skozi Lattermannov drevored, ki vodi od spodnjega dela otroškega igriSča mimo vel esejem skih paviljonov proti Pivovarni Union, zaprt od 30. maja do vključno 16. junija. —lj Botri in botUce se opozarjajo, da bodo trgovine z urami, zlatnino in srebreno v Ljubljana odprte na binkoštno ne- deljo dopoldne, dočim bodo popoldne in v ponedeljek ves dan zaprte. 270—m, —lj Nesreča v feelenburgovi ulici. Davi malo pred 8 je zadel tramvajski voz v 6e-lenburgovi ulici v voz premogarja Jožeta Martin jaka. uslužbenega pri More tu na šmartiiLski cesti. Tramvaj je voz hudo poškodoval, odbil pa je tudi Martin jaka, ki se je hudo potolkel na glavi. Po ponesrečenca so prišli reševalci, ki so ga odpeljali v bolnico. Beseda o lesu za violine Strokovni učitelj banovinske goslarske Sole g. Mušic o izdelovanju glasbil Ljubljana, 24. maja Na jubilejni razstavi Tehniške srednje šole in njen priklopljenih oddelkih je zbujal posebno zanimanje oddelek za izdelovanje glasbil. Razstavljena godala in bren-kala so izzvala najpovoljnejše komentarje in ocene v očeh obiskovalcev. Z letošnjim šolskim letom si je »banovinska goslarska šola« — ta^o jo na kratko naziva jo — preselila v nove prostore. Ta šola je bila doslej nekak gost v veliki mizarski delavnici Tehniške srednje šole. Sedaj se je osamosvojila in naši nadebudni goslarji delajo z vso vnemo v lastni veliki učilnici, v kateri brne dan na dan novi stroji za obdelavanje lesa. Našel sem te dni — v počitniškem času — neutrudljivega voditelja te šole, strokovnega učitelja g. M. Mušiča v njegovem »razredu«, ko je preizkuševal novo tračno žago. Poleg nje se mi je ustavilo oko na veliki polici, polni javorovine in smre-kovine, rezane v raznih oblikah, katere izdajajo bodoče resonančne plošče, obode in vratove vijolin, vijol vijolončelov in kitar. Zamislil sem se v bodočo izpremcm-bo teh »sirovln« v plemenita godala in nehote mi je prišlo na jezik vprašanje: — Kakšen mora biti prav za prav les, da odgovarja najbolje potrebam goslarja? G. Mušič je že navajen take vrste radovednosti ter se je nekoliko namuzal, kakor bi hotel reči: vedel sem, da mi zastavite tako vprašaji je. Odgovoril pa mi je stvarno: Les za gosli mora biti posekan v mesecih: december, januar in februar. Ne sme pa ležati v hlodih, temveč mora takoj na žago, ki ga razreze različno po potrebi uporabe. N a jnavadne jša smer reza je radialna ali »francoska«. To pa še ne zadostuje, ker bi pri smrekovim ne mogla iz-hlapeti smola pri javorovinl pa guma, ki jo vsebuje sveži les. Zato mora priti takoj, še svež, na stroje v delavnici, kjer ga razreze jo na kose, primerne posameznim delom instrumentov. Nato se šele začne sušenje teh odrezkov, ki morajo biti v ta namen pravilno zloženi v senčnem prostoru, kjer niso izpostavljeni prevelikemu prepihu. Tako pripravljena smrekovina rabi za popolno posušitev vsaj tri leta, javor pa celo pet let. Po tej dobi je les popolnoma suh ter je najbolj primeren za uporabo. Vijoline iz tako pripravljenega lesa se odlikujejo po lahnem odzivu in po jakosti tona, njih zvok je nežen, božajoč, žametast ter se boljša z rastočo starostjo instrumenta. Nasprotno pa imajo godala iz starega lesa raskav glas, odgovarjajo nerada in se ne boljšajo s časom. Izkušnja kaže, da se mora les starati z vijolino, ki pa mora biti stalno v rabi. Da sem čital te dni — mu ugovarjam — da je najboljši zelo star les; menda se uporablja ponekad les, ki je dočakal že svoj stoletni jubilej. Zopet sem videl nasmeh na MušiČevih ustnah, zdi se mi, da je bil nekoliko ironičen. Tako mi je dejal: Da je kdo naredil dobro vijolino slično starim instrumentom iz stoletnega lesa (pač iz piščali starih orgel ali iz podstrešnega bruna — kajti na ležišču bi tak les že davno SniBfli črvi!) more verjeti le oni, ki mu manjka teoretičnega znanja in poznavanja akustičnih zakonov. Vprašanje, kakšen les naj se uporablja za dobre vijoline, ni novo. S tem so se ukvarjali najodličnejši goslarji in akustiki, pa so se vsi odločili za pripravo lesa na gori opisani način. Tudi naziranje, da mora biti smrekovina gosto raščena, je zmotno. Najboljša je v tem vprašanju srednja pot. če je les pre-gost, ga moramo zelo tenko obdelati, da gBfSjdtostujejno zahtevam akustike glede gmote. To pa ni priporočljivo, ker je na kvar glasu in seve tudi trpežnosti godala. če je namreč les prestar ali zelo gosto raščen, manjka instrumentu visokih frekvenc, katere mu edino dajejo sijaj glasu. Taka vijolina obiluje na nizkih frekvencah Posledica tega je votel in enoličen glas. Goslar mora pač imeti vedno pred očmi, da prilagodi izdelavo svojih sviral zahtevam akustike. čte premislimo, koliko je slepomišenja pri preso je vanju modernih gtxialnih instru mentov in kako računajo prodajalci s praznovernostjo in nepoučenostjo goslačev, moramo priznati, da so stvarna pojasnila s strani pravih strokovnjakov zelo pomembna, ker omogočajo trezno presojanje novih godal. Goslarska šola pa stremi za tem, da izuči svoje učence v solidnem izdelovanju instrumentov, ki bodo radi smo tre ne izbire materiala in radi pravilnosti izdelave vedno konkurenčna, napram izdelkom inozemstva ter jih tudi prekašala. —a Sindikat zavarovalnih morilcev Preiskava zločinov zas trupi je valskega sindikata poklicnih vdov v New Yorku je zavzela tako velik obseg, da so morali poklicati na pomoč celo brigado Hooverove specialne policije. Državni tožilec je sestavil obtožbo še proti šestim članom zas trup-ljevalske tolpe. Afera se je tako razrasla da ni mogoče misliti, da bi bila obravnava proti vsem obtožencem hkrati. Zato se |e državni tožilec odločil za celo vrsto obravnav. Na odredbo preiskovalnih oblasti je bilo odkopanih še šest žrtev pohlepa po zavarovalnini. Pri tem je pa prišla policija na sled tretji tolpi zločincev, organizaciji, ki se je pečala samo z bombnimi atentati in požigi. Njeni člani so zažigali hiše, v katerih so živeli ljudje zaradi zavarovalnine zapadli smrti. Seveda so hiše poprej visoko zavarovali. Državni tožilec meni, da pozna fte skoraj vse člane zločinskega sindikata. VeVnnonm so bili že aretirani. Sindikat zavarovalnih morilcev je bil organiziran kot veliko trgovsko podjetje. Vodil ga je direktorij, ki mu je načeloval kot generalni ravnatelj 48 letni Morris Bolber, lz Brooklvna, Pre-iskava še dolgo ne bo končana. V SOLI Učitelj razlaga učencem, kako koristne so živali. — Mnoge živali nam dajejo meso, pravi, — kaj pa storimo s kostmi? — vpraša učence. — Kosti položimo na kraj kroznfka, gospod učitelj, — se odreže Mihec MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1.—§ davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno poseda 50 oar davek posebel Najmanjši znesek 8 Din TURISTI 1 Planinski cvetlični med lz Me darne, Ljubljana, židovska ul, 6, vas osveži in okrepča. Pridite ponj! 30 T. TRAJNA ONDULACUA z najnovejšimi aparati proti garanciji po zelo znižanih cenah nudi frizerski salon »Pire«, Ljubljana, Florjanska 6. 1660 PO PRIZNANO NIZKIH CENAH al nabavite najboljša moške obleke, perilo in vsa praktična oblačila prt PRESKERJU. LJubljana, Sv. Petra cesta 14 1* T. 50 PAR ENTLA N JE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 7.— din >Julijaaac, Gosposvetska c. 12. 3. T. Male oglase »Slov. Narod« sprejema oprava do 9. are dopoldne. speclelno napram zunar fi vlagi, trpežne, katere ne oblede, — I VRTNE OGRAJE razo h oblik, i hitra dobava, ter vsa v stavbno stroko spadajoča del: poceni in solidno izvršuje stav *no podjetje RUDOLF TE I ČEL J v Šiški, pri novi cerk: 1699 POSEST VINOGRADNO POSESTVO kupim. Ponudbe s opisom posestva, poslopij ter cene na upravo »SL Naroda« pod šifro »Vinograd«, 1698 KUPI 50 par. davek posebej Najmanjši znesek £ Din KUPIM LOKOMOi ILO od 25 do 35 HP, malo rabljeno. Ponudbe na Toplak, go Jilničar, Dobrovnik, Prekmorje 1676 AKO PRODAJA«, StPUJBt OGLAŠUJ V MALI OGLASNU SLOV. NASODAM! PRODAM LEPA OREHOVA JEDRCA In cvetlični med Vam najceneje dobavi Medama, Ljubljana, Židovska ul. 6. 