ftolfnlno otofano v gotovini Leto XX., št. 288 Ljubljana, torek tt. decembra 1939 Cena l Din Jprovmštvo. uiuoiiana. Unottievo 5 - Telefon itev. 3122. 3125. 3124. 3126. 3126 Inseratni sddelek: ljubljena, Selen-burgovo ul. — tel 3492 in 3392 Podružnico Maribor: Graiski tra št. 1. Telefon it 2456 Podružnico Celie: Kocenovo ulico 1 Telefon it 190. Računi pn po it ček. zavodih* Liub-liana it 17749 izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnino znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din._ Uredništvo: Ljubljana Knafljevo ulica 5, telefon 3122, Si23, 3124. 3125, 3126; Maribor. Grajski trg štev 7. telefon štev 2455; Celje. Strossmoyerjevo ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Vprašanja naše notranje politike Beograjska® Politika« objavlja politično razpravo, v kateri pravi, da je »ideja širšega zbiranja za reševanje naših velikih političnih vprašanj zavzela že ta*t obseg, da je postala predmet stalnih razgovorov v naših političnih krogih. Ko se govori o koncentraciji sil, se prvenstveno misli na koncentracijo srbskih sil, da bi se omogočila z že zbranimi hrvatskimi silami in s Slovenci čim uspešnejša nova organizacija državne celote. Prilike so danes take, da narekujejo same po sebi čim večje zbiranje vseh sil in discipliniranje vseh pojavov javnega življenja, seveda na osnovi svobode in demokracije. Pri tem opozarjajo na primere v predvojni Srbiji, v kateri je bil nacionalizem tudi izrazito demokratski. Demokratska in svobodna Srbija je v trenutkih nevarnosti znala vedno združiti vse svoje sile ter preiti preko strankarskih obzirov in računov. Vsako omejevanje svobode se je sprejemalo v tistih časih brez protesta, ker se je računalo s tem, da so postavljena na dnevni red vprašanja reševanja narodnih in državnih pridobitev, brez katerih ni niti svobode, niti demokracije. Tako je bila ustanovljena za časa aneksijske krize koncentracijska vlada v obliki tako zvane »velike vlade« Stojana Novakoviča. Tej vladi je načelo val voditelj najmanjše stranke, samo resorni minister pa je bil voditelj največje stranke ter dolgoletni ministrski predsednik pokojni Nikola Pašic. Prav tako je bila sestavljena široka koaliciiska vlada 1. 1914. na predvečer rudniške bitke, to pot pod predsedstvom Nikole Pašiča. Danes se naša država sicer ne nahaja v vojni. Toda vojna divja okoli nas po Evropi. Posledice vojne občutijo vedno bolj tudi velike nevtralne države, kaj šele srednje in male. Pri nas se poleg tega izvaja še reorganizacija države, ki se je pričela s sporazumom od 26. avgusta in ki jo moramo čim preje končati. Posli, ki so zvezani s tem. so tako veliki in dalekosežni, kakor obramba ali ofenziva v vojni.« »Politika« že nekaj časa sem zastopa idejo koncentracije in njena izvajanja vzbujajo tem več pozornosti, ker so znani njeni politični in osebni odnošaji z merodajnimi osebami današnjega režima. V smislu njenih izvajanj je predvsem potrebna zajednica srbskih strank, ki naj bi zavzele enotno stališče v pogledu rešitve srbskega vprašanja pri bodoči preureditvi države in to ne le načelno v smislu ustanovitve ene srbske avtonomne edinice poleg hrvatske in slovenske, temveč tudi taktično, v smislu takojšnjega priznanja te edinice v definitivni obliki. V tem oziru je položaj še povsem nerazčiščen. Ob ustanovitvi banovine Hrvatske je dr. Maček zavzel stališče, da bodo ostale pokrajine imele še priliko se izreči, kako hočejo v bodoče urediti svoje odnošaje do države, in posamezni kraji naj dobijo še možnost, da se odločijo glede svoje bodoče pripadnosti k tej ali oni avtonomni edinici. Dr. Maček, kolikor je znano, tega stališča do sedaj ni spremenil. Del beograjskih opozicijskih strank smatra sedaj, da se načelno vprašanje »ena ali več avtonomnih edinic izven Hrvatske in Slovenije«, ne more prepustiti nesi-gurnostim volilne borbe. Zaenkrat si gledanja na ta problem stojijo še precej ostro nasproti, kar je tem težje, ker si je prav tu težko misliti kako kompromisno formulo. Kar se koncentracije kot take tiče, ideje same prav za prav nikjer ne odbijajo. Toda glede izvedbe se mišljenja zelo razhajajo. Na eni strani se koncentracija razume kot razširjenje osnove današnje vlade, na drugi strani imajo pred očmi popolnoma novo situacijo. Opozicija — obe glavni srbski stranki, demokratska in radikalna, ter JNS — je v tem pogledu solidarna Ona je odločena, da bo postopala le skupno, in sprejema idejo koncentracije le v smislu novega režima. Njena teza je: de-misija, konzultacija, koncentracija. Danes bo ministrski svet nadaljeval in morda zaključil razpravo o volilnem zakonu. Proti poedinim odredbam so se pokazali pomisleki. To je bil med dru gim tudi razlog, da je predsednik SDS minister dr. Budisavljevič sklical izvršni odbor svoje stranke, ki je sprejel nekatere spreminjevalne predloge. Vlada bo po končani razpravi o načrtu volilnega zakona povabila tudi opozicijo na konzultacijo. Politični položaj v Beogradu se polagoma razčiščuje Stiki med opozicijo so pojačani in vse tri opozici jske stranke so se dogovorile, da bodo vodile v bodoče enotno taktiko Tudi notranja kriza, ki se je bila razvijala v radikalni stranki, je že skoro rešena. Predsednik stranke Aca Stanoievič ie odobril stališče glavnega odbora da minister dr Markovidne pripada »eč stranki. Istočasno se je organizacija glavnega odbora spooolnila in bivša ministra Miža Trifunovič in dr Mom*ilo Nin-čič sta sedaj oficielno postavljena za Poziv Društva narodov sovieiom Ogromno zanimanje za sedanje ženevsko zasedanie — Razprava o finskem protestu - Poziv Moskvi« nai ustavi sovražnosti — Enodnevni rok za odgovor Ženeva, 11. dec. d. (Havas) Današnje izredno plenarno zasedanje Društva narodov je privabilo v Ženevo poleg državnih delegatov tudi izredno število novinarjev iz vse Evrope, a tudi iz drugih delov sveta. Prišlo je tudi 15 zastopnikov nemškega tiska. 2e več ko 10 let ni bilo takega zanimanja. Na zasedanje je prišla tudi poljska delegacija, dočim se je delegacija Češkoslovaške prostovoljno odrekla sodelovanju. Med članicami Društva narodov, ki niso poslale svojih delegacij na zasedanje, so Afganistan, Albanija, Cile, Panama in Peru Izmed 53 držav, ki so članice Društva narodov, je zastopanih 40. Sovjetska delegacija danes ni bila prisotna. Volitev predsedstva na dnevnem redu Prvo današnjo sejo, ki se je pričela ob 11. dopoldne, je otvoril predsednik sveta Društva narodov Carton Dewiart, zastopnik Belgije Predsednik je imel kratek nagovor. v katerem je predvsem poudaril okoliščine, v katerih se mali finski narod bori za svojo neodvisnost. Nato je ob 11.45 odredil enourni odmor zaradi pregleda in verifikacije pooblastil. Ko se ie skupščina ob 12.40 spet sestala, so bile takoi izvršene volitve predsedstva. Za predsednika skupščine je bil izvoHeii norveški delegat Hamborn. podpredsedniška mesta pa so pripadla glavnim df^Ta-tom Belgije Anglije, Kanade. E^pta Švice. Francije. Grčije in Portugalske. Predsednik Hamborn ie imel kratek ffo-vor, v katerem je poudaril, da ie napočila resna ura mednarodnega sodelovanja. Društvo narodov bo sedal prestalo preizkušnjo, j ko se ima odVčiti. ali lahko na kakšen način moralno in materialno podpre maiben narod, ki se je obrnil nani za pomoč v borbi za svoio neodvisnost. Društvo narodov ne sme dovoliti da bi bil tudi ta narod razočaran Nato se je zahvalil za zaupan le. ki itm ie bilo izkazano z IzvnUtviio lp odredil (Ja ^ prpzi^ii skiip'činp ses+anp ob 13 da bo proučil finsko pritožbo, skupščina sama pa naHaihHp <5voio spio ob 1fi4fl. prefl^o^ctvn pre^1"*? nai pozovp molovsko vlado da 1-inS'ip zastopnika k razpravam o finski pritožbi. Finska prit Iba Skupščina Društva narodov se 1e zopet sestala ob 16.45 Najprej je bil določen naslednji dnevni red: 1. proučitev finske pritožbe, 2. izvolitev začasnih članov sv«**a Društva narodov. 3. razprava o poročilu gospodarskega in finančnega odbora Oru-štva nairilnv o nroračunn In gospodarskem položaju Društva narodov. Ko je bil dnevni red spreiet ie skupina takoi prešla k debati o finski pritožbi Prvi je dobil besedo fipslH glavni dpip^at Hoisfl da prečita protest Finske proti Sovietski Rusiji Spreiet ie bil z aplavzom kakršnega ie bil pred T">rn?+vom narodov dpip^en doslej le malokdo. Holsti je v svojem go- voru najprej opozoril, v kakšnih okoliščinah se je Finska obrnila na Društvo narodov. Zahvalil se je za očitno pripravljenost ženevske ustanove, da prouči finske pritožbe in se posvetuje o ukrepih, ki bi jih bilo treba izdati v zaščito Finske. 2e to je dokaz, da se Društvo narodov lahko tudi s praktičnimi ukrepi naglo odloči za izvajanje svojih načel in priskoči vsaj v moralnem pogledu na pomoč tudi malim narodom. ki so izpostavljeni kakršnikoli nevarnosti. Finska pa pričakuje od civiliziranega sveta tudi praktične pomoči. Holsti je nato obširno govoril, kako Je Rusija po svojih zastopnikih sama obsodila sleherni napad in kakšne sankcije je zahtevala za vsak primer napada kake države na drugo državo. V zaključnem delu svojega govora je Holsti opozoril na poslanici, ki sta bili včeraj objavljeni v Helsinkih in v katerih st pozivajo vsi narodi sveta; naj Finsko pod pro. »Storite svojo dolžnost. 1e delal ob zaključku, kakor jo opravlja tudi finski narod s krvavimi žrtvami, ko brani svojo neodvisnost, a ob enem tudi stvar vseh civiliziranih demokratskih narodov.« Poziv Moskvi Po govoru finskega delegati Holstija je skupščina takoj izvolila poseben odbor 13 članov a nalogo, da prouči finski apel na Društvo narodov. V odboru so zastopniki Madžarske, Francije, Vel;ke Britanije. Bolivije, Irske, Egipta, Portugalske, Venezuele. Siama, Švedske, Norveške. Kanade in Indije. S tem se je današnja seja skupščine tik pred 18. uro zaključila. Ze ob 18. se je sestal pravkar izvoljeni odbor Društva narodov, ki je takoj pričel proučevati finski apel. Prvi sklep, ki ga je odbor sprejel, je bil ta. da se Rusija pozove, naj takoj prekine nadalinje vojaške operacije proti Finski fn pristane na pogajanja z njo v okviru Društva narodov. Sovjetska vlada naj v 24 urah odgovori na ta poziv. Predsedstvo Društva narodov je predlog odbora takoj sprejelo. Kakor se zatrjuje, je bil poziv že nocoj brzojavno odposlan v Moskvo. Finska je poziv že sprejela Ženeva, 11. dec. s. (Reuter). Komisija, ki jo je izbral danes na svoji drugi seji plenum Društva narodov, je sprejela sklep, da se pošljejo telegrami sovjetski in tudi finski vladi. Telegrama v tem sm'slu sta bila še zvečer poslana finski in sovjetski vladi. Finska vlada je skoro neposredno nato dala brzojavno svoj pristanek Zvečer se je plenum Društva narodov sestal k tretji seji. Predsedtvk Hambro je pozval vse delegate, da naj bodo neprestano, noč in dan pripravljeni, da se se-stanejo k seji, čim dospe odgovor sovjetske vlade na brzojavni poziv Društva narodov. predlog o izključitvi Sovjetske Rusije, iz DN. Istočasno je treba poudariti, da Finska ni zahtevala moralne obsodbe Sovjetske Rusije, pač pa čim hitrejšo in čim uspešnejšo pomoč od držav, ki so članice DN. Zaradi tega bodo zastopniki Finske tudi v plenumu DN. kakor so to storili v svetu DN, v vsakem primeru zahtevali stvarno pomoč. List smatra, da bosta Francija in Velika Britanija na ta način pomagali Finski, da bosta poostrili svojo vojno proti Nemčiji. Pomembno bo tudi stališče, ki ga bodo zavzele države latinske Amerike do tega vprašanja. »Figaro« govori mnogo odločneje in zahteva, da DN v vsakem primeru jasno označi napadalca in krivca vojne. List pravi, da Sovjetska Rusija ni edini napadalec. Čeprav je treba obžalovati trpljenje Finskega naroda, vendar je treba računati tudi s tem da se je vojna začela zaradi napada na druge države. Zato bi bilo treba sprejeti mnenie republike Argentine, ki je zavzela stališče, da niso krive samo vlade napadalnih držav, pač pa tudi narodi teh držav. »Oeuvre« smatra da mora Društvo narodov sprejeti tak sklep, ki bo dal poguma malim narodom za primer morebitnih bodočih napadov. »Populaire« objavlja članek Leona Blu-ma ki meni. da je nesmiselno mišlienje da bi bilo možno evropske narode pope- ljati v neko križarsko vojno proti Rusiji. Predvsem je treba računati s stvarnostjo ter se odločiti za najuspešnejše metnde. da se prepreči imperializem, ki grozi Evropi. London, 11. decembra. AA. (Reuter). »Times« komentira položaj v Ženevi in se predvsem bavi z mislijo gospodarskih sankcij proti Sovjetski Rusiji. List pričakuje, da bo DN vsekakor razmotrilo to vprašanje v obširni razpravi, smatra pa. da ne bo prišlo do kakega konkretnega sklepa glede tega vprašanja, ker bodo mnenja različna. Glavna naloga, ki bi istočasno pomenila tudi velik napredek v delu DN. bi bil sklep, da se Rusija izključi iz ženevske ustanove. Jasno je, da se glede tega vprašanja vse države, ki so članice DN, v načelu strinjajo, obstoji pa upravičen dvom, ali se bo to izvedlo tudi v praksi. Argentinska grožnja Buenos Aire8, 11. dec. o. Argentinski zunanj. minister je Izjavil, da bo Argentina izstopila iz Društva narodov, če ne bo ničesar ukrenilo proti sovjetskemu napadu na Finsko. Argentinska vlada zavzema staliSče, da bi pomenilo prekršitev pakta Društva narodov, če bi Društvo narodov samo ničesar ne pod vzelo proti napadalcu. Obnavljati mirovni poskus? Ameriške in pariške senzacije iz Ženeve — Nemčija M bila baje pripravljena prestati na koncesije Rusija ne bo kk!JJ&na? Za izključitev iz Društva narodov je potrebna soglasnost, ki pa je ne bo mogoče doseči — V Parizu in Londonu še noče}o popolnega preloma ženeva, 11. dec. s. (Reuter). Tajništvo Društva narodov je objavilo 14 dokumentov, ki tvorijo priloge finski pritožbi na Društvo narodov proti sovjetskemu napadu Gre za note, ki sta j h finska in sovjetska vlada izmenjali od 14. oktobra do 29. novembra t. L Pred popoldansko sejo Društva narodov so imele latinsko-ameriške države konferenco, na kateri so se posvetovale o skupnem stališču, ki naj bi ga po možnosti zavzele v sovjetsko-finskem sporu. Izgleda pa, da enotno stališče ni bilo doseženo. Medtem ko predlaga Argentinija izključitev Sovjetske Rusije iz Društva narodov, stavlja Kolumbija predlog, da se najpreje poskusi še s posredovalno akcijo. Kolikor je mogoče presoditi, je sicer večina delegacij za izključitev Sovjetske Rusije iz Društva narodov, vendar n, pričakovati, da bi predlog za izključitev dobil vse glasove zastopanih držav, kar bi bilo potrebno, da bi postal sklep pravomo-čen. Kot najbolj verjetno smatrajo, da bo zasedanje sprejelo resolucijo, ki bo sov- jetski napad odločno obsodila prepust la pa članicam Društva narodov pioste roke, če žele pomagati Finski na kakršenkoli način. Resolucija bo imela najbrže slično obliko kakor ona, s katero je Društvo narodov svojčas obsodilo japonski napad na Kitajsko. V splošnem pa je opažat1, da kažejo zastopniki držav, ki se udeležujejo sedanjega zasedanja Društva narodov, tem manj odločno stališče napram Sovjetski Rusiji, čim bolj se čutijo same ogrožene. Medtem ko nastopajo najodločneje južnoameriške države, so skandinavske države zelo rezervirane. Zlasti se zdi. da se Švedska noče preveč eksponirati v sovjetsko-finskem sporu odkar je nemška vlada preko agencije DNB objavila znani očitek nordijskim državam, da kaže;o prevelike simpatije za Anglijo in Francijo. Pariz, 11. dec. AA (Havas) Francoski tisk se predvsem bavi s plenarne ®ejo sveta DN »Petit Parisien« smatra, da bo v palači Društva narodov napadalec vsekakor moralno obsojen, ne bo pa sprejet New York, 11. dec. o. Posebni dopisniki najbolj razširjenih ameriških listov, kakor sta »New York Times« in »New York Herald Tribune«, poročajo o novi mirovni ofenzivi, ki se je pričela pripravljati že včeraj popoldne med delegati raznih držav v ženevi. Po teh vesteh se je nova mirovna ofenziva pričela na naslednji način: Najprej je bilo ugotovljeno, da se v ženevi mudi zelo mnogo nemških novinarjev in drugih službenih in neslužbenih opazovalcev. V prvem hipu je zbudilo presenečenje toliko število nemških novinarjev ker je znano, da morejo Iziti v nemških listih samo poročila, ki jih bo objavila iz ženeve nemška službena agencija. Medtem so se začeli širiti v ženevi glasovi o prizadevanjih, da bi se osnoval četvorni blok Anglije, Francije, Italije in Nemčije za pobijanje komunizma. Baje izvirajo te vesti lz krogov v ženevi navzočih nemških novinarjev. Namen tega četvornega bloka naj bi bila obnova Bele Rusije ln Galicije kot vmesne države proti Sovjetski Rusiji, glede česar menijo v ženevi, da bi Nemčija ne bila nasprotna. Ameriški novinarji menlio, da so Nemci izpustili ta poizkusnl balon v ženevi predvsem z namenom, da bi delegatom, ki so prišli na zasedanje Društva narodov, dokazali svoje-miroljubne namene, na dru gi strani pa bi rarV videli, kakšna bo reak cija na te glasove. Pariz, 11. dec. o. Današnji francoski listi objavljajo polno senzacionalnih vesti iz ženeve glede na mednarodni položaj. Rekord je dosegel list »Journal« v poročilu svojega ženevskega dopisnika, za katerega pa pravi, da ga je treba sprejeti z največjo rezervo. Po tem poročilu obstojajo gotovi znaki, po katerih se more sklepati, da namerava Nemčija izkoristiti sedanje zasedanje sveta Društva narodov za novo mirovno ofenzivo. Ženevski dopisnik opozarja, da se v ženevi mudi polno zastopnikov Nemčije, na katere se lahko naleti ob vsakem koraku. Dopispik trdi, da je zvedel, Čeprav ne navaja vira, da se prav za prav že vodijo tajna diplomatska pogajanja med Nemčijo in zapadnimi zavezniki o najnovejših pogojih za ustavitev sovražnosti. Trdijo, da je kancelar Hitler sporočil v London in Pariz naslednje pogoje: 1. Obnova češkoslovaške države brez su-ietske pokrajine. 