Ql^Jom s-yuSuce?.* NO. 199 AmeriSwi Domovim/i •^y^^inra' AM€k.‘ • !]^ IRIT : ~ ; : ' v v. : ..: : ■ "'v.-.. ■ UV. •■•: FOREIGN IN U» <^*G€ ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N6WSPAP6R CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 18, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII Kosygin vesel obiska predsednika ZDA v SZ Predsednik vlade ZSSR A. Kosygin Ja skupini ameriških guvernerjev izrazil zadovoljstvo nad napovedanim obiskom Nixcna v ZSSR. MOSKVA, ZSSR. — Sodelovanje med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami je bistvene važnosti za svetovni mir, je dejal predsednik vlade ZSSR Aleksej Kosygin 8 ameriškim državnim guvernerjem, ki so na poti po Sovjetski zvezi. Dodal je, da se ni treba nikomur bati, da bi se obe glavni sili sveta tekom napovedanega obiska predsednika ZDA R. M. Nixona v Sovjetski zvezi v prihodnjem maju domenili za gospodstvo nad drugimi. Najboljša priprava za Nixonov obisk v Sovjetski zvezi bi bila po Kosyginovih besedah konec vojne v Vietnamu in izraelski umik z zasedenega arabskega o-zemlja na Srednjem vzhodu. Guvernerjem je v 70-minutnem razgovoru naročil, naj sporoče njegove prijateljske pozdrave predsedniku Nixonu. Skupino časnikarjev, ki je bila navzoča pri začetku sprejema ameriških guvernerjev je, ko je hotela oditi pri prehodu na razgovor, povabil, naj ostane, ker “mi nimamo nobenih skrivnosti”. Tekom tega razgovora je Kosygin ponovno omenil važnost dobrih odnosov med ZDA in ZSSR za svetovni mir ter trdil, da ima Nixonov obisk v Moskvi namen te odnose izboljšati. Cilj smeriško-sovjetskega sodelovanja je “zagotoviti napredek in blaginjo vseh narodov, velikih m malih”, je dejal Kosygin. Članki v vodilnih listih “Pravda” in “Izvestia” pozdravljajo napovedani Nixonov obisk, pa istočasno zagotavljajo zaveznike in prijatelje Sovjetske zveze, da ta pri tem ne bo žrtvovala koristi svojih zaveznikov za boljše odnose z ZDA. Novi grobovi gverilsko bojevanje na Severnem Irskem Bivši grški poslanci k okiska Agnswa v Grčiji ATENE, Gr. — Preko 170 bivših poslancev je v posebni izjavi opozorilo ZDA na podporo, ki Jo nudi vojaškemu režimu obisk podpredsednika S. T. Agnewa. Trdijo, da je ta obisk ne le nevarnost grški demokraciji, ampak celo vsemu nekomunističnemu svetu. Podpredsednik S. T. Agnew je Po svoji poti v Turčijo in Iran, kjer je zastopal ZDA pri proslavi 2500-letnice ustanovitve Perzijskega imperija, prišel preteklo soboto na obisk v Grčijo, domovino svojih staršev. Ostal bo tu en teden, ki ga hoče grška Vojaška vlada temeljito izkoristiti za lastno propagando. To je prvi obisk kakega zahodnega političnega vodnika v Grčiji, odkar je tam 21. aprila 1967 vojska izvedla prevrat in prevzela vlado. John Kromar Včeraj je umrl nan svojem domu po dolgi bolezni 82 let stari John Kromar, 1113 E. 63 St., rojen v Ribnici na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA 1. 1913, mož Rose, roj. Zobec, oče Johna in Franka, 7-krat stari j oče, brat pok. Franka (Minn.). Skozi 20 let je bil zaposlen pri American Stove Co, nato pa 10 let pri mestu Clevelandu do svoje upokojitve. Bil je član 3NPJ št. 28 in Kluba slov. upokojencev za senklersko okrožje. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v sredo ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na All Souls pokopališče. Truplo pokojnika bo položeno ia mrtvaški oder nocoj ob 6. Joseph Jagodnik V Euclid General bolnišnici je umrl 73 let stari Joseph Jagodnik z 944 E. 218 St., rojen v Kosezah pri Ilirski Bistrici v Slovenskem primorju, od koder je prišel v ZDA 1. 1921 in bil skozi 29 let zaposlen pri Timken Co. v Cantonu, Ohio, kjer je družina živela, dokler se ni pred 6 leti preselila v Euclid. Pokojni je bil mož Antonie, roj. Robb, oče Vere-Louise Drobnich, Josepha A., Marie Siggins, Anne in Wilme, 3-krat stari oče, brat pok. Franka, Antona, Louisa (zadnja dva v Argentini), Antonije Mizgur in Nade Drexler (obe v Jugoslaviji). Bil je član Društva Ribnica št. 12 ADZ. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v torek, ob 8.15, v cerkev sv. Kristine ob 9., nato na'All Souls pokopališče. Mary Coholac (Coholich) V Hillcrest bolnišnici je umrla 65 let stara Mary Coholac (Coholich) s 15500 Lake Shore Blvd., rojena Yurkovich v McKees Rocks, Pa., žena Marka, sestra Steffie Brozovich (Pittsburg, Pa.), Catherine Kavran, Mathewa, Wiiliama. Pokojna je bila članica HBZ št. 99. Pogreb je iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes ob 8.45, v cerkev sv. Jeroma ob 9.30, nato na Kalvarijo. 'Elizabeth Dzuricsko V soboto je umrla v Huron Rd. bolnišnici 78 let stara Eliza- (Dalje na 3. strani) Vsi poskusi oblasti Severne Irske in napori vlade Velike Britanije in Irske niso uspeli pomiriti Severne Irske. BELFAST, S. Ir. — Pretekli petek popoldne sta bila ubita dva p o li c i s t a sredi živahne trgovske ceste. Pripeljala sta se v policijskem, nezaznamovanem avtu, da bi pregledala varnostno organizacijo pri neki banki sredi mesta, ko so gverilci nenadno začeli streljati na njiju s strojnico. Kupovalci so se zgrnili okoli avtomobila in mrtvih policistov, ko je streljanje prenehalo. V dveh letih nemirov in izgredov na Severnem Irskem je uiio doslej ubitih 5 policistov, 90 civilstov, dva pripadnika domače narodne straže in 25 britanskih vojakov. Skoraj polovico teh žrtev je padlo v času, odkar je pokrajinska vlada objavila izredno stanje in zaprla osumljene pristaše Irske republikanske armade (IRA) brez sodbe. Irska republikanska armada je v odgovor na to objavila gverilsko vojno. v Severni Irski, ki se bolj , in bolj širi. Britanske čete so, pretekli teden porušile vse manjše ceste, ki vežejo Severno Irsko z Irsko republiko, da bi otežile, če že ne preprečile prihajanje preko meje. Na Luni so odkrili vodne hlape NEW YORK, N.Y. — Dva znanstvenika Rice univerze sta odkrila na Luni gejzir vodnih hlapov, ki je prodrl skozi razpoke v krnski skorji na njeno površino. To je prvi dokaz, da se krije pod površino Lune voda. Izbruhi vodnih hlapov gejzi-ra na Luni naj bi trajali 14 ur. Zabeležili so jih instrumenti, ki so jih pustili na Luni ameriški astronavti. Odkritje vode je izredno važno, ker bi olajšalo ustanovitev stalnega človeškega oporišča na Luni, če bi se pokazalo, da bi bilo to koristno. ¥ 7M sa zrenja debata o kitajskem vprašanju ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Glavna skupščina misli ta teden začeti debato o sprejemu rdeče Kitajske v ZN. Debata bo vsaj v začetku precej teoretičnega značaja, kajti tovariši v Peipin-gu stavijo za vstop take pogoje, ki zanje še ni večini v glavni skupščini. Peiping namreč zahteva izgon Cangkajškove delegacije v glavni skupščini. Peiping namreč zahteva najpreje .zgon Cangkajškove delegacije iz ZN, potem šele bo prišla njegova delegacija in prevzela mesto pete velesile v Varnostnem svetu in sedež v skupščini in njenih odborih. Debata se bo vrtela okoli dveh vprašanj: ali je v ZN dosti mesta za dve Kitajski, Maovo in Cangkajškovo? To stališče orani med drugimi tudi naša de-iela. Drugo vprašanje je odgovor na problem, ali naj bi bil za izgon Cangkajškove Kitajske potrebna dvetretjinska ali navadna večina. Za debato se je do preteklega četrtka priglasilo že 35 govornikov, spisek govornikov pa še ni zaključen. Debata v skupščini bo trajala dolgo. Naj glasovanja izpadejo tako ali tako, Ma~ ova Kitajska svojega stališča ne bo spremenila, debata zato ne bo dosegla svojega namena: spraviti L. R. Kitajsko v ZN. JAPONSKA PRISTALA NA MANJŠI UVOZ TEKSTILIJ Iz Clevelanda in okolice Po dolgih pregovorih in močnem ameriškem pritisku je 1 Vstopnice v prodaji— Japonska pretekli petek podpisala dogovor z ZDA o Štajerski klub priredi v sobo-prostovoljni omejitvi uvoza tekstilij v ZDA. Te so na- |l0’ 30' oktobra> ob sedmih zvečer to ukinile 10-odstotno carino na uvoz tekstilij. v dvorani Pri Sv- ^ ldu svoie tradicionalno Martinovanje. V- TOKIO, Jap. — Pogajanja za R. Ziegler je v Washingtonu de-, stopnice se sedaj v predprodaji, omejitev uvoza tekstilij v ZDA, jal, da je predsednik nad podpi-! Dobite jih pri vseh odbornikih ki so se