29. T. KOŠNJA se proda. Poizve se: Jakob Za-laznik, Ižanska c 35, LJubljana 1684 SLAŠČIČARSKI POMOČNIK perfekten, dobi mesto. Ponudbe na Stdonia Pasko, Maraka Sobota, 1677 TRGOVEC vsestransko izvezban želi primerne službe. Ponudbe na upravo sata pod »Pošten«. 1542 ŽAGAR samee, star 35 — 40 let, dobi službo. Vidmar, Branca. 1675 sianovanjA Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din UTO OPREMLJENO SOBO s souporabo kopalnica oddam s L Junijem v bližini gor. kolodvora. Naslov pove uprava Usta Stev. 117 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 24 maja 1939. Stran S žrtve najhujšega strupa Iz referata strokovnega učitelja Vojka Jagodica o lizma med našo šolsko ladino Ljubljana, 24. maja sel« razvoj šolstva, zdravst\"a in higiene, ki j« zajemal vedno večja ebseg in prodiral vedno globlje v deželo, je v pravi luči pokazal velijo razširjenost alkoholizma med mladino. Kaj so nam pokazala novejša raziskavanja alkoholizma med slovensko mladino in kakšna je prognoza za bodočnost? Novejša raziskavanja vzporedno z ugotavljanjem razširjenosti in posledic alkoholizma so upoštevala predvsem gospodarski, socialni in kulturni vidik. Vinogmoništvo je važen činitelj v narodnem gospodarstvu Slovenije. 25.000 ha ali 3 odstotke celotne njene površine je zascinne s trto. Od teh 25.000 ha vinogradov je 75 odstotkov v taki legi in na taki zemlji, ki ni ugodna za drugo rastlinsko kulturo. V 4 okrajih Slovenije je vinogradništvo važna, v 10 okrajih pa najvažnejša gospodarska panoga, od katere dobiva kmetovalec glavni dohodek, s katerim oblači sebe in družino, plačuje davke in delavce, kupuje potrebno orodje in vzdržuje posestvo. V teh krajih se preživlja od vinogradništva nad 300.000 ljudi. Letni pridelek znaša do 600.000 hI z letno vrednostjo do 24 milijonov dinarjev. Čeprav je vinogradništvo v precejšnji krizi, daje držav: in občinam velike dohodke. Preko tega dejstva ne more nobena gospodarska. socialna ali prosvetna politika, ki je dol-žns reševati tudi vprašanje alkoholizma med slovensko mladino. Dokazano pa je, da je vprašanje alkoholizma najbolj pereče v vinorodnih krajih. Razširjenost alkoholizma raste ali pada vzporedno z večjo ali manjšo vinorodno strukturo pokrajine, kar velja za v©e prebivalstvo ne glede na spol in starost ter stanovsko pripadnost. Posebno glede na mladino pa so važne sledeče ugotovitve: Alkohol ograža v Sloveniji 67 odstotkov mladine do 18. leta, in sicer 73 odstotkov moške mladine in 60 odstotkov ženske mladine. V času. ko se pri nas največ pije, se spočne 50 odstotkov vseh slovenskih otrok. Vsako leto rodi in doji otroke okoli 16 tisoč mater, ki so pile mnogo alkohola med nosečnostjo, porodom in takoj po porodu. Vsako leto imamo okoli 26 tisoč dojenčkov. Od teh je ogroženih od alkohola okoli 9000. E>o 6- leta starih otrok je v Sloveniji vsako leto okoli 190.O0O. Tudi od teh otrok je okoli 105 tisoč ogioženih po direktnem uživanju alkohola. V osnovni šoli je taikih vsako leto okoli i 116-000 ah 66-70/«, v meščanski šoli 6100 j ali 69-So/o- v srednji šoli 6300 ali 69 od-I stotkov. Glede na socialno, gospodarsko in kulturno strukturo je ta ogroženost za mesta 49.7 odstotna, za trge 59-5 odstotna, za industrijske kraje 64-6 odstotna, za vasi 7l odstotna. Odstotek zaradi alkoholizma povsem izgubljenih otrok znaša v naših še lah vsako leto okoli 6-3'Vo ali 12.000 otrok. V narodno obrambnem pogledu je važna ugotovitev, da znaša odstotek po alkoholu ogroženih otrelk v obmejnih krajih 73«/*, so pa obmejne vasi, v katerih pijo redno vsi otroci brez razlike na spol in starost. Od 14. do 18. leta starih otrok imamo vsako leto v Sloveniji okoli 112.000. Od teh je po alkoholu ogroženih 98.000. Abstinentov je med šoli odraslo mladino sa-do 12 odstotkov. Razširjenost priložnostnega uživanja vina in žganja je med osnovnošolsko mladino tako velika, da z vso gotovostjo lahko računamo, da bo od vseh osnovnošolskih otrok postalo, ko odrasejo, okoli 37 odstotkov rednih pivcev vina, rednih pivcev žganja pa 11 odstotkov. V Sloveniji je nad 15 let starega prebivalstva okoli 800 000. Ce je bila razširjenost uživanja alkohola med šolsko m ladino konstantna vsaj zadnjih sedmih let, za kar ni niti najmanjšega dvoma, potem moremo zaključiti na podlagi dosedanjih raziskavanj, da imamo v Sloveniji rednih pivcev vina v starosti nad 15 let okoli 290.000, oziroma rednih pivcev zganja 88.000. Ali je to mogoče? se bo marsikdo vprašal. O tem ni dvoma. Kdor je redni pivec vina. se ni pijanec. Pomisliti moramo, da se v Sloveniji preživlja samo s pridelovanjem vina okoli 300.000 ljudi. Znano je tudi, da je pri Slovencih postavljeno merilo za pijanca zelo visoko. Toda kljub temu smo jih našteli 1. 1937 po ljudski sodbi 10.84S in od teh 6807 družinskih očetov, ki so imeli skupaj 31.096 otrok. V tem številu pa niso všteta mesta Ljubljana, Celje, Maribor in 31 drugih manjgih krajev z okoli 28.000 prebivalci. Iz vsega tega \^dimo, da žanje alkohol med našo mladino neovirano in sdcer začenja že pri spočetju otroka in deluje vztrajno do njegovega 18. leta. Med slovenskim prebivalstvom ima -strup alkohol že stoti-soče žrtev na vesti. Njegove posledice so jeti'ka, kap, rak. novotvorbe, ubijanje dojenčkov, duševna in telesna beda, lakota, smrt, kriminal, ugonabljanje družin in domov tid. Slabo hranjenih otrok do 14. leta je 210 tisoč ali 60.6 odstotkov. Med temi je delež in posledicah alkoho alkoholizma 89 odstoten. 220.000 naših otrok do 14. leta ali 51 odstotkov živi v nezdravih ali neprimernih stanovanjih. Med temi je delež alkoholizma 90 odstoten. 130.000 otrok od 6- cio 14. leta mora opravljati neprimerna, težka dela. Med temi je delež alkoholizma 93 odstoten. In pri 220.000 otrokih, ki ne dosežejo normalne teže in širine, je delež alkoholizma 79 odstoten. Direktni ali indirektni delež alkoholizma pri socialno ogroženih, siromašnih stradajočih in zaostalih otrocih se giblje od 75 do 93 odstotkov. Prav vsi smo dolžni delati pri organizaciji zaščite mladine pred alkoholizmom, potrebno je sodelovanje vsega naroda. Zaščita otrok in mladi, ne se mora začeti že pred rojstvom. Vsak oče in vsaka mati bi morala biti poučena in prepričana o škodljivem vplivu alkohola na potomstvo. A 90 odstotkov vsega slovenskega prebivalstva je prepričanja, da alkohol daje moč in zdravja Kmečke matere so prepričane, da sta barigla vina in pečena kura pri otročnici bolj potrebna kot babica, v zadnjih petih letih smo izdali za najrazličnejšo prosvetno propagando okoli 25 milijonov din, za treznostno delo pa je bilo na razpolago samo 20.000 dinarjev. Kmečke matere vedo malo ali nič o pravilni prehrani in negi dojenčkov, saj zastrupljajo same 35 odstotkov dojenčkov z alkoholom. In da ne vedo mnogo o tem, kaj škoduje in kaj koristi predšolskemu otroku, nam izpričuje onih 55 odstotkov predšolskih otrok, ki jih vadijo piti, še preden so spoznali prvo črko in izračunali, koliko je ena in ena. Pri šolski mladini je važen pouk. Toda šola more le redko popraviti, kar se je ukoreninilo v otroku po očetu, materi, domu. Od 864 osnovnih šol je 679 šol odgovorilo, da pogrešajo za uspešno protialko-holno delovanje razumevanja in sodelovanja staršev. Od vseh 864 šol ima učila za proti alkoholni pouk samo 89 šol in se te imajo neprimerna učila Nič boljše ni z mladino, ki je šoli odrasla. Naše ljudstvo, predvsem, kmečko ljudstvo, je treba dvigniti v gospodarskem, socialnem in kulturnem pogledu, le tedaj si bo narod lahko sam pomagal. Večino teh problemov ni mogoče rešiti brez velikih gospodarskih, socialnih in kulturnih reform. Nekaj pa je le mogoče storiti brez taikih reform. Ako bi vodili