2. Obnova Poljske brez nemškega in sovjetskega predela . Poljska bi dobila izhod na morje brez Gdanska, koridor pa bi ostal v nemški posesti. 3. Ustanovitev Ukrajine in Belo Rusije. 4. Po ustavitvi sovražnosti bi kancelar Hitler pozval zapadne zaveznike, naj se pridružijo Nemčiji v borbi proti boljševi-zaciji Evrope. Nemške sovjetski posveti Sestanki v nemškem zunanjem ministrstvu — Sodelovanje za zračno blokado Anglije podpredsednika. Glavni odbor ie tudi predložil vladi prijavo stranke po sedaj veljavnem zakonu, kar je vzbudilo nekaj začudenja, ker so dosedaj v?re opozicionalne stranke, ki so obstojale pred 6. januarjem, zavzemale stališče, da ne bodo prosile za vladno odobritev svojega obstoja in delovanja Kakor se je naknadno izvedelo, pa je bila vloga glavnega odbora ie taktična poteza, ki naj bi bila preprečila, da se Narodno radikalna stranka prijavi z druge strani. Minister pravde dr Lazar Markovič stoji na stališču, da ga nihče nima pravice izključiti iz rad;kalskih vrst Živahno je na delu, da bi organiziral svoje prijatelje in pokazal, da ima on večino v radikalni stranki. V krogih okrog glavnega odbora smatrajo to akcijo za brezuspešno in zatrjujejo, da je ' vprašanje solidarnosti in enotnosti stranke pod vodstvom Ace Sta nojevi- J ca in glavnega odbora postavljeno izven vsake razprave. Bodoči dnevi utegnejo biti v našem notraniem političnem razvoju važni ako toka dogodkov ne orekine zatišje božičnih počitnic Pri nas je kakor je znano, ta stvar jako razvlečena Preden opravimo katoliške in pravoslavne praznike smo že v sredi januarja. Mnogi ljudje pa mislijo, da nam notranja situacija in zunanji dogodki , prav nič ne dopuščajo se vdajati bož'č-! nemu miru. Problem načelne re*i*ve državne organje in vpraš?nje volitev sta še vedno najožje oo/ezana v tem smislu, da drug drugega za držujs-ta, odnosno eden služi mnogim za izgovor, da odlagajo drug ga in obratno. Bern, 11. dec j. (Havas). List ->Carrie-re deli Tic 110« objavlja iz Berlina datira-no poročilo o pripravah za intenziviranje vsestranskega medsebojnega sodelovanja med Nemčijo in Sovjetsko unijo. List piše, da je bilo zadnje dni v nemškem zunanjem ministrstvu več sestankov med zastopniki rajha in zastopniki sovjetskega poslaništva v Berlinu. Nekaterim tem sestankom je prisostvoval sam Hitler, kar dovolj dokazuje, da je šlo za važne odločitve. Kolkor se je lahko izvedelo — pravi imenovani list — iz poučenih, krogov, ki imajo stike z nemškim zunanjim ministrstvom, je bil namen teh sestankov postaviti široko bazo za vojaško sodelovanje med rajhom in Sovjetsko Rusijo z glavnim ciljem, da se Velika Britanija zmerja in iz zraka popolnoma izolira. Za Izvajanje te blokade Anglije je Nemčija zahtevala od Rusije dobavo večjega števila bombnih letal, k. bi se organizirala v zračne patrulje da bi vršile službo ob angleških obalah. Drugo težišče nemško sovjetskega vojaškega sodelovanja, bi morala ustvariti Sovjetska Unija z veliko mobilizacijo sovjetskih čet, ki naj bi napravOa videz, da pripravlja Sovjetska unija vojaške akcije proti nevtralnim državam. Vojaški pritisk Sovjetske unije bi se menjaval zdaj na tej, zdaj na drugi meji. Zanimivo pa je da se na sestankih v nemškem zunanjem ministrstvu ni vzelo v pretres tudi kako direktno sodelovanje med nemško in sovjetske armado. Nemčija ne zalaga Finske z orožjem MosKva, 11. dec. o. Včerajšnja »Pravda« je objavila članek pod naslovom »Ita-l'ja in Nemč ia dobavljata Pnski vojne p->t; efefčine«. Glede na trditve tega članka so nemško poslaništvo v Moskvi in n^t-.^ke rad'jeke postaje objavile demanti, po kateiem Nemčija od izbruha vojne ni niti direktno ,niti po tranzitnem potu podpirala Finske z vojnimi potrebščinami ,niti ni imela kdaj namena, da bi kaj takega storila. Vse trditve o tem imajo samo namen, da bi skalile odnose med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Berlin, 11. dec. o. DNB. je pooblaščen demontirati vesti tujih agencij in tiska, da Nemčija oskrbuje Fiisko z orožjem v vojni proti Sovjetski Rusiji ter dovoljuje tudi svoboden prevoz vojnih potrebščin za Finsko preko svojega ozemlja DNB trdi, da so bile vesti o nemškem presfkrbovanju Finske z orožjem razširjene z zlim namenom, da bi se zabila zagvoada med Moskvo ln Berifaiom. Bombe na nemškem parniku Riga, 11. dec. AA. (Štefani). Na nemški ladji »Sierra Cordoba«, ki je včeraj s 1300 nemškimi izseljenci odplula iz Letoni-je v Nemčijo, so našli tri bombe. Zaradi tega se je ladja takoj vrnila v Rigo, kjer so letonske oblasti uvedle preiskavo. Podrobnosti afere še niso znane. Ladja je kmalu znova krenila na pot v Nemčijo. Seja francoske vlade Pariz, 11. dec. br. Francoska vlada jo imela danes dopoldne v vojnem m nistr-stvu sejo ki je trajala dve uri. Po seji je notranji minister Sarraut izročil novinarjem komunike, ki ugotavlja, da je vlada razpravljala v prvi vrsti o okolišč nah v katerih se je pričelo letošnje zasedanje sveta In skupščine Društva narodov v ženevi. Vlada je soglasno odobrila navodila, ki so bila dana francoski delegaciji, preden je odpotovala v ženevo. Nadalje je vlaia razpravljala o proračunsk. debati v poslanski zbornici. Končno se je ministrski svet posvetoval o r'rW francoskega prebivalstva z življen ^ ni potrebščinami, o povečanju kmetijsn.^ produkcije :'n o podrobni Izvedbi zakonskih določb o zaščiti družine. Turčija se pripravlja Neprestani stilu med Ankaro in Bukarešto — Značilno vojaške priprave v severni Turčiji Bukarešta, 11. dec. r. Najvidnejši odsev napetosti v območju Črnega morja je sedanja posebno intenzivna izmenjava misli med Bukarešto in Ankaro. V ospredju te izmenjave misli so odnosa j i obeh držav napram skupnemu severnemu sosedu, iz katerih izvirajo tudi mnogi skupni interesi, pa tudi razlika v pogledu najprimernejše politike napram njemu. Značilno za važnost, ki se zlasti s turške strani pripisuje tej izmenjavi misli, je dejstvo, da je bil turški poslanik v Bukarešti pozvan v Ankaro na poročanje. Zato tudi v Bukarešti z največjo pozornostjo zasledujejo vsa poročila, ki prihajajo iz Ankare. Prav posebno pozornost je tako v buka-reških političnih m diplomatskih krogih zbudila nenadna sprememba v programu potovanja predsednika turške republike. Predsednik Izmet Ineni je namreč nameraval prvotno napraviti inšpekcijsko potovanje po južnih pokrajinah Turčije, sedaj pa je napravil obisk važnemu vojaškemu središču Erzerumu na severu Turčije, kar mnogi tolmačijo kot demonstracijo proti sovjetom. V koliko so v ozacftu angleško-francoski vplivi, se ne da točno presoditi. Dejstvo pa je, da se Turčija pogaja z angleškim oboroževalnim trustom Wickers-Arm-strong, — ki iima tudi večino delnic rumunske oboroževalne tvrdke Resica, — glede zgraditve velikih tovarn orožja in municije v Turčiji, pri čemer bi dala Anglija Turčiji dolgoročne kredite. Dalje poročajo iz Ankare, se bo general Weygand, ki je bil nedavno poklican v Pariz, že v par dneh zopet vrnil na svoje mesto v Siriji. Njegova naloga je urediti vse potrebno za ekspe- dicijsko armado na ozemlju med Črnim in Kaspiškim morjem. Na tem ozemlju bo zgrajena tudi cela mreža letalskih oporišč. Italija in Rumunija Rim, ll .dec. o. Italijanski listi se bavi jo danes z obsežnimi poročili v angleškem tisku, ki skušajo dokazati, da Italija zanima za Podunavje in Balkan samo v toliko, v kolikor gre za Madžarsko, Bolgarijo, Jugoslavijo in Grčijo, dočim sta Rumunija in Turčija izven italijanskega interesnega področja. V nasprotju s temi trditvami opozarja »Giornale d5 Italia«, da segajo italijanski interesi tudi v Rumunijo. Na drugi strani poudarja »Gazzetta del Popodo« v svojem uvodniku, da se na Balkanu ne morejo dovoliti nobene Spremembe brez pristanka Italije. Italo Zingarelli trdi v poročilu iz Bukarešte, da ima izjava sovjetskega komisarja ta za zunanje zadeve, po kateri članek Borisa Stepanova v listu Kamin teme ne predstavlja mnenja oficielnih. zastopnikov Sovjetske Rusije, samo relativen pomen za nadaljnji ra-^voj odnosov med Sovjetsko Rusijo in Rutm-unijo, ker je sovjetska vlada doslej vedno zanikava la dejstvo, da bi bila v zvezi z delavnostjo Kaminterne, zaradi česar ostaja Rumunija še nadalje oprezna. Italija se ne vrne v ženevo Rim, 11. dec. j. (Havas). Italijanski tisk podčrtava v svojih poročilih o pripravah za plenarno zasedanje Društva narodov, da je danes ravno dve leti tega, ko je Italija obvestila Društvo narodov, da se bo umaknila iz te mednarodne institucije. Vzrok tega ukrepa Italije je bila etiopska afera, v kateri se je Društvo narodov izkazalo proti Italiji skrajno nenaklonjeno. Listi poročajo posamezne podrobnosti o sodelovanju Italije v okrilju Društva narodov v prejšnjem času ter analizirajo počasno nazadovanje avtoritete, ki je dovedlo do sedanjega žalostnega položaja te institucije, ki je zdaj popolnoma brez moči. »Popolo di Roma« piše, da je Italija, popolnoma svobodna, kar se tiče njenih zahtev in uravnavanja njene usode, ter gleda s popolno indiferentnostjo na poslednja brezmočna, usmiljenja vredna prizadevanja z drugih strani, da bi se vdahnilo Društvu narodov novo življenje. «Messaggero« izjavlja, da je odločitev o izstopu Italije iz Društva narodov, ki jo je dala pred dvemi leti, nepreklicna in zaradi tega, je Italija ostala gluha za vse patetične vabe in rotitve naslovljene nanjo v zadnjih tednih, da bi preklicala svoj izstop iz Društva narodov in se ponovno vrnila v njegovo okrilje. Milan, 11. decembra. AA. Štefani: Popolo d'Italia komentira končno prekinitev zvez med Italijo in Društvom narodov ter pravi, da ženevska ustanova ni nič drugega kot mrlič in da je bi! začetek njenega konca označen pred dvema letoma s sklepom Italije, da to ustanovo končnoveljavno zapusti. Leden mraz na Finskem Pri Pečengi se bore pri 30 stopinjah pod ničlo — Sovjetske čete prodirajo še vedno zelo počasi — ,Civilne čete4 pred rdečimi oddelki Oslo, 11. dec. j. (Norske Telegrambyro). Novi moment v razpletu rusko-finske vojne je prinesel mraz, ki je zajel vso Finsko od finskega zaliva pa do polarnega morja pri Pečengi. Dočim vlada v južni Finski še dokaj zmerna temperatura, je zdrknil termometer na severu pri Murmansku m Pečengi že na 30 stopenj pod ničlo. V tem silnem mrazu se boji pri Pečengi nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo. V nedeljo in tekom današnjega dopoldneva so vrgli Sovjeti v boj mnoga ojačenja, vendar pa niso mogli doseči pomembnejših uspehov. Sovjetske čete so le na nekaterih krajih potisnile finsko obrambno silo za 3 do 5 km proti jugu. Včeraj so izvršili finski letalci napad na ruske čete na severni fronti ter so prizadejali Rusom z obstreljevanjem s strojnicami mnogo žrtev. Prav tako pravi finsko poročilo, da 90 finske čete na severni fronti zajele mnogo ujetnikov in vojnega materiala. Vse kaže, da moč sovjetske vojske na tem odseku še ne zadostuje za prodor. Tudi na fronti v vzhodni Kareliji ruska ofenziva le s težavo napreduje. V nekaterih odsekih se je sovjetskim četam po jeklenem odporu Fincev posrečilo pridobiti 5 do 7 km novega finskega ozemlja proti zapadu. Po sovjetskem uradnem poročilu so rdeče čete zasedle tu kraja Kuolajarvi in Johonolo. Na Karelijsiki ožini se Finci še zmerom drže v postojankah Mamnerhei-move črte in se tudi na zapadni obali La-doškega jezera, kjer so Rusi v to črto deloma že vdrli še nadalje krepko upirajo njihovemu prodiranju. Tako se sovjetskim četam tudi še danes ni posrečilo prodreti do mesta KexhoIm. V vzhodni Kareliji in v Karelijski ožini je aviacija v nedeljo skoraj popolnoma počivala in so bili na obeh straneh samo manjši izvidniški poleti. Nevtralni vojaški opazovalci trdijo, da pošiljajo Sovjeti na vseh frontah pred seboj finske in poljske kaznjence, da bi odvrnili od sebe nasprotniški ogenj. Te »civilne čete«, ki jih sovjeti ženejo pred seboj v boj, so večinoma prav slabo oblečene in zahteva mraz med njimi obilo žrtev. Prav tako silno trpe od mraza tudi finski evakuiranci v severo-zapadnih krajih Finske, kjer je baje vsak dan mnogo žrtev mraza. Zaradi mraza je bila v nedeljo in danes zelo ovirana tudi aktivnost sovjetske mornarice v Finskem zalivu. Sovjetski mino-nosci so položili mine okrog otokov Oesel in Dago. Finska poročila Helsinki, 11. decembra. AA. (Havas) Finsko vrhovno poveljstvo je izdalo naslednje poročilo z bojišča: »Sovražnik nadaljuje z napadi na področju reke Pajpale. Vse te napade smo odbili. Na raznih krajih bojišča je prišlo do ogorčenih bojev. Le na fronti pri Pečengi je vladalo zatišje. Sovjetska mornarica je obstreljevala z granatami nekatere otoke.« Helsinki, 11. dec. s. (Havas) Skoro 14 dni že traja finsko-sovjetska vojna, pa vendar niso sovjetske čete po mnenju vojaških opazovalcev dosegle nobenega pomembnejšega uspeha in skoro povsod se drže finskb čete na svojih dobro utrjenih položajih. Za sovjetsko vojaško poveljstvo je to počasno prodiranje sovjetskih če tgotovo presenetljivo, ker je računalo s hitro in lahko zma go Sovjetske čete ovirajo poleg drugih momentov prometne težave. Tako se nahajajo sovjetske čete na severu od Ladoškega jezera ponekod 150 km daleč od glavne železniške proge in je dovoz vojnega materiala in živeža za vojsko otežkočen. Računajo, da razpolagajo sovjetske čete v Kareliji približno s 400 tanki. Kljub veliki premoči nad finsko vojsko pa tudi z mehaniziranim orožjem ne dosegajo posebnih uspehov. Helsinki, 11. dec. br. Finsko vrhovno poveljstvo je nocoj objavilo vojno poročilo, v katerem ugotavlja, da je včeraj ruski pritisk prodrl na sektorju pri Kualojarviju in se premaknil proti jugu v bližino jezera V tem predelu pa se Finci opirajo na številne obrambne postojanke, ki so bile v zadnjem času zgrajene na vsem področju skoraj do Uleaborga. Medtem so bile čete na tem delu fronte že znatno ojačene in prihajajo iz Uleaborga na fronto še nadalje nove sile. Moskovska poročila Moskva, 11. dec. br. Generalni štab leningrajskega vojnega okrožja je snoči ob kasni uri javil naslednje vojno poročilo. V teku 10. decembra so sovjetske četfe prodrle v vseh smereh za 5 do 7 km. Zaradi slabega vremena se je letalstvo omejilo le na izvidniške polete. Neprestano nova sovjetska ojačenja Curih, ll. dec. »N. Z. Zeitung« poroča iz Helsinkov: Izredno uspešni odpor Fincev ki predstavlja za voditelje rdeče armade največje presenečenje, je imel za posle- dico, da so rdeči poveljniki zahtevali nova in izdatna ojačenja Finski letalci so na svoJBi izvidniSMh poletih ugtrtovttl, da prihajajo na tamto neprestano novi transporti. Finski letalci so začeti zato danes močno bombardirati zaledje rdeče armade, zlasti pa tudi železniške proge in dovozne ceste, železniška proga iz Murmana je na več krajih porušena od finskih bomb. Finski letalci so opazili tudi reč motoriziranih oddelkov, ki so jih uspešno bombardirali. Te dni so sovjeti prvič poslali v boj sibirske in južno-azijske čete. Za enkrat še ni mogoča sodba o njihovi uporabnosti. Posamezni oddelki rdeče armade pa imajo silen strah pred finskimi minami. Sedaj se skušajo izogniti tej nevarnosti na ta način, da gonijo pred sebqj ne samo ujete finske vojake, marveč tudi finske civiliste, zadnje ttoi pa se poslužujejo v to svrho tudi poljskih ujetnikov, ki so bili do-sedaj uvrščeni v delavske bataljone, ki morajo graditi sovjetske utrdbe na fronti. Borba za Botniški Nj. Vel. kraljica odpotovala v Švico 11. dec. AA. Marija Je kjer Je bila eperirana. NJ. VeL 8n°čl ob lt. v ftvlco, po naSvetti zdravnica a topčiderskem kolo. dvoru so prisostvovali Nj. VeL kralj Peter IL, NJ. VI®. knez-na«»estaik Pavle ta kneginja Olga, vse dvorne dame ter Sani in vojaške hiše Nj. VeL kralja. Angleške čete v prvih utrdbah Maginotove črte frontnega obiska kralja Jurija Helsinki, 11. dec. z Operacije ruske vojne mornarice v Finskem zalivu Imajo dvojni smisel: na eni strani hočejo na ta način okrepiti blokado Finske, na drugi strani pa omogočiti izkrcanje sovjetskih čet na finska tla, da bi tako z več strani mogli prodirati v notranjost dežele. Pred helsinško luko so ruske vojne ladje že položile mine in luko tako popolnoma zaprle. To pa kljub temu ne more preprečiti finske plovbe, ki se ob obalah še vedno neovirano razvija. Te plovbe ne bo mogoče preprečiti vse dotlej, dokler ruska mornarica ne pride v Botniški zaliv. Dasiravno utrdbe na Aalandskih otokih še niso popolnoma gotove, predstavljajo vendarle važno oviro za rusko prodiranje, tem bolj, ker vrh tega zapirajo dostop v Botniški zaliv finska in švedska minska polja. Poleg tega ščitijo Botniški zaliv še neštevilni mali otoki mimo katerih je le par prehodov za večje ladje. Te prehode pa je lahko ubraniti z malimi ladjami in obalskim topništvom. Uporaba strupenih plinov Stockholm, 11. dec. r. Vesti o uporabi strupenih plinov s strani sovjetske armade na Finskem so povsod zbudile največjo pozornost. Čeravno moskovski uradni krogi te vesti demantirajo in jih označujejo za finske izmišljotine, je sedaj po nevtralnih opazovalcih nedvoumno ugotovljeno, da se sovjetske čete na Finskem res poslužujejo strupenih plinov, 2e poprej se je z moskovske strani zatrjevalo, da so sovjetski znanstveniki iznašli pline strahovitega učinka, ki presegajo vse, kar je bilo doslej znanega na tem področju. Sedaj je s kemično analizo ugotovljeno, da so sovjetske čete pri napadu na Salmi uporabljale doslej neznan strupeni plin, odnosno mešanico plinov. Plin se vzdrži tri ure na odprtem in dvanajst ur na terensko zaprtem ozemlju. Za zaplinjenje ozemlja v izmeri enega hektara pa je potrebnih najmanj 120 strelov iz poljskih topov. Zaradi tega Je uporaba plinskih granat združena z velikimi napori pri dovozu municije. To je menda tudi glavni vzrok, da se sovjetske čete doslej niso