vlekla več let, bila ved-]som novega dogovora zelo zado-j Štajerskega kluba. Na razpo-no znova prekinjena, pa zopet j voljen in da upa, da bo ta po-1 lago in izbiro bo gosja, svinjska začeta, so bila pretekli petek u-jmagal odstraniti trenja in spore spešno zaključena. Japonska je med ZDA in Japonsko. Tudi Sudan posnema Egipt BEIRUT, Lib. — Sudanski predsednik Numeiri je po dobro odpravljenih “volitvah” imenoval novo vlado, ustanovil novo stranko, ki ima monopol na politiko, povrhu pa še ime, ki je močno podobno imenu egiptov-j ske stranke. Imenuje se namreč Sudanska socialistična unija. Seveda ima Numeiri odločilno besedo tako v parlamentu kot v vladi. podpisala sporazum, ki pomeni orvi večji uspeh nove Nixonove gospodarske politike na mednarodnem področju. Japonska se je obvezala, da ne bo povečala uvozi tekstilij v ZDA tekom prihodnjih treh let za več kot 5 h letno pri izdelkih iz umetnih vlaken in ne več kot l'/< pri volnenem blagu. V prvih 8 mesecih letos je uvoz tekstilij iz Japonske v ZDA po-rastel v primeri z lanskim za 74'a ■ Sličen dogovor o prostovoljni omejitvi uvoza tekstilij so ZDA podpisale že preje z Nacionalno Kitajsko, s Hong Kongom in z Južno Korejo. Uvoz iz teh držav je močno pritiskal na ameriško tekstilno industrijo ter jo dejansko spravil v krizo. Predsednik Nixon je še v volivni borbi leta 1968 obljubil vodnikom tekstilne industrije, da bo poskrbel za omejitev uvoza tekstilij, če bo izvoljen za predsednika ZDA. To svojo obljuDo je zdaj izpolnil. Predsednikov tiskovni tajnik vladi predsednika Sato na Japonskem je odleglo, da je to vprašanje rešeno, toda vladna o-pozicija sporazum napada in zatrjuje, da bo ta vzel zaposlitev 300,000 japonskim delavcem v tekstilni industriji. Zadnje vesti in goveja pečenka ter žlahtna, pristna kapljica. Za ples in zabavo bo igral ansambel Vandro-vci. Vsi vabljeni! Seja— Klub slovenskih upokojencev za Si. Clairsko okrožje ima svojo sejo v? četrtek, 21. oktobra, ob dveh popoldne v spodnji dvorani SND. Tajnik Joseph Okorn vljudno vabi vse članstvo, da sc seje gotovo udeleži. Srebrna poroka— Jutri, 19. oktobra, bo minilo 25 let, odkar sta sklenila zakonsko zvezo dobro poznana g. Joseph in ga. Frances Masar, 797 E. 232 St. V zahvalo in spomin na ta dogodek bo jutri ob sedmih zjutraj v cerkvi sv. Kristine v Euclidu zahvalna sv. maša. ZDA odobrile kredit Poljski VARŠAVA, Polj. — Vlada ZDA je podelila Poljski 25 milijonov dolarjev kredita za nakup deželnih pridelkov. Priporočajte A.D. tenu ki jo še nimajo! Tita napadla mrzlica za potovanja BEOGRAD, Jug. — Najprvo je časopisje objavilo slike, kjer si narod lahko ogleda Tito v blesku njegovih uniform. Bil je namreč na jubilejnih slovesnostih v Iranu. Prav isti čas je prišla iz Indije vest, da misli obiskati tudi New Delhi. Menda enkrat letošnjo jesen. Koncem oktobra bo šel v ZDA, od tam pa v Kanado. V načrtu ima v novembru tudi potovanje v Anglijo, kamor ga je pdvabila angleška vlada. Povsod bo Tita spremljala njegova žena Jovanka. PITTSBURGH, Pa. — Po včerajšnji zmagi pitsburških “Pirates” nad baltimorskimi “Orioles” za svetovno prvenstvo je prišlo v Pittsburghu do izgredov in uničevanja, pa tudi plenjenja, ki je trajalo 10 ur. Okoli 100 oseb je bilo ranjenih, nad 300 pa prijetih, prodno je policiji uspelo ob- j Slavljencema iskrene čestitke-noviti red in mir. Posebna sladkorno — OTTAWA, Kan. — Sinoči je pri-; srčna preiskava— letel ob šestih sem predsednik ; Zdravstveni sklad združenja vlade ZSSR A. Kosygin, pred- j sladkorno bolnih oseb, odsek sednik kanadske vlade P. E. ] severovzhodnega Ohia, bo jutri, Trudeau ga je pričakal in j 19. oktobra, imel poseben pro-sprcjcl na bližnjem vojaškem; gram v okviru sladkorne bolez-letališču. Kosygin bo ostal v; ni in možnosti srčne kapi v Cai-Kanadi na uradnem obisku 8 j negie West podružnici (Nevedni, od tega se bo 3 dni razgo- j landska javne knjižnice, varjal s predsednikom Trn- Poseben team strokovnjakov Združeni narodi in male države Večinoma sončno in toplo. Najvišja temperatura okoli 75. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — V Združenih narodih je sedaj že 131 držav članic, vsako leto se jih znova nekaj prijavi. Doslej niso v ZN odklonili nobene. Računajo, da se jih utegne s časom prijaviti še okoli 60, tako da se bo število pribižalo 200. Letos so se prijavile tri iz Perzijskega zaliva in bile sprejete. So sicer zelo majhne, toda imajo dosti nafte in so zato zanimive za velike države. Male države so bolečina za vsakega generalnega tajnica ZN. So tudi za U Tanta, kar tudi odkrito prizna. Vedno je skušal spraviti to vprašanje v debato, pa se nobena država noče vtikati v to drobnarijo. Društvo narodov je nekdaj odklonilo državico Lichtenstein ob švicarski meji, dočim ZN sprejemajo vse, kar se prijavlja. Odgovorna za tako taktiko ni administracija ZN, ■ ampak Varnostni svet ZN, ki sprejeme priporoča skupščini ZN. V Varnostinem svetu imajo male državice svojega zavetnika v Angliji. Anglija ima celo vrsto malih kolonij, ki so postale neodvisne mini-drža-vice. Vsem tem je doslej Anglija presrkbela članstvo v ZN. Dosegla je s tem celo vrsto prijateljskih držav-čia-nic ZN, kar ji je prav prišlo pri marsikaterem glasovanju v glavni skupščini. Sedaj se je zanjo pridružil še nov razlog: ker je med članicami ZN mnogo mini-držav, ki so bile nekdaj angleške kolonije, mora Anglija predlagati tudi za ostale, naj postanejo članice ZN, drugače se bodo druge čutile užaljene. Med malimi državami po svetu je namreč začelo prevladovati mnenje, da šele članstvo v ZN pomeni pravo neodvisnost, kar seveda spada v domišljijo. Svet je postal tako majhen, in med seboj odvisen, da morajo celo vse velesile premišljevati, kakšen učinek naj napravi ta ali oni njihov korak v mednarodni politiki tudi na male države. Diplomatje A-merike, Sovjetske zveze in Kitajske bi lahko o tem povedali čudne zgodjbe, saj nikoli ne vedo, kdaj bodo odvisne ravno od malih držav. Kdo si je na primer mogel misliti, da bo velika Kitajska morala toliko časa rabiti malo Albanijo za svojo trobento v ZN? Zakaj na primer vsi diplomatje poznajo Luksemburg in Lichtenstein, ki spadata med res male države., Pri vsem tem je res, da male države ne spadajo v ZN. Njim je potrebno varstvo ZN, ne pa ravnopravnost v glavni skupščini ZN. To se da doseči na primer s sistemom pridruženih držav, ki se v nekaterih slučajih že prakticira ravno pri ZN. Naša diplomacija je pred 4 leti znova sprožila ta problem, pa je vse skupaj zaspalo, akoravno sta a-meriško pobudo zagovarjala Anglija in administracija ZN. Problem bo najbrže ostal odprt za dolgo časa. ZN dobijo namreč sedaj novega generalnega tajnika in ta bo imel drugih skrbi čez glavo in se ne bo pečal z zadevo mini-držav članic. Dalje morajo ZN računati, da pride rdeča Kitajska v ZN. Nihče ne ve, kako Peiping sodi o tem vprašanju. Brez njegovega pri- stanka se o statusu malih dr-žav-članic ZN ne bo zgodilo nič. Kitajska bo verjetno za sedanji sistem. Že sedaj se je namreč pokazalo, da imajo v glavni skupščini ZN ravno male države iz Afrike in Latinske Amerike več smisla za težnje kitajskega režima kot ostali svet. Zato Peiping lahko upa, da bo ravno med malimi članicami ZN dobil največ glasov za svoje predloge. Da male države ne spadajo v ZN, pričajo tudi stroški. Vsaka najmanjša delegacija ZN stane na leto okoli $100-000. S tem so kriti samo najbolj n e o b h odni pisarniški stroški, za druge diplomatske stroške je pa treba najti kritje še posebej. V ZN so tudi take članice, ki ne premorejo niti potnih stroškov za svoje 5-članske delegacije. Morajo se zanje zadolžiti pri svojih prijateljih in se drugod temu primerno oddolžiti, kar v krogih ZN ni več nobena tajna. Način sodelovanja malih držav v ZN je torej treba odložiti na boljše čase. dcaujem in njegovimi sodelavci. Ne pričakujejo nobenega novega dogovora med obema državama, ki sta sicer preko področja Severnega Ledenega morja sosedi. NEW YORK, N.Y. — Danes se začne v ZN razprava o tem, kdo bo zastopal Kitajsko v ZN, Tajpej ali Feiping ali morda kar oba. SAIGON, J. Viet. — Včeraj je znova prišlo do bojev med