račun o res-nicnim narodno prosvetnem delu med ljudstvom, potem bi ne prezrli tako brezbrižno tistega zla, ki nam dela. največ Škode in sramote. Po nekaj letih sistematične, ga dela bi gotovo zmanjsah oti&totek alkoholizma med mladino. Kako bi poživili stavbno delavnost V primeri z drugimi večjimi mesti vlada v Ljubljani v pogledu stavbne delavnosti stalno mrtvilo Ljubljana, 24. maja Morda bi kdo mislil, da je pri nas stavbna delavnost dovolj živahna ter da zaradi tega ni treba posebnih ukrepov za njeno poživitev. Kdor se zanaša le na nekatere časopisne vesti, n. pr. o » nagli rasti Ljubljane«, o živahnem stavbnem gibanju na vseh koncih in krajih našega mesta ter o hrupu, ki nastane že, ko v javnost prodro glasovi, da se bo morda ta ali oni odločil za zidanje hiše sredi mesta ali vsaj za adaptacijo starega lokala, pač mi-sii, da v resnici napredujemo in da pri nas stavbna stroka preživlja posebno konjunkturo. V resnici bi pa bilo treba stalno nagiašati. da vlada v Ljubljani v primeri z drugimi večjimi mesti v državi stalno mrtvilo ter da je v našem mestu mnogo premalo stavbnih del glede na število prebivalstva, obseg mesta, zastarelost celih mestni četrti, kapaciteto stavbnih podjetij ter število stavbnega delavstva, pa tudi glede na potrebo po zdravih, sodobnim zahtevam ustrezajočih stanovanjih. Potrebno bi bilo regulirati cele mestne okraje po načelih urbanizma in preurejevati bi morali začeti zlasti starejše mestne dele, ki bi bili lahko mnogo bolj racionalno izrabljeni; če bi zidali nekoliko bolj v starih delih mesta, bi se mesto tako ne razraščalo v širino, kar je neekonomično, ker se preveč podal j šu je cestno omrežje ter naraščajo tudi stroški za kanalizacijo, plinske, električne in druge napeljave. Zidanje stanovanjskih hiš na oddaljeni periferiji pa tudi ni tako rentabilno kakor sredi mesta ali vsaj blizu središča. Ljudem, ki niso popolnoma laiki v gospodarskih zadevah, sicer ni treba še dokazovati, da je pri nas mnogo premalo stavbnih del m ne. kako velikega pomena bi bilo za splošno gospodarstvo, če bi poživili stavbno delavnost. Dovolj znano je menda tudi že pri nas, da je od stavbne delavnosti odvisen splošen gospodarski prospeh ter da je v splošnem interesu, če je čim več stavbnih del. Sama propaganda, naj ljudje zidajo čim več, pa seveda ne zaleže ter ne more nič spremeniti. V samih gospodarskih osnovah je treba iskati vzroke, zakaj pri nas ni več stavbnih del. Zdi se, da bi stavbno delavnost v večjih mestih lahko poživeli predvsem z velikimi stavbnimi akcijami za zidanje stanovanjskih hiš. Te akcije pa morajo imeti trdno, stvarno podlago, ne le ideološko ali psihološko kakor morda nekateri mislijo. Včasih vplivajo na stavbno delavnost sicer tudi psihološki činitelji, saj ljudje ob nekaterih prilikah skušajo denar vložiti v nepremičnine predvsem iz strahu pred bodočnostjo. Doživeli smo pa tudi že nagel razmah stavbnih zadrug, ki pa niso bile vselej ustanovljene na ideološki ali svetovno nazorni podlagi; včasi so bile ozadje njihovih ustanovitev celo spekulacije. S kakšnim čudežem bi torej poživili stavbno delavnost? Zdi se, da bi brez čudeža res ne šlo, vendar mnogi že vanj verujejo. Človek se čudi samo, zakaj slovenska javnost ne izve skoraj nič o velikem gibanju v drugih večjih mestih naše države za uvedbo etažnega lastništva ali hišnega solastništva. Etažna lastnina, hišno solastništvo, zidanje hiš solastniških združb — to so pri nas še skoraj povsem neznani termini. Ze zato je potrebno, da spregovorimo v nekaj člankih o etažnem lastništvu in gibanju za njegovo zakonito uvedbo. Gibanje za uvedbo etažne ali nadstropne lastnine je prodrlo zlasti v Beogradu že skoraj v vse stanove. Naj ob tej priliki navedemo samo nekoliko ustanov, ki razen Akcijskega odbora za sprejetje zakona o nadstropni lastnini zagovarjajo uvedbo hišnega solastništva: Združenje jugosl. inženjerjev in arhitektov, glavna uprava; Zveza ekonomistov kr. Jugoslavije; Zveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev; Združenje diplomiranih tehnikov kr. J.; Delavska zbornica, Beograd; Srbsko zdravniško društvo, Beograd; Liga proti tuberkulozi, Beograd; Združenje geometrov in geodetov, beograjska sekcija; Glavna državna zveza obrtnih združenj kr. J.; Zanatska banka; Jugosl. profesorsko društvo, glavna uprava; Jugoslovansko novinarsko udruženje, beograjska sekcija; Združenje jugosl. nacion. železničarjev in brodarjev, osrednja uprava; Zveza zdravstvenih zadrug, Jugoslov. učiteljsko udruženje, itd. 2e to dokazuje, da je uvedba nadstropne lastnine zamisel, ki jo je treba resno upoštevati ter zasluži, da jo prouči vsak, ki se zanima za gospodarske in socialne probleme pri nas. Nedvomno bi uvedba etažne lastnine vplivala izredno močno na vse naše gospodarsko življenje; zdaj je samo vprašanje, kakšen bi bil njen vpliv, pozitiven ali negativen. Predvsem je značilno, da doslej niso nasprotovali uvedbi etažne lastnine hišni posestniki in da se za zamisel ogrevajo tudi gospodarske ustanove. Skoraj ne more biti dvoma, da bi uvedba etažne lastnine izredno poživila stavbno delavnost ter da bi koristila tudi mnogim hišnim lastnikom, predvsem pač tistim, ki so zadolženi in ki bodo njihove hiše prišle na boben če etažna lastnina ne bo uvedena. Bolje je vsekakor odprodati del hiše kakor pustiti, da jo celo proda banka. Samo po sebi se razume, da so za uvedbo etažne lastnine zlasti vsi stanovanjski najemniki, ne le tisti, ki nimajo primernih stanovanj, temveč tudi oni, ki stanujejo v zdravih, modernih hišah, kajti hišni solastniki bi lahko postali brez posebnih težkoč in žrtev; denar, ki bi ga sicer plačevali za najemnino, bi porabljali za amortizacijo stavbnih stroškov. To se pravi, plačevali bi za svoje stanovanje v mesečnih obrokih le toliko kakor sicer za najemnino, dokler bi to stanovanje res ne postalo njihovo. Prihodnjič bomo razložili nekoliko natančneje, kaj je prav za prav etažna lastnina in kaj govori za njeno uvedbo. Ob tej priliki naj samo še omenimo, da je zdaj tudi že dan pogoj za uzakonitev uvedbe nadstropne lastnine, kajti Akcijski odbor za sprejetje zakona o etažni lastnini je dosegel, da je bil v finančnem zakonu za proračunsko leto 1938-40 sprejet amandma, ki se glasi: Ministra pravde se pooblašča, da more po odobritvi ministrskega sveta in v sporazumu z gradbenim ministrom izdati uredbo z zakonsko veljavo o etažni lastnini. ■miwii»mnHn»ii™iimuuiimiwi«uuiiMnt;;ni»miuii« SLAVA RIMLJANOV Profesor vpraša dijake v prvi gimnaziji, s čim so se stari Rimljani proslavili. Ves razred molči. Kar dvigne v zadnji klopi en dijak roko. — No, pa nam odgovori ti na to vprašanje. — Stari Rimljani so se proslavili s tem. da so znali latinščino. Zanimivosti računskega zaključka OUZD Ljubljana, 24. maja Nedavno je bfl objavljen računski zaključek Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani za Lansko leto. Pri presoji poslovanja tega našega najpomembnejšega socialnega zavoda lani, moramo najprej ugotoviti, da je bilo aktivno, čeprav je izkazan le skromen poslovni prebitek 321.266 din. Upoštevati je pa treba, da odpade precej visoka vsota za kritje primanjkljajev. 