v večji meri posluževale plinskih granat. Vpoklici zadnjih rezervistov na Finskem Stockholm, 11. dec. br. Vojna med Finsko in Rusijo se nadaljuje z nezmanjšano silo. Finci so vpoklicali zadnje rezerviste, ki so v glavnem že prispeli v Uleaborg iz jugozapadne Finske. Oddelki rezervistov že odhajajo iz Uleaborga na osrednjo fronto, ki je razmeroma najbolj ogrožena od sovjetske vojske. rorpediran estonski parnik Tallin, 11. dec. br. Estonski parnik »Casari«' ki je doslej vzdrževal redni promet med Finsko in Estonsko, je bil snoči v vzhodnem delu Finskega zaliva torpe-diran. S parnika ni bilo mogoče dognati, kakšna podmornica je ladjo napadla. Neki član posadke je bil ubit, dva druga sta bila ranjena. Oba ranjenca in ostali mornarji so se rešili ter so z rešilnimi čolni pri veslali do otoka Imaa, na katerem so se izkrcali. Kronski svet v Londonu London, 11. decembra. AA. (Havas) Danes je bila v Londonu seja zasebnega sveta, ki ji je predsedoval kralj Jurij VI. Na seji so razpravljali o vprašanjih, s katerimi se bodo bavili na tajni seji parlamenta. Kralj je pri tej priliki podpisal tudi odlok, ki prepoveduje vsakršno objavo o tajni seji parlamenta, ki bo jutri 12. decembra Potopljene ladje Angleška admiraliteta javlja zopet več žrtev nemških min in torpedov London, 11. dec. s. (Reuter) Ob vzhodni angleški obali je danes zadela na nemško mino in se potopila angleška ladja »Wil-lovvpool« (4800 ton.) Rešilni čolni z obale so rešili vseh 36 članov posadke v neko vzhodno-angleško luko. Nekaj članov posadke je ranjenih, vendar nobeden resno. Včeraj je ob južnovzhodni angleški obali zadel na mino in se potopil angleški vlačilec »Ray of Hope«. štirje člani posadke so bili pri tem takoj ubiti, pet nadaljnjih pa pogrešajo. Rešeni so samo trije člani posadke, med njimi kapetan. Vsi trije so ranjeni. Nadalje javlja admiraliteta, da pogrešajo štiri velike angleške parnike, od katerih že dalj časa ni nobenih vesti. Zato. je treba smatrati, da so bili vsi štirje potopljeni. Prvi je parnik »Huntsman«, (8000 ton), katerega izguba je bila javljena že pred nekaj dnevi. Nadaljnje tri pogrešane ladje so »Ashlea« (4000 ton), »Travanian« (5000 ton) in »Newton Beach« (4600 ton). V preteklem tednu je bilo vsled torpedov in min potopljenih skupno osem angleških ladij s skupno tonažo 33.512 ton, in osem nevtralnih ladij s skupno 26.612 tonami. Izgube preteklega tedna so po količini tretje največje od začetka vojne. V prvih treh mesecih vojne je izgubila angleška mornarica skupno 82 ladij z ne- kaj manj nego 300.000 tonami. London, 11. dec. s. (Reuter) Ob norveški obali je danes neznana podmornica z dvema toipedoma potopila grški parnik »Ga-rupalia (5000 ton). Plavajoče mine ob danski obali Kodanj, 11. dec. s. (Havas). Po obali Jiitlanda je bilo zadnje dni opaženih mnogo plavajočih mn. Samo pri Esbjorgu so uničili 66 takih min. Sovjetski protest v Londonu Moskva, 11. dec. AA. (DNB). Agencija Tass poroča, da je komisar i jat za zunanje zadeve izročil včeraj angleškemu veleposlaništvu v Moskvi noto, s katero ae sovjetska vlada pritožuje nad blokadnimi ukrepi britanske vlade. Nota naglaša, da ti ukrepi britanske vlade zelo hudo prizadevajo tudi trgovino in interese nevtralnih držav, zaradi česar sovjetska vlada smatra da so takšne metode angleške vlade edinstvene v zgodovini 'n si pridržuje pravico, da ra vso morebitno škodo zafateva povračilo. London, 11. dec. br. Britansko in francosko vrhovno poveljstvo sta izdali skupen komunike, v katerem ugotavljata, da so angleške čete sedaj zavzele svoje mesto v prednjih postojankah Maginotove linije. Angleži so prestali že nekaj spopadov in včeraj so izredno uspešno odbili neki nemški napad. Angleški kralj je pregledal frontne odseke, na katerih so se razvrstil«; angleške čete. Ogledal si je tudi orožje in strelivo ter vojna letala, ki imajo svoja oporišča tik za fronto. Pred svojim odhodom je kralj odlikoval nekega angleškega letalca ter dva francoska letalska oficirja ki so se posebno izkazali v zadnjih letalskih bojih. Kralj je pregledal tudi oddelke alžirskih spahijev in nazadnje še oddelke angleških čet, ki so se šele nekaj ur pred tem vrnili iz bojev. Njihove uniforme so bile vse blatne, kljub temu je vojaštvo nastopilo izredno strumno. London, 11. decembra AA (Štefani) Kralj Jurij VI. se je vrnil snoči v London po šestdnevnem bivanju v Franciji, kjer je obiskal na bojišču britanske čete. Pariz, 11. decembra AA (Havas) Snoči je bilo izdano tole uradno poročilo: Kralj Jurij VI. je po svojem prvem obisku pri angleških četah v Franciji v spremstvu glavnega poveljnika britanskih čet na Francoskem, generala Gorta, prebil 2 dni na odseku, kjer je zbrana francoska vojska. Drugi dan je general Gamelin, vrhovni poveljnik zavezniških čet, bil sprejet na bojišču pri Maginotovi črti od angleškega kralja Jurija VL, pri čemer se je angleški kralj seznanil s stanjem angleških letalskih sil in tistih angleških oddelkov, ki so bili določeni v prve vrste. Kralj Jurij je odlikoval generala Gamelina z velikim križcem, generala Georgesa pa z velikim križem reda britanskega cesarstva. Britanski vladar je odlikoval tudi francoskega častnika, francoskega vojaka in francoskega letalca, ki so se posebno izkazalL Včeraj je angleški kralj zapustil Francijo, in se odpeljal v Anglijo. Mir na fronti Pariz, 11. dec. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi objavilo naslednje 187. vojno poročilo: Na fronti nt btto nika^ega posebnega dogodka. Pariz, 11. decembra (Havas). Na bojišču so se le ponekod udejstvovale patro-le. V glavnem je bilo včeraj na vsem bojišču mirna V gozdu Warnxft se je nemškim paitrolam posrečilo približati se prvim francoskim bojnim črtam, bile pa so po čisto kratkem boju odbite. Na področju Vogezov je nemška patrola padla v zasedo in bila prisile jna pustiti Francoaom nekaj ujetnikov. Na ostalih delih bo/^ča ni bilo nobenih dogodkov. Pariz, 11. dec. br. Vrhovno povelj»tw> francoske vojske je objavilo nocoj naslednje 198. vojno poročilo: Danes, v ponedeljek, je bilo na vsej fronti nekaj prav neznatnih vojnih operacij. Berlin, 11. dec. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo: Med Mozelo in Palatin-skim gozdom je bilo na posameznih točkah fronte nekoliko zapornega ognja sovražnega topništva. V ostalem je dan na vsej zapadni fronti mirno potekel. Na zapadnem koncu Rokavskega preH-va sta bili potopljeni dve britanski cistern-ski ladji s skupno tonažo 18.000 ton. Meja med Nemčijo in Nizozemsko zaprta Pariz, 11. dec. o. V pretekli noči je bilo objavljeno po francoskem radiu, da je meja med Nizozemsko in Nemčijo zaprta. dr. Laze Markoviča V Beogradu so se sestali prijatelji ministra pravde dr. Lazarja Markoviča, ki je v svojem političnem poročilu dejal, da je bil po vstopu v vlado g. Cvetkoviča prepričan, da bodo s tem zadovoljni vsi člani glavnega odbora. »Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Moj vstop v vlado so proglasili kot čin, ki je naperjen proti radikalni stranki.« Glede bodočega razvoja naših notranjepolitičnih pridik je napovedal dr. Marko-vič skorajšnjo ustanovitev banovine Slovenije in Srbije. »Do take preureditve države pa bo seveda prišlo šele takrat, ko bo dokazano, da banovina Hrvatska ne ograža interesov državnega edinstva, kakor tudi ne srbskih interesov. Vlada izdeluje politične zakone. Volilni zakon bo morda še bolj svobodoljuben, kakor je bil pred 6. januarjem. Toda ni vse odvisno samo od volilnega zakona. Kaj nam bo koristil tudi najt>oljši volilni zakon, če bomo Srbi razcepljeni in radikali še posebej razdeljeni v nekaj skupin? Če bodo prevladale med nami zavist, mržnja in nestrpnost, potem nam ne bo pomagal tudi najbolj svobodo-umni volilni zakon, ki nas bo ravno nasprotno upropastiL« Beograjsko »Vreme« poroča, da je poslal minister dr.Markovič vsem odličnejšim radikalnim prvakom v državi pismo, v katerem jih vabi na sestanek v Beogradu 17. decembra. V pismu pravi dr. Markovič med drugim: »Znan vam je spor, ki je izbruhnil med menoj in radikalnimi prvaki v Beogradu zaradi mojega vstopa v vlado in zaradi moje akcije za pornirjenje in zedmje-nje vseh radikalov. Ta spor je izbruhnil proti moji volji m proti mojemu pričakovanju. Zadržal sem se povsem korektno in lojalno ter želim to tudi za bodoče. Zaradi tega se želim posvetovati z radikalskimi prvaki iz notranjosti države o novem položaju in o vseh vprašanjih, ki so v zvezi s tem.« Trideset let Friedjungovega procesa Kakor smo že na kratko zabeležili, je prošlo soboto preteklo 30 let, odkar se je na Dunaju začel znani Friedjungov proces, ki je trajal 14 dni m se končal z velikansko blamažo avstrijskega zgodovinarja dr. Friedjunga in glavnega urednika klerikalne »Reichspoete« dr. Funderja Ko je bil namreč leto dni prej brezuspešno končan znameniti »veleizdajni.ški« proces v Zagrebu, sta Friedjung v dunajski »Neue Freie Pres-se« in za njim še dr. Funder v »Reichspo-sti« ponovila očitek veleizdajstva na naslov srbsko-hrvatske koalicije. Zato je 52 poslancev koalicije vložilo tožbo proti dr. Friedjungu in dr. Funderju. Vsa javnost je z napetostjo pričakovala kake dokumente bo predložil dr. Friedjung v podkrepitev svoje obdolžitve, zato je zavladala splošna veselo6t, ko se je izkazalo, da je ugledni zgodovinar dr. Friedjung nasedel po-tvorba/m, ki jih je izdelal policijski konfi-dent Djordje Nastič. Med drugimi potvorbami se je na procesu prečrtal tudi neki zapisnik seje Narodne odbrane, na katerem je bil kot tajnik podpisan beograjski univ. prof. dr. Boža Markovič. Ta pa je dokazal, da se je ves tisti mesec, v katerem naj bi se bila vršila ta seja, mudil v Berlinu ki zato ni mogel niti prisostvovati taki seji, niti napraviti o njej zapisnika. Dunajsko sodišče je dobilo od berlinske policije potrdilo o bivanju dz. Markoviča v Berlinu in s tem je bil glavni in najbolj obremenilni »dokument« ob svojo veljavo. Izkazalo se je tudi, da so bile potvorbe izdelane po nalogu avstrijskega poslanika grofa Forgacha v Beogradu, nakar je zunanji minister grof Aehrenthai podvzel potrebne korake, da sta obtoženca preklicala svoje trditve in priznala, da sta žrtvi mistifikacij. Tožiteljem tudi ni bilo mnogo do tega, da bi se razprava nadaljevala, zato so po izjavi obtožencev umaknili tožbo. Proces pa je vendar nakopal stari avstro-ogrski diplomaciji velikansko sramoto, saj se je pokazalo, kako nečastnih sredstev se poslužuje, da bi kompromitirala jugoslovensko narodno gibanje. Naloga bolgarskih patriotov Sofija, 11. dec. e. Včeraj je bila v Sofiji slavnostna akademjia ob priliki stoletnice rojstva prvega rektorja prve bolgarske bogoslovnice Nedeljka Zekova. Akademijo je otvoril upokojeni general direktor sofijske oblasti Mihajlo Gerdjikov v navzočnosti kralja, predstavnika bolgarskega Sv. sinoda metropolita Neofita, in zastopnikov raznih društev. Akademiji je prisostvoval tudi jugoslovenski poslanik v Sofiji dr. Momčilo Jurišič s člani poslaništva Poleg koncerta in umetniškega dela prireditve je predaval o Zekovu sofijski mi-tropolit Štefan, ki je podal opis življenja pokojnega Zekova, zlasti pa je poudaril njegovo bivanje v Beogradu, kjer je 2e-kov živel od 1863. do 1870. Študiral je filozofijo in bogoslovje na takratni beograjski visoki šoli. Zekov je bil stipendist kneza Mihajla in je imel tudi ob njegovem grobu ginljiv govor, v katerem je podčrta val bratsko vzajemnost obeh narodov, bolgarskega in srbskega Tudi v vsem svojem nadaljnjem življenju si Je Zekov prizadeval vzdrževati najboljše zveze med Srbi in Bolgari in je deloval sa čim tesnejše stike med obema narodoma, kar je po besedah mitropolita Štefana naloga vseh današnjih bolgarskih patriotov. Na koncu akademije se je general Gerdjikov še prav posebej zahvalil jugoslo-venskemu poslaniku Jurišiču za udeležbo pri svečani akademiji, izražajoč hkrati že- ljo in potrebo, da se zveze prijateljstva med obema bratskima narodoma čimbolj poglobe in razširijo. Številno občinstvo, ki je prisostvovalo akademiji, je z nepopisnim navdušenjem in ploskanjem sprejelo oba govora, zlasti tisti del, ki se je nanašal na prijateljstvo in zbližanje med Jugosloveni in Bolgari. Grški tobak za Nemfifo Atene, 11. dec. AA. (Štefani): Neka nemška družba je kupila 300.000 lqg gjv škega tobaka, ki bo čez So&un takoj poslan v Nemčijo. Potekajo pogajanja sm nakup še 10 milijonov kg tobaka. Nov načelnik ▼ predsedstvu vlade Beograd, 11. dec. AA. Za načelnika upravnega oddelka predsedništva ministrskega sveta je imenovan Sava Mikrd, načelnik ministrstva za socialno politiko. Vremenska napoved Zemunska: Na zapadu tn v primocja toplo, južni veter, dež. V srednjih deBh države bo temperatura spremenljiva, dtb lačno, po malem dež ali sneg. V vzfeodnA knjifa nekoliko slabše vreme, po večini ob* lačno in utegne nalahno snežiti. 2kn se Je drugemu posrečilo pobegniti ▼ noč. Janez je to noč slučajno ležal v hlevu ter videl početje obeh tujcev. Ker je bil pobiti neznanec hudo ranjen, so ga Ko-roščevi naložili na voz in odpeljali k zdravniku v Kostanjevico, ki mu je nudil prvo K moč, nato pa dal prepeljati ranjenca v lnišnico v Brežicah. Ko je vozil Janez neznanca v Kostanjevico, je srečal orožni- ško patroto in ji povedal kaj se je pripeti* k*. Orožniki so so tej priliki ugotovili, da je hudo ranjeni tat 33-letni Mustafa Ala-dič iz Imotskega pri Ercegnovem, njegov pobegli tovariš pa Josip Mencilj iz Samo-bora. Orožniki so ranjenca spremljali v bolnišnico v Brežicah. Oba zlikovca si bosta gotovo dobro zapomnila kaj pomeni krasti na Dolenjskem konje. Po ponare]an]tt denarja na begu Cigan Brajdič se spretno skriva pred orožniki P°rof?,i' l*e bila v Beogradu slovesno otvorjena razstava nemške knjige. Na naši slild je Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle s kraljevskim namestnikom dr. Radenkom Stankovicem, s predsednikom vlade Dragišo Cvetkovicem in člani vlade pri otvoritvi razstave Priznanje jeseniškim delavskim veteranom V sredo zvečer bo pri KID odlikovanih 16 mož Jesenice, 11. decembra Kranjska Industrijska družba je že pred leti uvedla častne in spominske večere za one delavce, ki so že 40 let nepretrgano zaposljeni pri podjetju. Na takih pomembnih večerih so vsi zaslužni delavci dobro pogoščeni. Vsak jubilant dobi lepo umetniško izdelano priznalno listino in znatno denarno nagrado, katera se pač vsakemu zelo prileže za božične praznike. Menda so redka podjetja v državi, ki bi se na tako lep način oddolžila svojim dolgoletnim delavcem. Vsak človek ima svoj življenjski smoter, vsakdo pa je tudi srečen, če dobi za vestno delo primerno priznanje. Za zgled in pobudo naj zatorej poudarimo, da so večeri, ki jih prireja KID svojim dolgoletnim sodelavcem pomembni in popularni. Zaslužnim delavcem so taki večeri pomemben življenjski praznik, s katerim se jim utrjuje zavest, da je njihovo vestno delo v veliki delovni skupnosti našlo pravo ceno. Prvič je bilo leta 1936. nagrajenih nad 60 delavcev, ki so bih 40 ali še več let zaposljeni pri podjetju. Drugo leto jih je bilo nagrajenih 22, tretje leto 16, letos pa tudi 16, skupno torej 114 delavcev, ki so delali nad 40 let, in to je število, ki ga pač ni preseglo še nobeno drugo podjetje v državi. Letošnja svečana predaja priznal-nih listin in nagrad bo v četrtek 14. t. m. ob 19.30 v Mulejevi gostilni na Javorniku. Letos bodo odlikovani: Janez Hafner, Janez Bizjak, Jože Tavčar, France Zupančič, Janez Habe, Janez Ropret, Kože Noč, Janez Kupljenik, France Karu, Jože Košnjek, Janez Zupane, Štefan Brun, Janez Repine, France Pogačar, Lenart Jamar ln Tone Ravnik. Polovica teh zaslužnih delavskih veteranov je bila v teku tega leta upokojena. Vsi še čili in zdravi uživajo sadove dolgoletnega dela. Zaradi naduhe je padel v Krko in utonil Ponesrečenec je upokojeni gozdar Drešček iz Čateža Brežice. 