vladnimi silami in rdečimi v bližini meje Kambodže severozahodno od Saigona. Rdeči pritiskajo na tem področju v Južni Vietnam že štiri tedne brez posebnega uspeha, zato pa z velimi izgubami: NEW DELHI, Ind. — Indija je pozvala svoje oborožene sile pa bo izvrševal posebne preiskave v knjižnici na 1900 Fulton Road, od 9. dop. do 3. ure popoldne. Glavni knjižničar Fritz Stein bo danes razdeljeval Cola pijačo, ki sodi v to preiskavo in mora biti zaužita točno dve uri ured dejansko preiskavo, jutri, 19. oktobra. Prebivalca seznanjamo s to redko priliko brezplačne preiskave. Neodkrita, nezdravljena sladkorna bolezen lahko povzroči kapi, oslepelost, bolezen ledvic in srčne bolezni. Mladi zmagovalec— Devetletni Gregor Savernik, 676 Birch Drive, Ohio, je s svojim lesenim modelom avta tekmoval pri skavtih v “Pinewood Derby”. Aprila je bil na prvem na mejah Pakistana v pripra- mestu v svojem “den”, nato pa vljcnost, ker resno računa z možnostjo vojnega spopada. Obe strani imata zbrane na mejah močne vojaške sile in obe govorita o “neizbežnosti” vojne, če ne bo nasprotna stran nehala kršiti meje in izzivati ... BELFAST, Sev. Ir. — Zadnja dva dneva so bili ubiti tu in v Londonderryju 3 britanski vojaki, 3 civilisti pa ranjeni. Britanska vlada je poslala novih 2000 mož redne vojske pomagat vzdrževat red in mir v Severno Irsko. S tem bo število britanskih čet tam na-rastlo na 14,000 mož. NEW DELHI, Ind. — V soboto je priletel sem iz Irana predsednik SER Jugoslavije Josip Broz Tito z ženo Jovanko na svoj peti uradni obisk Indiji. Od obiska ne pričakujejo kakih novih dogovorov, je le znak starih zvez med Titovo lda nehote Potrjuje vhodne ve- v "Pack 56”. Preteklo soboto popoldan je zastopal svojo enoto v East Shore District tekmah m dosegel prvo mesto. Euclidski sodnik Robert Nickum mu je poklonil trofejo. Mlademu zmagovalcu čestitamo-! Vizitacija 3. reda— V nedeljo, 24. oktobra, ob enih popoldne bo v cerkvi sv. Lovrenca vizitacija 3. reda sv. Frančiška Asiškega. Opravil jo bo p. Atanazij OEM. Po njej bo kratek sestanek v šolski dvorani. Sovjetska zveza gradi ladjedelniško mesto MOSKVA, ZSSR. — Tass je objavil, da gradijo v Severo-dvinsku, velikem ladje delniškem središču ob Belem morju, štiri nova stanovanjska področja, v katerih vsakem bo prostora za 8,000 ljudi. Objava je zanimiva v toliko, Jugoslavijo in Indijo najprej pod Nehrujem in sedaj pod sti, da Sovjetska zveza povečuje svoje ladjedelnice v tem mestu, njegovo hčerko Indiro Gandhi Jv katerih gradijo atomske pod- _______0_______ Imornice. Obseg m zmogljivost — Eno šestino površine dr- teh ladjedelnic bodo v kratkem zave Maryland obsega vodno podvojili, kot kažejo fotografije površino. i ameriških izvidniških satelitov, Ameriška Bomomm »i* / W1 ■ I / I €r f\ !\1—•! ■ C f Cx 17 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44108 National and International Circulation ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece -a Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: Jnited States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months 1 anada and Foreign Countries: [ $18/^ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO i No. 199 Monday, Oct. 18, 1971 Organizacija boja proti inflaciji Predsednik Nixon jo je že objavil in sem sprožil hudo di bato o njeni vrednosti. Med najhujšimi kritiki so voditelji delavskega gibanja. Imajo proti Nixonovemu načrtu dva glavna pomisleka: Nixo-n hoče sicer pritegniti k sodelovanju ves narod, toda odločitve v temeljnih vprašanjih hoče pridržati federalni upravi. Nixonu so dalje bolj pri srcu interesi proizvajalca kot nosilca gospodarskega napredka, šele na drugo mesto so postavljeni drugi elementi proizvodnje. Glavni rešenik iz sedanje gospodarske stiske je potrošnik, ta je pa postavljen na zadnje mesto. S kritiko se oglašajo seveda tudi podjetja, toda vidi se jim. da gledajo na predsednikovo akcijo kot na potrebno zlo, proti kateremu jih bo predsednik že znal varovati, če ne bo pokazal volje, ga bodo na to spomnili na način, ki ga bo hitro razumel: z zastojem gospodarstva. Tisti pa, ki je v tej tovarišiji najvažnejši, se pa v debati še ni oglasil in to jc potrošnik. Načeta debata je torej res živahna, toda popolna pa še ni. Pa se moramo zadovoljiti s takim stanjem in ga skušati pravilno razumeti, drugače bomo že v začetku zgrešili pravilno smer presoje o različnih smereh vidikov o predsednikovi akciji v boju proti draginji. Da se nam to ne pripeti, je treba znova opozoriti na vir sedanje inflacije, ki ga politiki strašno radi prezrejo.. Inflacija se je dejansko začela 1. 1965. Takrat se je federacija začela preko mere zadolževati z najemanjem posojil na kratke roke. Primanjkljaji v federalnem proračunu so začeli rasti, z njimi pa tudi zadolževanje federacije. 1 emu bi se bilo dalo takrat odpomoči le z zvišanjem davkov, federacija pa tega koraka ni hotela napraviti, ker je videla, da so cene stabilne, in ta pojav smatrala kot dokaz, da gospodarski napredek prenese tako vse civilne kot vojne izdatke. Njeno stališče je bilo napačno, kar se je pa začelo čutiti šele 1. 1969 in potem. Takrat so cene začele rasti, z njimi vred pa tudi plače in mezde. Kupna moč dolarja se je zamajala, toda federacija še zmeraj ni hotela ugrizniti v kislo jabolko. Šele na pritisk Kongresa je za nekaj malega znižala izdatke. Z nastopom Nixonovega režima smo zaplavali v inflacijo s polnimi jadri. Zato se nam je zadnja tri leta življenje podražilo za skupno dodatnih 15%. Vse je kazalo, da bo draginja rastla še hitreje. Delavci so se vznemirili, zahtevali in dosegli so višje plače, z njimi vred so pa začele rasti tudi cene za vse potrošnike. Federalna administracija je še zmeraj omahovala, šele sedaj je začela resno misliti na boj proti inflaciji. Politiko tega boja je izoblikovala letos. To bi se moralo zgoditi že pred petimi leti. Ali bo ta zapozneli boj tudi uspešen? Najprvo moramo poudariti, da hoče biti Nixon stvaren. Ne misli na znižanje cen in življenjskih stroškov, hoče jih le stabilizirati na sedanji ravni. Moti se torej, kdor upa, da se bodo cene znižale za stalno. To ni prijetna ugotovitev, pa temelji na zdravi logiki. Ako bi Nixon hotel znižati cene, bi moral misliti tudi na znižanje plač in mezd. Kaj takega mu ne hodi niti na misel. Je rajše zagrabil po nadomestku za tako politiko: se je sprijaznil z naraščanjem brezposelnosti in skuša brezposelne kolikor toliko zmerno podpirati. To pa še ne pomeni, da število brezposelnih ne bi moglo začeti padati. Ali bo Nixonovi politiki uspelo znižati števjlo brezposelnih za dobra dva milijona, se bo pa šele spomladi pokazalo. Nixon upa, da bodo davčni popusti dali podjetjem pobudo, da širijo proizvodnjo in iščejo nove delovne moči med brezposelnimi. Zato jim je sedaj znižal davke kar za čedno število bilijonov dolarjev. Lepo bi bilo, ako se bo njegova ideja uresničila. Opozoriti moramo, da podjetja ne iščejo denarja za nove tovarne, tega lahko dobijo v bankah. Potrebni so jim novi potrošniki. Dokler teh ne vidijo, ne bodo mislili na nove investicije. V mislih bodo imeli tudi Nixonovo politiko cen. Ako bodo videli pred seboj federalno kontrolo cen, ne bodo radi tega tvegali nove investicije, saj ne bodo vedeli, kakšna kontrola jih čaka od strani federalne birokracije. Ni namreč nikjer napisano, da Nixon mora biti še naprej predsednik ZDA. Imamo vtis, da Nixonova gospodarska filozofija preveč da na pomen zasebne pobude. Je res glavni, toda ne edini steber sodobnega gospodarskega napredka. Zato se lahko zgodi, da bo Nixon pobijal draginjo, brezposelnost pa bo ostala na sedanji ravni ali pa se vrtela okoli nje. To za Nixona ne bo nobena tolažba v volivnem letu. Medtem ima Nixon že težave s svojim sistemom boja proti draginji. Kot spreten politik je sistem sestavil tako, da je med sebe in interesente vtaknil razne odbore, ki bi nosili vso težo odgovornosti napram javnosti, v resnici bi pa odločevala končno le federacija. Delavske unije so se temu sistemu že uprle, uprli se bodo pa tudi drugi, ki ne bodo hoteli nositi odgovornosti brez pravice do končnih odločitev. Tako bo boj