1,283.366 din. Zdravstveno stanje zavarovancev je bilo lani v splošnem zadovoljivo, če se oziramo na to. da je bil odsrtotek bolnikov lani (2.72%) nekoliko nižji kakor pj-enJanskim (2.81%). Kljub temu so pa izdatki za bolnike precej visoki. Samo za hrana rine je urad izdal lani 15.10 milijona din ali 28.78 odstotka izdatkov. Predlanskim so bili izdatki za branarino nekoliko nižji, 13.67 milijona din ali 28.25%. V tem znesku pa niso še vštete podpore bolnikom v bolezni nad 26 tednov. Te podpore so znašale din 864.186. Če izdatke za hranarino razdelimo enakomerno, odpade na zavarovanca in leto lani povprečno 152.95 din. predlanskim pa 144.71 din. Hranarina je bila lani torej višja kakor predlanskim tudi glede na število zavarovancev, čeprav naš OUZD izdaja izredno visoke vsote za hranarino, je treba upoštevati, da so izdatki iz tega naslova pri vseh uradih v državi precej visoki ter znašajo povprečno nad 25%. Odstotek zdravniških stroškov je bil lani nekoliko nižji kakor predlanskim; skupno so izdali za zdravnike 5,677.340 din ali 10.81%, predlanskim 5,320.667 din aH 10.99 odstotka. Umrljivost je bila lani nekoliko nižja kakor predlanskim; umrlo je 291 zavarovancev, predlanskim 364. V uradovih ambulatorijih v Ljubljani, Mariboru. Celju. Kranju in Ptuju so opravili zdravniki 409.077 ordinacij. Ambulantno se je zdravilo 174.769 zavarovancev in 77.734 svojcev. Vseh ordinacij je pa bilo lani 823.503, predlanskim 743.771. Stroški za zdravila in zdravniške pripomočke so znašali lani 5,891.679 din ali 11.22 odstotka, predlanskim pa 5,031.959 din ali 10.40%. Na posameznega zavarovanca odpade na leto 59.65 din zdravniških stroškov. Predavan]« »Planine v cvetju« Kranj, 24. maja. Pod okriljem podružnice SPD je pretekli teden predaval v gimn. telovadnici g. prof-Polenec, ki je postal v kratkem času svojega bivanja v Kranju zelo priljubljen predavatelj. Gotovo ni le slučaj, da je g. prof. Polenec pričel v našem mestu z javnimi predavanji na Ljudski univerzi, kajti znano je, da skuša dobiti LO predvsem predavatelje, ki se v svoji stroki odlikujejo in zna-jo predmet obravnavati tako poljudno, da more tudi najmanj šolan poslušalec slediti izvajanjem. Predavatelj s takimi sposobnostmi je tudi g. prof. Polenec in zato ni čuda. da so njegova predavanja dobro obiskana in da mu poslušalci slede z zanimanjem. Tudi zadnje predavanje je bilo zelo dobro obiskano, čeprav se preda valna sezona nagiba že h koncu. S predavanjem »Planine v cvetju« je hotel predavatelj seznaniti prijatelje prirode s planinsko floro v času, ko se v planinah bude iz spanja cvetice, ki nam skozi vse leto krase gore, da so nam še bližje in dražje. Dragim osebam poklanjamo cvetje, je dejal g. predavatelj, sobe si krasimo z njimi, pri slavrico.ih in ob važnih prilikah nas spremljajo reže. ka!>.u puste bi bile nase gore. če jih ne bi edevalo zelenje in cvetje. Predavarelj je predstavljal poslušalcem vrsto cvetic iz nižjih leg pa prav do višine 2000 m in še čez in opozoril tudi na cvetice, ki krase celo okolico ledenikov, kjer vlada večni sneg in ied. Sli smo s predavateljem korak za korakom od cvetke do cvetke, za vsako je vedel kako zanimivost in nam jo živo in v navdušenem pripovedovanju opi-sa] in pokazal na projekcijskem platnu. Srečavali smo narcise, sleč ali redoden-dnrm. sončke, planinski mak in planinsko madroščico. lepo dišeči avrikelj ali jeglič in grmade in murke, vse polno cvetic. Videli smo. kako se zagrize oklep med razpo- ke skal, da more kljubovati viharjem in plazovom. Se bolj smo se čudili, ko smo slišali, da je ponos naših gora, naša planika doma iz Sibirije, kjer je kakih 30 vrst te rože. ki je pri nas tako oboževana in strastno ljubljena. Našteli smo že množico cvetic, a ko it bilo predavanje končano, se je občinstvo kar težko ločilo in prepričan sem, da bi še vztrajalo, tako zanimivo je bilo. Prav gotovo so taka predavanja zelo potrebna in treba bi bilo našo javnost vedno in vedno opozarjati, da naj turisti ne trgajo velikih množin planinskih rož, ki so bolj ljubke v naravi kot pa na nahrbtnikih in v gumbnicah, kjer kmalu ovenejo. S takimi predavanji bi končno le dosegli, da bi znali ceniti planinsko floro, ki jo nekateri tako brezskrbno in grdo uničujejo. Stanovske zadeve V soboto našega učiteljstva je zborovalo učiteljstvo iz Selške in Poljanske doline, s Sorskega polja in iz Zasavja sofja Loka, 24. maja Nad 40 učiteljev in učiteljic iz Selške in Poljanske doline in Sorskega polja s* je zbralo v soboto dopoldne v škof j i Loki, na deški ljudski šoli, kjer je bil stanovski zbor. Sreskega šol. nadzornika g. Iv. Kr-žisnika, ravnatelja mešc. šole g. Karla Sov-reta in članstvo je presrcno pozdravil predsednik sreskega društva g. Vojteh Debeljak, ki je v uvodnem nagovoru izrekel tople Čestitke odlikovani šol. upraviteljici gdč. Pipanovi z Javorij, zahvalo za prevzem blagajne pa šol. upr. g. Lovru Ko-renčanu iz Reteč. Na pestrem dnevnem redu je bilo naj-preje predavanje g. Janka Sicherla iz šk. Loke, ki je razpravljal o pisavi iz grafo-loško-psiholoških vidikov. Njegova zelo zanimiva izvajanja so žela poln uspeh, zlasti še, ker je podkrepil predavatelj svoje misli s sodelovanjem mladine iz šolske in predšolske dobe. Grafologija ni nikaka 3>co-pernija«, marveč veda, ki se razgrne pred Človekom, ako se poglobi vanjo in jo študira. Iz rokopisa je razčlenil govornik otrokove lastnosti in z njimi njih značaj. Takisto o pisavi, toda iz šolsko metodičnih vidikov je razpravljal g. Debeljak, ki je zlasti predočil dvoje pedagoško-meto-dičnih smeri: ali kaligrafično, ali individualno pisavo. Tudi ni istovetiti pisave z lepopisjem. Živahna razprava je utrdila mnenje, da bodi učitelj širokogruden, kadar gre za prisvojitev lastne pisave. Pregledno sliko o situaciji v JTJTJ, kakor tudi o učiteljskih gmotnih, moralnih in pravnih zadevah je podal g. Korenčan. Predvsem je ugotoviti razveseljivo dejstvo, da $se razmere v JTJTJ po tolikih preizkušnjah in borbah normalizirajo in tudi na uradnih mestih soglašajo s popolno avtonomijo udruženja in njegovo stanovsko smerjo. Pravilna pripravljenost za aktivno sodelovanje v JTJTJ se kaže tudi v banovinah, kjer so bila doslej žarišča nepokoja. Zdi se. da so motnje, ki so ovirale zdravo in krepko delovanje JTJTJ, ki šteje v svojih vrstah ca. 18.000 članstva, za nami. kajti tudi specialni politični klubi se v nobenem primeru niso izkazali. Jedro učiteljske zaskrbljenosti je trenutno v njegovih napredovanjih. Okrog 10 tisoč prošenj leži v min. prosvete v Beogradu, toda rešitev ni. Prvotno je kazalo, da bo napredovalo 8000 prosilcev, z ukinitvijo čakalnega roka glede izplačila poviška pa bo bržčas padla možnost napredovanj v toliko, da bo napredovalo okrog 45% prosilcev. Ta napredovanja se pričakujejo v juniju. Prosvetni minister g. Cirič spremlja težnjo učiteljstva, po napredovanjih z največjim razumevanjem in so bila dana v tej zadevi predstavnikom JTJTJ najlepša zagotovila. Napredovanja se morajo izvesti pravično in pošteno, da nihče ne bo imel občutka prikrajšanosti in zapostavljanja. Pomislimo samo. da je mnogo učiteljev, ki čakajo na napredovanje tretje, četrto leto in so potem takem že šest, sedem in več let v isti skupini. JTJTJ stoji na stališču, naj napredujejo vsi pripravniki, pa tudi vstop v 5 skupino naj bi ne bil vezan na pogoje. Da ni bilo finančnih ovir. bi bilo to že doseženo. Glede zvišanja sedanjih prejemkov se je pokrenuo prav vse. žal ni bilo uspeha. Tudi korekture v prosvetni personalni politiki nočejo v pravi tir, pač pa niso na vidiku nove premestitve po službeni potrebi. Nuj- no je potreben pravilnik k zakonu o narodnih šolah. Sekcijski predsednik je posetil pomočnika ministra g. Jakšiča in mu še posebej predočil prosvetno-šolske in stanovske prilike v dravski banovini. Brezposelnost učit. abiturientov se bo temeljito zmanjšala z nastavitvijo 750 novincev, zakar so že odobreni krediti. JTJTJ je posredovalo tudi pri domačih oblasteh in našlo povsod razumevanje. Odpira se Široka možnost za otvarjanje gospodinjskih tečajev. Preurediti bi bilo disciplinski postopek in zlasti pospešiti rešitev posameznih disciplinskih primerov. Ni dokaz človekoljubnosti ako se vlečejo procesi iz meseca v mesec. Tudi naj bi se ne krajšali bolezenski dopusti odločeni po mnenju zdravnikov. Glede resolucije Kmetijske zbornice se priključi zbor onemu stališču, ki ga bo osvojila sekcija. Sicer pa: pri nas je mnogo obrtnikov, industrijskega delavstva in trgovcev, in tedaj ni mogoče imeti v vidiku zgolj enega stanu. Tajniško poročilo g. željka Križnarja je obsegalo raznovrstne dopise. Za delegata je bil izvoljen predsednik, Ptujskemu učiteljskemu društvu se bo k 70 letnici čestitalo. Učiteljska samopomoč, ta velevažna socialna ustanova je uprav ob 40-letnici svojega lepega delovanja doživljala hude preizkušnje. Zdi se, da so najhujše neprilike in nevarnosti prebrođene, čeravno so na vidiku nekatere uradne izpremembe. 