11 decembra V pretekli noči je končal tragične smrti v Čatežu c-b Savi gozdar v pokoju g. Slav ko Drešček. Smrt ga je dohitela v najlep ši moški dobi, saj je bil star šele 46 let Po rodu je Ul iz Lideka pri Kobar du na Goiškem. Gimnazijo je študiral v Gorici nnkar se je posvetil gozdarskemu poklicu Služboval je daljšo dobo v št. Jurju ob Taboru od tod pa se je preselil pred dobrim letom dm s svoio zvesto druž co gospe Jrimi v Čatež ob Savi, da bi tu v miru preživel preostalo življenje. V težavnem gozda." ske~i poklicu si je bil namreč nakopal na^nho in je upal. da si bo v Čatežu od nje opomogel To^a prav ta nadležna bolezen mu je postala usodna. V nedeljo zvečer se je po sprehodu podal v Uršičevo gostilno na gr ču, kjer se je pomudil v prijateljskem pogovoru. Ko pa je ponoči stepal proti domu, ga je napadla naduha. Oslabljen se je naslonil na ograjo nad Krko. Naenkrat je zaradi močnega napada in slabosti izgubil ravnotežje ter je padel po strmem bregu naravnost v reko in se seveda ni mogel več rešit Krka ga je odnesla dalje v Savo. Ravno po za^rrem nalivu sta obe reki nekoliko narasli in kalni. Takoj zjutraj so ga začeli iskati toda doslej ga še niso našli. Pokojnik je b 1 ugleden mož, zaveden narodnjak. Y>!ga leta naročnik »Tutra« Njegova tragična smrt je zbudila iskreno sočutje z ~>iegovo usode Kakor tudi z njegovo žalujočo soprogo gospe Mimi. 1 v električno centralo, trdno odločena, da napravita skupen konec svojim ljibav-nim bolečinam V centrali sta ogovorila službujočega strojnika Smoleja in ga prosila, da stopi v gostilno po liter vina Smolej je ubogal in se je podal po vino Cim pa se je oddaljil, sta Janko in Tinca sporazumno odšla v smrt na ta način, da sta prijela vsak za en vod visoke električne napetosti... Ko se je strojnik Smolej vrnil, se mu je nudil grozoten prizor. Oba obupanca sta ležala v zadnjih zdihljajih. oba močno ožgana. Medtem ko je Janko Znidar kmalu podlegel, je nesrečna ga. Tinca bila šele na svojem stanovanju rešena strašnega trpljenja. Janko Znidar, ki se je bil v mladosti izučil za električarja, je bil že nekaj let delovodja v elektrarni. Dolgo vrsto let je bil tudi odličen godbenik, ki je sodeloval pri godbi na pihala kakor tudi pri orkestru. S svojo impozantno pojavo je povsod vzbujal pozornost, pa tudi splošne simpatije^ zaradi lepega značaja Bil je od vseh spoštovan. Kakor pravijo, je pred slovesom še napisal svojima otrokoma poslovilno pismo, proseč ju oproščenja. Pckojnika počivata vsak na svojem domu in bosta v torek popoldne nastopila zadnjo pot na farno pokopališče na Koroški Beli. Nov sneg na Gorenjskem Jesenice 11 decembra Danes je snežilo po vsem Gorenjskem Fin pršič je padel na zmrzlo podlago in se bo menda obdržal. Tako se obeta našim smučarjem idealna smuka, še zlasti mladi ni v letošnjih podaljšanih božičnih počit nicah. Novo mesto, IL decembra Pred nekaj dnevi so novomeški orožniki prijeli v mestu dva razpečevalca ponarejenih kovancev. Bila sta to dva ugledna posestnika, ki sta zgolj iz pohlepa po denarju stopila v zveze s pretkanim ciganom Jankom Brajdičem, kateremu sta dala posojilo v pravem denarju, cigan pa jima je v dvojni meri vračal ponarejenega, Cgan Janko je bister ln zvit kot ovnov rog. Kovance je ponarejal v družbi svojih vrstnikov kar pod šotorom v gozdu. Čeprav je brez ene roke, je dovolj spreten. Ko so mu prišli na sled in so ga orožniki začeli iskati, je že odnesel pete. Saj je že nekoč pred vojno moral zaradi ponarejanja sedeti celih ooem let. Takrat je ponarejal petkronske tolarje, zdaj pa petdese-take in drvajsetake. Ker mu je znan ves novomeški srez kakor njegova lastna dlan, ga je bilo zelo težko izslediti, čim se prikaže v enem kraju, je že čez nekaj minut čisto kje drugje. Uren je kakor poljski zajec. Zna se v kakšni globeli potuhniti kakor nihče drugI Nekateri lahko-verneži celo pravijo, da jezdi po zraku s coprniškim omelom. Kakorkoli, s svojim izmikanjem povzroča vsakovrstne govori- ce in se ga ljudje boje kakor ž vega vraga. Ker zna tudi pretiti, pa ljudje ne izdajo. Mnogim pa tudi rad obljubi pehar kovancev. Orožnikom se je posrečilo de pravočasno spraviti na varno Jankovega najožjega sodelavca 501etnega cigana Jureta Brajdi-ča pri katerem so naši; v šotoru blizu Vavte vasi več lepo izdelanih modelov za vlivanje kovancev. 2e nekaj noči pa so ljudje pri Srebrničah, kjer se tik vasi vije reka Krka, opažali na Krki nočnega brodnika. ki se je z vel ko naglico prevažal z enega brega na drugega. Tako so tudi v noči od pretekle sobote na nedeljo videli, da je nočni čolnar z veliko naglico tiral svoj čoln na nasprotni breg, kjer se razprostirajo močvirnati pašnik , dalje pa prečenski gozdovi. Vaščani so venomer ugibali, kdo je skrivnostni nočni brodnik. Sodili so pač, da je rbji tat. ki ribam ponoči nastavlja mreže in trnke. To noč pa so se fantje hoteli prepričati o njem in so v nočnem brodniku spoznali zasledovanega ponarejevalca denarja, enorokega cigana Janka Brajdiča. Fantje so ga klicali, cigan pa se je s prešern m smehom po-gnal na nasprotni breg in <»fHnii v noč. Bradeška sploh ni v škofjeloškem srezu Vse zgodbe o nevarnem razbojnika so se razblinile v nič škofja Loka, 11. decembra. Bilo je pred dnevi, ko se je oglasil v pozni večerni url pri nekem posestniku v Dorfarjlh tujec Čedno je bil opravljen, po postavi je bil srednje velik, čokat, gladko obrit, ln na glavi nekoliko plešast. Neznanec je poprašal, ali bi lahko govoril z enim izmed sostanovalcev. Ko so ga pobarali, zakaj prihaja tako pozno, je šel. fie isti večer se je oglasil prav ta človek v šifrerjevi gostilni v žabnici, kjer je navezal pogovor s sopivci. S svojimi vprašanji in tudi odgovori je zbujal videz človeka, ki moreš posumiti vanj. Ker je istega večera nekdo prislonil na šifrerjev balkon lestev, so ljudje menili, da ni bil neznanec nihče drugi, kakor sam zloglasni vlomilec Bra-deško Jože. Nekaj dni kasneje se je obrnila pozornost na nenavadnega moškega, ld je korakal od Vlrmaš proti škofji Loki. Sumljivec je bil oblečen kar v tri suknjtče in nosil je dvoje hlač. Korakal je proti mestu s tako čudno neodločnostjo, da so ljudje onega jutra vse vprek in potem še ves dan govorili, da je bil v škofji Loki Bra-deško. Da, Bradeško in nihče drugi, zlasti še, ker je imel neznanec pod očesom močno brazgotino, kakor pravi Bradeško. Meščani so vedeli povedati z vso gotovostjo, da si je razbojnik mirno kakor največi poštenjak ogledoval izložbe škofjeloških trgovin. Ker se vesti, da Je Bradeško med nami. porajajo od časa do časa z vso prepriče-valnostjo, se šli orožniki v Skofji Loki, zlasti pa komandir g. Josip Krainer energično na delo. Skušal je dognati, kdo naj bi bil ta Bradeško, ki straši po škofjeloškem območju. Moralo je poteči 14 dni, da so mu prišli na sled. Za onega moškega, ki je ložiral v žabnici, je zdaj ugotovljeno, da je uslužben pri Jugobruni v Kranju. Po njem so najprej poprašali v št. Rupertu na Dolenjskem, natančne podatke pa so dobili potem še od predstojništva policije v Kranju. Gre za povsem nedolžnega človeka, ki je priznal, da si je dovolil v žabnici pač nekoliko šale. Seveda ni mislil, da bo imela vsa reč take neljube posledice. Drugi moški, tedaj oni, ki je promeniral po škofji Loki, pa je Mariborčan, ki niti od daleč ni podoben iskanemu razbojniku. Že v letih je med njima velika razlika. Medtem ko je Bradeško star 43 let, jih ima moški, ld so ga prijeli, le 33. Prijeti Mariborčan jo je seveda takoj popihal iz škofjeloškega okraja, ko je spoznal, na kako vroča tla je zabredel. Tako je bil tudi drugi Bradeško razkrinkan. Brazgotina je bila največ kriva, da je imel Mariborčan pri nas toliko sitnosti. V obeh primerih se je izkazalo, da ne gre za zloglasnega Bradeška, marveč za ljudi, ki so daleč od kriminala. Na pristojnih mestih naglašajo, da Bradeška v škofjeloškem okraju že nad eno leto sploh več ni bilo in da je zato vsaj zaenkrat vsak strah pred tem razbojnikom neutemeljen. Kod se klati Bradeško, ne ve nihče. Morda je sploh popihal iz naše države. Lfj&avna žalalgra na G3re^s!:em Z elektriko sta se usmrtila elektrotehnik Janko Žizidar in gostilnlčarka Valentina Zupanova Jesenice, 11. decembra Prebivalstvo Jesen e in okolice je pod globokim dojmom ljubavne žaloigre, o kateri se je v nedeljo bliskovito raznesla novica po vsem revirju. Skupno v smrt sta šla 421etni elektrotehnični mojster Janko Znidar, uslužben pri Kranjski industrijski družbi, oče dveh otrok, in ga Tinca Zupanova, stara 36 let, gostilničar-jeva žena z Javornika. Oba zdrava in v najlepših, zrelih letih, sta bila zadnji čas zvezana v globoki ljubezni. Janko Znidar, ki je bil orjaške postave. pa mirnega, blagega značaja, je že dalje časa zahajal v gostilno pri »Konjičku« dokler se ni med njim in zalo goslilničar-ko razvilo ljubavno razmerje, katerega tudi družinske in zakonske vezi niso mogle preprečevati. Ker pa je njuno stanje vendarle postajalo težavno, sta se odločila za skupno smrt. V noči od sobote na nedeljo sta se Znidar in Zupanova podala v krasni planinski svet, v osrčje Karavank, k elektrarni KID v uro oddaljeni Javorniški rovt. Najprej sta se pomudila J v Zvabovi gostilni, potem pa sta se podala | Dramatična b:r5a s konjskimi tatovi Novo mesto 11 decembra V pretekli noči so uneh v Grobijah pr St Jerneju redek obisk Kasno v noč sta se v bližini vasi pojavila dva neznanca ki sta govorila hrvatsko narečje Tujca sta vpraševala ljudi, ali ima kak posestnik v bližini na prodaj lepe konje Ker ju ni nih če poznal, so bili ljudje oprezni in jima nihče ni hotel povedati kaj gotovega Okrug polnoči sta se tujca vtihotapila v Groblje kjer sta smuknila v konjski hlev posestnika Korošca Z nežnim glasom sta pričela na govarjati domača konja, ki sta pri vstopu tujcev v hlev veselo in glasno zarezgetala Neznanca sta hitre skočila k ia»lim in pričela gladiti plemenito žival po glavi in grivi, istočasno pa tud; odvezovati uzde od jasli. V trenutku, ko sta konja okrenila od jasli in trdno prijela za povodce da bi ju odpeljala iz hleva, jima je zastavil pot domači sin Janez in pričel strahovito udrihati z gorjačo po obeh. Eden izmed tatov je takoj obležal s krvavo glavo na tleh, do Za izbsl jš: nje paloža js Spomenica z zborovanja dolenjskega učiteljstva Novo mesto 11. decembra V soboto se je zbralo učiteljstvo novomeškega okraja, da se je pomenilo o svojih stanovskih zadevah. Zborovanje je bilo napovedano za 9. uro, pa se je mora io pričeti šele Ob 10., kajti večina članov se je udeležila tudi uradne konference, ki jo je sklical nadzora k g. Skebe v pol ure oddaljenem šmihelu. Kljub tej zakasnitvi pa so učitelji vneto sodelovali pri obravnavanju važnih problemov. To zborovanje je bilo posvečeno vprašanju mladih učiteljev. Po izčrpnih referatih o položaju pripravn kov in o njihovem odnosu do stanovske organizacije je bila sprejeta tale spomenica: »Učiteljstvo novomeškega društva, Zbrano na svojem zborovanju dne 9. decembra, je spoznalo, da je položaj mladih učiteljev predvsem pripravnikov, silno težaven. Zato zahteva od stanovske organizacije, da začne v okviru svojega delovanja kar naj-odločnejšo borbo za Interese mladega učiteljstva. Ti interesi so: 1. boljša Izobrazba na učiteljišču in večje možnosti za kasnejšo samoizobrazbo; 2. takojšnja namesti, cev po opravljenem diplomskem izpitu; 3. nameščanje na višje organ zirane šole; 4. stalnost na službenem mestu; 5. takojšnje napredovanje po opravljenem praktičnem izpitu in po triletnem službovanju; 6. pravična ureditev službenega razmerja v času služenja vojaščine; 7. več pravnih in političnih svoboščin s posebnm ozirom na lokalne razmere; 8. izboljšanje gmotnega položaja. Ob tej spomenici je starejše učiteljstvo pokazalo, da razume položaj mlajših tovarišev in da je vedno pripravljeno zavzeti se za Interese uč taljev pripravnikov. Sploh je bilo videti na tem zborovanju, da so se začeli učitelji novomeškega društva ponovno bolj živo zanimati za stanovske zadeve. Seveda bo bodočnost pokazala, če se bo ta aktivnost še stopnjevala. Vsekakor je to želeti, kajti hkratu za lastne interese se bori uč tel jstvo tudi za interese celotnega slovenskega naroda. Gjuro Vilsvič Včeraj je v Splitu praznoval petdesetletnico znani hrvatski pisatelj- Gjuro Vilo-vič. Izšel je iz dalmatinskega okolja in se ni nasesal samo njegovega sonca, marveč si je tudi izostril duhovni vid za stvarnost dalmatinskega življenja, šei je skozi one šole, kjei se življenje podreja strogim idealističnim načelom in prehaja v napeto nasprotje med duhom in telesom, med idejo in resničnostjo, med avtoriteto in svobodo. Bil je duhovnik; nekaj časa je služboval tudi v Medžimurju, blizu slovenske meje. Taim si je nabial gradiva, ki ga je literarno bogato izkoristil: najprej v svoji noveli »Medjimurje« ki opisuje dramo duhovna; potem v romanu o medžimurskem prevratu »Tri sata" in v znatnem delu novel ene najboljših novelističnih zbirk, kar jih je dala povojna nrvatska literatura: »Hrvatski sjever i jug«. V dalmatinsko okolje vodijo nekaten njegovi romani, izmed katerih je nedavno izšel roman »Zvono je oplakalo djevio« še prej je pokazal moč duhovnika nad preprostimi dalmatinskimi dušami v romanu »Majstor duša«. Zanimiva novelistična žetev je v knjigi »Zaga-ljeni životi« Med tem Gjuro Vilovič še zdavna.1 ni bil več »dušni pastir«: postal je novinar pc orofesiii. ostal pisatelj ln estet po svoji duši in svojem najvišjem stremljenju Opazovalec, psiholog, iskalec lepote in resnice, oblikovalec duhovnih vre^nt 7 niesrovi*v,t ieli se Da1~iaHja zopet krepko uvel ja lja v hrvatski lepi proTi Ob jubileju smo prosili g. Vilovlča za izjavo, o sedanjem delu in o načrtih, ki jih ima na opoldanski stopnji svojega življenja. Poslal nam je iz Splita, kjer sedaj biva, tole značilno izjavo: — Zavedam se, da se nahajam v močno zmanjšani grupi hrvatskih književnikov svobodnega peresa, ki delajo in ustvarjajo svobodo, brez aspiracije, da bi njihovo delo sprejeli — Delphini. Moje občinstvo, moji prijatelji! Prav za prav je to vedno prava publika sleherne umetnine. Ni velike umetnosti za majhno publiko. Tu seveda ne mislim na starost in tudi ne na število, marveč na majhne v kraljestvu duha. Borim se samo še zato, da bi tudi pri Hrvatih priznali, da umetniške vrednote niso odvisne od plebiscita. Ne pričakujem, da bom doživel uspeh tega boja, vendar se bojujem, ker mi tako veleva vest. — Književno delujem že nad 30 let, prav dvajset let je sedaj, kar sem Izda) svojo prvo knjigo. Leta 1919. je namreč izšel moj roman večnih bohemov »Esteta«. Od te knjige do danes sem taval kakor Peer Gynt in se naposled vrnil k svojemu izhodišču. Moje sedanje delo je nadaljevanje »Esteta«, namreč poudarjen kritični odnos nasproti okolju. Petdesetletnico proslavljam tako da ojačtijem svoje literarno delovanje. Spisal sem tri nove knjige Prva z naslovom »črni Ustovt jedne kul-tnrne Istorife« ne vsebuje mojih listov mar več liste, ki jih je napisalo hrvatsko okolje s svojo pomanjkljivo udeležbo v kraljestvu duha; jaz sem jih samo zbral in jim dal primerno obliko. Zbirati ln urejati, to je po Goetheju že določeno delo. Ti črni listi govore o belih dušah hrvatskih kulturnih ln umetnostnih stvarjalcev: O Marku Maruliču, prav za prav bolj o njegovem delu ln njegovi tragično oneča-ščeni hiši v Splitu, ki Je bila spremenjena v javno hišo: o Pavlu Ritteru-Vitezoviču. ki ga je hrvatski sabor stanov in redov proglasil za nedostojnega, da bi živel med njim, ga oplenil in pregnal na Dunaj, kjer je umrl od gladu. O Kačiču Miošiču. ki ga je novejši hrvatski duh pregnal lz narodne zavesti, ker je gojil slovinski deseterec. O prvem ilirskem slikarju Vjekoslavu Ka-rasu, ki mu je tako dobro šlo v tej sredini, da se je mlad vrgel v Korano. O Andriji Palmoviču, ki je prvi pri Hrvatih dvignil zastavo svobodnega ustvarjenja, a je bil živ pozabljen, mrtev pa pokopan ob izključitvi javnosti, in čeprav je bil najboljši pesnik tistega razdobja, ga 40 let ni nihče čital. Dalje o slučaju Ante Kova-čiča, ki mu je okolje iztrgalo pero iz rok in skozi polnih petdeset let ni izdalo njegovega dela, izvzemši en sam roman in nekatere manjše spise. Najobilnejša je študija o Avgustu šenoi, s katero sem hotel tega velikega hrvatskega stvarjalca, očeta zagrebškega gledališča kot hrama duha in umetnosti, prikazati v pravi in novi podobi. Naposled je tu črni list o A. G. Ma-tošu, ki mu Zagreb pripravila spomenik, ne mara pa čitati njegovih spisov. — Druga knjiga »Gospodln Bog n Hr-vatskoj« vsebuje šest novel, katerih vsaka je varianta intimnega doumevanja in doživljanja gospoda Boga v hrvatskem okolju. Tretja knjiga »Male stvari« vsebuje 35 novel o malenkostih, ki so ponavadi ve* like, pogosto tragične, a včasih tudi komične. — V začetku oktobra sem se naselil v Splitu, kjer sem nekoč dovršil gimnazijo in kjer sem se kakih 40 kilometrov na jug rodil v Brelih v Makarskem Primorju. Upam, da me bo vrnitev v rodni kraj osvežila okrepila in ml prilila novega poguma, da bom še nadalje trdno jadral skozi hrvatsko zameglenost. Delam v redakciji »Narodnega lista« in prirejam za tisk rokopise omenjenih treh knjig. Imam še mnogo načrtov, vendar jih ne maram povedati, vsaj do spomladi ne, ko bi utegnili po mojih nadejah in računih poprijeti konkretne oblike. Samo nekaj še lahko razode-nem: Odločil sem se, da pišem dramo, ker menim, da sem vsaj časovno že dovolj dozorel za tako delo. Gre za pretresljivo dramo, ki se vsak dan odigrava v Dalmaciji med onimi, ki so šli v svet in tistimi, ki so ostali doma. Torej teater o vsakdanjem teatru. Ob »Osvobojenem gledališču" J. Borka Knjig o gledališču Slovenci prav za prav nimamo. Te dni pa se je pojavilo na našem knjižnem trgu zanimivo delo mladega slovenskega režiserja Jožeta Borka »O-svobojeno gledališče«, v katerem avtor izpoveduje načela nove gledališke umetnosti v okviru ljudskega, amaterskega odra. Knjiga naj bi bila menda v prvi vrsti kažipot režiserjem in igralcem in je vsekakor razveseljiv pojav na našem kulturnem polju, saj bo gotovo dala mnogo novih pobud in svežih misli k vprašanju ljudskega gledališča. Režiser Milan Skrbi n š e k je napisal delu simpatičen uvod. Mladi avtor Je o svojem osebnem življenju močno redkobeseden. Dovršil je študije na praškem konservatoriju in se potlej nekaj let z uspehom udejstvoval kot režiser in igralec v Narodnem gledališču v Mariboru ln Mestnem gledališču v Ptuju. Sodeloval je tudi pri igralski družini »Slovenska scena«, ki se je žal prekmalu razšla. Naj nam v razgovoru pove nekaj misli o svoji knjigi: O nagibih, da Je spisal »Osvobojeno gledališče« — Glavno pobudo za knjigo »Osvobojeno gledališče« mi je dala snov sama. Upravičuje jo vse, kar je v knjigi novega, pri nas doslej nepoznanega in neupoštevanega. Cisto novo je poglavje o absolutnem prostoru, ki je bil doslej ograjen z okvirom, naturalistično kuliso. Odkar poznamo reflektor in smo dali slovo slikarju lepih scenskih podob ter postavili igralca v dramatsko nujen prostor, dominirata gmota in forma kot sredstvo novega gledališkega izraza. Vem, da naši amaterski režiserji izprva ne bodo dobro razumeli za kaj gre, toda ilustracije so skrbno izbrane in zelo zgovorne. O tem, kako je z amaterskimi odri pel nas v režiji In igri? Vsi naši amaterski odri so našli svoj vzor v Narodnem gledališču, kar pa je & priorizgrešeno. Vsako teh gledališč je miniaturni posnetek naše prve scene. Imajo rampo ln sufite, nekateri celo stranske mostičke in še marsikaj. Skoraj vsak oder ima po dva ali več igralcev, ki so si temeljito ogledali svoje vzore ln