za pristojnost odborov prva čer, ki jo bo moral sistem preskočiti. Časa za iskanje kompromisov ni preveč, kajti sredina novembra se hitro bliža in takrat mora novi sistem začeti funkcionirati. Upajmo, da so to le prehodne bolečine, kajti sistem sam po sebi je videti zdrav. Nixon pozna prakso kontrole še iz druge svetovne vojne, ne bo delal tistih napak, ki jih je federacija delala takrat. Izogibal se bo nevarnosti, da bi se federacija vtikala v vsako malenkost. Ogromna večina cen ne bo podrejena direktni kontroli. Prizadeti bodo le glavni interesentje, v avtomobilski stroki na primer le 4 velike firme. Med prodajalnami na drobno le velika podjetja. Takih je tudi v milijonskih mestih le par ducatov v vsaki stroki. Skušnja namreč uči, da le velika podjetja usmerjajo cene navzgor ali navzdol, mala se po tradiciji ravnajo po njih. Ne smemo misliti, da bo blaga primanjkovalo. Ga bo dosti, toda nevarnost bo obstojala, da bo kakovost slabša. Producentje se bodo hoteli oškodovati s proizvajanjem blaga slabše vrste. Dalje je verjetno, da bodo podjetja hotela dvigniti delovno storilnost, seveda na račun kakovosti blaga. To so znane stvari, ki jih poznamo iz obeh svetovnih vojn. Zato se bo na splošno ponovil razvoj gospodarstva, ki ne bo ne čisto mirnodobski, pa tudi ne čisto vojni. Kar bo dobrega na njem, bo ostalo tudi po koncu kontrole, drugo se bo pa obdržalo kot dodatek k naši sedanji socialni politiki. . .i :: , !.i' I BESEDA IZ NARODA | § M Ziala poroka medlega slovenskega para CLEVELAND, O. — V nedeljo, 24. oktobra 1972, bosta slavila zlatoporočni jubilej poznana in spoštovana zakonca g. Frank in ga. Olga Benčič, 16116 G-rowewood Avenue. V zahvalo za 50 let srečnega ker da sva dočakala 50 let skupnega življenja. Sinovi, hči in o-stali so naju začeli nagovarjati, da bi po tolikih letih bilo lepo in dobro iti obiskat staro domovino. Zahvalil sem se j,im za ta načrt in obenem ugovarjal, ker da nimam tam sorodnikov. Oni u-govarjajo, da ima mama sestro, nečake in nečakinje. Nato sva pristala ter obljubila, da morda skupnega življenja bo njun pranečak č. g. John F. Fink od fa- greva drugo leto, če bo zdravje. re Božjega Rojstva v Holywoo-du, Florida, opravil na domu njunega sina Roberta Benčiča j V tem času smo dobili pismo iz domovine od sestre in nečakinje Pavle. Pisali sta, da vsako leto na 19800 So. Lake Shore BlvdJpride v domovino veliko Slo-zahvalno sv. mašo, nato pa bo vencev ter kaj je z nami, da ne na istem naslovu sprejem prijateljev, znancev in gostov. Zlatoporočenec Frank Benčič: pridemo po tolikih letih pogledat svojega rojstnega kraja. Na vse to sva se odločila, da Zlatoporočenca imata dva sinova, Oscar-ja v Lighthouse Point v Floridi in Roberta v Euclidu ter sedem vnukov in vnukinj. Že dolgo, dolgo sta naročnika Ameriške Domovine, katera ji k zlatoporočni obletnici iskreno čestita in jima želi, da bi v dobrem zdravju in veselju učakala še mnogo mnogo let! A. D. se je rodil v vasi Javorje na Pri-jbova šla tudi midva. Obljuba je morskem, njegova življenj skaj izpolnjena ali in skončana, ker družica Olga pa v vasi Kazlje potovati iz Amerike v drugo dr-na Primorskem. ‘Poročila sta se žavo ni tako, kakor kupiti na v cerkvi Marije Vnebovzete v postaji listek in se odpeljati, ka-Collinwoodu 29. oktobra 1921. mor želiš. Ker nisem sposoben Slavljenec Frank Benčič je bil vsega tega, sem se odločil in šel celih 50 let zaposlen pri znani, do Kollandra in povedal, da sem železniški družbi The New York član. Kluba upokojencev in da Central Rail Road. Leta 1954 je sva s soprogo namenjena poto-stopil v zasluženi pokoj. vati v domovino. Naročili so na- ma, kaj morava midva dobiti, vse drugo bodo oni uredili. Odločila sva se za odhod 18. junija iz Clevelanda na Brnik, obenem sva naročila enotedenski izlet po Sloveniji. Kmalu sva dobila sporočilo od Kollandra, da je vse urejeno, da bomo odpotovali 18. junija ob 5. uri pop. in prišli na Brnik med 7. ali 8. uro zjutraj. Nato sva pisala v domovino čas prihoda; 18. junija sva dobila telefoniono sporočilo, da bo JAT 1071 imel zamudo ter da bo odletel ob 10.30 zvečer. Ko smo prišli na letališče, so naznanili, da ima JAT 1071 zamudo. Nato smo čakali do 4. ure zjutraj, da je pristal in ob 4.45 se vzdignil in odleteli smo proti domovini. Na poti se je ustavil dvakrat v Kanadi in v Belgiji. Na Brniku smo pristali ob 4.. uri pop., po ljubljanskem času cb 10. uri zv. Tam so čakale na prihod štiri družine s svojimi avtomobili od 7. ure zjutraj, ker tudi tam so spreminjali prihod vsaki dve uri. Ko smo pristali, so nam povedali, da je bilo dosti ljudi na letališču in da če bi pristali ob pravem času zjutraj, bi bilo letališče nabito z ljudstvom. Ko smo se spoznali s sorodniki in oni z nama, je bilo pozdravljanja in objemanja do solz. Nato so naju odpeljali proti Kopru v Ankoran, kateri je oddaljen 180 kilometrov od Brnika. Prišli smo v Ankoran ob enih zjutraj. Tam živi sestra Antonija, nečak Jože in nečakinja Pavla ter njih družine. Prisrčno so naju sprejeli, nato smo sedli k mizi, obloženi z dobri- Fo iofgifg 10 iafiii w rojsine domovino Slovenijo BROOKLYN, O. — Rojen sem bil v aprilu 1895 v vasi Polžane na Primorskem, v ZDA sem prišel 1914 na Cass, W. Va. Moja soproga Theresa, rojena Jakolin, je doma v vasi Markovščina na Primorskem, od koder je prišla v Cleveland leta 1920. Poročila sva se 15. novembra 1920 ter 15. novembra 1970 praznovala 50-letnico skupnega življenja. Ob tej priliki sva dobila od prijateljev in znancev dosti spominskih kartic, v katerih so nama čestitali in želeli še mnogo let skupnega življenja. Čeprav je malo pozno, je boljše kot nikoli. Zahvaliva se vsem in vas bova ohranila za vedno v spominu. Naši sinovi, snahe, hči Albina in zet Stanley Staniszewski so nama pripravili okusno in bogato kosilo v enem najboljšem italijanskem restavrantu. Zvečer smo v družbi sorodnikov in prijateljev nadaljevali proslavo in se veselili na domu hčere Al-;mi jestvinami in pijačo ter se bine pri lepo okrašenih mizah,1 pogovarjali do 4. ure zjutraj. obloženih z raznimi dobrotami. Pričelo se je čestitanje, hvalje- Drugi dan sva se odpravila v Koper in obiskala nečakinje. nje in zahvale ter da sva srečna, Pri njih se nismo dolgo zamudi- li, le toliko, da smo se pozdravili in se spoznali. Od tu smo šli obiskat nečaka Edvarda Abrama. On ima lepo hišo za dve družini ter lep vrt. Ko sem videl to hišo, se nisem niti upal iti noter. On naju povabi, da naj greva notri, a jaz se ustavim in rečem, da me je sram, ker v A-meriki navaden delavec ne more imeti tako modernega poslopja. Nato smo šli v hišo, se pozdravili, čeprav smo se videli prejšnji dan, ko so bili na Brniku z dvema avtomobiloma. Pogovarjali smo se o raznih stvareh pri dobro obloženi mizi. Povedal mi je, da sta njegovi hčeri poročeni z dobrimi možmi in da skupno lastujejo dom in živijo v njem. Pri tej prijazni družini sva prebila dve noči, nato sva šla v Piran in obiskala drugo nečakinjo. Ta je tudi prijazna in se je tdžko ločiti od nje. Potem sva šla v. Trst in sva obiskala štiri druge nečakinje. Obenem sva obiskala sestro dobro znane Mrs. Jennie Mezgec iz Clevelanda. Pri vseh teh dru> žinah smo bili tako srčno sprejeti, da nama bo ostalo v ved-nem spominu. Tukaj smo bili tri dni. Od tu smo šli na Jesenice o-biskat družino Jelovcan. Pri tej družini se nisva zamudila dolgo, pač pa sva si ogledala mesto, veliko železarno ter okolico. Od tu smo se vrnili proti Ljubljani ter zavili proti Novemu mestu. Ustavili smo se in napojili konjička in sami sebe, pa vprašali za pot v Staro vas in vas Sele. Ko so nam povedali, smo se odpravili in kraj dobili. Najprej smo se ustavili v Stari vasi dol pri družini Hosta. Povedali smo, kdo smo in da jim prinašamo pozdrave od sorodnikov iz Amerike. Nato smo šli v Sele. Tam smo izročili pozdrave od družine Miklaučič iz Thompsona, Ohio, in se pomudili nekoliko časa. Pogovorili smo se' o marsičem, ker jih zanima naše življenje v Ameriki. Nato smo se vrnili proti Ljubljani in v Ankoran. Drugi dan sva se odpravila gledat rojstne vasi in sicer Polžane in Markovščino. Ustavila sva se na Kozini. Tukaj se križa cesta med Trstom in Reko, Koprom in Ljubljano. Tukaj živi nečak moje soproge. Od tukaj gre cesta na vrh gore Slavnik. Na vrhu je lep hotel. Na Kozini je precej malih tovarn, med vsemi je največja glažuta, v kateri izdelujejo več vrst steklenic. Druga je žaga, v kateri' izdelujejo zaboje za kmetijske pridelke. In nekaj drugih, ki izdelujejo plastiko. Tukaj smo nekaj časa bili pri nečaku in si ogledali okolico. Na Kozini se začenja naše korito. Iz tega dela Primorske nisem še čital nobenih novic. Kakor da bi bilo vse mrtvo. Nadalje smo šli po vaseh, katere so v bližini tržaške ceste in se ustavili v moji rojstni vasi Polžane. Najprej sem šel pogledat za mojo rojstno hišo. Na žalost je nisem našel, našel sem le kup kamenja med sosednjimi hišami. Nato smo šli k moji nečakinji, hčeri moje po pol sestre. Tam smo se pozdravili in malo pogovorili. Radoveden sem bil, kaj se je zgodilo z našo kmetijo, kdo jo lastuje ter če morda kaj vedo o mojih dveh pravih nečakinjah. Nisem dobil odgovora. Dejala je, da ne zna, nato smo odšli in si ogledali ostali del vasi. Opazil sem, da je v vasi velika kokošjereja. Na kraju vasi pri glavni cesti smo se u-stavili v gostilni, kjer sem dobil par možakov in so mi povedali, da so iz Polžan. Kupil sem vsem pijačo, obenem pa dal gostilničarju nekaj zelencev, da naj zapijejo vaški možje na moje zdravje. Od tam sva šla v vas Bc in izročila p o z d r ave sorodnikom Mrs. J. Gerlinca z Reno Ave. Nato sva šla v vas Materija, kjer živijo sorodniki Mrs. J. Bartol, ter jim izročili njen pozdrav. VESTI i*. Vodovod za Rače Voda v vodnjakih v teh krajih je slaba in zdravstveno ne u-streza. Strokovnjaki so celo u-gotovili, da ljudje neprekuhane vode sploh ne bi smeli uživati. V sušnem času usahnejo številni viri vode na Pohorju. Rešitev Rač in okoliških krajev je v bodoče torej le v ureditvi vodnih virov na Dravskem polju. Tu so na voljo velike količine vode. S posebnim republiškim odlokom so to področje že zavarovali v ta namen. Štiristopetdeset gospodinjstev Jo ? v Račah, Jesenci, Brezuli, Podovi ter Spodnji in Zgornji Gorici se je pogodbeno zavezalo, da bo v prihodnjih dveh letih prispevalo po 3500 dinarjev za graditev vodovoda. Tako bodo zbrali približno 1.6 milijonov dinarjev. Na pomoč so priskočile tudi delovne organizacije. Med njimi tovarna kemičnih izdelkov Pinus v Račah, ki je prispevala za vodovod 600,000 dinarjev, Mariborska občina pa le 30,000 diuarjev, kar se prizadetim zdi očitno premalo. Za vodovod so že izdelali vse potrebne načrte. Del glavnega vodovodnega omrežja v Račah in delu Jesence so že položili. Letos bodo glavni vod povezali tudi z vodom, ki ga gradi občina Slovenska Bistrica iz črpališča v okolici šikol. Festival v Beltincih Zadnjo nedeljo v avgustu so tu priredili festival folklore, kjer so kazali stare prekmurske običaje in plese. Sodelovali so poleg Mariborske plesne skupine tudi plesavci iz Markovec na Ptujskem polju, iz Nedelišča pri Čakovcu in tempera mentni Madžari rž Lentyja. Vseh ple-savcev je bilo 200. Bled dobro obiskan Blejci so z letošnjo turistično sezono zelo zadovoljni. Že julija so imeli 105,000 nočitev. Med gosti je bilo le 15% domačih, drugi pa vsi tujci. Blejski hoteli, počitniški domovi in zasebne sobe zmorejo 3,900 ležišč, avto mobilsko šotorišče ima prostora za 1,000 oseb. Vse je bilo zasedeno. Težave so bile s parkirnimi prostori, ker jih je premalo. Zelo so bile obiskane sprehajalne steze, ki so bile narejene že pred vojno, pa so jih sedaj obnovili. 25 čolnov je bilo nenehno v prometu od brega na otok, kjer je starodavna cerkvica spet odprta. Ni pa še gotova otoška restavracija. Pomurski sejem v Gornji Radgoni Tudi letos se je vršil v tein obmejnem kraju Pomurski sejem, ki je bil namenjen predvsem razstavi kmetijskih strojev. Ponudba malih strojev in malih traktorjev je bila premajhna. Še bolj čudno je bilo, da so za doma izdelane traktorje zahtevali mnogi devize. Ali ne bodo take zahteve pognale še tiste kmete, ki so ostali doma, v tujino na delo, da si bodo mogli omisliti stroje za kmetijsko de- Zastrupljenje zraka i v Hrastniku Žveplov dyokis, ki prihaja iz peči trboveljske termične elektrarne, povzroča takšno opustošenje zelenih pobočij v hrastni-ški občini, da so o strupeni nevarnosti razpravljali na občinski seji. Sklenili so, da mora e-lektrarma nekaj storiti, da se prepreči delovanje strupov, preden bo resno ogroženo tudi zdravje ljudi. Tovarna namerava postaviti dimnik na 580 m visok hrib, da bodo vetrovi laže razgnali zastrupljeni zrak. Letališče na Brniku Če se letalske družbe pritožujejo nad slabimi razmerami na beograjskem letališču, tega ni mogoče trditi o brnškem letališču. Predstavniki letalskih družb “Jat”, “Lufthansa” in “Swissair” so izjavili, da letališče posluje natančno in vestno. Prednost letališča so veliki skladiščni prostori, ki so večji kot v Zagrebu in Beogradu skupaj. Imajo valjčno nakladalnico za mehanizirano natovarjanje blaga. Manjka pa v Ljubljani letališko posl opje (terminal), kjer bi našle prostor letalske družbe, ki so sedaj raztresene po mestu. Tudi zastopstev je premalo. Gorenja vas nad Škofjo Loko dobila novo šolo Ob pričetku šolskega leta je šlo staro šolsko poslopje, ki je bilo zgrajeno že leta 1879, v pokoj. Odprli so novo šolo, ki je veljala 7 milijonov dinarjev. Denar so dali vaščani in delovne organizacije. Šola ima 9 ka- ^_______ binetov, 21 učilnic, telovadnico Nad vasjo Polžane sem opaziLm obsežno predverje, kjer bo tovarno, kjer, kot so mi oni po. Iknjižnica in prostor za šolske vedali, izdelujejo plastične igra- Pnredltve. šolo obiskuje 600 o-(Dalje na 3. strani) 1^rok, prostora je pa za 700. Idrija izvaža Tukajšnji rudnik živega srebra proda le 10% proizvodnje doma, Vse drugo gre v izvoz, od tega ena tretjina v ZDA. Po proizvodnji živega srebra je idrijski rudnik na petem mestu na svetu. Trenutno zanimanje za živo srebro upada, zato Idrijčane skrbi, kam bodo šli s svojim blagom v bodočnosti. Za kulturo v Sloveniji ni posluha Ne, ni res! Ne gre za novico dneva, temveč za že dolgo ponavljano, tako rekoč staro in o-guljeno resnico o slovenski kulturi, o slovenski beli krizantemi. Gre za nesorazmerja med tistimi, ki jim je nedosegljiva. Med tistimi, ki so je siti, da ne vedo, kam z njo, in med tisto veliko množico, ki je še vedno lačna celo vsakdanjega kruha kulture. Kako to, mar se tehtnica v vseh povojnih letih ni nič nagnila v korist te velike večine? Na to nam deloma odgovarja gradivo republiškega sekretariata za prosveto in kulturo o u-smeritvi razvoja kulture v Sloveniji do leta 1975. To gradivo, podprto s statističnimi podatki, sloni skoraj v celoti na osupljivih ugotovitvah o skoraj nikjer izpeljanih kulturnih načrtih, o revnem materialnem položaju, o prostorski stiski, o pomanjkanju strokovnjakov in o drugih tegobah slovenskih kulturnih u-stanov. Teh neprijetnih resnic je toliko, da lahko govorimo že o splošni apatiji kulturnih delavcev in ustvarjalcev, ki radi dolgoletnega zapostavljanja kulture tudi ne verjamejo, da se bodo z novimi kulturnimi skupnostmi razmere obrnile na bolje. Dejstvo je, da je slovenska kultura še zmerom privilegij mest in industrijskih središč, da je tako rekoč “kultura gornjih tisočev”. Medtem ko se po mestih, spričo nezadržanega lova za standardom, širi vsake vrste snobizem, pa imamo še vedno množico, ki je žejna in lačna kulturnih dogodkov: dobrih gledaliških gostovanj, simfoničnih in pevskih koncertov, umetniških in drugih razstav, predvsem pa dobre knjige v ljudski knjižnici. Toda ta množica nima ničesar, saj 12 slovenskih občin npr. sploh nima svoje matične knjižnice. Iz tega bi sledilo, da je naše kulturno samozadovoljstvo več kot neutemljeno, da, smešno. (Delo, 27. avg. 1971, str. 1.} Karel mauser: VELIKA RIDA Z velikimi, še malo motnimi ga še doma ni, ko niti otrok ni očmi je otrok zastrmel vanjo, dotlej je obrnil glavico in dihnil: “Ma-ma.. .!” Barbara je pokleknila k ograjeni posteljici in skoz ograjico pritipala do Mojcikine ročice. Ni bila več vroča, le ustnice so bile še suhe in čudno bele. “Mojcika!” Rada bi še nekaj rekla, pa je začutila, da nekdo stoji ob vratih. Obrnila se je. Bil je zdravnik, s katerim je zjutraj žoba-rila. “Ne bodite dolgo. Otrok bo zaspal,” je rekel prijazno. Vstala je, vzela iz torbice ropotuljico in jo zataknila med ograjico in vzglavjem. Otrok je ni videl. Zmagalo ga je in v nekaj minutah je zaspal. Doktor je za njo zaprl vrata. Ko j tisti večer je Barbara pisala Račniku in strini, da Mojcika ne bo umrla. Koj potlej je legla. Bila je trudna na smrt. * H« ❖ Sicer je Barbara pisala, da bo lahko šla z avtobusom. Račnik pa ni pustil. Niso taki stroški in, če bi bili, za otroka ni nič preveč. Pripeljali sta se z avtom. Ko so obstali na dvoru, so bili vsi hkrati iz hiše: Račnik, strina in Nantej. Račnik je koj pograbil otroka in ga zanesel v izbo, Nantej pa se je tiščal Barbare in žlobudral vanjo. Tako je hitel, da ga je komaj kaj razumela. Račnik je zase vedel, da Nan-teja ne bo tako vesel, kakor je bil Mojcike in Barbare, pa čeprav je njegov sin: ga ne bo in ne bo. Koj potlej je Barbara otroka zanesla v naizbo. Naj se spočije, revež. Dokler ni zaspal, je sedela ob njem. Potlej šele so se razvezali jeziki v izbi. Strina je prinesla cvrtja, stari vina. Saj Barbari ni bilo zanj, videla pa je, da je Račnik srečen. In sama je bila tako nazarensko srečna, ko je z Nantejem lezla po stopnicah. Mojcika se ni zbudila. Še premaknila se ni. Je čutil otrok, da spi v svoji postelji. Tiho je bilo v naizbi. Tudi Nantej je že spal. Le Barbara ni mogla. V srcu ji ni bilo prav nič težko, čeprav se ji je ravno to uro utrnila misel: Rada ga imam, pa četudi moje ljubezni ne bo videl: samo da Mojcika živi... Na Agato pa ni žinjala. Preveč je bilo sreče. VRNITEV Z jeseni je Nantej prvibart pisal, da bo nemara do zime doma. Da so jih klicali in barali za to in ono. Če ne do zime, do vigredi pa skoraj gotovo. Bo ravno pravšnji čas, ko se bo delo razmahnilo. Saj so že toliko časa brez njega. Pismo je prišlo ravno ob času, ko so pospravljali čompe. Strina je bila sama doma in ga ni hotela niti odpreti. Nič toplega se ji ni vzdignilo v srcu, kot se ji je včasih, ko je bila vesela vsake besede od Nanteja. Mojcikina]^e bolezen in Barbarina velika ljubezen do otroka sta jo zaprli. Račnik in strina, oba sta se bala, da se bo Nantej vrnil, hladno šel mimo Barbare in tako brez besede ubil njeno in otrokovo ljubezen. Kaj naj še čakata od življenja, če Barbara odide, če Nantej najde otrokoma mater v Agati? Z Barbaro bo odšla duša in brez duše je hiša mrtva. Nobeden sicer ne ve, kako daleč sta Nantej in Agata prišla v pismih. Vse gotovo ni resen, kar je Petrova raznašala. Da Nantej Agati pisari, to je gotovo. In da mu ona piše, to Račnik ve. Stare spomine pogrevata. Da bi bil pa Nantej tak trep, da bi ji kaj obljuboval že zdaj, ko videl, tega pa Račnik kar ne more verjeti. Kljub temu je bilo Račniku čudno težko, ko je pismo na hitro preletel. Beljaka in bridkosti ob Mojcikini bolezni ni mogel pozabiti. Kako čudno lepa je bila Barbara tiste dni! Nič čudnega, da so jo povsod imeli za mater. Kakor je bila Barbara po Mojckini bolezni že vnaprej vdana v vse, kar bo prišlo, jo je pismo vendarle globoko v duši zburkalo. Vse doslej Nantej ni nikoli natančno pisal, kdaj bo prišel. Njegov prihod je bil kakor v megli. Vsi so vedeli, da bo nekoč prišel, vendar so ži-njali nanj le tiste dni, ko je prišlo pismo od njega. Zdaj je vse drugače. Nante-jev prihod je blizu. Morda bo mladi Račnik že za Božič doma; če ne za Božič, pa tedaj, ko bo sneg odlezel in bo čas za oranje. Zakoračil bo spet za drevesom, vlačil bo njive in Barbara mu bo vodila kakor dekla. Doslej je pri vsakem delu žinjala na otroka. Ko bo mladi prijel za vajeti, bo ta misel nekje zadaj. Otroka bosta samo Nantejeva, njegova beseda bo tista, ki jima bo ukazovala. Barbara ve, da se bo umaknila brez besede; tudi ni nikoli žinjala drugače. Le ta tiha ljubezen, ki je preko otrok pritipala do Nanteja, le ta je na poti. Samo ta tiha ljubezen, ki žubori globoko* spodaj in je Nantej nikoli ne bo mogel videti. * * * Toda do Božiča Nanteja ni bilo. Barbara je naskrivaj lovila novice, ki so jih prinesli tisti, ki so se med prvimi vrnili iz ujetništva. Da je slabo, delo težko in hrana slaba. Vendar je bil Božič to leto pri Račniku lep. Že dolgo ne tako. Malo že zavoljo tega, ker je bila Mojcika spet trdna in zdrava. Pa tudi zato — vsi so tako čutili, čeprav misli nihče ni povedal na glas — ker so bili nemara zad-njibart sami, tesno povezani in sklenjeni. Strina je kupila Barbari lepo broško, židano ruto in šolne. Ko pa sta bili sami v veži, je prinesla na dan še drobno škatlico ter ji še to porinila v roko. “Na, tole vzemi, pa staremu ne povej, da si od mene dobila. Bi morda rekel, da sem trepa.” Nerodno ji je bilo. Ko je Barbara odpirala, se je strina obrnila in brez besede odšla skoz vrata proti hlevu. V škatlici je bil močan zlat prstan z rdečim kamnom. Barbara kar verjeti ni mogla. Ne, tega ne more vzeti. Zaprla je škatlico in odšla za Marjeto. Našla jo je v hlevu. “Strina, tega ne morem vzeti.” — Tedaj je videla, da ima mokre oči. Tako majhna je bila Adeti med živino, da se je Barbari zasmilila. “Le vzemi, Barbara,” je tiho rekla. In kakor da žobari sebi, dodala: “Trideset let je zdaj, ko mi ga je Grabnarjev Hanzej prinesel. Tri dni po tistem ga je pod Dobračem v lesu ubilo. Trideset let že nosim ta prstan s seboj in nihče ni vedel zanj. Saj takrat ljudje še to niso uganili, da sva se rada imela.” ‘Za spomin vam je,” je bilo Barbari težko. “Lepšega spomina nikoli ne bom imela, kakor ga bom imela nate, Barbara,” je nenadoma rekla strina. “Hanzej a sem imela rada. Potlej pa nobenega človeka več tako kot tebe. Bog daj, da bi za vselej ostala naša. ’ Božala je kravo in Barbari se je zdelo prav, da odide. Sami je postalo težko in nobene besede ni mogla več spraviti iz sebe. (Dalje prihodnjič) j OKTOBER KOLEDAR društvenih prireditev LiirB&m m ii . h?™« 22:!23 wm — Ijano na izlet po Sloveniji. Zasedli smo dva avtobusa ter se odpeljali. Najprej smo si ogledali Ljubljanski grad in druge zanimive stvari. Od tu smo šli v Postojno, Lipico, Portorož, Bulo, Opatijo, Velenje, Celje, Kranj in Bled, nato nazaj v Ljubljano. Po vseh teh mestih smo si ogledali dosti zanimivih spominov še iz starodavnih ča- OKTOBER 23. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi ob 7.00 zvečer v cerkveni dvorani “card party”. 24. — Klub Ljubljana priredi v SDD na Recher Avenue večerjo in ples. Začetek ob 4. Igra John Grabnar. 24.— “Slovenski fantje” prirede koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne. 24. — Kartna partia ob 4.00 pop. dvorani sv. Vida priredi ženski dvor C.O.F. 2268. 30. — Štajerski klub priredi martinovanje v avditoriju sv. Vida. Igra Ansambel Van-drovci. 31. — Praznovanje slovenske zastave in narodnega praznika ob 3. popoldne v farni dvorani pri Sv. Vidu. NOVEMBER 6. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi letni banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. uri. 7. — Četa 250 Skavtov Amerike priredi v avditoriju Sv. Vida kosilo s pečenimi piškami, od 11. dop. do 4. popoldne. 7. — “Igralski krožek” bo gostoval pri dramskem društvu “Naša zvezda” s predstavo “Matura” v Slovenskem društvenem domu na Recher. 7.—Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne. 13. — Belokranjski klub priredi tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 21. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. 20. in 21. — “Jesenski dnevi” pri Sv. Vidu. 21. — Jadran poda koncert ob 3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd- 21. — Pevski zbor Planina priredi koncert v SND na Stanley Avenue na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne. 24. — “Polka ples” v proslavo 10-letnice Tony Petkovškove WXEN Polka radijske oddaje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Nastopi 10 orkestrov. 28. — Dawn Choral Club SŽZ priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue. DECEMBER 12. — Društvtov sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima ob treh popoldne božičnico v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 12. — Dr. Gržinčičeva opereta. “MIKLAVŽ PRIHAJA” v treh dejanjih v popolni izvedbi pod vodstvom avtorja v dvorani Slov. doma na St. Clair Ave. 5 — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop. 31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih, 31. — Pevski zbor Korotan priredi silvestrovanje v SND na St. Clair Avenue v spodnji dvorani. Igra Ansambil Van-drovci. 1972 JANUAR 15. — Slov. športni klub priredi svoj običajni zimski ples v Slov. domu na Holmes Ave. Igra Ansambel Vandrovci. 22. — “Pristavska noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. 30. — Materinski klub fare sv. Vida priredi Kartno zabavo v avditoriju. Začetek ob 3.30 popoldne. FEBRUAR 6. — Klub slov. upokojencev za Holmes Avenue okrožje priredi večerjo in ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pričetek ob 5. popoldne. MAREC 5. — Materinski klub fare sv. Vida pripravi Kosilo v avditoriju. S pečenimi piškami bodo postregli od 11.30 dop. do 2. popoldne. APRIL 29. — Pevski zbor Korotan poda svoj koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 8. zvečer. Igrajo ‘ ‘Veseli Slovenci”. MAJ 7. — Pevski zbor Triglav obhaja 25-letnico obstoja s koncertom v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. JUNIJ 11. — Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja v JDND na W. 130 St. PO DOLGIH 56 LETIH V ROJSTNO DOMOVINO SLOVENIJO (Nadaljevanje s 2. strani) če, Malo naprej sva prišla v vas sov. Da smo vse to videli in uživali lepoto Slovenije, se moramo zahvaliti voditelju Johnu Pestot-niku, kajti on je skrbel in gledal, da je bilo vse v najlepšem redu. Poročevalec Iztok Novak nam je sproti naznanjal imena pokrajin, vasi, ter njihovo zgodovino. Pohvala gre tudi Riči Vadnal orkestru za njih igranje na vožnji. Kjer smo prenočili, so igrali v pozno noč, da je bilo vse veselo. Ta izlet nam bo v lep spomin za vedno. Iz Ljubljane sva se odpeljala v Ankoran k družini Franc Božiča. Tam je bil naš začasen dom. Od tam smo delali dnevne izlete po Istri in si ogledali mesta in vasi in drugo, kar nas je zanimalo. Iz izvira Režane črpajo vodo za vse te vasi in za mesto Koper, kar je 20 kilometrov naokoli. Potem smo si ogledali Istrske toplice. Voda teče iz sten in je gorka. Imajo moderno zgrajenih 25 ali 30 kopalnic. O-gledali smo si Blatno jezero. Tam je tudi Delavski počitniški dom, lepa stavba. Nato smo si ogledali še vasi Buje, Korte, Šmarje — ta velika vas je bila v zadnji vojni popolnoma uničena, pa je sedaj obnovljena — in Črni Kal in Socer. To je ogromna skala in visoka, ne vem, koliko metrov nad morjem. Od tam se vidi Trst in vse obalno naselje. To je bila obrambna trdnjava za Istro v vojnah nazaj od leta 1100. Zdaj je na vrhu te o-gromne skale lepa, moderna gostilna in prostor za ples. Od tu sva šla v Ankoran in par dni počivala ob morflju obali. Med stavbo, .kjer sva stanovala, in morjem je lepo urejen park. Po par dnevih počitka in ker je bilo na nedeljo, sva se odpravila na Kozino in se ustavila v vasi Tuble. Tu so imeli shod ali opasilo; igrali so za ples Slakovi fantje. Vstopnina je bila 14 dinarjev. Ta vas je majhna, a ta dan so imeli veliko u-deležbo, časopisi so poročali, da je bilo nad 4,000 navzočih. Tu smo se dobili z družino Žnebel iz Slivja. Pozno zvečer so nas Markovščina. Tu je bila rojena moja soproga. Ustavili smo'odpeljali na njih dom, kjer smo se pri njenem nečaku Jožefu j prenočili. Drugi dan sem pustil Jakulinu. Nismo se mudili dol go, on je upravitelj državne ko-košjereje. Od tu smo šli k sorodnikom Johna Žnebel ter jim izročili pozdrav. Nato smo se u-stavili pri družini Počkaj in jim izročili pozdrave od Antona Počkaja, šla sva dalje v vas Slivje k nečakinji Mariji in njenemu možu Angelu Žnebelu, kjer sva bila iskreno sprejeta in sva prenočila. Drugi dan smo o-biskali sorodnike Štefanije Mahnič ter jim izročila pozdrave. Potem sva šla v farovž k žup- soprogo doma med ženskami, sam sem pa šel k duhovniku v farovž, da morda kaj zvem od njega, ker v Brezovici je bila fara, pa nima duhovnika. Povedal mi je, da je Brezovica še zmeraj fara, v Slivju pa je kaplanija. On opravlja maše v obeh cerkvah, ker primanjkuje duhovnikov. Moram reči, da je zgovoren človek. Ime mu je Janez Premrl. Nato sem šel po bližnjih vaseh, da kaj več poizvem. Pri vasi Markovščina je veliko skladišče drv, last državne niku in mu izročila pozdrave zadruge. Vsi okoliški kmetje Mrs. Štefanije Mahnič in Mrs. |lahko prodajo vse svoje pridel-J. Gerlica. Nato sva se morala ke v zadrugo. Seveda vse mora odpraviti in se odpeljati v Ljub- biti najboljše kvalitete. Sadje PRI ODMORU — Na bojiščih Jvlžnega Vietnama je postalo nekaj tišje in amenški vojaki imajo več priložnosti za odmor. Na sliki vidimo moštvo helikopterja pri odmoru. mora biti lepo in ne obtolčeno ter mora imeti pečke in biti lepo zloženo v zaboje. Drva morajo biti sežagana na meter dolgo in razcepljena. Žganje “slivo vec” tudi lahko prodajo, če ga imajo zadostno mero. Mora biti prvovrstno. Za en liter dobijo 12 dinarjev. Živino tudi lahko prodajo. Pri vsem tem za ostarele ljudi ni dobro, ker se ne morajo plaziti po drevesih in sadje obirati. Mladih ni, gredo rajše delat v tovarne. Pri vsem tem naj bodo stari ali mladi, so veseli in zadovoljni. Pravijo: da bi le šlo in bilo tako vnaprej. Naj omenim, da povsod, kjerkoli sva bila po tej Sloveniji, so ljudje vljudni in postrežljivi, zgovorni in veseli, posebno ob sobotah in nedeljah. Tam sem največ zvedel, kakšno je življenje na kmetijah. Tam sva prenočila, drugo jutro se pa poslovila od teh dobrih ljudi ter se odpeljala v Ankoran. Tu smo si pripravili kovčke, vse zložili in pripravili glavne stvari za odhod. Drugi dan so naju obiskali nečaki in nečakinje, njih družine ter sestra. Vsi so nama želeli srečen odhod z željo, da so zopet kmalu vidimo. Drugo jutro, 16. avgusta, ob 4. uri zjutraj so bili trije avtomobili z družinami pripravljeni in so nas peljali proti Ljubljani. Tam smo imeli prigrizek, nato pa naprej na letališče Brnik. Od tu se je vzdignilo letalo in se ustavilo v Shannonu na Irskem, kjer smo ostali 2 uri, nato pa leteli proti Clevelandu. Pristali smo ob 4. popoldne. Tukaj nas je čakala vsa naša družina s štirimi avtomobili. Odpeljali smo se na dom naše hčere Albine in njenega moža S. Staniszewski. Iskreno pozdravljava sopotnike na poti v domovino 18. junija in izletnike po Sloveniji v tednu 12. julija. Gasper in Rose Segulin -----o------ Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. strani) beth Dzuricsko (Durichko) z 253 E. 326 St., rojena na Slovaškem, od koder je prišla v ZDA pred 50 leti, vdova po 1. 1969 umrlem možu Georgeu, mati Mrs. Charles Young, Georgea in Johna, 6-krat stara matij 3-krat prastara mati, sestra Mrs. Mary Chasko. Pogreb bo iz Grumovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. jutri ob 9.15, v cerkev Kristusovega Vstajenja ob 10., nato na All Souls pokopališče. Andrew S. Cipo V soboto je nenadno umrl v Euclid General bolnišnici Andrew S. Cipo s 17721 Grovewood Avenue, rojen v Clevelandu, star šele 20 let, zaposlen pri Za-lauric Mfg. Co. kot strojnik, sin Michaela in Mary, roj. Medveš, brat Michaela in Elizabeth Cipo, Herberta Wilsona, Esther Kend-zierski, Ethel DeBow in Alberta Cipo. Pokojnik je bil član Društva Kras št. 8 ADZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v torek, ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete cb 9., nato na Kalvarijo. -----o----- Ugnes mMq\ v Mari na s8ah@ politim vrsme ANKARA, Tur. — V Turčiji vlada že dalj časa prikrita politična kriza, ki je sedaj izbruhnila tudi v politično javnost. Trije ministri so namreč odstopili, ker ne morejo prenašati trenj v ministrskem svetu. Poleg tega vlada tudi nima večine v parlamentu, akoravno ji večinska stranka bivšega predsednika Demirela ne dela težav. Parlament kratkomalo ne dela, zabija čas. Na drugi strani se gospodarsko in socialno stanje vidno slabša. Ulice v glavnih mestih postajajo zmeraj bolj nemirne, niti obsedno stanje in smrtne obsodbe jim ne morejo zavezati jezikov. Ministrski predsednik Er im se posvetuje s svojim prednikom Demirelom, kako rešiti krizo. V to politično meglo je zagazil naš podpredsednik S. T. Ag-new, ki že radi svojega grškega porekla ne uživa v turški javnosti posebnih simpatij. Zato je sklenil, da se izmika javnosti in govori le z uradnimi osebami. Pri tem je napravil napako, da ni obiskal bivšega predsednika Demirela, ki sicer nima več vlade v svojih rokah, pač pa stranko, ki ima v parlamentu večino. Demirel je sedaj sklenil, da odpokliče svojih 5 ministrov iz sedanje vlade, kar bo politično krizo le poglobilo. Agnew torej ni dosti opravil s svojim obiskom v Ankari. Odgovorni za to so tisti vladni krogi, ki so mu svetovali, naj gre sedaj v Ankaro. ------o----- Ni boja proti draginji brez sodelovanja Kongresa! WASHINGTON, D.C. — Nixon misli, da mu sodelovanje Kongresa pri boju zoper draginjo ni potrebno. Na Kapitelu mislijo drugače. Vplivni demokratski kongresnik Reuss je že začel akcijo, ki naj da Kongresu nekaj nadzora nad organi, ki jim Nixon misli zaupati vojskovanje proti inflaciji. Reuss bo menda že ta teden predložil primerno zakonodajo. Stališče Kongresa je več kot razumljivo. Kongres je v rokah demokratske večine in ne bo rad dovolil republikanskemu predsedniku, da kar sam vodi akcijo proti draginji. Ako bo Reussova akcija u-spešna, pride nadzor v roke Do-movemu odboru za banke in kredite, ki mu načeluje kongresnik Patman, ta pa zlepa ne bo popuščal republikanskim idejam. ------o----- V Parizu samo razgovori PARIZ, Fr. — Zavezniška stran priznava, da se dejansko pogajanja v Parizu med ZDA in Južnim Vietnamom ter med Severnim Vietnamom in Južno-vietnamsko osvobodilno fronto dejansko niso nikdar začela. To so le “razgovori”, ki so se začeli sicer že leta 1968, pa še niso prešli v “pogajanja”. Nekateri trdijo, da se postopno to le utegne zgoditi, kadar bo Hanoi spoznal, da ne more vedno in v vsakem slučaju računati na obilno pomoč Peipinga in Moskve. ------o----- — Cigare imajo svoj izvor v Španski Zahodni Indiji. JViALl OGLAS! V najem 5-sobno neopremljeno in 3-sobno opremljeno stanovanje, vse prenovljeno, na 1126 E. 61 St. zgoraj. Kličite 881-4674 po 5. uri. - —(202) V najem Opremljeno sobo oddam poštenemu fantu na 1153 E. 167 St. Kličite 481-5120 (199) V najem 5-sobno moderno stanovanje za urade ali stanovanje se odda odraslim na 6426 St. Clair Ave. Najprej pokličite 481-5380 za ogled. (x) Hiša naprodaj Enodružinska, 5 sob, garaža, aluminijasta obloga, bakrene cevi, moderne panelaste sobe. 7412 Lockyear Ave. Kličite 361-6952 po 4. uri. —(200) Wants rooms Woman desires 3-4 rooms with appliances in E. 152 to E. 200 area for $75. Call weekdays after 6 p.m. 481-5922 -(199) Prijafei’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St, Clair Av A et dni ali več. Rojaki v Newbur-jhu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nad-, zornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Alice Arko; za S.N.D. na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnik dr. Perko. — Seje so vsako tretjo nedeljo v me- Myron Speck. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta orez zdravniške preiskave ter od rasle do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Antonia Stokar; podpredsednica Marie Papijan; tajnica Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric; zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Jennie Zupančič, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Antonia Stokar in Frances Novak. — Seje so vsak drugi torek vsak drugi mesec ob 2:00 pop. v SND na 80. cesti. DRUŠTVO GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ Predsednik Joseph Lausin, podpredsednik Stanley Ziherl, tajnik Andrew Champa, 1874 E. 225 St., tel.: IV 1-6437, blagajnik Robert Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar; nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Borso, Joseph Paik; reditelj Florijan Mocilnikar, vodnik mladinskih dejavnosti Joseph Lausin, zastopnik za Slov. nad. dom Frank C besni k, za zdravniško preiskavo vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 9. uri dopoldan v starem poslopju. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Predsednica .Theresa Lach, podpredsednik John Hosta, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1129 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-7670, blagajnik Joseph ''»•OKlJSfiV«« A v| Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik, predsednica Mary Kolegar. podpredsednica Silva Mihevc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St, HE 1-6933; zapisnikarica Marie Telich; redi-teljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida eb 1:30 uri pop. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu. DANICA ŠT. 11 ADZ Predsednica Josephine Centa; podpredsednica Lillian Marinček; taj. in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., tel. 881-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek. Zastopnica za mladino Lillian M. Marinček. Društveni zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak 2. torek v mesecu v vsakem drugem mesecu ob 1:30 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje, soba št. 2. ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS Spiritual Director Rev. Victor Tome, chief Ranger John Osredkar, Vice Chief Ranger Larry Spilar, Recording Secretary Louis Somrak, Financial Secretary John M. Spilar, 715 E. 159 St. 681-2119, Treasurer Anthony Kushlan, Youth Director Louis Jesek, Speaker Robert Somrak, 1 year Trustee Anton Grosel, 2 year Trustee Mrs. Charles Pluscu-sky, 3 year Trustee Robert Somrak. Past Chief Ranger John Petrie. Conductors: Bastian Trampuš, Frank Mlinar, Sick Visitor Anthony R. Kushlan, Field Representative Frank J. Prijatel, 261-5197. Meetings held every third Wednesday in St. Mary’s Study Club Room. 0 ELVISU PRESLEY JU — Ron Jacobs (na sliki), ki je izdelal film o zgodovini “rock and roli" glasbe, pripravlja zdaj sličen film o žjvljenju Elvisa Presley-ja. Ameriška bratska zveza PODRUŽNICA ŠT. 32 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Joseph Celesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Cecilia Žnidar; taj. Josephine Comenshek, 924 E. 223 St., 731-8698; blagajničarka Molly Sodja, zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Mary Drobnič, Barbara Baron. — Seje prvi torek v mesecu v šolski dvorani sv. Kristine ob 7. uri zvečer, izvzemši feb., julij, avg., in nov. DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik Joseph Okorn, podpredsednik Matt Martinčič, tajnik in blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor: Rudolph Kozan, Frances Tavzel in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Ivan Cendol, za Društveni dom na Recher Avenue, Joseph Champa in Fanny Modic, Za Slov. Nar. Čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Rd. Frances Modic.— Seje so tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 predpoldne v sobi št. 2, staro poslopje SND na St. Clair Ave. NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Tanko, 181 E. 264 St., Euclid, O. 732-8930, podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Adalyne B. Bober, 10268 Page Drive, Mentor, O. 44060, tel. 357-7437; I zapisnikarica Rose Intihar, blagaj- ! nik Stanley J. Bober. Nadzorniki: Jos. Braddock, Chas. Delsanter, in Rose Sterbank. Katerikoli zdravnik V BLAG SPOMIN prve žalostne obletnice, odkar se je tiho ih za vselej poslovil od nas: dragi soprog, oče, stari oče in brat Umrl je 18. oktobra 1970. Žalujoči: žena JOSEPHINE sin TONY z družino bratje in sestre ter ostali sorodniki vsi v stari domovini. Cleveland, O., 18. oktobra 1971 ŽENINI IN NEVESTE! PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja Rev. Victor Tomc COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 ADZ Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednik Jack Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., 486-0462; zapisnikarica Mrs. Rose Mickovic, nadzorniki; Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mar-Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo j | NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 :! • ! . . ';*• ■A ' < >T> •