4. junija otvori Sovodenj novo šoloe. šol. upr. gdč. Beti Pokornova je povabila uči-teljstvo na to slovesnost. Zadnje zborovanje bo v Retečah. 17. junija. Ob tej priliki bo nastopil tamošnji mladinski pevski zbor. Zagorje. 23. maja V soboto je litijska sekcija JTJTJ zborovala v zagorskem Sokolskem domu, kjer se je zbralo 40 učiteljev in učiteljic iz Zasavja, dočim se tovariši iz višnjegorskega okraja radi oddaljenosti niso mogli odzvati. Navzoče je pozdravil predsednik društva g. Jože Zupančič iz Litije, ki je podal pregled dela sekcije in društva, nakar je zagorski tovariš g. Lojze Kolenc podal zanimivo gospodarsko poročilo, nanašajoče se na Učiteljsko tiskarno. Orisal je težave, s katerimi se mora ob težki in neugodni konkurenci boriti ter pokazal pot, kako kljub temu to važno ustanovo podpreti. Poročilu blagajnika g. Janeza Koprive je sledilo predavanje zagorskega tovariša g. Arnošta Adamiča, ki je v poldrugournem predavanju prikazal zgodovinski razvoj Zagorja, predvajal je številne skioptične slike, s katerimi je razvoj doline in njenih stanovalcev tudi predočil. Na kraju predavanja je navzočni sreski nadzornik g. Ivan Bezeljak sporočil, da je po novi uredbi nadzorniški delokrog razdeljen v višnjegorskega in litijskega ter da je za slednjega postavljen nov preglednik g. Drago Rostohar, šolski upravitelj iz Litije, dočim bo on obdržal nadzorovanje šol v šišnjegorskem okraju. Po zborovanju so si gostje ogledali rudniško separacijo, po skupnem kosilu v rudniški restavraciji pa si je del učiteljstva ogledal zanimivo leseno korito TPD v Po-toški vasi, o katerem smo pred časom že obširno poročali. Zborovalci so se polni novih vtisov odpeljali s popoldanskim vlakom na svoja službena mesta. Mladinski dan trta velikega Sokola Navzlic deževnemu vremenu je bila proslava praznika sokolske mladine zelo lepa Trbovlje, 34. maja Četudi je včeraj skoraj ves dan bilo nebo nad Trbovljami zastrto z gostimi meglami in oblaki, iz katerih je nenehoma rosilo in deževalo, so rudarske Trbovlje vendarle lepo proslavile praznik naše sokolske mladine, ki se je že zjutraj pričela zbirati v sokolskem domu in se je pripravljala, da bratsko objame vse številne svoje brate in sestrice, ki so iz bližnjih in daljnih krajev prihiteli v našo dolino, da skupno manifestirajo svojo ljubezen in privrženost svojemu mlademu kralju — vrhovnemu starešini in naši veliki Jugoslaviju Nekatere deputacije iz bližnjih krajev so dospele že z jutranjimi vlaki, tako da so se lahko udeležile tekem dece in naraščaja, ki pa se žal niso mogle vršiti na prostem marveč v dvorani, ker je neprestano deževalo. Tekmovanje se je vršilo po programu, deca v prostih vajah in poznavanju sokolstva, nižja moška deca v odskoku v višino med vrvicami, izmeničnem teku, višja moška deca v prostih vajah, skoku v višino, nižja ženska deca s skokom v daljino, višja ženska deca v redovnih vajah, dočim je tekmoval naraščaj v poznavanju sokolstva, tekmovalni prosti vaji L dr., dočim se je moral del programa tekmovanja opustiti, zlasti tek na daljavo, ker je za to v dvorani premalo prostora. Domačim rojem sokolske mladine so se po prihodu dopoldanskih vlakov iz celjske in ljubljanske smeri pridružile nove vrste sokolske mladeži iz raznih krajev zasavske in Savinjske doline, žal pa tudi ti malčki niso mogli pokazati vseh svojih sposobnosti in znanja, ki so ga pridobili v sokolskih vrstah. Sele popoldne je prišla sokolska telovadba mladine bolje do izraza. Po skupnem kosilu, ki ga je vsej sokolski mla4eži priredil domači Sokol kot go- stitelj, se je začela sokolska mladina zopet zbirati pred domom, kjer se je okrog 14-ure razvrstila v veliko povorko. Lepo je bilo videti mlade Sokoliće, ki so nastopili z imitiranimi puškami na ramah in je povorka s sokolsko godbo in zastavami na čelu krenila mimo sokolskga doma preko Trboveljščice k rudarski koloniji Tereziji, odtod pa po koloniji Kur ji vasi in Pola j u nazaj v dolino in k Sokolskemu domu. Na vsej skoraj 2 km dolgi poti so pozdravljale veselo vzklikajočo mladino državne zastave in številno občinstvo, ki se ni dalo motiti od dežja in je enako kakor manifestirajoča sokolska mladež vztrajalo kljub dežju, ki je lil iz oblakov. Po povratku povorke se je vršila slovesna vzidava spominske listine in zemlje iz Oplenca v temelj bodočega kraljevega spomenika ob Sokolskem domu. Po kratkem in jedrnatem govoru staroste trboveljskega Sokola br. Jesiha, ki je naglašal pomen kraljevega spomenika za naš delovni narod, ki je uprav ob tragični smrti velikega kralja pred 5 leti najbolje pokazal kaj in kako čuti, je bila spomenica in žara s prstjo z Oplenca vzidana v temelj in godba je zaigrala državno himno, nakar je bila ta lepa zgodovinska svečanost zaključena. — Mladina se je nato podala v sokolsko dvorano, kjer so se vrstile telovadne tekme in nastopi do odhoda mladine iz iz-ventrboveljskih krajev. Lep je bil tudV sloves bratov in sestric, ki bo slehernemu ostal v najlepšem spominu. Vzklikov: na svidenje 18. junija ob glavni jubilejni prireditvi ni bilo ne konca in kraja. Sokolska mladina je ponesla pozdrave rudarskih Trbovelj v vse kraje ob Savi m Savinji starejšim bratom in jim hkrati prinesla tudi vabila za čim večjo in čim veličastnej-šo udeležbo 18. junija ob odkritju kraljevega spomenika, ko bo nastopila v Trbovljah tudi naša hrabra vojska. Stru 6 »SLOVENSKI NARODc. vtda, 24. maja 1989. Lastniki sveta, na katere Mnogo somiirih trgovskih in industrijskih palač v stoji London stoji ma najetem zemljišču Westmins£raka katedrala Mirijofii ljudi hite sem in tja, prerivajo se m pehajo dan za dnem po Londonu. Tisoči aviomobilov polnijo ulico med palačami največjih trgovskih podjetij sveta. Milijoni ljudi delajo stisnjeni na nekaj kvadratnih kilometrov, na katerih plešejo v prometu milijarde vrednosti. Sto in sto milijonov izkazujejo računi dobička in izgube. Milijoni usod se izpolnijo na tem tesnem prostoru. London — to je čudovito bogastvo in nepopisna beda. bobneče tovarne in elegantni mestni okraji vil, v prvi vrsti pa silno pomanjkanje prostora. Največjo mesto sveta se duši v pomanjkanju prostora. Dviga se in šin z jeziki novih okrajev. V notranjem mestu velja vsak kvadratni meter zemljišča celo premoženje. Vprašanje, komu to premoženje pripada, se sliši morda čudno, je pa vendar razumljivo. In odgovor preseneti človeka, če ni Anglež. Zemljišče, na katerem živi nad 7 milijonov ljudi, je lasit 10.000 ljudi. Večina teh lastnikov pripada malim in srednjim hišnim posestnikom, lastnikom ene, dveh ali treh stanovanjskih hiš in koščka zemlje. Večji del londonskega ozemlja pripada rodovom, ki je v njih rokah že od pamtiveka. Način, kako so sa pridobili zemljo, je pogosto naravnost romantičen. Posebna stran lastninskih razmer v Londonu je ta, da stoji zelo mnogo solidnih trgovskih in industrijskih palač na najetem zemljišču. Svet pripada nekomu drugemu kakor hiša in večkrat je zemljišče več vredno nego krasna palača, stoječa na njem. Najbogatejši lastnik zemljišč jc menda westminsterski vojvoda. Njemu namreč pripada malone vse ozemlje na katerem je zgrajen najelegantnejši londonski oleraj WesrminsteT. Druga po vrsti je Portmano-va rodbina. Ta rodbina je spadala pred 200 leti med najbogatejše angleške rodbine. Ko je pred 185 leti težko zbolela mala Elizabeta Portman, so zdravniki po dolgem posvetovanju izjavili, da jo bodo rešili. samo če bo pila mnogo osličjega mleka. Dobiti sveže osličje mleko je bilo pa že 1. 