ideale ln se tudi v njih vlogah sami preizkusili: To je glavni vzrok, da smo se tako odmaknili od pravega, ljudskega gledališča. Naravno je, da si amaterski igralci Izbirajo vloge svojih vzornikov In to pač zaradi tega, ker je težnja po uspehu privlačna. Zmerom je bilo vse premalo poudarjeno, kaj je naloga . PTfffltffiT1^ flodnllif Trtff so ""»ti po- iemaie vesti * Božične počitnice trajajo od 23. decembra do 10. januarja. Mariborska in ljubljanska tuj sko-prometna zveza sta preko direkcije Putnika v Beogradu zaprosili prosvetno ministrstvo, da bi bile letošnje božične počitnice za vse osnovne in srednje šole podaljšane, da se tako omogoči večji dotok gostov v naša zimovališča. Iz Beograda je včeraj prispelo sporočilo, da je prosvetno ministrstvo upoštevalo predlog obeh naših tujsko-prometnih zvez in odredilo, da bodo božične počitnice za šolsko mladino rimokatoliške in pravoslavne vere trajale od 23. decembra do 10. januarja. — Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razglaša, da bodo trajale božične počitnice od vštetega 18. decembra do 9. januarja. Predavanja se bodo pričela 10. januarja 1940. mali z vseh strani ,da ga poprosijo nasveta v svojih rečeh. Pred mesci je prerokoval, da bo svet zadela največja katar strofa tisto leto, ko bosta velika noč in Marijino oznanjenje padla na isti dan. * Neznanega utopljenca so našli pri 2a~ gorju. Nasproti Renkam pri Zagorju so v nedeljo okrog- 17. ure našli v Savi neznanega utopljenca, M je še precej dobro ohranjen. Včeraj dopoldne so ga prepeljali v Zagorje. Njegova identiteta doslej še ni ugotovljena. * Borba za ime zagrebške Akademije znanosti in umetnosti. V vrstah hrvatskih umetnikov in znanstvenikov, ki so člani zagrebške akademije, se je vnela živahna debata o tem, ali je sprememba imena, ki je bila sprejeta na nedavni skupščini, pravno veljavna ali ne. Skupščine se je ude- 0AH1LN£ kasete, doze za puder in cigarete, manikire, razpršilci, parfumi, brivski aparati v PARFUMERLJI »VENUS«, Tyrševa c. 9. * Z Ijubljans«© univerze. Kakor nam poroča rektorat univerze kralja Aleksandra v Ljuibljaiili, je univerzitetni senat 11. t. m. odobril sklep sveta pravne fakultete, s katerim je bil senatni predsednik g. dr. Anton Korošec izvoljen za častnega doktorja prava. Slovesna promocija bo v nedeljo 17. t. m. v zbornici univerze. Za promocijo bodo razposlana posebna vabila, in bo dostop mogoč le z vabili. * Ban dravske banovine jutri ne bo sprejemal strank, ker ga ne bo v Ljubljani. * Društvo univerzitetnih profesorjev v Zagrebu se je osamosvojilo. V nedeljo je bil občni zbor zagrebške sekcije Društva univerzitetnih profesorjev. Zborovalci so sklenili, da se društvo v smislu nove ureditve države osamosvoji kot Društvo vse-učiliških profesorjev banovine Hrvatske. * Novi grobovi, v Ribnici na Dolenjskem je umrla gospa PeterlinO*a mati g. dr. Viktorja in industrijca Filipa. Blago pokojnico bodo pokopali danes ob 16. — V Ormožu je umrla učiteljica gdč. Olga Ši-jančeva. Pogreb bo danes ob pol 15. — V Ljubljani je umrla upokojena učiteljica gdč. Adela Golobova. Službovala je dalje Čjisa na viški šoli in je bila priljubljena vzgojiteljica. Zadnjo pot bo nastopila danes ob 15.30 z Vidmvdanske ceste. — Prav tam bo danes ob 16. odromala k Sv. Križu ga. Katarina Snojeva. — V Kozjem je t mrl šolski upravitelj g. Vilko Zebrer. Zapustil je vdovo in dve hčerki. Zaslužni vzgojitelj bo pokopan jutri ob 10. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Zbor Osrednje zveze lovskih združenj je odgoden. Kakor nam poročajo, je letni zbor Osrednje zveze lovskih združenj kraljevine Jugoslavije, ki je bil sklican za 19. t. m., iz tehničnih razlogov preložen na 21. januarja 1940. Vršil se bo v Ulcinju. Ministrstvo prometa je že zaprošeno, da že podeljeno ugodnost pri železniških vožnjah odgodi na čas od 18. do 26. januarja 1940. * Občni zbor naprednih slovenskih akademikov v Beogradu. Napredni slovenski akademiki, zbrani v akademskem odseku Društva Slovencev v Beogradu, so pred dnevi imeli svoj peti redni občni zbor, na katerem je skoro soglasno bilo izvoljeno novo načelstvo z g. žvabom Vladimirom, kand. tehnike, na čelu. Omenjeni odsek je štel v preteklem letu preko 60 rednih članov. V Beogradu je priznan kot reprezentativno društvo tamkajšnjih slovenskih akademikov in si je s svojim petletnim plodnim delovanjem znal pridobiti splošen ugled. * prerok Pejo Pepovič umrl. v Lukovi ci pri Tetovu je v visoki -starosti umrl Pejo Pepovič, ki je daleč naokrog slovel kot prerok in najzanesljivejši napovedovalec vremena. Taiko je svoj čas napove--skim pisateljem lz polpretekle dobe, čeho-vam, bodo vprizorili v petek popoldne po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol njegovo igro »Striček Vanja« s Cesarjem v naslovni vlogi. Dejanje slika v okviru rodbinskega konflikta celo vrsto fino in z ljubeznijo orisanih značajev »ruskih duš«. Režiser J. Vidmar. OPERA Torek, 12.: zaprto. Sreda, 13.: Sabska kraljica Red sreda. Gostuje Josip Gostič. Četrtek, 14.: Gorenjski slavček. Red čebv tek. V petek bo premiera najiepSe B. D» Albertove opere »Nizava«, v kateri bo debatiral kot režiser Emil Frelih. V močnem verističnem slogu oblikovano delo je samo v Nemčiji doseglo že nad 300 različnih vprizoritev. — Pri nas bodo peli posamezne partije: Bašfičeva, Marčec Janko, špa-nova, Ribičeiva, Polajnarjeva, Poličeva, Dolničar, Orel in Banovec. Dirigiral bo do. švara Inscenacija inž. Franzova CELJSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Sreda, 13.: Prodana nevesta. (Gostovanja mariborskega gledališča). MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 12.: Via Mala. Red C. Sreda, 13.: zapeto. (Gostovanje v CeljH\. Torek 12. decembra Ljubljana 7: Jutranji pozdrav, napovedi, poročila — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11: šolska ura: Smuk čez grič — smučarsko kramljanje, (g. Janko Siheri). — 12: Po daljnih deželah (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi — 13.02: Koncert radijskega orkestra — 14: Poročila — 18: Veseli zvo-ld, poje dekliški zbor »Vigred« igra radijski orkester. -— 18.40: čudežnost stvarstva (g. Fr. Terseglav). — 19: Napovedi poročila — 19.20: Nac. ura: življenje v starih kolonijah na Balkanu. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Iz starih operet (plošče). — 20.20: Scribe-jeva komedija »Kozarec vode«. — 22: Napovedi poročila. — 22.15: V oddih igra radijski orkester. Beograd 18.20: Jugoslov. pesmi — 19.40: Narodna glasba. — 20.10: Beethovnove sonate. — 20.40: Koncert beograjske filharmonije. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Hrvatski pesniki. — 20.30: Petje. — 21.30: Lahka in plesna muzika — Sofija 18.45: Koncert orkes* a — 19.50: Plošče. — 20: Komorne sklaobe. — 20.30: Ruske romance. — 21: Instrumentalni to^rt, 22*3ftl LahM glasba g £loč& Gospodarstvo Delokrog bodoče direkcije za zunanjo trgovino Nova direkcija bo prevzela posle Prizada in Zavoda za pospeševanje znnanje trgovine Iz Beograda poročajo, da bodo na prihodnji seji ministrskega sveta razpravljali o načrtu uredbe o organizaciji direkcije za zunanjo trgovino. Gre za definitivno odobritev načrta, ker obstoja namera, da prične direkcija poslovati že s L januarjem. Predvideno je, da bo Imela bodoča direkcija tri oddelke: 1. za izvoz, 2. za uvoz, 3. za transit. V okvir nove direkcije bo prišel tudi Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, ki bo kot samostojen zavod likvidiran. V sestav direkcije pride tudi Prizad, ki bi se pretvoril v posebno poslovno centralo direkcije za zunanjo trgovino. Prav tako je predvideno, da se odsek za živino in živinske proizvode pri Zavodu za pospeševanje znnanje trgovine spremeni v poslovno centralno direkcijo. £ vpraSanjih, ki so v zvezi z plačilnim grometom, bo direkcija sodelovala z finančnim ministrstvom in Narodno banko. Direkcija bo Imela tudi nalogo, da za račun države vrši intervencije zaradi vzdrževanja cen posameznim predmetom na domačih tržiščih v zvezi z zunanjo trgovino. Postavljala bo v inozemstvu trgovinske atašeje, kjer se bo za to Izkazala potreba, prav tako bo imela direkcija v posameznih krajih naše države svoje delegate. Direkcija bo imela nalogo sodelovati z zunanjim ministrstvom pri sklepanju trgovinskih po-j^odb z drugimi državami, s prometnim ministrstvom pa o vprašanjih želežniške- ga prometa in pomorsko-prometne politike. Pri direkciji za zunanjo trgovino bo ustanovljen poseben posvetovalni odbor, ki ga bodo tvorili pomočniki trgovinskega, finančnega, kmetijskega, gozdnp-rudarske-ga, vojnega, prometnega in zunanjega ministra. V odboru bosta dva predstavnika banovine Hrvatske. Ta posvetovalni odbor bo imel najmanj dve seji na mesec, poleg tega pa konference z gospodarskimi zbornicami, gospodarskimi ustanovami, »Gospodarsko slogo« in ostalimi gospodarskimi organizacijami, kolikor so v zvezi z zunanjo trgovino. Izdana bo tudi uredba o kontroli zunanjega trgovine Kakor je znano je delna kontrola naše zunanje trgovine odnosno izvoza in uvoza posameznih predmetov urejena z običajnimi odloki finančnega ministra. Prvi tak odlok je bil izdan 6. aprila 1936. Potrebno pa je, da se to vprašanje uredi na podlagi zakona. Zato bo izdana posebna uredba o kontroli zunanje trgovine. Po informacijah iz Beograda je načrt take uredbe že sestavljen in predvideva, da bo kontrolo zunanje trgovine odnosno izvoza in uvoza vršila direkcija za zunanjo trgovino, ki bo izdajala tudi dovoljenja za izvoz odnosno uvoz. Tudi ta reforma naj bi se izvedla s 1. januarjem prihodnjega leta. Pred končno sanacijo Feniksa Akcijski odbori Feniksovih zavarovancev so imeli 8. in 9. t. m. v Beogradu »kupno konferenco, na kateri so proučili situacijo, nastalo s povratkom tako zva-nih dolarskih menic, ki so bile zastavljene v inozemstvu. Po zaslišanju poročil je bilo ugotovljeno, da obstoja sedaj možnost jsa popolno sanacijo Jugoslovenskega Feniksa, če se realizirajo vse te aktivne vrednote, ki zadostujejo za izpopolnitev premijske rezerve, predpisane z zakonom. V tem primeru bi bili zavarovanci zaščiteni sto odstotno in ne bi trpeli nobene materialne škode. Akcijski odbori so v tem smislu napravili svoje sklepe, ki so jih predložili pristojnim ministrom v obliki obširne in podrobno utemeljene spomenice. Ta spomenica vsebuje konkretne predloge za končno sanacijo Feniksa. Akcijski odbori so prepričani, da je njihovo triletno delo konč io prineslo sadove in da je prišel čas, ko >e bo tudi pri nas lahko odstavilo z dnev-tega reda vprašanje, ki je več let povzro-ialo hude skrbi tisočem zavarovancev zaradi nevarnosti njihovih prihrankov. Akcijski odbori so z zadovoljstvom vzeli na jinanje komunike trgovinskega ministra lIr. Andresa, ki je bil te dni objavljen. Ta komunike daje povod za pričakovanje, da bo trgovinski minister skupaj s kraljevsko vlado upošteval predloge akcijskih odborov v korist popolne zaščite zavarovancev. Ta zaščita pa je mogoča edino s sanacijo Jugoslovenskega Feniksa. Te zadovoljive rezultate svojega dela sporočajo akcijski odbori zavarovancem v prepričanju, da bodo v kratkem lahko pričeli z zaključnimi deli v zvezi z sanacijo in rešitvijo zneskov ki so si jih zavarovanci prihranili zaradi preskrbe svojih družin ali za starost oda. smrt. Žrebanje Vojne škode Na 26. žrebanju dobitkov loterijske 2%% državne rente za vojno škodo, ki je bilo 2., 6. in 8. decembra, so bile za dobitke izžrebane naslednje obveznice (prva številka označuje serijo, druga pa številko ob-veznice)i dobitek 200.000 din: 6115-558; dobitka po 100.000 din: 5876-479; 8445-674; dobitki po 50.000 din: 5951-861; 6792-830; 13601-591; 8973-499; 9010-703; dobitki po 20.000 din: 5319-715; 5829-207; 5900-610; 6489-926; 7220-455; 7335-177; 7539-102; 7656-200; 7702-361; 8030-545; 8485-173; 8653-234; 8728-480; 8846-890; 8889-343' dobitki po 5000 din: 5031-671; 5266-174; 5428-175; 5562-892; 5633-163; 5755-984; 6106-561; 6219-395; 6321-343; 6376-318; 6377-321; 6483-731; 6494-650; 6498-407; 6512-875; 6514-521; 6558-434; 6618- 83; 6741-775; 6869-684; 6884-. 55; 6894-576; 6905-549; 7037- 52; 7108-491; 7115-192; 7138-246; 7202-806; 7253-522; 7347-204; 7347-620; 7383-776; 7405-401; 7488-232; 7730-826; 7935- 46; 7936-644; 8031-654; 8033-966; 8325-262; 8692-475; 8747- 11; 8847-691; 8851-325; 8973-882; 8996-434; 9021- 78; 9122-122; 9123-786; 9224-908; dobitki po 3000 din: 5031-454; 5199-946; 5277-199; 5308- 69; 5401-915; 5463-122; 5511- 54; 5527-173; 5562-565; 5578-779; 5668-826; 5674-634; 5692-523; 5699-735; 5702-614; 5979-160; 6151-934; 6202-631; 6346-232; 6406-388; 6430-267; 6469- 8; 6618-568; 6645-160; 6697-844; 6703-548; 6714-248; 6723-916; 6738-784; 6823-672; 6884-648; 7006-826; 7038-268; 7132-313; 7179-417; 7229-212; 7263-144; 7291-342; 7342- 29; 7342-402; 7410-873; 7451-590; 7497-125; 7557-457; 7577-857; 7602- 97; 7662-864; 7694-292, 7738-741; 7784-207; 7784-466; 7804-217, 7866-1000; 7887-234; 7984-846; 8001-146, 8022-168; 8042- 95; 8067-470; 8178-916 8206-765; 8231-574; 8245-686; «268-480, 8274-803; 8322-380; 8442- 75; 8467-365, 8536-149; 8555-256; 8599-863; 8654-18, 8677-836; 8769-191; 8790-102; 8823-752, 8873-448; 8898-260; 8912-442; 8925-280, 8929-502; 8938-930; 8981-42; 8990-633, 9000-358; 9002-311; 9011-864; 9027-280, 9034-778; 9042-252; 9057-722; 9080- 41, 9085-961; 9086-226; 9U8-137; 9219-128; 9288-294; 9288-569; 9290- 27, Gospodarske vesti = Likvidacija jugosiovensko-ramunske- ga kliringa uTprijlve ^jate- Poročali Ino že o novem trgovinskem apora^miu z Rumunijo, ki določa, da se ukine 1feUrin-šld plačilni promet med našo državo in Rumunijo in da se bodo v bodoče p£či£ vršila v devizah. Do ukinjena kliringa je prišlo, kakor smo že navedli, Pr^vsem bdi tega, ker je BBaaawia gahtesate sa blago, ki se plača v kliringu za 60% višje cene, vrhu tega pa še garancijo glede dobave večjih količin bakra, cinka, aluminija in drugega blaga, za katero lahko dobimo tudi na drugih tržiščih svobodne devize. Z ukinjenjem kliringa bo prenehal tudi faktični monopol prt uvozu nafte iz Rumunija. Prve poizkusne nabavke iz drugih držav so pokazale, da je cena nafti na drugih tržiščih celo nekoliko nižja nego v Rumuniji. Glede na likvidacijo kliringa je devizna direkcija Narodne banke izdala poziv vsem izvoznikom, naj takoj preko pooblaščenih zavodov dostavijo prijave o še nekritih dobavah po stanju z dne 10. t. m. V prijavi je treba navesti naslov, datum izvoza po izvozni carinski deklaraciji, znesek terjatve v valuti po fakturi, rok v katerem mora rumunski uvoznik blago plačati, naslov rumunskega dolžnika (uvoznika) ter eventualno pripombo, če je terjatev že morda pokrita pri kakem rumunskem denarnem zavodu, ali pa razlog zaradi katerega plačilo doslej Se ni bilo izvršeno. Te prijave se morajo dostaviti pooblaščenim denarnim zavodom najkasneje do 14. t. m^ denarni zavodi pa bodo prijave oddali Narodni banki odnosno njeni podružnici najkasneje do 18. t. m. Narodna banka opozarja izvoznike, da je v njihovem interesu, če pravočasno predlo-že prijave, da se izognejo poznejšim težavam zaradi plačila, ko bo obstoječi klirinški saldo izčrpan. 8 Kontrola delnic domačih delniških družb, ki so v rokah inozemcev. Kakor je znano, so morale vse delniške družbe v naši državi do 30. novembra prijaviti Narodni banki one delnice, ki so v rokah inozemcev. V tej zvezi je sedaj devizna direkcija Narodne banke izdala okrožnico, ki pravi naslednje: Opaža se, da posamezne osebe in podjetja, kakor tudi denarni zavodi, ki niso pooblaščeni za promet z devizami in valutami, hranijo vrednostne papirje, ki so last inozemcev ali pa jugoslovenskih državljanov, ki živijo v inozemstvu. Glede na določbe prve točke čl 8. deviznega pravilnika, po katerem smejo inozemci deponirati svoje vrednostne papirje samo pri pooblašečnih denarnih zavodih, se pozivajo vsi zasebniki in podjetja, ki imajo vrednostne papirje inozemskih lastnikov, da to takoj prijavijo deviz-ni direkciji Narodne banke, in sicer najkasneje do 20. decembra t. L Kdor ne bo v predpisanem roku izvršil prijave bo proti njemu devizna direkcija napravila korak na podlagi zakona o kazenskih sankcijah za devizne prestopke. Za primer, če prijava ne bi bila predložena, je odgovorna tudi delniška družba, ki je vedela ali morala vedeti, da so njene delnice, ki so last tujcev, deponirane v naši državi, toda ne pri pooblaščenih denarnih zavodih in na te delnice izplačuje divi-dendne kupone. Devizna direkcija tudi opozarja delniške družbe, pri katerih so udeleženi inozemci, naj nemudoma izvršijo prijavo v smislu odloka finančnega ministrstva od 18. oktobra 1936 (štev 59.039/VIID, kolikor doslej tega še niso storile. = Država namerava odkupiti zadružno tvornico sladkorja v Starem Sivcn. Iz Beograda poročajo, da je pripravljen načrt uredbe po katerem bo država odkupila zadružno tvornico sladkorja v Starem Siv-cu. S to uredbo bo spremenjen prvotni načrt, po katerem bi država ustanovila dve novi tvornici sladkorja. Država namerava sedaj zgraditi le eno novo tvornico, obenem pa prevzeti zadružno tvornico v Starem Sivcu, ki naj bi v bodoče izdelala okrog 2500 vagonov sladkorja na leto. = poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Antona Petača, pekovskega mojstra in posestnika na Jesenicah (poravn. upravnik dr. Janko Vovk, odv. na Jesenicah; poravnalni narok 3. jan. ob 10. pri okrajnem sodišču v Kranjski gori, prijavni rok do 20. decembra) in o imovini Jakoba Vezjaka, krojača v Mariboru (poravnalni upravnik dr. Fran Krulc, odv. v Mariboru; poravnalni narok 15. jan. ob 9., prijavni rok do 5. jan.). = Konkur® je razglašen o Imovini ležeče zapuščine po Josipu Maršiku, bivšem gostilničarju v Slatini Radencih (upravnik mase dr. Lenart Lotrič, odv. v Gornji Radgoni; prvi zbor upmkov pri okr sod. v Gornji Radgoni 19. dec., prijavni rok do 15. jaiL, ugotovitveni narok 25. jan.). _ Borze 11. decembra Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinšiki čeki nespremenjeno 14.20 — 14 40. Grški boni ao se trgovali v Zagrebu po 36.14, in v Beogradu po 37. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po ; 56 m % Na zagrebškem efektnem tržišču sa je Vojna škoda pri slabi tendenci nudfta po 428 (v Beogradu je tečaj nadalje popuščal in je bil promet po 422 — 419, pozneje pa se je nudilo blago po 418.50). Tudi tečaji ostalih državnih vrednot so deloma nižji. Do zaključkov je prišlo le še v delnicah Trboveljske po 235 — 237.50. Devize Ljubljana. Oflcirtnl tečaji: London 172.80 — 176, Pariz 97.60 — 99.90, New York 4425 — 4485. Curih 995 — 1005, Amsterdam 2348.50 — 2386.50. Bruselj 729.50 — 741.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 213.46 — 216.66, Pariz 120.62—122.92 New York 5480 — 5520, Curih 1228.18 — 1238.18 Amsterdam 2900.55 — 2938.55, Bruselj 901 — 913. Curih. Beograd 10, Pari« 9.87, JLondon 17.44, New York 446, Bruselj 73.55, MIlan 22.50, Amsterdam 236.75, Berlin 178.62 Stockholm 106.20, Oslo 101.3250. Koben-havn 86.15, Sofije 5.30, Budimpešta 79, Atene 3.35, Bukarešta 3.30. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 423 — 427 (428), 4o/. agrarne 50—52, 6®/o begluške 76.50 bL, 6®/, dalm. agrarne 70 bL, 6o/o šumske 70 bL, 7"/« stabiliz. 94 bi., 7®/o invest. 96 — 98, 7«/o Blair 87.50 — 89, 8% Blair 93 den.; delnice: Narodna banka 7300 den., PAB 195 M., Trboveljska 235 — 240 (235 — 237.50). Gut- mann 55 bL, šečerana Osijek 110 den., Osiječka lijevaan.ca 150 den. Beograd. Vojna škoda 417.50 — 418.50 (419—422), 4®/, severne agrarne 50 bi. 6®/. begluške 75 — 75.50 (76), 6®/« dalm agrarne 66.75 — 67.50 (67), 7®/, Seligman 99.50 den. (100), 7®/, Blair 87 den. (87 — 87.50), 8®/, Blair 92 — 93 (93), Narodna banka 7600 den. Blagovna tržišča Sito + Chicago, 11. decembra. Začetni tečaji pšenica: za dec. 98.25, za maj 95.25, «£ julij 93.25; koruza: za dec. 54.25, za maj 55.75. +Wlnnlpegf n. decembra. Začetni tečaji: pšenica: za julij 86, za okt. 87. + Novoaadska blagovna borza (11. t. m.). Tendenca mirna. Pšenica: baška oko! Novi Sad 184 — 185; gor. b. 185 — 187, srem. 182 — 184; slavonska 183 — 185; ladja Tisa 188 — 190; rt: baška 142 — 144. Oves: baški, sremski tn slavonski 148 — 150. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 160 — 165. Koroca: baška 134 — 135; banatska 131 — 132; nova par. Indjija 105 — 107. Moka: baška in banatska »Og« ta »0gg« 280 — 290; »2« 260 — 270; »5« 240 — 250: »6« 230 — 240; »7« 190 — 200; »8« 125 — 135. Fižol: baški sremski beli brez vreč 372.50 — 377.50 Otrobi: baški in sremski 117.50 — 120. Pasivna zaščita Ljubljane Ljubljana, 11. decembra Predsedstvo mestne občine ljubljanske je povabilo zastopnike ljubljanskih listov na anketo o pasivni zaščiti pred napadi iz zraka, o preskrbi rezervnih živil in o pobijanju draginje na področju ljubljanskega mesta. Anketo je otvoril župan dr Adlešič, nakar je podal poročilo o splošnem zaščitnem delu komisar dr. Grasselli, o delu sanitetnega odseka je poročal dr Vogelnik, mestni fizik dr. Rus pa Je poročal kot načelnik odseka za kemično sanitetno službo. Ravnatelj g. Sebenik je referiril o delu odseka za evakuacijo, o vprašanjih tehnične zaščite pa je poročal nadsvetnik inž. Mačkovšek V Ljubljani je ustanovljen za zaščito prebivalstva in preskrbo rezervnih živi1 poseben zaščitni urad. ki je razdeljen na razne pododbore. Mestna občina mora v zvezi z izvajanjem predpisov o zaščiti prebivalstva in o preskrbi rezervnih živil najeti večja posojila in bo v ta namen potrebovala znatne denarne zneske, ki jih bo treba najeti v obliki posojila pri Državni hipotekami banki. Beograjska občina je že prejela tako posojilo v višini 52 milijonov din. Mestni zaščitni urad je ustanovljen na podlagi uredbe o zaščiti prebivalstva pred letalskimi napadi. Po začetnih težavah je izvršena organizacija tega urada, ki se je že lotil praktičnega dela za zaščito prebivalstva. Za prve potrebe je urad dobil kredit v višini 2 milijonov din iz rednih proračunskih sredstev, in sicer na ta način, da so bili v proračunu črtani drugi izdatki v gornji višini. Od tega zneska je zaenkrat dodeljeno« 15 milijona din za zaklonišča, 400.000 din za podpore družinam, katerih hranilci so bili poklicani na orožne vaje, in 100.000 din za splošne potrebe. Na račun podpor je bilo izplačanih 50.000 din v času, dokler ni bila izdana uredba o državnih podporah družinam vpoklicanih vojakov. Ostane pa občini naloga, da zbira in rešuje prošnje. Doslej je bilo vloženih 281 takih prošenj, od katerih je bilo 176 ugodno rešenih ter je bilo doslej izplačano družinam vpoklicancev iz državnih sredstev preko 39.000 din. Zaščitni urad je sestavil proračun za prihodne leto, ki predvideva 14 milijonov din izdatkov za zaščitno delo. brez izdatkov za prehrano, za ustanovitev kolonij v primeru evakuacije itd Samo za nastanitev evakuiranega prebivalstva bi bilo potrebno 30 milijonov dinarjev, razen tega pa še 13 milijonov din za razne druge izdatke, kakor za material, zaklonišča itd. Poleg zaščitnega urada obstoja še krajevni odbor za zaščito prebivalstva. Med drugim je naloga zaščitnega urada, da priredi vaje za pasivno obrambo prebivalstva. Prva vaja ekip za zaščito pred napadom iz zraka bo v nedeljo. 17. t m ob 14. Alarmiranje se ne bo izvedlo, dokler ne bo zgrajeno dovolj zaklonišč in ne bodo pripravljene posebne alarmne naprave. Vaja za zatemnitev pa bo v ponedeljek, 18. t m. od 20. do 22. ure. Sanitetni odsek je napravil evidenco vseh moških od 17. do 50. leta. ki so stalno nesposobni za vojaško službo, in vseh nad 50. let starih moških, ki so sposobni za delo, in sicer za vpoklic v primeru zračnih napadov, kjer bodo morali pomagati pri izvrševanju sanitetno-tehnične in policijske službe. Za sanitetno pomožno službo pridejo v poštev tudi ženske. V popisu je sedaj 2600 stalno za vojaško službo nesposobnih moških, ki bodo v januarju poklicani na zdravniški pregled in bodo dodeljeni ekipam, nakar se bodo pričele vaje. Za pomožno sanitetno službo pa je registriranih 18.000 žensk, ki pa zaenkrat ne bodo vpoklicane. Banovinski odbor pripravlja posebno brošuro za pouk prebivalstva s potrebnimi navodili, ki naj dvigne zanimanje za pasivno obrambo. V bodoče se bodo vaje za pasivno obrambo ponavljale enkrat na mesec. Te vaje pa ne bodo napovedane. Rezultati nedavnega popisa prebivalcev na podlagi vprašalnih pol so pokazali naslednjo sliko za primer evakuacije: Približno 60.000 prebivalcev Ljubljane ne vedo. kam bi se oddaljili iz mesta odnosno izselili, približno 20.000 pa je takih, ki so navedli kraje, kamor bodo odšli v primeru nevarnosti. Evakuacijskemu odboru je naložena skrb, da v primeru nevarnosti oddalji iz Ljubljane odnosno izseli okrog 30.000 oseb. Tendenca gre danes za tem, da prebivalstvo ostane v mestu in da se le odstrani v primeru nevarnosti v bližnje kraje Izseliti pa bo treba šolske otroke. Popis šolskih otrok je bil že izvršen, tako po letih kakor tudi po ulicah stanovanja. Mestna občina bo morala izseliti okrog 12.000 otrok, 4000 otrok pa bodo v primeru nevarnosti izselili starši. Za prehrano evakuiranih otrok je računati z mesečnimi izdatki 2 milijona din. Pri tehnični zaščiti sodelujejo vsi oddelki gradbenega urada. Tu pridejo v po-štev predvsem zaklonišča. Napreprostej-še zaklonišče je boljše, kakor nobeno zaklonišče. Ni treba, da bi bilo zaklonišče varno pred direktnim učinkom bomb, pač pa mora biti varno proti zračnemu pritisku, proti ruševinam in drobcem bomb. Hišni lastniki, ki imajo vsaj tri stranke ali 15 stanujočih oseb, naj čim prej zgradijo potrebna zaklonišča. V Ljubljani je 6600 hiš, od katerih je polovica takih, v katerih bi bilo treba urediti zaklonišča Da ne bi gradbeni stroški preveč narasli, je dradbeni urad omilil predpise glede varnosti gradbenega materiala. Tehnični oddelek mestnega poglavarstva mora tudi skrbeti za ureditev bivališč evakuirancev. Računati je s tem, da bodo znašali stroški okrog 2000 din na osebo, in sicer brez bolniških zgradb, opreme itd. Za pomožno službo je predvidenih 14 ekip, zlasti tehničnih in pionirskih. Velika podjetja morajo imeti svoje lastne zaščitne ekipe, pa tudi lastna zaklonišča. Predvideti je tudi vse potrebno, da bo v mestu dovolj vode v primeru, če preneha funkcionirati mestni vodovod Vodovodni odsek že pregleduje vse opuščene vodnjake, ki bi prišli v poštev v tem primeru, pa tudi možnost prevoza vode s tanki. Tehnični oddelek organizira tudi gasilsko službo, zlasti hišno gasilstvo, ker poklicno in prostovoljno gasilstvo v primeru nevarnosti ne bo zmoglo vsega dela. Glede zaklonišč je treba opozoriti. da mestna občina ni dolžna graditi ^zaklonišč za vse prebivalstvo. Doslej je občina zgradila zaklonišča na magistratu, v Kresiji, za pasante na Trgu kralja Petra ter v Mestnem domu, kjer bo centrala za tehnične ekipe. Mestna občina bo zgradila le še nekaj zaklonišč za pasante, hišni lastniki pa morajo zgraditi zaklonišča za sebe in za stanovalce. Mladenka osumljena dveh požigov Preiskava je dognala, da je neko pismo, grozeče s požigi, njeno Ljutomer, 11. decembra »Jutro« je že poročalo, da je v zadnjem času gorelo dvakrat v Noršincih pri Ljutomeru. Vsakikrat je ogenj nastal zvečer okoli pol 20. ure. Zgorela sta dva skednja. Na mostu sredi vasi pa so vaščani našli grozilno pismo, napisano s svinčnikom, v katerem je nekdo obvestil razne posestnike, da bo vsak teden zgorelo po eno gospodarsko poslopje. Ta listek se je zdel orožnikom sumljiv. Pisava je pokazala v določeno smer in te dni so orožniki aretirali neko dekle, po poklicu šiviljo, ki živi v Noršincih pri svojih staršfti. Preiskava je dognala kaj čudne rečL Dognano je zdaj, da je pisal listek brat osumljene šivilje, ki še hodi v šolo. Sestra mu je narekovala, kaj naj piše, mlajši brat pa je poslušal. Sestra je potem naročila dvema mlajšima sestrama, naj zaneseta listek na most, kar sta tudi storiJL Otroci so vse to odkrito izpovedali, osumljenka sama pa vse tajL Vsekakor je dala pismo pisati. Ce pa je tudi požigala še ni dognano. Sumljivo je, da so jo vaščani večkrat videli, da je v kritičnem času hodila po va-sL Ko je gorelo pri kmetici Frančiški Vav-potičevi na severnem koncu vasi, so jo videli, kako je Šla iz tiste smeri proti domu, dasi bi bilo verjetnejše, da U bila ob taki priliki hitela k ognju že iz same radovednosti. Dasi osumljenki morda ne bo mogoče dokazati, da je zanetila požare v Noršincih, vendar jo čaka primerna kazen zaradi nevarne grožnje, ki je razburila vso 9096Š5ilK)t Priprave za reorganizacijo Jadranske straže Split, 11. dec. O. v soboto in nedeljo Je zasedal plenum izvršnega odbora Jadranske straže. Posvetovanja so se udeležili razen članov iz Splita tudi zastopniki iz vse države. Po kongresu Jadranske straže v Zagrebu je bila to prva plenarna seja izvršnega odbora, ki se je pričakovala glede na izpramenjene razmere v državi s Vč&m «BiiTWVftm. X £Q&*ka atift m bih odobreni krediti posameaiih oblastnim odborom, med drugim Oblastnemu odboru v Ljubljani 200.000 ddn, za nameravani dom v Kaštelu štafiliču pn Splitu. Po vsestranski razpravi je bila končno sprejeta resolucija, ki pravi: »Izvršni odbor Jadranske straže je na svoji plenarni seji 10. decembra leta 1939 1«iB'ifffrN ft Br"*"^ tTfi^rakfljfl. ki m nastali v zvezi a političnimi izpremembaimi kot posledica zaključitve sporazuma med Srhi in Hrvati, ter je soglasno skleniL da se imajo pravila društva kakor tudi vse ielo prilagoditi tem izpremembam, pri čemer naj se upoštevajo narodne potrebe, čustva Srbov, Hrvatov in Slovencev ter nteresi državne skupnosti. Izvršni odbor je istočasno sklenil, da se vsem oblastnim odborom pošlje načrt novih pravil v izjavo. Končno besedilo načrta bo predloženo glavni skupščini, ld bo sklicana, čim bodo dovoljevale razmere. Glede na to, da je banovina Hrvatska že organizirana, smatra izvr&ii odbor Jadranske straže, da imajo društvene enote na ozemlju banovine Hrvatske pravico izobešati zastavo banovine Hrvatske.« Prepovedano Širjenje igralnih kart med mladino Beograd, 11. dec. AA. Da se odstrani škodljivi vpliv na moralno vzgojo mladine je minister za telesno vzgojo izdal naslednji odlok: 1. Prepoveduje se vsaka prodaja ali brezplačno razširjenje čokolade, bonbonov, biskvitov in podobnih stvari v zavitkih ali vrečicah ali pa drugače zavitih z igralnimi kartami 2. Kdor bo postopal proti določbam tega odloka, bo kaznovan z globo od 10 do 1500 din v korist državne blagajne, v primeru neizterljivosti pa z zaporom od 1 do 30 dni. Neresnične vesti o demonstracijah v Zagrebu Zagreb, ii. de«. AA. Iz banovega kabineta je bilo dopoldne izdano naslednje sporočilo: . Glede na netočne vesti, češ, da je včeraj prišlo do velikih spopadov v Zagrebu, se ugotavlja da so vse te vesti izmišljene. Resnica je, da je o priliki prepovedi nekega delavskega zborovanja prišlo do neznatnih demonstracij, ki jih je redaratvo preprečilo brez vsakih incidentov. Policijsko posredovanje v mestu ni bilo niti opaženo in se že iz tega zato lahko preceni pomen teh demonstracij. Kakor včeraj je tudi danes v Zagrebu vladal povsem mir in red. Aretacije zaradi tihotapstva z opijem Beograd, 11. dec. o Beograjska policija je izsledila družbo tihotapcev opija. Aretirani so bili zagrebški lesni trgovec Valentin Hrasnik, uradnik družbe Wagon Litsa Peter Brkan ter prtljažnik iste družbe Spi-ridon GinolL Vsi so bili člani skupine, ki jo je vodil in finansiral atenski trgovec Konstantinedes. Aretiranci so priznali, da so že dalje časa tihotapil' preko naše države v Francijo opij, ki so ga skrivali v mednarodnih spalnih vagonih, zlasti v ekspres-nem vlaku. Velik požar v Pirotn Beograd, 11. dec. p. V Pirotu je nastal snoči velik požar, ki je v glavni ulici uničil 12 tgovin. škoda je zelo velika. Požar se je silno naglo širil. Iz državne službe Beograd, II. dec. p. Upokojena sta pri železniški dtekciji v Ljubljani svetnika Jos. Turba in Egon Tancig. Pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani so napredovali: v 8. pol skupino Ciril Velepič, Ljudmila Sajovic. Antonija Prr-nat, Silva Strajhar in Marija Mravinac, v 9. poL skupino pa Marija Lavrenčič. Hace na Dolenjskem _ Novo mesto, 11. decembra Zloglasni Hace se spretno skriva po dolenjskih gozdovih. Pred kratkim smo poročali, da se je pojavil v mckronoškem okraju in sicer pod Blečjim vrhom v gozdu pri Trebeljnem, kjer so čakali nanj orožniki, da bi ga prijeli. Hacetu se je v nastali zmešnjavi posrečilo pobegniti v gozd. Po tem dogodku ni več prišel orožnikom pred oči in ni nihče vedel, kam je izginiL Pojavila so se razna domnevanja, pa ni bilo nobeno pravilno. Kakor se je zdaj zvedelo, se zadržuje v dolenjskih gozdovih in sicer med goro Plešivcem, vasjo Cerovcem in Radnjo vasjo pod Trebeljnim. Gozd je poln globeli in varnih skrivališč. Hace ima v tem kraju 2 ljubici, ki jima donaša razne ukradene predmete, za kar ga oskrbujeta z živili v njegovem skrivališču in sicer v gozdu pod Radnjo vasjo. Včasih pride Hace tudi k njima na dom. Umevno je, da ga dekleti obveščata tudi o njegovih preganjalcih. Ta idila med Hacetom in njegovima ljubicama, ki traja že nekaj časa, je znana vsemu ta-mošnjemu prebivalstvu. Obe dekleti, ki imata stike s Hacetom, sta bili tudi že javno ožigosani s prižnice v cerkvi na Trebeljnem, češ, da je njuno početje škandal za vso župnijo in tem bolj obsodbe vredno, ker prikrivata razbojnika pred oblastmi. Ker je zdaj znano, kje se Hace zadržuje, mu ne bo težko priti do živega, tem manj, ker se obroč okoli njega čim dalje bolj zožuje. Splošno mnenje je, da ga bo doletela enaka usoda kakor je zloglasnega vlomilca in tatu Mrvarja, ki so ga pred leti orožniki ustrelili blizu Hmelj-nika, ko je bežal pred njimi. Dnevnik za nemške frontne vojake Nemška vrhovna komanda izdaja za čete na zapadni fronti poseben dnevnik »DSo Wacht am Westen« (Straža na zapadu). List izhaja v 80.000 izvodih in na 12 straneh. Tiskajo ga nekje za Siegfriedovo črto ter ga ureja neki kapetan glavnega generalnega štaba, ki piše tudi redno uvodnike z naslovom »Ob škarjastem daljnogledu«. »Die Wacht am Westen« je edini nemški dnevnik, ki ne spada pod nadzorstvo in cenzuro Gobbelsovega ministrstva za propagando. Električne strojne pušlke V sedanji vojni uporabljajo Francozi tn Nemci v nalašč zato zgrajenih betonskih zakloniščih električne strojnice, ki jih lahko sprožijo po električnem kablu iz večjih in bolj zadaj ležečih zaklonišč. Električne strojnice funkcionirajo brez spremnega osebja, dokler ne izstrelijo celega traka patron. šele potem se mora priplaziti do njih vojak, da jih zopet nabaše. Strojnice so pred utrdbami Siegfriedowe in Magino-tove linije nameščene tako, da obvladajo a svojimi streli vsak kvadratni meter pred utrjeno linijo, ki ,Je zasedena po franoo- ANEKDOTA švedski kralj Gustav Adolf je na Saškem naletel nekoč na pastorja, ki je hotel baš stopiti na konja. Dejal mu je: »Mislim da je v svetem pismu zapisano: »Pojdite v svet in pridigujte — vi pa hočete jahati!« Pastor pa je sveto pismo poznal prav tako dobro, kakor kralj, n je odgovoril: »V svetem pismu stoji tudi zapisano: Glejte. kako odidete!« VSAK DAN ENA Zane GreyJ 00 Zakon zapada Roman Cal je skoraj ves čas gledal v krožnik — Geor-gijina navzočnost ga je bila spravila v tolikšno zadrego, da je sam pri sebi preklinjal Tucka Merryja in predrzni načrt, ki ga je bil zasnoval. Niti enkrat se ni ozrl nanjo, le zvok njenega glasu je vlekel na uho, kadar je kaj rekla — in to je bilo redkokdaj. Po večerji, ko so se preselili v družinsko sobo, je Mary stopila k njemu — Georgia se ji ni bila pridružila. »Nu, dečko, kako si se imel?« je vprašala ter mu krepko stisnila roko »Hvala, kar gre,« je odvrnil, »in ti? Kdaj bo torej tisti veliki dan — čas bo, da začnem misliti na ženitovanjsko darilo.« »Sporočim ti, ne boj se«, je smejč se odvrnila, potem pa resno nadaljevala: »Ali se ti Georgia ne zdi močno izpremenjena?« »jje — zakaj? Je bila mar bolna?« »To ne, a shujšala je in bleda je postala — časih se res bojim zanjo. Ti si pa ves zdrav na pogled, zdi se mi, da si vso stvar prebolel.« »Prebolel — kaj?« ,Nu — svojo navdušenost za Georgijo.« Cal se je nekaj trenutkov obotavljal. »Smem biti odkritosrčen?« je vprašal nato. »Seveda, saj veš.« »Nu torej — rajši jo imam ko kdaj.« Radosten smehljaj je izpreletei Maryjino obličje, ki je bilo — to je šele zdaj opazil — bledo m izmučeno od skrbi. Torej ni bil on edini, ki se je žaiostil zaradi Georgije! Za drugi dan je dobil Tuck Merry na Calovo prošnjo dopust, in že na vse zgodaj sta se z avtomobilom skupaj odpeljala v Rvson nakupovat zaloge živil, vsakovrstno orodje za Calov novi doni m — božična darila. Ne Tuckovo brezmejno začudenje ne njegovo norčevanje ni ubranilo Calu da ne bi bil skoraj oplenil vseh trgovin — nehal ie šele, ko v vozu ni bilo več prostora za zavitke m so bili njegovi prihranki do zadnjega porabljeni Ko sta prišla domov, sta zložila vse kar je biio Calova last in kar mu je oče nrmen;] na hrl 1e devetnajstih mezgov in tovornih konj tei sprav ia to »balo« v novo hišo kjer sta posvetila ves ostanek dneva nalogi, da najdeta za vsako stvar kar najprikladnejše in najokusnejše mesto Na sveti večer se je zbralo, v prostorni dru£in.ck; sobi več ko dvajset Thurmanov kar ie bilo če si prištel sestri Stoekwellovi in cowbove kr n-so spadali k rodbini, kaj čedna družba Cal ie im?! zh vsakogar večji ali manjši dar sai ie nocos znd - ■ božičeval kot sin v očetovi in materini hiši in'to je bilo seveda treba proslaviti Veselje vseh je bilo ganljivo. Stari oče je dolgo ogledoval svoje darilo nato pa zmajal z glavo, rekoč: »Fant fant, če boš tako zapravljiv z denarjem, bo dolgo trajalo preden se tvoja naselbina razvije v piavi ranč.« Enoh se je v zadreg' poigraval s samokresom, k! ga je bil nedavno tega v prodajalni v Rysonu željno občudoval in menil »Bogme. Cal to ie prekleto prijazno od tebe!« rim Matiht\vs ;c dobil z besedami »Vesele praznike Tim!« krasen vel-kanski bobrovinast som-jtero n v prvem trenutku kar n.1 mogel zapopasti svoje sreče »Ka. ta imenitni k'obuček naj bo moj?« je za- .eeljal ves zir.od. n N upam da ga bom kmalu -os'l na Ivo.;' svatbi.* Nazadi.n h ostalo it še eno darilo — namenjeno Georgiji k' se ;e drž- la dotiki v ozadju in se ni Mnogo udeleževala obče veselosti Calu je srce burno utrpuio ko ie stopil k nji. skrivaje škatlo zb hrbtom ki io vprašal: >Ab smem tud teb nekai podariti?« >No oi si res pravi sveti Miklavž,« je z nasmeškom odgovorila ■ I.Tgan kai ie « K ko na. tifT" < m? Nit' san i a se mi ne.« T.'r m dn c m .• -5si tvo okus.« je rekel te* p oi ctnvlja c ?;odaJ katlo povezano s svilenim Irakom slašč^e so — iz Yorka.« »Najlepša hvala, to je res zelo ljubeznivo in pri- jazno,« je hladno dgovorila, a oči so ji sijale, ko je sprejela dar. »Torej: vesele praznike, Georgija, in prav srečno novo leto v Tontski krajini!« je rekel in zardel do las. Praznika sta bila Calu muka — posrečilo se mu je sicer, da je pri obilni božični pojedini z običajnim puranom v vsakem oziru storil svojo dolžnost, a drugače je begal okrog kakor v morečih sanjah, iz katerih se je šele zbudil, ko je drugi božični dan popoldne Tuck Merry odhajal k pridigarju na obisk. Ubogi fant tisto noč ni veliko spal! Drugo jutro je solnce krvavo vzhajalo na jasnem nebu in obetal se je prekrasen dan. Ko je Cal pomolil glavo skozi okno, se mu je zazdelo, da narava sama odobrava in podpira njegovo namero. Po zajtrku je osedlal konja, zapustil dvorišče skozi zadnja vrata in v loku odjahal v bližnji gozd, tam pa privezal konja v grmovju, da ga ni bilo videti, in se nato vrnil v hišo. Moški so bili vsi odšli na delo, ki so ga bili prazniki prekinili, mati in sestre so bile, kakor je dokazovalo glasno ropotanje v kuhinji, že začele s pripravami za kosilo, Mary Stockwelova je sedela za pisalno mizo in pisala pisma — vnanje okolnosti so bile torej njegovemu načrtu ugodne, kolikor je bilo sploh mogoče, zakaj vsa znamenja so kazala, da mora krasno vreme zvabiti Georgijo na dopoldanski izprehod. i Izgube L1914 in letos I Poročilo angleškega mornariškega ministrstva navaja, da je Anglija 1. 1914. v prvih treh mesecih pomorske vojne izgubila 22 ladij s skupno tonažo 125.656 ton. Med temi ladjami je bilo šest križark, ki so jih b.le torpedirale nemške podmornice, en dreadnought in ena križarka, ki sta eksplodirala, ker sta naletela na mino in tri križarke. ki so bile potopljene v teku sovražne akcije na morju. V sedanji vojni pa je angleška mornarica Izgubila v prvih treh mesecih vojne devet ladij v skupni tonaži 73.886 ton. Helsinki po napadu Oddelki finske vojske v Kareliji, kjer se odigravajo proti Rusom hude borbe V©faa v velikem mrazu Rusi ln Finci ss vojskujcp v mrazu Za stopinj pod ničlo V ozemlju Pečenge \rlada ta čas strašna zima, ki je v zadnjih nočeh onemogočila vse vojne akc je. Tako Rusi, kakor X' in-ci se morajo zadovoljiti samo s tem. da utrjujejo svoje postojanke Ruske čete delajo to kakšnih 40 km sevemo od luke Pe čenge (Petsamo). med tem ko stoje finske čete nepos.edno zunaj mesta. Med obema nasprotnikoma je dežela brez gospodarja ki se razprostira 35 km daleč Gre za kamenito ozemlje, ki je ta čas pokri- to s snegom in ledom. Finske vojne sile prepuščajo in ciativo, kakor vedno, Rusom, kajti obramba jim p.inaša več koristi. V doglednem času pa skoraj ni računati z več j mi ruskimi ofenziv/jim akcijami, ker onemogoča mraz 20 stopinj pod ničlo tako letalstvu, kakor pehoti, topništvu in oklopnim vozilom operacije. Poročajo, da dovoz ruskim četam zelo zastaja, že več dni niso prejele niti mun cije niti živil. »Ti, lev je pobegnil iz kletke, pridi nemudoma ven!« »Nak, ne grem, tu se počutim bolj varnega.« (»Sondagsnisse Stix«) Gumasti škornji so mu rešili življenje V Trenčinu na Slovaškem so se utrgale žice nekega voda visoke napetosti in padle na vlažen trg ter nabile vozišče z elektriko tako, da sta se konja nekega kmečkega voza, ko sta dospela do tega mesta, zgrudila kakor od strele zadeta na tla. Bila sta v trenutku mrtva. Kmet je ušel gotovi smrti le zavoljo tega, ker je bil obut v gumaste škornje. Povsod je stiska za bencin! Iz finske prestolnice so dospeli prvi posnetki, ki kažejo učinke bombardementa sovjetskih letal. Pričujoča slika prikazuje razbita poslopja neke kemične tvornice Pohod na nune Nevaren poklic iskalcev min Ime »iskalec min« ima za kopnjaka na sebi neki resni in skoraj grozotni prizvok, še iz svetovne vojne je :jiano, da ima ta vrsta orožja poleg podmornic vedno največje izgube. Zato je opaziti na obrazih mož, ki odhajajo z brodovjem iskalcev min na svoje težavno delo, vedno resen izraz. čim dalje prodira brodovje v ogroženo morje, tem viharnejše postaja to. Visoki valovi udarjajo preko krova in brizgi segajo do poveljniških mostov. Moštvo je obleklo pooljene plašče. Brodovje prodira v široki črti, na poveljniških mostovih sprejemajo optične signale in oddajajo dalje. Vodilni brod je oddal nenadno povelje: »Iskalne priprave v morje!« Težke priprave so kmalu nared, možje pa morajo krepko prijemati. Brodovi vozijo z veliko brzino skozi viharno noč. Razporejeni so tako da morejo široko progo, ki jo prevozijo, z zaneslji- vostjo proglasiti za prosto min. Straža z največjo pozornostjo opazuje iskalne priprave, ali se je ujela kakšna mina vanje. Zavoljo stalne nevarnosti, da zadene mina ob brod, imajo vsi možje rešilne pasove na sebi. Nenadno se oglasi svarilno povelje ki zove na poplah. Vse plane na krov, vsak odide na svoje mesto, pripravijo se topovi. Daleč spredaj je videti dve luči in vse gleda z napeto pozornostjo tja. Ko se izkaže, da ladja, ki ji pripadata luči. ni nevarna, se alarm zaključi. Proti jutru šele se zaključi tudi zastavljena naloga. Brodovje se napoti domov. Ko se brodovi zasidrajo, je vse zadovoljno, da je šlo brez nesreče. Iskalci min ne prinašajo domov nobenih velikih in vidnih uspehov. Toda njih delo je neogibno potrebno v vojni dobi. Brez tega dela bi se morala ustaviti še tista omejena trgovinska plovba, ki je mogoča v vojnem času. Pečenko, severni Gibraltar Naravno pristanišče v strmem fjordu Dva nova važna prekopa Promet med Zgornjo Šlezi}o in Odro — Začetek kanala med Odro in Dunavom V petek 8. t. m. so izročili prometu ka nai Adolfa H tlerja, ki bo vezal industrijsko področje Zgoinje šlezije s kraji ob reki Odri. Prekop bo rabil za cenejši prevoz železa in premoga. Letna kapaciteta novega prekopa bo štiri milijone ton. Kanal so kopali šest let. Zaposlenih je bilo št ritisoč delavcev, ki so zaslužili štiri in pol milijone mark Prav tako je bil 8. t. m. izvršen začetek del za prekop med Odro in Dunavom. Ta kanaJ bo velikega pomena za prevažanje premoga iz zgornješlezkega industrijskega področja na evropski jugovzhod. Ta prekop bo, kadar bo dovršen, bistveni sestavni del kanalskega omrežja, ki veže Baltiško morje z jugovzhodno Evropo, slast z Balkanom Kanai bo imel priključek na Dunav na Dunaju ter bo meril v dolžino 320 km. Najvišja točka tega prekopa bo imela okoli 200 m nadmorske višine. Finsko pristanišče Petsamo ali Pečengo, za katero so se vodili srd'ti fcoji, opisujejo bivši člani arktičnega brodovja angleške vojne mornarice v svetovni vojni kot »severni Gibraltar«. Ce se njegovo ozemlje primerno utrdi, ga z morske strani skoraj ni mogoče zavzeti, s kopnega pa bi ga biio tudi lahko braniti. Kot vojno oporišče bi mogel Pečengo predstavljati ključ do Murmanska in drugih severnih ruskih pristanišč ter bi obvladoval prometne poti v Severnem Ledenem morju. Pečengo je naravno pristanišče v ozkem, s strmimi stenami obdanem fjordu, ki mu čuvajo vhod visoke, črne pečine. Zelo ozki vhod v luko zavija najprvo v pravem kotu, potem preide v mirno vodno površino, ki daje varna sdrišča kakšnim sto ladjam. Vhod je preglobok, da bi ga biio mogoče za/varovati z minami, toda ena sama ladja z globinskimi bombami bi mogla odbiti celo brodovje podmornic in nekoliko baterij na skalah, ki stoje ob vhodu bi onemogočilo vsak napad površinskih enot. Bližina norveške meje po eni strani in nedostajanje zvez prot jugu in vzhodu silno otežujeta tudi napad' s kopne strani. V mirnem času Pečengo za Ruse kakor izjavljajo poznavalci, ne more imeti posebnega pomena, ker ima Murmansk boljše zveze z notranjostjo dežele, če bi pa Rusija vodila vojno s kakšno pomorsko silo. bi jj; predstavljal Pečengo mornariško oporišče velikanske važnosti. Nov plavalni rekord švedski prvak v cravvlu Bjome Borg je izvojevaJ nov evropski rekord v plavanju na progi 500 m. Preplaval je to progo v 6.01 minut Pred Borgom je bil rekorder v cravvlu celih sedem let Francoz Jean Tarr.s. Angleški kralj In francoski prezident Prošli četrtek sta se sestala v nek francoski vasici tik fronte angleški kralj Jurij VI. in francoski državni prezident Lebrun. Kralja je spremljal Gloucesterski vojvoda, ki ima čin generala, prezidenta Lebruna pa min. predsednik Daladier. Vsi štirje so obedovali ob navzočnosti višjih častnikov francoske in angleške vojske v neki vaški gostilni, nato pa so se poslovili in razšli. Zaradi skopo odmerjenega goriva se začele avtobusne tvrdke na Angleškem preura-jati svoja vozila na plinski pogon z generatorji V francoskem lazaretu Največ izgub v sedanji vojni povzročajo mine in strojnice I minah, ki so jih nemške čete položile v gozdnata ozemlja. Tudi francoski vojaški zdravniki izjavljajo, da doslej n so videli niti enega moža, ki bi ga bile ranile dum-dumke kakršne so v svetovni in španski državljanski vojni v velik, meri uporabljali. Večino izgub v francoskih vrstah povzročajo, kakor je videti, mine in strojne puške. Pri organizaciji san tetske službe so francoski rezervni zdravniki v mnogih primerih napravili odlične stvari. Ta zbor sestoj; iz okroglo tisoč civilnih zdravnikov, večinoma mladih ljudi, ki kažejo izredno podjetnost in veliko organizacijsko nadarjenost. Ti možje izvršujejo svoje naloge ne oziraje se na birokratizem, ki igra v vsaki armadi znatno ulogo. Neki zasilni lazaret, ki ga je poročevalec obiskal, je bil prej vojašnica za kolonialne čete. Poslopja so bila zanemarjena in nikakor ne primerna za bolnišnico. Toda kratko pred pričetkom sovražnost je prispelo obema razpoložljivima vojašk'ma zdravnikoma na pomoč 75 rezervnih zdravnikov. Začeli so takoj razkuževati hodnike in sobe, uredili so kurilno napravo n prepleskali vso notranjost. Potrebni material so rekviriraii v okolici. Nazadnje so si celo iz mest v vojnem pasu »izposo-d li« več popolnih operacijskih oprem in rontgensko aparaturo. Lazaret je bil potem opremljen z vsem potrebnim in je delal sijajen vtis. Ranjence pokrepčajo najprvo s toplo kavo, potem jih takoj preišče štab dia-gnostikov. Tisti, k, potrebujejo takojšnje pomoči, ostajajo v lazaretu. v manj nujnih primerih se možje odpravljajo z ambulantami v etapne lazarete. Zimsko bojišče v Kareliji Francoski zdravniki se vračajo v civilni poklic Ob splošni mob lizaciji dne 1. septembra je moralo v Franciji odriniti pod orožje tudi 27.000 zdravnikov. Zdaj je vrhovno vodstvo francoske armade odločilo da bo 3000 mobiliziranih zdravnikov poslalo domov. Posebni poročevalec agencije United Press je ob skal neki francoski lazaret za fronto in je mogel ob tej priliki ugotoviti, da orožje in vojni pripomočki, ki so jih prepovedale mednarodne pogodbe, na zapadni fronti doslej niso bli uporabljeni. Vsi francoski ranjenci v tem lazaretu so bili ranjeni po granatah, šrapnelih, strelih iz strojnih in navadnih pušk ali po Posledica zavezniške blokade V nekem francoskem pristanišču so vskladlščlll ogromne množine blaga, ki so ga zaplenili na ladjah, namenjenih v Nemčijo »JUTRO« St. 288. 1 =f*= :Ttae&, 12. XH 193S. Samo din 365*- mesečno V*s darilo za vso obitelj DARUJTE — p h H L 1 P S 755 sprejemnik za vse življenje, ki Vam bo za leta prinašal vsak dan v hišo srečo in zadovoljstvo. Prepričajte se o kvaliteti v naših prodajalnah MADE IN HOLAND. PHILIPS RADIO Beležke Seja JNS za ljubljansko okrožje V nedeljo je bila pod predsedstvom predsednika dr. Rajerja organizacijska seja delegatov banovinskega odbora JNS za ljubljansko okrožje. Politično poročilo je podal dr. Kramer, ki se je pri tem med drugim dotaknil tudi pokreta za uveljavljenje ženske volilne pravice. Dal je izraza svojemu prepričanju, da se tudi Jugoslavija v svojem političnem življenju ne bo mogla več dolgo odrekati sodelovanju svojega ženstva. Zlasti napredni in nacionalni Slovenci vemo visoko ceniti zrelost našega ženstva, njegovo vztrajnost in požrtvovalnost v nacionalnem delu in njegovo globoko razumevanje naprednih in nacionalnih ciljev. Zato spremljamo pokret, da se tudi ženi dajo politične pravice s simpatij amL Izvajanja dr. Kramerja so bila sprejeta s soglasnim pritrjevanjem in je bila odobrena izjava, ki jo je strankino vodstvo poslalo sklicateljicam nedeljskega manife-stacijskega zborovanja za žensko volilno pravico. Na seji so bili sprejeti razni sklepi organizacijskega značaja. Seja vodstva SDS V nedeljo dopoldne in popoldne je zasedal v Beogradu izvršni odbor Samostojne demokratske stranke. Sejo je vodil predsednik stranke minister za socialno politiko dr. Srdjan Budisavljevič, ki je imel obširen referat o političnem položaju. Njegov referat je spopolnil senator Večeslav Vilder. Po obeh referatih in sledeči jima diskusiji je bila sprejeta vrsta sklepov o na, dal j m taktiki in delu stranke. V zvezi s projektom novega volilnega zakona so bile dane tudi izvestne sugestije ministru dr. Bud.savljeviču. Posebej je bila tudi podčrtana potreba, da se čim prej razpišejo svobodne volitve v narodno skupščino. Senator Vilder je uporabil svoje bivanje v Beogradu za razgovore z raznimi predstavniki posameznih političnih skupin, s kateremi je razpravljal o perečih političnih vprašanjih. Jugoslovenska svečanost v Curihu / Iz Curiha nam pišejo, da je tamošnja jugoslovedska kolonija letos še na posebno svečan način proslavila narodni praznik prvega decembra. Proslava je bila v soboto v okusno okrašenih prostorih hotela »Elite«. Med gosti, ki jih je sprejemala predsednica švicarsko-jugoslovenskega društva ga. Kellerjeva, so bili tudi jugoslovenski poslanik v Bernu Milanovič, predstavniki švicarskih oblasti, bivši švicarski konzul v Beogradu Briiderlin, jugoslovenski generalni konzul v Curihu Djuričič itd Na akademiji so se vrstili nagovori z muzi-kaLnimi točkami, ki so jih izvajali člani in članice curiške opere. Poslanik Milanovič, ki je ob tej priliki -prvič nastopil pred švicarsko javnostjo, je v simpatičnih besedah orisal prisrčne stike med Jugoslavijo in Švico. V enakem smislu je govoril tudi konzul Briiderlin, dočim je naš generalni konzul Djuričič orisal pomen notranjepolitičnega sporazuma pred izbruhom sedanje evropske katastrofe. . i Jugoras In senat »Jugoslovenski radnik«, glasilo Jugorasa,, objavlja uvodnik o zahtevah svoje organizacije. Najprej zahteva imenovanje, odnosno kandidiranje zastopnikov Jugora-sa v občinske uprave, banske svete, narodno skupščino in senat. Uvodnik pravi, da je »vodstvo Jugorasa poslalo v važnih socialnih vprašanjih nebroj spomenic, prošenj in pritožb na vse mogoče ustanove od občinskih odborov pa do senata. Toda vse naše pisanje je bilo kakor bob ob steno in spomenic sploh ni nihče resno pretresal. Krivda za tako stanje je v tem, ker Jugoras nima nikjer svojih zastopnikov. Na podlagi teh žalostnih izkušenj nam je čast zaprositi, da imenujejo vsaj pet predstavnikov Jugorasa kot zastopnike delavcev ln nameščencev v senat. Pri tej zahtevi in prošnji nas ne vodijo nobeni sebični interesi, temveč samo obči interesi gospodarsko šibkih slojev našega nacionalnega delovnega ljudstva, delavcev in nameščencev.