1745 v Londonu dokaj težko. Zato so Portmanovi sklenili preskrbeti si ga na lastno pest. V ta namen so kupili več oslic in ustanovili majhno farmo. Takratni pašniki tik za mestom so veljali s potrebno opremo vred okrog 2000 funtov Port-sroje I šterlingov. Zdaj je spel.ana čez bivšo j manovo farmo Oxfordska cesta in tu 1 ogromni bloki hiš, ki tvorijo okraj Marile-bone. Šesto pokolenje Po rt ma nov, ki mu zdaj pripada ta svet, je bilo gotovo zadovoljno s kupčijo svojih prednikov, iz katere je nastala donosna špekulacija, kajti ko so Portmanovi pred leti iz stavbno-tehniš-kih nagibov prodajali 1000 kv. m sveta za gradnjo palače Mount Roval blizu Portma-novega trga, so dobili 12.000 funtov šterlingov. to je že ogromno premoženje. Se bolj se mora človek čuditi izvoru zemljiške posesti rodbine FoTesterove. Temu rodu je pripadel velik del Londona prav za prav proti njegovi volji, po določbi stare oporoke. Ko je namreč 1. 1840 umrl stric takratnega lorda Forestera, je zapustil svojemu nečaku prostrana zemljišča ob Temzi. Gizdalinski mladi lord pa tega ni bil nič kaj vesel, ker ni vedel, kaj bi počel z zemljišči. Stari stric je v opori .ti izrecno določil, da morajo ta zemljišča za vedno ostati last rodbine Forester, da bi jih nečak ne mogel prodati. Foresterovi imajo zdaj 2 k v. km zemljišč, na katerih stoji London in gotovo so se že davno sprijaznili s čudaško določbo prastričeve oporoke. Iz bivšega malo vrednega travnika je namreč nastalo zemljišče, ki se zdaj njegova cena skoraj ne da določiti. Prostrana zemljišča v Londonu so pa seveda tudi last kraljevske rodbine, odnosno poedinih njenih članov. Iz kronskega imetja cenijo strokovnjaki samo Regent streat na okroglih 10 milijard v našem denarju. Še -fantastičnejše številke pa izražajo vrednost zemljišč v najožji londonski City. Tako pokrije baje avto, ki parkira v eni izmed glavnih ulic londonske citv, za 6000 funtov šterlingov zemljišča. Dama, stoječa v Bondstreetu pred izložbo, zavzema prostorček, za katerega bi moral kupec plačati 1200 funtov Šteiimgov. Filmska sentimentalna kronika Filmski podjetniki kontrolirajo ljubezensko Življenje filmskih igralcev in igralk — Fred Astaire je najboljši groteskni plesalec Sentimentalnosti filmskih zvezd in zvezdnikov niso njih docela zasebne zadeve, v katere nima nihče pravice vtikati svoj nos. Ako ljudje od filma naznanijo, da so zaročeni in da bodo v kratkem v zakonskem jarmu, dvignejo glave najprvo šefi filmskih podjetij. Zgodilo se je že, da je filmski ženin razdrl poroko, ker mu je podjetje zagrozilo, da mu bo občutno znižalo honorar, če se oženi. Podjetnikom je seveda vseeno, katera postane žena tega ali onega igralca, a vsaka filmska poroka se ne da izkoriščati v reklamne namene, s katerimi se močno dvignejo dohodki. Nekatere filmske poroke celo znižajo »denarno vrednost« igralca ali igralke, popularnost in slavo. Kljub temu je filmska sentimentalna kronika ob vseh letnih časih pestra in zanimiva. Skoraj ni dneva, da ne bi čitali o novih porokah, o ločitvah in spravah med filmskimi ljudmi. Podjetja umejo vse take dogodke spretno izrabiti v reklamni propagandi. Stan Laurel se hoče že tretjič ločiti. Obtožuje svojo tretjo ženo Vero Ileana, da ga »duševno muči« in se ne zna premagovati. Vera Ileana ni molčala na javne očitke svojega moža, temveč se je branila in izjavila, da jo je hotel Stan Laurel živo pokopati in da ji je že dostikrat prisolil zaušnice, ki jo še vedno zabole, če se spomni nanje. Nenavadno burno je zakonsko življenje Johna Barrvmora. Predlanskim se je oženil z Elaine Barrie. To je bila Barrvmore-jeva četrta žena. Kmalu po poroki je žena prosila za ločitev. Zakonca sta se pa pogovorila in se spravila, a pred dnevi je Elaine Barrie zopet zapustila Barrvmore-jev dom s trdno odločitvijo, da se ne bo več vrnila. Obenem je vložila predlog za ločitev. V Parizu sta se vzela odličen filmski igralec Rene Darv in operetna pevka An-dree Lindia. Annabella in Tvrone Po\ver sta že štirinajst dni srečna zakonca. Neko presenečenje pripravlja za prihodnje dni znani Sacha Guitrv, ki je že dlje časa ločen od svoje tretje žene in bo svetu odkril svoj četrti ljubezenski ideal. MANON V FILMU Francoski režiser Marc Allegret je izjavil, da pripravlja glasbeni film »Ma-non« po znani operi. Man on bo Simone Simon. Prehitel ga bo pa Aleksander Kor-da, ki bo v nekaj mesecih poslal v svet angleško »Manon«. To bo film v barvah in Manon bo Merle Oberon. Francija je poslala na svetovno razstavo razen desetih filmov o kulturnem in narodnem življenju Francozov tudi svoj prvi večji risani film, ki ga je izdelal Go Gri-mault. Film so izdelovali tri mesece, potrebnih je bilo 25.000 risb. Pravijo, da je film docela uspel in da se bo Go Grimault lahko postavil na častno mesto ob Waltu Disnevju in Maxu Fleischerju. Največji uspeh med filmi, ki so jih kazali pretekli teden v Parizu, je imel amerikanski film »Ona in on«. Ona je Irene Dunne, on pa Charles Boyer. Irene Dunne je odlična interpretka duhovitosti in dra-žesti ter nežnosti v ljubezni, ena izmed redkih filmskih igralk, ki združuje radost z melanholijo in skrije bridkost za ljubkim nasmehom. Bolj kakor druge filmske igralke zna izraziti občutek sreče in tajno bol ženske, ki se žrtvuje zaradi ljubezni. Charles Boyer je danes ljubljenec kinematografske publike, za partnerja so ga hotele imeti Greta Garbo, Hepburn, Marlene Die-trich. Loretta Young. štejejo ga med najbolj inteligentne filmske igralce, ki so obenem zapeljivi tudi s svojo zunanjostjo. V tem filmu igra sentimentalnega in frivol-nega Francoza, ki mu ljubezen nenadoma odkrije njegovo lastno notranjo naravo. ALI VAM JE ŽAL. . . Na vprašanje »Ali vam je žal, da niste oseba, ki jo ustvarite v filmih?« je odgovorila Frangoise Rosay: Ni mi žal, nikoli! Zakaj ji ni žal. slavna francoska filmska igralka, ki je obenem tudi srečna žena in mati, ni odgovorila. Rene" Dary je odgovoril: Živo se zanimam za osebnosti, ki jih igram, nekatere me zabavajo, druge me strastno prevzamejo, toda vesel sem, da sem to. kar sem, z vsem dobrim in slabim, ki je v meni. Igralka Edvvige Feuillere je odgovorila: Kaj bi mi koristilo, ako bi mi bilo žal. Sicer pa ni potrebno, da bi obžalovala, kajti živela sem življenje vseh likov, ki sem jih kdaj igrala. Seveda mi pa ni žal, da nisem vohunka, pustolovka, tihotapka, za-vdajalka. Lepa Ed\v!ge Feuillere je ustvarila na platnu tudi like dobrih in plemenitih žensk, a tudi ena izmed teh pozitivnih tipov ne bi bila rada v resnici. Pierre Blanchar je odgovoril: Igralec mora biti v sleherni vlogi tip, ki ga predstavlja ta vloga, a dober igralec si nikoli ne želi. da bi bil v resnici vse svoje življenje oseba, ki jo je ustvaril kot igralec. FRED ASTAIRE — NAJBOLJŠI PLESALEC NA SVETU Najboljši groteskni plesalec je Američan Fred Astaire, ki smo ga tudi v Ljubljani že videli v filmih s plesalko Ginger Rogers. Fred Astaire je naslednik najboljšega ame-rikanskega plesalca Vernona Castla. ki se je kot letalec smrtno ponesrečil 1. 1918. Dve leti pozneje sta se uveljavila dva mlada groteskna in akrobatska plesalca Fred Astaire in Adele Astaire, brat in sestra. L. 1928 se je Adele Astaire omožila z lordom Arthurom Cavendish, ki prebiva na Irskem. Pretekli teden je Fred Astaire do-potoval v Evropo in obiskal tudi svojo sestro lady Cavendish. Adele Asta're se je naveličala bohemskega življenja in se je omožila ter je danes srečna žena in mati. Njen brat Fred Astaire pa je spoznal na Broadwayju plesalko Ginger Rogers 1.1930. Od tega leta nastopa z njo in od tega leta ima naslov najboljšega plesalca na svetu. V zadnjih letih je Fred Astaire plesal v osmih filmih, ki so vrgli podjetnikom 18 milijonov dolarjev čistega dobička. Po osmih mesecih napornega dela je dobil Fred štiri tedne dopusta in se je takoj odpeljal v Evropo. Obiskal je tudi Pariz. Zanimal se je za sorodnike svojega prednika Vernona, ki se je uveljavil kot pni plesalec v Ameriki. Vernon je živel dolga leta v Parizu. Njegova žena Irena še živi. Nedavno se je omožila z nekim majorjem. Irena Castle, žena Vernona Castle, je bila prva ženska, ki je nosila v Parizu deško frizuro. V nekem nočnem lokalu ji je padla zaponka iz dolgih las na krožnik nekega gospoda, ki je večerjal pri isti mizi. To je ženo tako ujezilo, da si je dala takoj drugo jutro ostrici lase prav na kratko. Tako je nastala »bubi« frizura. Osem dni po tem dogodku je imelo tako frizuro že več tisoč mondenih žensk v Parizu ter neka i mesecev pozneje že več milijonov mlajših, podjetnih žensk po vsem svetu, ne da bi vedele, kako je bubi frizura nastala in zakaj je nastala ter prišla v modo. Irene Castle je napisala življenjepis svojega moža Vernona Castla. Po tem delu namerava Fred Astaire prirediti tekst za nov film »Castleovo življenje«, v katerem bo Fred igral vlogo nekoč najslavnejšega ameriškega plesalca Vernona Castla. Razvoj čebelarstva Čebelarstvo je po s"\ojem izvoru zelo staro. Ne more se reči. kje je niegov začetek, toda v letih Aristotela (385 do 322 pred Kristusom), je bilo že na visoki stopnji razvoja. Plinij piše, da je videl na nekem posestvu prozoren ulj, ki so bile njegove stene iz prozornih deščic, tako da se je dobro videlo življenje čebel v u ju. To je bil torej nekakšen predhodnik sedanjega Meter-linkovega in Fnscherjevega ulja. Ze takrat se je raziikc\ala udomačena čebela od divje gozdne, ki je bila manjša, pa tudi nevarne'ša. Čebela je bila v Evropi gozdna žuželka, živela jc v drevesnih duplinah. Se v 18. stoletju je bilo po gozdovih mnogo čebel. Sedanje modernizirano gozdno gospoda^ stvo ne trpi votlih dreves in tako so bile gozdne čebele iztrebljene. Doma je lahko vsak človek gojil čebele po svoji volji, dočim je bilo gozdno čebelarstvo vezano na dovoljenje lastnika gozda. Pa tudi v gozdovih so čebearji gojili svoje roje umetno in to je bil nekakšen prehod k domačemu čebelarstvu. Izumitelj utonil v kadi V Long Fieldu v Angliji so našli v stanovanju mrtvega kapitana Johna Francisa Bentlya. Postal je žrtev čudne nesreče. Ka- ( pitan je namreč utonil v kadi v kopalnici. Z njegovo smrtjo se je končal angleški dol spora o tem, kdo je izum i i tank kot eno najmodernejših vrst orožja. Ime kapitana Bentlvja je šlo tik po vojni po vsem svetovnem tisku, ko je tožil angleško državo za 400.000 funtov šterlingov za svoj izum. Kapitan Be-ntlv je namreč trdil, da je že leta 1914 izročil svoje načrte takratnemu vojnemu ministru lordu Kitchenerju in da se je na njegovo izrecno željo odpovedal pravici do patentiranja svojega izuma. Lord se je baje bal, da bi prišla tajna izuma iz patentnega urada med nepoklicane ljudi. Po ddgem zavlačevanju jc bila pa njegova tožba zavrnjena, ker v pisemski zapuščini lorda Kitchenerja niso našli nobenih dokazov za izumiteljevo trditev. Kakor pri mr.ogih drugih izumih, se potegujejo za prvenstvo v projektiranju tanka mnogi ljudje na vseh koncih sveta. Tako je bil baje tudi v Avstriji že l. 1912. izročen vojnemu ministrstvu načrt bojnega voza. ki ga je bil izumil nadporočnik Burstin. Ministrstvo pa je bilo ta izum odklenilo, češ da je nepotreben. Burstin trdi. da so Angleži po čudnih potih prišli do njegovih načrtov in da so jeli izdelovati po njih tanke, ki »o se potem pojavili na bojiščih. Zanimivosti iz Kitajske Emancipacija Kitajk — Najrodovitnejša pokrajina Spore poravnavajo s petjem Kitajsko-japonska vojna ne prinaša koristi samo vojni Industriji, temveč rudi kitajskim ženam, ki io temeljito izrabljajo za svojo emancipacijo. Povsod tam, kjer primanjkuje moških, nastopajo ženske — v uradih, tovarnah, v prometu in celo v policijski službi. Na mnogih krajih, kjer preti velika nevarnost, ali kjer se je val bojev prevalil, gre življenje svojo pot samo po zaslugi žensk, ki v mnogih primerih celo prekašajo moške. V enem poklicu celo primanjkuje žensk, namreč v strežniškem, kjer bi jih radi mnogo več, nego jih imajo. Vso kitajsko armado preživlja baje samo ena pokrajina, Sečuan, kjer se prideluje ne samo dovolj riža, temveč rudi bomba-ževine za zimske obleke. Glavna jed kitajskega vojaka je še vedno riž, zlasti tedaj, če mu gre dobro. V bitki ali na umiku je njegova hrana še skromnejša. Sečuanska pokrajina je ena nairodovitnejših na svetu. Riž obrodi tam dvakrat ali celo trikrat na leto. Zato delajo v tej pokrajini rudi vse poskuse na polju povzdige kmetijstva. Zmotna je trditev, da žive na Kitajskem samo Kitajci. Razen Kitajcev živi na Kitajskem še mnogo drugih narodov in plemen in sicer v obmejnih pokrajinah. Samo v pokrajini Kvansi živi 48 raznih plemen, ki se njih pripadniki razlikujejo od Kitajcev tudi po zunanjosti. Najsrečnejše med temi plemeni je pleme »pevcev«. To pleme živi v gosto z gozdovi zaraščenih gorah in se odlikuje s tem. da so vsi ljudje glasovno izredno nadarjeni. Sicer se pa tudi pridno urijo v petju. Prepevajo vedno, med I delom, med zabavo na svatbah in na po> grebih. Celo prepire in spore poravnavajo s petjem. Če 6e ne moreta v čem pogoditi, se postavita nasprotnika drug pred drugega in začneta na vso moč prepevati. Zmaga tisti, ki poje boljše in z večjo vnemo. Ko se pa naveličata prepevati in preklinjati, začneta popivati in pij."ta, dokler se ga tako nacukata da oblež;t3 in zaspita. Ko se prebudita, sta zopet priiatelja. O narodnih manjšinah iKtajske ve zunanji svet malo. Najbrž zaio ker so to se necivilizirana plemena Narodn:h manjšin je na Kitajskem več milijonov. Njihov skupni znak so veliki uhani in dolce »g'e v laseh. Uhane nosilo moški in ženske Kolika sreča lahko doleti reporter ia pri njegovem delu, si človek težko misli Lin-keh-jan. 26-letni slušart'j novinarske fakultete na univerzi v Pekingu, pač ni slutil, da se bo vrnil na levu za intervjuvi s tibetsko princeso ko* njen mož odm^no da se sploh ne bo več vrnil. Linkeh-jan je prispel v Labrang. da bi napi«*I kaj o ži\ ljenju druge hčere vladarja Tibeta princese Čjang. Prvi dan jo je vpra^eval o vsem. vse je skrbno zabeležil in napravil rudi nekaj posnetkov Drugi dan je pa hotel odpotovati. Princesa se je pa na prvi pogled zaljubila vanj in prosila ga je, naj jo še fotografira. Linkeh je prišel k nji in princesa mu je pokazala svoje sobe. Končno se mu je pa ponudiia za ženo. V Tibetu namreč lahko dekleta prav tako snubijo fante, kakor fantje dekleta. Ker princes« ne rasto kakor gobe po dežju, je kitajski novinar seveda rad pritrdil. ii Preganjani duhovnik Posebni dopisnik »Daily Fxpressa« je govoril z anglikanskim vikarjem R. Anderso-nom Jardinom. ki je v juniju 1937. navzlic odporu anglikanske cerkve poročil v Franciji cerkveno vojvodo \Vindsorskega in gospo Simpsonovo. Anderson Jardin živi s svojo ženo v zelo skromnem stanovanju na Holly\voodskem bulvarju % Nevvvorku. Star je 61 let in živi v zelo tesnih razmerah. V pogovoru z angle^imi novinarji se je pritoževal, da se preganjane niti onstran morja ni ustavilo in da j., bilo zaman vse njegovo prizadevanje priboriti si dostop do prižnice. Po neštetih brezuspešnih poskusih je najel v Hollywoodu tesno gledališče Las Pal-mas za nedeljsko službo božjo Mesečna najemnina znaša 10.000 funtov šterlingov. Pri mašah nahrani denar zadostuje komaj za najemnino. V Hollywoodu je vzdržal štiri mesece, potem se je pa vrnil v New-vork. V štirih mesecih so mu dovolili samo enkrat pridigovati v cerkvi in sicer v Fow-leru pri baptistih. Jardine pa hoče nadaljevati boj. Bolhe Je hotel zavarovati čudno zavarovanje je skušal skleniti Alfred Haydn, lastnik