« Podpredsednika radikalne stranke Glavni odbor Narodno radikalne stranke je imel v soboto sejo na kateri sta bila izvoljena bivša ministra gg. Miša Trifu-novič za prvega in dr. Momčilo Ninčič za drugega podpredsednika. Predsednik je, kakor znano, g. Aca Stanojevič. Obenem je glavni odbor sklenil pričeti z reorganizacijo vseh strankinih organizacij in s pripravami za morebitne volitve. Sokol na Hrvatskem »Hrvatski dnevnik« razpravlja v nedeljskem uvodniku o še ne prenesenih državnih kompetencah, med katerimi so tudi_ kom-petence ministrstva za telesno vzgojo naroda. Glasilo dr. Mačka pravi o tem: »Pri prenosu kompetenc ministrstva za telesno vzgojo je najbolj važno vprašanje bokola, ki bo lahko v banovini Hrvatski povsem svobodno deloval, seveda pa samo v enakem okviru kakor ostala tako zva-na viteška društva. Zaradi tega ne bo mo- bo mogel biti več državna ali pol državna organizacija. Imeti mora zopet tisti položaj, kakor ga je imel pred 6. januarjem 1929, ko je bil povsem svobodna telovadna vzgojna organizacija, osnovana na demokratskih načelih.« Politične zahteve Nemcev v banovini Hrvatski Vodstvo Kulturbunda za banovino Hrvatsko je izdalo komunike, v katerem sporoča, da je po njegovem naročilu in v sporazumu z vodstvom nemške narodne manjšine v Jugoslaviji razpravljal Branimir Altgayer z inž. Košutičem o bodočem položaju nemške manjšine na teritoriju banovine Hrvatske. Komunike demantira govorice, da so zahtevali Nemci v banovini Hrvatski en senatorski mandat, pač pa potrjuje vesti, da so zahtevali poslanski mandat v bodoči narodni skupščini in zastopstvo v bodočem hrvatskem saboru. Pogajanja med Kulturbundom in vodstvom Hrvatske seljačke stranke o teh zahtevali se še nadaljujejo. Recept Frtavčkovega Gustla Frtaučkov Gustl v »Slovencu« je tokrat zašel med pacifiste in oznanja med drugim v svoji nedeljski poslanici sledeče da-lekosežne misli: »Mislim, da topov prav nič ne potrebujemo. še topovi, ki jim imamo na Ljubljanskem gradu so čisto odvišni. Z njimi samo Ljubljančane razburjamo, če slučajno kje gori. Gasilci imajo telefon in že zvedo, kje gori. Grajske topove pošljimo v komisijsko prodajo in kar bomo za nje dobili, razdelimo med ljubljanske reveže. Zakaj naj bi podpirali gospodo, ki topove fabriclra? Podpirajmo rajše reveže, ki ničesar nimajo. Fabrikantl pa Imajo že Itak preveč. Ce bomo tako delali, bo zopet prijetno na svetu.« Dijaški klub JNS v Beogradu V petek zvečer je bila v prostorih glavnega odbora Jugoslovanske nacionalne stranke v Beogradu skupščina Dijaškega kluba JNS. Skupščine sta se udeležila tudi predsednik stranke Peter 2ivkovič in prvi podpredsednik Jovo Banjanin, ki sta govorila o političnem položaju ter programu stranke Na skupščini je bil izvoljen novi odbor s predsednikom tehnikom M. Rado-vičem. Klub šteje okoli 200 nacionalnih akademikov. Pomilostitve na predlog hrvatskega bana »Hrvatski dnevnik« objavlja politično beležko, v kateri sporoča, da je bila te dni podpisana prva pomilostitev na predlog hrvatskega bana Glasilo dr. Mačka opozarja, da je pomilostitev politično zelo važno dejanje, kajti »s tem je potrjena pravica hrvatskega bana, da lahko predlaga pomilostitve, čeprav to nI Izrecno rečeno v ~kstu sporazuma 26. avgusta, kakor tudi uredbi o prenosu kompetenc ministr-->vde na bansko jblast v Zagrebu.« Delna Cenzura na Madžarskem Madžarska vlada je uvedla s posebno uredbo od 11. decembra dalje cenzuro za vse zunanjepolitične članke v madžarskih listih. Prav tako morajo biti cenzurirani v bodoče tudi val članki gopodarskega značaja. Za druge članke cenzurni predpisi ne veljajo in jih lahko listi objavljajo svobodno v okviru določb tiskovnega zakona. ŠPORT Table-tenis je spet Še nekaj pripomb o poteku nedeljskih finalov v tekmovanju za akademsko ' prvenstvo Jugoslavije Iz vrst prirediteljev sobotnega in nedeljskega table-teniškega turnirja za akademsko prvenstvo Jugoslavije — ASK-a — smo prejeli v objavo še nekatere zanimivosti o tem turnirju. Glavne borbe za naslove so se začele v nedeljo popoldne. V nekaterih disciplinah so absolutno gospodarili Zagrebčani, razumljiva posledica stalnih treningov. Ljubljanski najboljši igralci so bili slabi v kon-diciji in so morali že zato izgubiti, kar velja posebno za posameznike. Zelo razveseljivo je, da so se po nekajletnem presledku prijavile za turnir tudi zastopnice nežnega spola ter s tem pokazale, da tudi njim ta športna panoga ni tuja. Posebno velja to za novo prvakinjo, našo domačinko Pusto-slemškovo kakor tudi za ostali dve. Rezultate turnirja je podrobno objavilo že ponedeljsko »Jutro«. Med osmimi moštvi so po lepih in napetih borbah zmagali Zagrebčani (Dolinar žarko, Heksner L., širola L.) s 5:3. Zanimivo je, da je I. mpštvo zagrebške univerze komaj premagalo moštvo ASK-a s 5:4, Strojnik A. pa je premagal državnega prvaka Dolinar-ja ž. z 2:1. — V singlu gospodov so morali domači na celi črti položiti orožje pred odlično razpoloženimi gosti. Med njimi sta bila očitno najboljša Dolinar ž. in Heksner L., med katerima si je prvi po pravici priboril naslov akad. prvaka Jugoslavije. — Zanimivo je bilo tudi prvenstvo dam. Močno je bila nad ostalimi nasprotni- cami simpatična Tjaša Pustoslemškova, ki si je osvojila ponosni naslov najboljše igralke — akademlčarke table-tenisa v Jugoslaviji. želeli bi jo videti še večkrat tako uspešno, da bi ta naslov, ki smo ga pred leti Izgubili, še dalje ostal v Sloveniji. Naj oi res ne bila samo komet, ki zasveti in kmalu potem ugasne za zmerom! — Presenečenje je bilo v doublu gospodov. V polfinalu sta Krečič in Strojnik A. zmagala nad državnima prvakoma Dolinarjem ž. it, Heksnerjem L., v finalu pa sta nato s teJ^vo le zmagala Zagrebčana (Merksa-mer tn Dolinar B.). — V mešanem doublu so nastopili samo trije pari, vsi trije lz Ljuhjjane, ki so se po ogorčenih borbah razvistili v naslednjem vrstnem redu: 1. Pustoslemšek—Medved, 2. Barle—Krečič, 3. Virant—Lavrenčič. Turnir, na katerem so poleg članov prireditelja ASK-a nastopili tudi člani JASA in Jugoslavije iz Ljubljane ter izvrstni tovariši iz Zagreba, je spet oživil tradicionalno tekmovanje v talbe-tenisu med športniki naših univerz. Veseli smo, da je bil ta I. akademski table-teniški turnir v Ljubljani, ker so s tem zastopniki naše univerze pokazali veliko agilnost in krepko voljo do dela. Po turnirju je bil na čast vseh udele encev družabni večer v »Unlonu, ki je potekel v prijetnem športnem razpoloženju. Našim akademikom in akademičar-kam želimo prihodnje leto ob reprizi v Zagrebu že danes čim več uspeha! V nekaj vrstah (P.S. za nedeljo 10. t. m.) Največja nogometna prireditev minule nedelje ki je bila v Beogradu, je minila brez onega zaključnega veselja, na katerega so se posebno Beograjčani pripravljali že ves teden in res tudi v tisočih in tisočih prišli na igrišče, da bi videli zmago svojih mi-ljencev in v zvezi s tem — podaritev dragocenega pokala, ki ga je za zmagovalca v dveh tekmah med najmočnejšim hrvatskim in najmočnejšim srbskim moštvom podaril sam predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič. Ta druga tekma med BSK in Gradjanskim je torej, kakor smo že včeraj zabeležili, ostala neodločena z enakim rezultatom kakor prva (1:1) in nič ne pomaga zdaj, če oba včerajšnja vodilna beograjska lista ugotavljata v eni sapi, da je Gradjanskemu kljub ogromni premoči BSK v drugI polovici igre in številnim najugodnejšim situacijam zanj uspelo z nepopisno požrtvovalnostjo izvleči rezultat 1:1. Situacija je po vsem razburjenju zdaj taka, da pokal za enkrat ni nikogar in sta se vodstvi obeh klubov namesto za žreb odločili, da bosta svoji enajstorici v ta namen še dvakrat poslali na igrišče, in sicer spet prvič v Zagrebu, potem pa v Beogradu. Po eni verziji naj bi bili ti dve tekmi že prihodnji nedelji v dnevih 17. in 26. t_ m. Se nekaj nogometnih rezultatov Ligaško moštvo Bačke je bilo v nedeljo v gostih pri srbskem ligašu Bati v Boro- gel imeti več monopolnega položaj* m 5fi m SubpUčafii so doživeli tamkaj £recej hud poraz, saj so morali z 1:5 prepustiti zmago odlično razpoloženim domačinom. Ligaška enajstorica Vojvodine je igrala v Novem Sadu proti železničarjem iz Indije in zmagala s 5:2 (2:1). Splitski Hajduk je to nedeljo igral na domačem igrišču proti reprezentanci podeželskih klubov iz okolice Splita ln zmagal z 9:0 (3.0). V madžarskem prvenstvu so bile v nedeljo odigrane naslednje prvenstvene tekme: Kispest—Kassa 8:1, Hungaria—Torek ves 3:0, Elektromos—Bocskay 2:2, Ta-xi—Haladas 4:1, Ferencvaros—Gania 3:1, Szolnok—Szeged 2:1. V prvenstvu vodi Kispest pred Ujpestom in Hungarijo. V Amsterdamu sta odigrali meddržavno nogometno tekmo reprezentanci Holp nilske in Belgije, ki se je končala z zmago Holandske 4:1. Novi savezi in podsavezi V Beogradu so v nedeljo ustanovili srbski teniški savez. Zanimivo je, da je prišlo do ustanovitve te zveze na pobudo Beograjčanov samih, medtem ko stari teniški savez, čigar sedež je v Zagrebu, zaenkrat še sploh ni črhnil, da bi bilo treba to športno panogo kakorkoli reorganizirati. Zdi se torej, da tudi tukaj ne bo šlo vse gladko, toda to pot bržkone bolj tako kakor bodo hoteli Beograjčani. Občni zbor srbskega teniškega saveza je bil seveda prav kratek in je potekel v splošni slogi. Za predsednika je bil izvoljen Sava Grujič. Na občnem zboru je bilo zastopanih 18 teniških klubov. V Zagrebu so imeli občni zbor zagrebškega atletskega £odsaveza ob precej ne- Kdor ima večje zahteve - MONTBIANC V lin znatnem zanimanju klubov. V odbor so bih izbrani večinoma prejšnji delavci iz tega podsaveza. Sklenjeno je bilo, da bo podsa-vez do ustanovitve hrvatske atletske zveze deloval v svoji dosedanji obliki, potem pa se bo rešilo vprašanje, ali naj pristopi v HAS ali pa ostane samostojen tudi še pozneje. Članstvu SK Ilirije! Klubov občni zbor, določen na 14. XII., je preložen na 10. L, kar naj članstvo blagovoli vzeti na znanje. Dalje apelira uprava Ilirije na vse zamudnike, ki za drugo polletje še niso poravnali klubove članarine, da uredijo to še v tem mesecu. Prihodnje dni se bo oglasil pri vseh inkasant, plača pa se lahko tudi v klubovem tajništvu vsak dan razen nedelj od 17. do 19. ure. Uprava Ilirije. SK Ilirija (atletska). Drevi ob 18.15 sestanek v klubskem lokalu nad kavarna »Evropo«. f Umrl nam je naš ljubljeni, skrbni soprog, očka in brat, gospod VILKO ZEHRER ŠOL. UPRAVITELJ V KOZJEM Pogreb preminulega bo v sredo, dne 13. decembra t. L ob H), iz hiše žalosti na pokopališče v Kozjem. KOZJE, dne 11. decembra 1939. . MIVKA roj. BREN, soproga; ERIKA in UDO&, MARIJA, sestra; GUSTI, brat in ostafi sorodniki. Po kratkem trpljenju nas je sa vedno zapustita, iztrgana iz sredine polnega življenja, naša ljuba hčerka oziroma sestra, gospodična Olga šijanec učiteljica Pogreb se bo vršil v torek 12. decembra ob pol S- uri popoldne iz mrtvašnice ormoške bolnišnice na ormoško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bode brala v župni cerkvi v Ormožu v sredo 13. decembra 1939 ob 7. uri. ORMOŽ—MARIBOR, dne 10. decembra 1939. LUDOVIK ŠIJANEC, oče; NATALIJA APTH ŠIJANEC, sestra; BORIS in DR. MILAN ; brata — ter ostalo sorodstvo. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 30 par sa besedo, Din S.— davka ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni. Id Iščejo Služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve ae zaračunajo po Din 2.— ta vsako besedo, Din 8.— davka Sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Dtn L— ca besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17._. Službo dobi Krojaškega mem takoj. Delo stalno. Škofic, Gosposvetska c. 12. 32402-1 Službe išče Trgovski pomočnik „ .. vajen mesta m dežele, ki pomočnika ima veselje do potovanja, si fino damsko delo sprej- vešč. "anžiranja izložb in n,i/ WOlfOVa Snežne čevlje in galoše popravlja »Erpress« brzopo-pravljalnica čevljev. — Sv. Petra cesta 6. 32412-30 VL »ZZ« Dvigni nujno pismo pod prvotnim naslovom. Robnik. 32391-24 Miran - Rajko! Sestanek za enkrat nemogoč ! Radi bivanja izven Ljubljane. PoSliite naslov na ogl. odd. Jutra pod šifro »Diskretnost zaiamčena« 32396-24 Poročena, nesrečna želim tolažbe. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »36 Lj.« 32413-24 ES33229 Dva gospoda trg. naobražena, želita poznanstva z dvema gospodičnama. simpatičnima, starima do 24 let s primerno gotovino zaradi otvoritve trgovine. Zenitev ni izključena. Ceni. ponudbe s sliko ki se na zahtevo vrne na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sreča«. 32415-25 caxm m t juLJuui. KllttJE ENO VECBAiVNE lUGOGKAMA jLinmmn mnr Cenjen: m odjemalcem sporočam — da je ravnokar prispela velika količina vseh vrst snežk. Aleks. Oblat veletrg. čevljev SV. PETRA C. št. 18 Telefon 24-35. Trgovci popust! Dovršeno brije in dalje traja Alcoso nožiček za britje Hišo v Mariboru najraje na Pobrežju od 80 do 95 tisoč dinarjev kupim takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32419-20 Zahtevajte vzorce in pogoje od E. Lever, Beograd, pošt. pretinac 284. Potnika _________ ________ za Ljubljano in ostalo S|o- Ponudbe z navedbo prakse venijo, sprejmem. Ponudbe in predizobrazbe na oglasni na ogl. odd. Jutra pod ši-odd. Jutra pod šifro »Spo- fro »Reklama«, sobna«. 32428-1 i 32429 5 ♦69SA»I ZAHVALA Za vse dokaze iskrenega sočustvovanja povodom smrti naše ljube mame, tete in tašče, gospe Karle Bergman roj. Perušek bivše učiteljice in vdove po žel. pristavo izrekamo tem potom našo globoko zahvalo. Posebno zahvalo smo še dolžni gospem Visijak, Klešnik in gospodični Inglič za njih dejansko pomoč ob bolezni pokojne, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 12. t. m. ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Jakoba. LJUBLJANA, dne U. decembra 1939. ŽALUJOČI OSTALI i Mestni pogreom tavod Občina Ljubljana Naše zlate f MARJANCE ni več. Odšla je med nebeške krilatce. Na zadnji poti jo spremimo v torek, dne 12. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Privoz 8, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 11. decembra 1939. Žalujoči družini: RICHTER—SPELETIC Pretreseni od žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je danes ob 11.15 uri dopoldne nenadoma zapustila naša ljubljena žena, sestra in svakinja, gospa Tinca Zupanova roj. Proha Pogreb pokojnice bo v torek 12. t. m. ob pol 3. uri popoldne na pokopališče v Koroški Beli. Prosimo za tiho sožalje. Slov. Javornik, dne 11 decembra 1939. ZUPAN TINE, soprog; JANKO PROHA, brat; JULKA por. ČENCUR, sestra ter ostalo sorodstvo. f Umrla je naša preljubljena sestra, ozlr. svakinja in teta, gospodična Adela Golob učiteljica v pok. Pogreb predrage pokojnice bo v torek 12. decembra ob 15.30 iz mrtvašnice Zavoda Sv. Jožefa na Vidovanski cesti na pokopališče pri Sv. Križu. LJUBLJANA. 11. decembra 1939. Žalujoči bratje GOLOB-ovi Javljamo tužno vest, da je danes tragično preminil v najlepši moški dobi moj nepozabni soprog SLAVKO DREŠČEK GOZDAR V POKOJU Cas pogreba bo javljen naknadno. ČATEŽ OB SAVI, dne 11. decembra 1939. Žalujoča soproga MIMI In ostalo sorodstvo EDINSTVEN POIZKUS S PUDROM PRESENEČA1M00 Pozitiven D0KAZ.da lahko izgledate mlajši in lepši i * SE DANES Presenetljiva nova Iznajdba z pudrih. Čudovita nova sestavina, ki olepša kožo in nODTOVitC tO je na mojstrski način me- šana s pudrom, presejanim POIZKUS skozi svileno sito Ta sestavina da koži novo življenje lis odsev Bledi, brezbarvni polti de mladostno naravno barvo ter povzroči, da se puder dvakrat dalje obdrži na licu Ta presenetljive sestavina se Lmenuje »kremska pena« Nahaja se samo v novem pudru Tokalon (postopek je patentiran). RESNIČNO SENZACIONALNA PONUDBA Napudrejte eno polovico lica s pudrom Tokalonono s »kremsko peno« drugo polovico pa s kakim drugim navadnim pudrom Ako stran lice s •kremsko peno« ne bo izgledala svežja, mlajša in lepša kakcr druga Vam bomo povrnili polno kupno ceno Vašega pudre Tokalon. Puder Tokalon se dobiva v enajstih novib nijansab — najmodernejših lz Pariza K PREMOG KOKS — DRVA nudi I. Pogačnik BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59 Postrežba brezhibna. Od Vas ie . odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski nasip 4-6 fraku ca — Svedolikalnica Damske volnene obleke, zimske jutranje halje, pižame, spalne srajce in drugo zimsko perilo nudi najceneje F. I. CORIČAR LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 29 ■ d .< T :>« Zapustila nas je naša dobra, nadvse ljubljena soproga, mamka, stara mama, sestra ln teta, gospa Katarina SNOJ roj. Pavlič Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 12. t. m. ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 11. decembra 1939. Žalujoče rodbine: SNOJ—PLEŠKO—GtiTZL in ostalo sorodstvo. Mestni pogrebn tsvo. Občina Ljubliana Umrli so nam naša mati Pokopali jih bodemo Jutri v torek ob 16. na iupno pokopališče v Hrovači. RIBNICA, 11. decembra 1939. Dr. Viktor In Filip Peterlin z družino in ostalim sorodstvom Urejuje Davorin ftavljen, - Izdaja » konzorcij »Jutnu Stanko Viraau - Za Narodno uakarnT d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran - Za inseratiu del je odgovoren Alojz Novak. - V* v l^ubljani.