boljšega cirkusa v Klerksdorfu pri Johannisburgu v Južni Afriki. Obrnil se je na zavarovalnico »Lloyd« s prošnjo, da bi mu zavarovala 30 zdresiranih bolh za primer, če bi poginile. Zavarovati se da sicer vse mogoče na avetu, ni pa menda še bilo primera, da bi hotel kdo zavarovati bolhe, ki jih Človek pobija, če jih ima., ne pa da bi jih zavaroval. Toda zavarovalnice ne odklanjajo v načelu nobenega zavarovanja, saj je to njihov zaslužek. Tako je bilo tudi v tem primeru. Zavarovalnica je zahtevala 20 funtov šterlingov premije dnevno. To se je pa zdelo Haydnu preveč in tako zavarovanje ni bilo sklenjeno. Vzrok, da je zahtevala zavarovalnica tako visoko premijo, je bn v tem, da nima strokovnjakov, ki bi znali ločiti dresirane bolhe od navadnih. Zavarovalnica ni mogla tvegati nevarnosti, da bi Haydn manipuliral s svojimi dresirani-mi bolhami kakor bi hotel, če bd pa imela strokovnjaka, ki bi bil pazil na zavarovane bolhe, bi bila seveda zavarovanje sklenila. Pisatelji o ljubezni in zakonu Balzac: Usoda zakonskega življenja je odvisna od prve noči. Paul: Če ljubi ženska, ljubi stamo; moški pa ima svoje opravke tudi med tem. Balzac: Moški bi se ne smel oženiti, dokler ni študiral anatomije in obduciral vsaj ene ženske. Zola: če reče dekle >ne«, stori to tudi zato, ker hoče biti nekoliko posiljena. Neznani francoski pisatelj: Kakšno ženo sem si želel? Damo v salonu, kuharico v kuhinji in kokoto v spalnici. In kaj zdaj imam? Kokoto v salonu, damo v kuhinji in kuharico v postelji. Florence Riddellova: 30 flevaina 1)u&q%qh Planila je iz trgovine in se hotela preriniti skozi množico, da bi priskočila na pomoč svoji prestrašeni in kričeči rojakinji. Toda to je bila skoraj brez upna naloga. Pomoč je prišla od druge strani. Od nekod so se začuli težki vojaški koraki in kmalu je prikorakala na trg četa francoskih vojakov. Množica Arabcev se je jela umikati pred vojaki in že v naslednjem trenutku je zdrsnila Cocktailova Ka-rolina, ki je bila že na robu histerije z velbloda na tla, toda prestregle so jo še pravočasno krepke roke. Hassan in njegov velblod sta se hitro umaknila in izginila v sosedni ulici. Junakinja te pustolovišče je hotela na vsak način Fenelli pojasniti vso to afero, ko sta sedeli po večerji skupaj v hotelski dvorani. — To je bila njegova osveta, draga moja, je zatrjevala dramatično. Lazil je za menoj, videl je, da ga v tem nočem vzpodbujati in zato me je odvede! na ta strašni kraj. To samo dokazuje kako oprezne morajo biti ženske in kako previdno morajo ravnati s temi pohotnimi ljudmi. Če jim pokaže ženska zobe, jim je zelo hudo. Fenella Grayeva pa ni videla tistega popoldne niti najmanjše sence obžalovanja na obrazu mladega Hassana. Nasprotno videla je na njem kako imenitno se je zabaval ob tej prigodi. Slutila je tudi kaj vse je moral govoriti s svojimi rojaki o debe- luhasti tujki. Toda Cocktailova Karolina bi tega nikoli ne verjela. Srečna bo na svoj način in nesramno vedenje vsiljivega gonjača velblodov si bo vedno razlagala v svojo korist. — Ko sem bila v Biskri, je pripovedovala Cocktailova Karolina, sem doživela nekaj podobnega. Tam je bil zelo lep Arabec, ki je posedal po cele dneve na vrtu pri mojem hotelu. Kadarkoli sem šla mimo njega, je jel vedno s tihim glasom prepevati. Jaz se pa niti ozrla nisem nanj, toda vedeia sem dobro, da ... To je bilo pa mnogo več, nego je mogla Fenella Graveva prenesti. Ta sentimentalna samozavest glupe ženščine ji je šla na živce. Brž se je opravičila, odšla v svojo sobo, in stopila čez nekaj časa na svoj balkon, kier je dolgo stala in zrla molče v afriško noč. Ljubila je te noči z njihovimi čudnimi šepetajočimi glasovi, prinašajočimi razumevanje in mir. Misli so ji uhajale daleč v to nočno tišino — najprej proti jugu — potem pa proti severu. Tam nekje daleč na jugu v puščavi, leži De-rek pod zvezdami, zavit v svoj plašč in trdno spi. utrujen po dolgem pohodu. A tam nekje na severu zre morda David Kent na gladino Sredozemskega morja, lesketajočo se pod bledimi luninimi žarki. Iz te dolge zasanjanosti jo je naenkrat zdramilo tiho trkanje. Vrnila se je v spalnico in odprla vrata. Na hodniku je stal francoski natakar. — Šofer, ki je vam prinesel to pismo, čaka na vas spodaj z avtom, je dejal in ji izročil pismo. Fenello je to zolo presenetilo. Bila je že noč, ura je bila že enajst. Kdo ji torej nošilja pismo v tako pozni uri? Raztrgala je veliko modro kuverto in vzela iz nje pisemski papir, na katerem sta bili v naglici napisani dve vrstici: - — Prosim pridite takoj k meni, bolna sem Pošiljam vam svoj avto. V. ben G. Dekle je začudeno zrlo na pismo. Ni se mogla odločiti kaj naj stori. Za hip je oklevala, ni ji bilo po volji, da bi odšla tako pozno ponoči iz hotela, da bi se morala peljati po pustih ulicah mesta tja na kraj. Kajti vedela je že, da severoafriška mesta ponoči za žensko niso varna. Poznala je že Vandino pisavo in spoznala jo je v tem kratkem pismu. Videla je pa, da je pismo pretrgano, kakor da je bilo pisano v silni duševni napetosti. In zdelo se ji je, da čita iz teh kratkih besed ne samo prošnjo, temveč tudi ukaz. 2e marsikaj je slišala o čudnih skrivnostnih dogodkih v Severni Afriki. Zato je sklenila ostati v hotelu, Če bi se prepričala, da čaka doli na ulici tuj avto z neznanim šoferjem. Ce je pa to nasprotno Vandin avto in njen arabski šofer, potem se mora seveda takoj odpeljati k nji, saj vendar ne more pustiti svoje nenadoma obolele rojakinje same vso noč, in ne more je prepustiti negi arabskih služabnikov. Po tej odločitvi je Fenella oblekla topel plašč, in hitro položila v ročni kovčeg vse kar bi morda mogla potrebovati, če bi ostala čez noč v Modri vili. Potem je pa odšla po stopnicah v vežo. Ko je stopila k veznim vratom je zagledala za njimi znani Vandin avto, v njem pa znanega arabskega šoferja. Zato ni več oklevala, vstopila je v avto, sedla na njegove modre blazinice in avto je odpeljal... In vendar se ni^ mogla odkrižati nekega nejasnega občutka, da tu'ni vse v redu, tako kakor je rekla Vanda. Vedno je odklanjala to moderno iznajdbo in že drugič je to obžalovala. Ali je Vanda res tako težko bolna, da ni mogla napisati nič drugega nego teh nekaj kratkih besed? Zakaj je ta arabski šofer samo molče odkimal z glavo, ko ga je Fenella vprašala po zdravstvenem stanju njegove gospodarice? Avto je drvel po ulicah do neobljudenega kraja, kjer je stala na kraju mesta Modra vila. Zavozil je skozi odprta železna vrata, švignil mimo nubij-skega zamorca, vozil naprej po dolgi široki peščeni cesti in se ustavil pred vilo. Presenečena Fenella je opazila, da je pogreznjena vsa vila v temo. Kar je zažarela luč, kajti odprla so se težka vezna vrata. Iz vile je stopil kabylski deček in odprl vratca avtomobila. S Fenello ni spregovoril niti besedice. Toda Fenella je spoznala po kretnji njegove črne roke, naj z njim vstopi v vilo. Storila je tako, avto je pa zopet tiho odpeljal. Prizadevala si je na vse načine odkrižati se ta čudne slutnje nečesa hudega, ki jo je bila naenkrat obšla. Ni mogla razumeti od kod bi se mogel pojaviti ta čuden strah in kaj bi moglo biti vzrok. Kakšna neumnost je bati se, je pomislila sama pri sebi. Toda ta tišina, v katero je bila pogreznjena vsa vila, je skrivala v sebi nekaj pretečega. Odšla je za kabvlskim dečkom, stopicajočim skozi vežo, motno razsvetljeno z eno samo lučjo na stropu Potem je pa odšla za njim po stopnišču. Ustavil ae je pred zaprtimi vrati, potrkal krepko na nje in takoj odhitel. Fenella je ostala na hodniku sama. Zdaj je vedela, da je obšel strah tudi tega slugo, ki je bil tako naglo odhitel. Zdelo se ji je, da vlada strah v vsem tem tihem in mračnem domu. Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarna" Fran Jeran // Za uprevo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani