Političen list za slovenski narod. Po posti prejeman velja: Za celo leto predpiačan 16 gld., za pol leta 8 gld., za Setrt leta 4 gld., za jeden '' mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 fld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan relja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inaerate) vsprejema npravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ttllee it. 2. Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSkih ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, UvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri p«poldne. ^tev. 141. V Ljubljani, v soboto 22. junija 1895. Letnik XXIII. Državni zbor. Na Dunaju, 21. junija. Stranke nasproti novi vladi. Kriza je bila v ministerstvu tako hitro rešena, da stranke v prvem trenotku niso vedele, pri čem pravo za pravo da so in da še le sedaj polagoma stranke določujejo svoje stališče nasproti novi vladi. Konservativni klub je za to, da se dovoli začasni vladi proračun. Levica se je izjavila, da je pripravljena novo vlado podpirati pri razpravljanju tekočih poslov. Coroninijev klub je sklenil, v interesu države sedanjo vlado podpirati. Mladočehi so sklenili z neznatno večino, pritrditi, da se takoj prične razpravljati proračnn, le rešitvi zakona o civilno - procesnem redu bodo nasprotovali. Antisemitom se vidi, da hočejo počakati, kako se bode grof Kielmansegg vedel gledč dunajskih občinskih volitev. Ako bode ravnal nepristranski, mu ne bodo delali preglavic v državnem zboru, ako pa poseže v volitve v prilog židovskim liberalcem, napadali bodo novo vlado z vsemi po zakonih dovoljenimi sredstvi. Proračunski provizorij. Finančni minister dr. Bohm pl. Bawerk je izročil državni zbornici napovedani načrt zakona, s katerim se proračunski provizorij podaljša za mesec julij. Zakon obsega tudi one točke, ki določujejo zboljšanje uradniških plač. To določilo je še Plenerjevo maslo, s katerim je hotel pri volitvah vjeti uradnike, da bi glasovali z liberalno stranko. Gotovo bo prav prišlo to tudi grofu Kielmanseggu, ki goji gorke simpatije za nemške liberalce. Najbrže pa, da tudi ta zanjka ne bo držala ter da bodo uradniki v drugem razredu pri občinskih volitvah na Dunaju glasovali z antiliberalci. Hrvatska gimnazija v Pazinu. Dne 21. junija je poslanec dr. L a g i n j a s tovariši stavil interpelacijo na voditelja naučnega ministerstva, ali vlada kaj misli nato, da bi osnovala v Pazinu državno gimnazijo s hrvatskim učnim jezikom in z italijanščino in nemščino kot obligatnimi učnimi predmeti. — Gotovo se v nobeni deželi v Avstriji tako malo ne stori za šolstvo, kakor v Istri za Slovane. Drugod se ljudstvo že brani šol, ker jih je preveč, v Istri pa Slovani zanje moledujejo z vsemi silami, pa nič ne pomaga. Zato ni odveč, ako se vlada večkrat opozori, koliko v Istri še manjka glede šolstva. Ta namen je imela tudi interpelacija poslanca dr. Lagin j e. Izjava Mladočehov. Preden se je zbornica pričela posvetovati o davčni preosnovi je i/j^v'! poslanec. Kaizl v imenu Mladočehov, da so se pri razpravi o tej točki Mladočehi poslužili v skrajni meri vseh pravic, katere jim ponuja opravilni red in sicer s tem namenom, da zabranijo rešitev zakona, kateremu pod nobenim pogojem pritrditi ne morejo. Ker pa se je izrekla vlada, da davčna preosnova ne bo rešena v tem zasedanju, marveč da je ta predloga odložena za nedoločen čas, in ker je upati, da bo vsakemu varovana svobodna beseda, zato tudi Mladočehi umaknejo Vašaty-jev predlog, da bi zbornica pred vsakim glasovanjem prenehala 10 minut. Na to je poslanec Chrzanovsky poročal o predlogu glede posojila za bosanske železnice. Budgetni odsek. Budgetni odsek je vsprejel danes brez debate budgetni provizorij , dovolil zboljšano vladino predlogo glede državne podpore po potresu poškodovanim krajem, vsprejel finančni zakon ter rešil zadnji del budgeta in celo vrsto resolucij, peticij i. t. d. V budgetnem odseku je pozdravil odsek notranji minister grof Kielmansegg, na kar mu je odgovoril načelnik Russ ter izrazil upanje, da bode minister podpiral odsekova dela. Pri posvetovanju o vladni predlogi glede državne podpore poškodovanim krajem na Kranjskem in Štajerskem je predlagal poslanec Klun resolucijo, da bi se dovolilo pomoči potrebnim hišnim posestnikom razun brezobrestnega posojila še drugo posojilo v znesku jednega milijona, katero bi se obrestovalo s tremi odstotki in amortizovalo v 20 letih. Posl. baron Sehwegel predlaga, da se ostanek, ki bi se ne porabil na deželi, določi mestu Ljubljani, in da se za vknjižbo posojila ne bo zahtevala pupilarna varnost. Minister notranjih del opomni, da se je pokazalo pri cenitvi in preiskavi ljubljanskih hiš, da se pri zidanju ni pazilo na določbe stavbinskega reda. Ravno take stavbe so sedaj največ trpele. Želeti bi bilo, da bi se sedaj bolj strogo ravnalo po stavbinskih določbah, akoravno se tudi te morajo preosnovati. Predloga se je sprejela z dotičnimi spremembami. Debata se nadaljuje v ponedeljek. LISTEK V domačem kraju. Povest. Spisal J. O. (Dalje.) IV. Minilo je šest let. Zunanjost Mrakovega gradu se je malo ali nič spremenila. Grad je ostal takošen kot je bil. Vrtin polje in travniki in bukovje v hribu za gradom, vse to je še bilo , ko pred leti. Nikdo ne prebiva v gradu, razun oskrbnika, starega gospoda Kralja in nekaj družine. Pa moža so leta potlačila. V dve gubi je skoraj zlezel. Lasje so mu čisto posiveli. Starost je to naredila, kajti skrbi ni imel veliko. Takrat je bila glavna reč, kedar je bivala gospoda v gradu na počitnicah. Prihajali pa so vsako leto. Tudi letos jih je pričakoval. Bilo je popoludne vročega poletnega dne. Oskrbnik je stal pri železnih vrtnih vratih in gledal po cesti do brodišča in tje prek reke na trg R. Po cesti je prihajal grajskih hlapcev jeden. Bil je pri šušačih otave. BAli bo suha danes?" ogovori ga oskrbnik. „Cudo bi bilo, ko se ne bi posušila. Grozno pripeka". In otare si z robcem, ki ga je imel okrog vrata, pot s čela. Zeljno stopi pod lipovo senco tam zraven: „Podehnil bi se rad malo". „Le, le, — vem, da strašno trpite". Videč, da je oskrbnik dobre volje, zvrne se hlapec, kot je bil dolg in širok v travo: „Aha, to človeku godi." Gospod Kralj mu ni rekel nič. Precej časa sta molčala oba. Da bi si pa malo počitka podaljšal, začne hlapec: „Kaj se vam ne zdi gospod, da je sedaj v trgu R. mnogo drugače, kot je bilo pred petimi, 10 ali 15 leti?" „Res je, kot praviš. In ako bi rekel pred 40, 50 leti, takrat je bilo vse drugače. Nobene zidane hiše ni bilo, sedaj so vse." „Ali nobene ni tako lepe kot je Grudnova. Malo manj ko naš grad, se mi zdi. „Da, štiri leta je, kar stoji. Pa nikdar ga ni v naš kraj. Postarati se je tudi moral Gruden. Tudi Vladimirja ni." Zadnje besede je govoril bolj tiho in zaobesil je glavo. Hlapee je vstal in odšel. „Gospod", oglasi se z ceste zvonek glas. Oskrbniku se lice razvedri: „Ti si, Mimica? Dolgo sem te čakal. Daj mi hitro pisma, ti mala Smrekarica". Rekši se posmeja in jo potaplja po kodrastej glavici. Gospod Kralj je bil silno radoveden, kdo mu piše. Ko je pisma po vrhu pregledal, videti je bil jako zadovoljen. Vprašal je dekletce: „Maia, kako je Barki? Ali kaj boljše?" „Slabejša je bolj in bolj. Ko bi jo vi videli". „Ubožica je I Ti jo imaš rada ?" „Jaz pač, vsi jo imamo radi, samo mama ne." „Ubožci ste otroci, ki imate mačeho. In kaj pravijo ate?" „Nič ne pravijo. Velikrat se z mamo kregajo". „Ubogi človek!" govori oskrbnik za-se, potem pravi glasno : ,Mimica, pojdi z menoj. Nesla boš kaj za sestro domov." „Bom, rada." Nekaj časa potem je hitelo dekletce od gradu v hrib proti temnemu gozdu. Se poprej ko v pol uri je bilo doma. Smrekarjeva hiša ni bila samo od zunaj, ampak tudi od znotraj grda. Veža je bila vsa zakajena. Od šije so saje visele ... V izbi ni bilo veliko lepše. Cm od dima je bil strop in stene rujave. Bog v<5, od kedaj niso bile pobeljene. Po tleh je bilo vse razlečeno, polno slame in drugih smeti. Na sredi izbe je ležalo dete majhno. Igralo se je z ročicama in se glasilo od časa do časa samemu sebi. Usteca je imelo na smeh. Mali angelj! V kotu pri peči je stala stara črviva postelja. Na njej je ležala sestra Mimice — bolna Barka. Kdo bi jo spoznal sedaj I Kakšna dekle je bila vlani in poprej. Krepka, zdrava, rudečih lic in lepe postave je bila, da nobena druga daleč okrog. Pa položila jo je huda bolezen na posteljo. Nobena duša Prekop med nemškim in baltiškim morjem. Nad 100 velikanskih oklopnic so poslale raznotere države evropske kakor tudi amerikanske te dni v kielsko vojno pristanišče ob baltiškem morju, da se udeleže slavnostij, katere je priredil nemški cesar Viljem o priliki otvoritve prekopa med nemškim in baltiškim morjem. Ponosno plapolajo danski, zvezno-amerikanski, angleški, italijanski, švedski in španjski prapori. Štiri avstrijske vojne oklopnice z rudečo-belo-rudečo državno mornarsko zastavo pozdravljajo mogočne ladije nemškega cesarstva. Francija in Ruska tudi niste hoteli doma ostati. Poslali ste, akoravno bolj prisiljene, svoje flotile v Kiel. — Pač res, lepa podoba svetovnega miru v sedanjih nemirnih časih. Dne 3. junija 1887 je stari Viljem I. položil temeljni kamen temu velikanskemu stavbinskemu delu, katero je sedaj po preteku 8 let dodelano in za katero se je porabilo več nego 156 milijonov mark. Zastonj ste si Francija in Rusija tolikanj prizadevali, da je Danska za slučaj vojske z velikimi troški utrdila glavno mesto Kodanj. Morski prekop je moč nemške mornarice podvojil, ker je tako rekoč združil vojne ladije baltiškega in nemškega morja, katere so prej ločile nevarne morske ožine .Skager Racks" in dobro utrjen Eodanj. Tudi za pomorsko trgovino je prekop velike važnosti. Od leta 1871 do 1880 se je iz baltiškega v nemško morje po ladijah prepeljalo povprečno 12 25 milijonov ton blaga; 1880 do 1887 16 5 milijonov, 1894 pa že 18*5 milijonov ton. — Za to prevažanje se je leta 1882 porabilo 36.000 ladij, katere so večinoma vozile v pristanišča ob Labi, Vezri, Emzu itd. Večina teh ladij bode sedaj plula skozi prekop, ker bodo v Hamburg imele za 425 morskih milj in za 45 ur krajšo pot. Parne ladije bodo vsled prekopa vsaki dan prihranile do 455, jadrnice pa do 72 mark. Ker so izračunali, da bode vsako leto prekop preplulo vsaj 18.000 ladij, bode povprečno 4 milijone mark vsakoletnih kosmatih dohodkov, kateri se bodo po odbitih troških za vzdr-žavanje prekopa znižali na dva milijona čistih dohodkov. Stavbeni mojster, kateri je naredil načrte in vodil vso zgradbo, je tajni nadstavbinski svetnik v pruskem ministerstvu, 6 a e n s c h. Porojen je v Zeitzu 6. junija 1825, tedaj že 71 let star. Njegovemu neutrudljivemu prizadevanju se je zahvaliti, da je pred 8 leti pridobil tako cesarja Viljema I. kakor železnega Bismarcka za velikansko podjetje. Mož bode sedaj mirno počival na lavorikah svojega svetovno-pomenljivega dela. Prekop je 99 kilometrov dolg ter se na vzhodni strani pri Holtenavu izliva v kielski zaliv, na zahodni strani pa pri Brunsbitelu v Labo. Zgrajen je v morski visočini, tedaj brez zatvornic. Le na zahodni strani pri Brunsbitelu je velikanska zatvor- jo ne v£ ozdraviti. Nikdo bolezni ne pozna. Mačeha in mazačke so jo sicer zdravile, toda še hujše so bolnici napravile. Mala Mimica je vstopila. Barka se je obrnila: „Mimica, dolgo te ni bilo. Bog je dal, da se dete lepo moti." „Kje pa je mama?" .V hramu spi." .Dobro, da je tam." „Bolj potihoma govori, da ne pride." Mimica je sestro ubogala: .Glej, Barka, tu sem ti prinesla belega kruha in jabolk. Vse to sem dobila pri sosedu v gradu. .Ne morem ničesar jesti —" Kmalu zopet vpraša: .Ali si zvedela, če so prišli grajski." .Nič ne vem. Videla nisem nikogar. Gotovo jih še ni." .Rada bi videla Palmiro, ali ne bodo jo zrle več moje oči . . ." Tako je govorila bolnica tiho in potem deje glasno: .Mimica, daj otroku jabolko, da se bo motilo." Dekletce je storilo tako. In reklo je: .Ateta še ni domov?" „K|e, saj veš, da prihajajo, ko je trden mrak." .Pa jutri je praznik. Nocoj ne bodo delali do noči. Tudi ni daleč od tod do trga." (Dalje sledi.) niča, katera bode morala radi silnega pritoka nemškega morja skoraj vedno zaprta biti. V kanala so na šestih krajih široka pristanišča, da se bodo tudi največje vojne ladije varno izogibale jedna drugi. Globok je prekop devet metrov, širok v površini 67 metrov, na dnu pa najmanj 22 metrov. Da so prerezali 25 metrov visoko hribovje .Heidenrticken", morali so odvoziti nič manj nego 18 milijonov ku->ičnih metrov zemlje — zares neizmerno delo. 2e-eznice in ceste vodijo deloma na stalnih deloma na vrtečih se mostovih čez prekop. Stalni mostovi so vsi tako visoki, da najvišje jambore pod njimi plujejo. — Vsi troški znašajo 156 milijonov mark (93 milijonov goldinarjev avstr. velj.). Prusija sama je dala 50 milijonov, ostale cesarstvo. Otvorilne slavnosti so se pričele dne 19. junija, ko se je cesar Viljem s knežjimi gosti pripe-jal v Hamburg. Dne 20. junija ob 3. uri zjutraj e zavozila vojna ladija .Hohenzollern" s cesarjem na krovu prva pri Brunsbitelu v kanal. — Za njo se vozijo ladije drugih držav, med njimi tudi avstrijski aviso-parnik .Trabant". Francozov ni v tej cesarski ekskardi. — Pričakujejo jo skoraj gotovo s cislimi obrazi v Kielu. Slavno j>okladanje sklepnega kamenja je bilo včeraj 21. t. m. ob 11. uri dopoludne, malo da ne na istem kraju, kjer je pred 8 leti Viljem položil temeljni kamen. V soboto pa bode Viljem na čelu nemške mornarice med nemškim obrežjem in danskimi otoki manevriral pred tujimi gosti ter jim cazal, kaj njegova mornarica premore. Naša država je poslala 4 vojne ladije v Kiel, 3 križarice - oklopnice, Marija Terezija, cesarica Elizabeta in cesar Franc Jožef ter torpedovko .Trabant", katere imajo na krovu 1560 mornarjev in 52 častnikov. Vodi jih navojvoda Karol Štefan. Francija in Rusija se le prisiljeni vdeležujete kielskih slavnostij, katere so zlasti Francozom dale povod, da so zopet bolj glasno začeli povpraševati po svojih nerešenih bratih v Alzaciji in Lotaringiji. Cesar Viljem se sicer prizadeva, da bi Francoze pomiril — toda ti ne bodo nikdar pozabili na „re-vanche". Politični pregled. V Ljuoljani, 22. junija. Deficit na Ogerskem. Dohodki v državnem gospodarstvu se vedno bolj manjšajo. Nove naprave, ki so pred kratkim stopile v veljavo in na katere vlada ni bila dovolj pripravljena, zahtevajo vedno večje svote. Ti stroški se morajo vsaj približno vstaviti v prihodnji budget, kateri pa se nikakor ne morejo pokriti z novimi prihodki. Vsled tega se v finančnem ministerstvu z največjo skrbjo čaka na sostavo budgeta za prihodnje leto, ker jim je dobro znano, da se ne morejo ogniti velikega primanjkleja. Prav prijetne razmere bode našel parlament, ko se bode jeseni sešel, ker ne bo našel samo vlade brez vsakega ugleda, ampak tudi prežalostne denarne razmere. Ta zadeva bode zopet povišala vpliv današnje liberalne vlade. „Magyarorsag" je zvedel od zanesljivih krogov, da so dohodki državne železnice v prvem četrtletju za l1/, milijona manjši nego v prošlem letu. Posvetovanja glede srbskih finančnih razmer v Karlovih varih so se končala 20. t. m. Nemški in francoski bančni zastopniki so že odpotovali. Principielno se je sklenilo, da se spremeni pet-odstotno posojilo v štiriodstotno in anuitete se ne podaljšajo. O natančnejih podrobnostih se bodo posvetovali s finančnim ministrom Popovičem na Du-nuju. Ko bode vse dogovorjeno, se skliče skupščina, kterej se predloži ukrep zastopnikov. TJdanostni pozdrav iz Azije je brzojavno poslal grof Evgen Zichy iz Giorgiewska ogerskemu ministerskemu predsedniku Banffyju s sledečim besedilom : .Iz glavnega mesta stare ogerske domovine ob kaspiškem morju, ki se še dandanes imenuje Magyar, prosi ogerska ekspedicija, da se izroči našemu apostolskemu kralju udanostni pozdrav. Našo vlado pozdravlja Evgen Zichy." Kakor znano, grof Evgen Zichy išče po Aziji prvotne ogerske domovine. Ko bi jo pač vsi Mažari ondi iskali in našli ter se tako navdušili, da bi se vanjo povrnili, gotovo bi nikomur v Avstriji ne bilo žal. Vojaštvo na Črnogorskem. Kakor poroča .Pol. Corr." je nameraval črnogorski knez osnovati stalno vojno. Toda glede na jako neugodne finančne razmere, je moral kmalu opustiti to misel. Sedaj namerava skrbeti za boljšo vojaško izobrazbo ter ustanoviti v to svrho novo podčastniško šolo s prvim , anuvarjem bodočega leta, podobno onim, kakoršne ima že več let srbska vlada. Srbske finančne razmere. Zastopniki inozemskih bank se sedaj posvetujejo v Karlovih varih glede srbskega posojila. Pozornost vseh belograjskih krogov je obrnjena na ta posvetovanja. Politične in finančne razmere v deželi so nujno potrebne ugodne rešitve tega vprašanja, kajti če se to ugodno ne reši, nastane gotovo v Srbiji denarna in politična triza. V državnih blagajnah vlada velika suša in niti toliko sredstev nimajo na razpolago, da bi mogli izplačati juli-kupone. Vlada namerava po končani razpravi predložiti naprednjaškemu klubu predlog ,;lede nameravanega posojila. Ta predlog se bode še le po odobrenju klubovem predložil skupščini v nadaljno debato. Akoprem se jih mnogo klubovih članov protivi temu posojilu, vendar menijo, da se )ode ugodno rešilo denarno vprašanje in ustreglo želji finančnega ministra, posebno ker je velika večina bančnih zastopnikov na ministrovi strani. S tem pa seveda liberalizem ne bo rešil Srbije, marveč še bolj pokopal v že sedaj neznosne dolgove. Italija. Glede zadnjih neredov v poslanski zbornici je izjavil predsednik, da je na podlagi natančnih preiskav zagotovljen, da obžalujejo vsi poslanci, ki so se vdeležili tega sramotnega dejanja ta svoj korak. Nato je predložil poslanec Cibrario načrt, po kterem bi se poostril red za zbornično poslovanje. Po tem načrtu bi bil zbornični predsednik opravičen, odpraviti poslanca, ki bi provzročeval s svojem vedenjem jednake nemire, za deset dnij ne samo iz zbornice, ampak tudi iz poslopja Monte Citorio. Ta načrt bi bil predložil Cibrario že preteklo soboto; toda, ker so sklenili, da se izroči njegov načrt odseku za preosnovo poslovalnega reda, ki ima biti gotov v kakih osmih dneh, se je odklonila nadaljna debata. Cerkveni letopis. Iz Trsata v Loreto. (Izv. dop.) Z Reke. V nedeljo 16. t. m. videla je Reka lepi nenavadni prizor — procesijo s Trsata na parobrod in od tod v Loreto. Zvršilo se je vender-Ie nameravano romanje, čeravno je naletelo na težavne zapreke. Res težavno in nevšečno je bilo zopet preložiti na nedoločeni dan — ker ni bilo mogoče na nikak način parobroda dobiti, tako da se je bolje zdelo raje vse odpovedati. Vendar vsem ni bilo to všeč, neglede na vse težave in morebiti ozlovoljenje mej ljudstvom, ostali so stanovitni. — Ko je pre-presvitli g. biskup krčki zvedel o žalostnem stanju nameravanega romanja, odpotoval je naglo iz Rima, da vredi stvar po mogočnosti; pisal je hitro Lloydu in posrečilo se mu je dobiti en veliki parobrod — Minervo — da odpelje po večkrat romarje v Jakin. Ker se je osobito samostan vč. oo. kapucinov v Reki trdno držal, in dva dekanata ž njim — je ta stanovitost tudi vspela. „Minerva", vgo-den veliki parobrod bila je na razpolaganje teden dni — vender za nekoliko veči ceno kakor prvi pa-robrodi — za vsako vožnjo tje in sem treba je bilo plačati nekaj čez 1700 gld. Prvikrat odpluli so v petek romarji iz Istre v manjem številu, okolu 150 oseb. V nedeljo popoludne nosil je barobrod 556 romarjev v Jakin in zložni posebni vlak od tam v Loret. Ker se je v naglici v hrvaških novinah o tem opomnilo, došlo je celo iz daljne Slavonije okolo dvajset oseb z dvema duhovnikoma. Ob dveh popoludne zbrali so se romarji na Trsatu in pevajoč litanije, odešli so v procesiji čez Reko na parobrod. Ob morju zbralo se je mnogo naroda gledajočega ginljivi prizor v kercanju. — Vse je šlo v najlepšem redu. Ob štirih popoludne začel se je parobrod pomikati naprej, a hodočastnici pozdravljali so se veselo od vstalih na obali. Vožnja je bila krasna a veselost na parobrodu najsrčnejša, izražajoča se v lepih Marijinih pesmih. Človek bi mislil, da ni na vodi, ampak na kopnem, tako mirno je plul veliki parobrod proti .velikim vratom" mej otokom Cresom in Istro proti odprtemu Jadranskemu morju. Se pred drugo uro popolnoči zagledali smo svetilnik nad Jakinom, a še je bilo tri ure vožnje. Srečno smo dospeli v Jakin — dolgi posebni vlak dojde nam do parobroda in še pred šesto uro drvi z nami proti Loreti po krasnih dolinah mej zelenimi griči. Res lepa si italijanska zemlja, a še lepša so tvoja svetišča! V procesiji se pomikajo romarji naprej proti zaieljenemn svetišču. Prebili so romarji več kakor pol dneva z največim veseljem na tem svetem mestu — dokler mu ne dojde čas odhoda. Po šestih zvečer drdra zopet vlak proti Jakinu, in iz njega ljudje zopet na vgodni parobrod vsi veseli in zadovoljni. Potem odpljuje tako mirno proti Eeki — v katero se po najlepši vožuji vrne v torek v jutro ob 8. uri. V procesiji se ide potem v cerkev sv. Vida, kjer stoji čudodelni križ — zahvalimo se Bogu in Mariji in romarji se razidejo z največjo zadovoljnostjo v srcu. Še tisti dan odplula je »Minerva" na otok Krk, da v dvakratni vožnji odpelje še 1000 romarjev, ki so se tam oglasili. Socijalne stvari. Delavska stanovanja. Hajdelberško mesto je sklenilo sezidati iz premoženja mestne hranilnice delavske hiše. Začetkom je namenilo v ta namen 112 000 mark. S tem se sezidajo tri hiše, vsaka z 8 stanovanji. Hiše bodo imele pritličje in prvo nadstropje; pod streho bo za vsako stranko posebua shramoa iu poleg tega še sobica. Vsako stanovanje bo ločeno od druzega; imelo bo: dve veliki sobi, kuhinjo, verando. Poleg tega: stranišče, prostor v kleti, shrambo in sobico pod streho in vrtič. Najmanjše stanovonje (obe sobi in kuhinja) meri 46, 5 kvadratnih metrov. Najemnina bo znašala 180 mark za pritličje, 200 mark za gorenje nadstropje za manjša stanovanja in 250 mark za večja, ki bodo obsezala nekako 7 kvadratnih metrov več. Mesto bo s temi hišami najpreje poskrbelo za svoje služabnike in delavce. Proračunja se, da se bo hranilnici pri tem njen ustanovni kapital obrestoval po 3*/i °/0 5 vrh tega se bo počasi kapital amortizoval. Ce se poskus posreči, bo mesto še dalje zidalo in priredilo delavcem še cenejša sta-novauja. Imeuovaua stanovanja so navadnim delavcem res mnogo predraga, toda urejena so tako, kakor zahteva skrb za zdravje. Mi samo to obžalujemo, da se kaj jednacega ne čuje pri nas. Kranjska hranilnica je sicer sezidala nekaj delavskih hiš in s tem v resnici mnogo koristila delavcem, toda teh hiš je mnogo premalo , vredba v njih ni povsem prilična in — predaleč so. To se čuti vzlasti pri otrocih, ki hodijo v mesto v šolo, ne da bi jim škodovalo telesno, pač pa ker jim škoduje duševno. Bog daj, da bi rnugli kmalu pisati podobno novico, samo da bi stalo namesto Hajdelberškega mesta: ljubljansko mesto ali tobačna tvornica v Ljubljani, Trst, Cslovec, itd. Ženske obrtne nadzornice. Na Nemškem so skoraj v vseh državah prosile ženske delavke, naj se zanje nastavijo posebne ženske nadzornice. Na Pruskem, Brunšviškem, v Alzaciji - Lotaringiji in v Vajmaru so jim prošnjo kratko malo odbili. Na Hesenskem je pa prva zbornica dne 27. maja sklenila z vsemi proti 5 glasovom, naj se pozivlje vlada, da za 700 hesenskih tvorniških delavk nastavi obrtno nadzornico. Kot glavni vzrok tega sklepa so sprejeli zborovalci, da je mnogo takih stvarij, o katerih delavke ne morejo govoriti z moškim nadzornikom. Na vsak način je pa potrebno, da kedo posreduje mej delavkami in mej delodajalcem. Ako se pametno organizuje novo nadzorničino mesto, se ni bati, da bi kedaj zadela nadzornik in nadzornica drug ob druzega. — Mala hesenska državica je s tem sklepom dala lep vzgled tudi nam. Dokler se rabijo ženske v tvornicah, zahtevamo tudi mi zanje ženske obrtne nadzornice. Tedenski koledar. Nedelja 23. jun.: 3. pobink. evang. Jezus sprejema grešnike Luk 15. Cenon šk. Ponedeljek 24. jun.: Janez Krst. Torek 25. jun.: Viljem op. Sreda 26. jun. : Janez in Pavel mm. Četrtek 27. jun.: Ladislav, Hema vd. Petek 28. jun.: Leon II. pap. Sobota 29. jun.: Peter in Pavel ap. — Lunin s p r e m i n : 29. Prvi krajec ob 2. uri 59 min. popoludne. — Solnce izide 26. ob 4. uri 16 m.; zaide ob 7. u. 49 m. Dnevne novice. V Ljubljani, 22. junija. (Prevzvišeni gospod knezoškof dr. Jakob Missia) so se danes z brzovlakom odpeljali na Dunaj. (Javen ljudski shod) priredi .Katol. politično društvo v Ljubljani" v nedeljo dne 30. junija v Pod- gorici pri Dobrepoljah. Dnevni red: 1. Smoter kat. narodne stranke. 2. Pomoč kmetiškemu stanu. 3. Posojilnice. 4. Slučajnosti. (t Vpokojeni žnpnik Jane« Zupančič.) Umrl je v petek ob sedmih zjutraj Janez Zupančič, vpokojeni župnik - zlatomašnik v Radomljah v 76. letu starosti svoje. Pokojnik je bil tih, pobožen in ponižen gospod. Bolehal je že mnogo let, konečno služboval kot župnik v Ihanu, zdaj pa že 16 let v pokoju — pa delavnem — na tem mestu. Vrhu vestnega dušnopastirskega delovanja je tudi mnogo pisal in izdal več nabožnih del: .Kruh nebeški", .Duša popolna", .Dušna pomoč za bolnike" v treh zvezkih itd. Njegove knjige so prav dobro rabljive. N. v m. p. I (Služba božja pri oo. Frančiškanih) se jutri zopet prične v cerkvi in zato ne bode več sv. maš v .Zvezdi". — Maše na prostem se sedaj obhajajo še na št. jakobskem trgu. (Škoda vsled potresa na Štajerskem.) Cerkev sv. Radegunde v župniji Smihelj nad Mozirjem so začeli podirati. To je jedina cerkev na Štajerskem, katera se vsled potresa mora podreti. — Cerkev v Novištifti, ki o velikonočnem potresu ni nič trpela, dobila je precejšnje razpoke o zadnjem potresu dne 10. t. m. (Dar.) Neimenovan dobrotnik je izročil gosp. stolnemu vikarju, Mat. Mraku hranilno knjižico obrtnega podpornega društva za 200 gld., katera svota se je po njegovi želji tako - le razdelila: 100 gld. za popravo Marijanišča, 50 gld. za nunski in 25 gld. za frančiškanski samostan, 25 gld. za šentjakobsko cerkev, obresti v znesku 22 gld. 64 kr. gosp. prof. Anton Kržiču za pripravniško semenišče. — V imenu obdarovanih izrekamo blagemu dobrotniku prisrčno zahvalo. (Za poškodovane po potresu) nam je poslal č. g. Andrej Ferfolja, župnik v Zgorniku 9 gld., Bog plačuj stotero. (Dar »Glasbeni Matici".) Imenovano društvo sprejelo je od slovenskega koroškega pomožnega odbora v Celovcu po gosp. Vekoslavu L e g a t u darilo 30 gld. kot prispevek k velikim stroškom, ki jih je provzročil potres na društveni hiši. »Glasbena Matica" zaznamuje ta dar kot prvi in dosedaj edini, ki se je njej naklonil v sedanjih, za njo težkih dneh, ko je prišla s zrušeno hišo skoraj ob vse svoje premoženje. Odbor izreka zato tem prisrčnejšo zahvalo vrlim Korotanom. (Iz Polhovega Gradca) se nam piše: Gledd potresa pri nas mi je nastopno sporočati: Naša farna cerkev je res precej razpokasa, vendar so vse razpoke že od poprej, samo da so sedaj nekoliko bolj zazijale. Nekaj obokov se je podrlo, par dimnikov se je skopicalo raz strehe, par sten odstopilo, vendar vse to so bile stavbe, ki so že poprej več ali manj vpile po zidarju, naj jih reši propada. V zahvalo, da nam je bil Bog toliko milostljiv, imeli smo binkoštni torek procesijo na Goro k sv. Lov-reucu, katere se je udeležilo nenavadno veliko pobožnega ljudstva. — Tudi procesija sv. Rcšnjega Telesa se nam je posrečila; od druzega blagoslova naprej nam je pač nagajal nekoliko dež, pa ne toliko, da bi se nam bilo treba vrniti. — Kar moram posebno pohvalno omenjati, je pa naše cerkveno petje, za katero se veliko trudi naš sedanji gospod Janko Bajec, in reči moram, da ne brez vspeha. Vse je v strogo cerkvenem duhu. Naj bode za to požrtvovalnemu gospodu pevovodju na tem mestu izrečena javna zahvala, zlasti ker je v primeroma kratkem času toliko dosegel, če prav ima le malo pevskih močij na razpolago. — Drugo leto dobimo dvorazrednico, katere krvavo potrebujemo. Lahko si mislite, koliko more doseči učitelj v šoli, naj zna še tako dobro pedagogična pravila, ako ima najeden-krat pred seboj okoli 130 nadobudnih glavic, katerih pa ima vsaka svojo misel. To vam je lep pogled : kakor jezero pravega pravcatega živega srebra! — Letina kaže še dosti dobro, vendar sadja ne bo kaj prida. — Ta teden začnemo s popravo farne cerkve in če se sploh kaj posebnega dogodi, poročam pozneje; ako prej ne, prav gotovo takrat, kedar dobimo slovenski poštni pečat. Sedanji — 8amonemški — je res prava sramota (Škandal) za čisto slovenski Polhov Gradec (ne vem če zna pet ljudij nemško). Človek bi skoraj ne verjel, da smo tako blizu Ljubljane, središču Slovenije. Na noge torej, Pograjci, in pokažite, da je Polhov Gradec na Slovenskem, ne pa tam gori kje v »Reichu" I (Iz Belokrajine,) dne 16. junija. Minole dni poučeval je v Belokrajini potovalni učitelj g. Gom- bač o zelenem cepljenju. Kako lepo se glasi, ko se bere po časopisih: .Potovalni učitelj poučeval bode po Dolenjskem o zelenem cepljenju." Kdor pa je bil navzoč pri tem pouku, ta mora reči, da isti ne zadostuje svojemu nameuu. In zakaj ne? Gospod potovalni učitelj naznani okrajnemu glavarstvu le malo časa pred poukom svoj prihod. Gospod učitelj naj vč, da nima okrajno glavarstvo v Črnomlju še telefona, da bi tem potom naznanilo županom, da naj ukrenejo potrebno, da se občani v obilici udeleži tega pouka. Zato pa ni bila udeležba tega pouka taka, kakoršna bi bila, ko bi bil gospod učitelj svoj prihod nekoliko prej naznanil, in to tudi radi tega, ker se je po nekaterih krajih pozno popoludne čas za ta pouk odločil. Da bi imel pouk boljši vspeh, treba bi bilo, da se okrajno glavarstvo o pravem času o prihodu potovalnega učitelja obvesti, da to ukaže županom, da skrbi za obilno udeležitev. Tudi čas, v katerem on poučuje, je prekratek, kajti gospod učitelj poučuje kake pol ure, torej poučuje potovalni učitelj res le potovaje. Da bi imel pouk pravi vspeh, moralo bi županstvo vse sinove vinogradnikov na to opozoriti, da se udeležš cepilnega pouka, ki naj bi ne trajal le pol ure, ampak tako dolgo, da bi si vsak udeleženec popolnoma prisvojil način cepljenja. Pri tako kratkem pouku bi si pa hudomušni ljudje morebiti mislili: .Sebi orješ sebi 8eješ, sebi bodeš tudi žel." (Mestna blagajna in mestno knjigovodstvo) bodete prihodnji ponedeljek, torek in sreda zaradi snaženja uradnih prostorov za stranke zaprte. (Iz Trsta) se nam poroča: Dne 19. junija ob obletnici smrti nadvojvode Maksimilijana je bila sv. maša v dvorni kapeli v gradu Miramar. — Dne 27. junija bodo isterski rodoljubi slovesno obhajali 25 letnico časnika .Naša Sloga". V ta namen je 27. junija ob 8. uri sv. maša v cerkvi sv. Antona novega za rajne utemeljitelje lista .Naša Sloga". Ob 9. uri je sestanek zaupnikov stranke in prijateljev lista v prostorih .Slavjanske Čitalnice". Ob 1. uri je skupno kosilo v čitalnici. Za vdeležbo pri slovesnosti se je oglasiti do 23. junija pri uredništvu .Naše Sloge". (Domača umetnost.) Letos o Veliki noči so dobili v St. Rupertu pri Velikovcu nov Božji grob, katerega je jako umetniško napravil gosp. Ludovik Grilc, akademični slikar v Ljubljani. Božji grob obstoji iz dveh obokanih kulis, kateri ste zelo okusno in živo slikani, zadaj je zelo lepo na platno slikana podoba mesta Jeruzalema. Vse delo je nadrobno zelo umetniško izdelano. Z dobro vestjo moremo tega nadarjenega umetnika vsem slovenskim cerkvenim predstojništvom najtopleje priporočati. (Zopet strela.) Iz Planine: Danes, 21. junija, ob pol 8. uri zjutraj, je treščilo v dimnik hiše št. 17 v Jakovici. Strela je švignila po dimniku naravnost v kuhinjo, kjer sta stali poleg ognjišča vdova Rotija Kolar in njena rejenka, vsaka na jedni strani ognjišča. Strela je oplazila vdovo, da je bila pri ti priči mrtva. Vsi poskusi, jo oživiti, so bili brez-vspešni. Rejenka je bila od puha omamljena, pa se je kmalu zavedla; upati je, da ostane. — Letošnje leto je pač vse polno nenavadnih nesreč: sneg, da ni bilo tacega, trimesečna povodenj, potresi in dvakrat strela. Kaj nas še čaka ? Bog nam prizanesi! (Grafična izložba v Pragi) je bila zaključena minolo nedeljo ob 8. uri zvečer, poprej se je pa vršila še razdelitev od izložbenega razsodišča prisoje-nih diplomov in priznanic. V drugi skupini (akci-denčni stavek in akcidenčni tisek) odlikovan je bil med drugimi s častnim diplomom gospod Srečko M a g o 1 i č. Gospod S. Magolič je marsi-kako sliko narisal i za leposlovni list .Dom in Svet". (Poboj.) Včeraj dopoludne sta se sprla delavca, ki podirata Bornardovo hišo na Marijinem trgu. Fr. Čebul je Janeza Hribarja z opeko tako po glavi udaril, da mu je razbil žrepinjo. Nevarno ranjeuega so prenesli v bolnico. (Nesreča.) 9 letni Jos. Kralj je dne 20. t. m. z odprtega okna hiše št. 24 na Tržaški cesti tako nesrečno padel, da se je nevarno poškodoval. Prenesli so ga v bolnico. (Kres.) Jutri, v nedeljo zvečer, se bode kakor vsako leto zažigal kres na .Drenikovem vrhu". (Znani ropar Bellcoscia) je te dni umrl na Korziki. V svojem življenju je storil toliko zločinstev, da jih ni moč našteti. V letu 1848 je ubežal v gorovje, ko je umoril nekega notarja, ker mu ni hotel izdati ponarejenega spričevala. V poznejšem času je odpeljal hčer bogatega posestnika Ceratija, ž njo je V. pa odpeljal tndi njenega očeta in vse, ki so jo hoteli braniti, ter je je šele tedaj odpustil, ko mu je deklica obljubila, da ne bo dala roke nobenemu druzemu. Ko se je pa pozneje vendar - le omožila, je umoril njenega ženina. Ko je leta 1890 tedanji predsednik Carnot obiskal Korziko, ga je prosil po-miloščenja ter se podal nato v Bastijo. Pred porotniki je bil 1. 1892 oproščen vsake kazni, ker so bila njegova zločinstva že zastarana (1), vendar se ni smel podati nazaj v Korsiko, ampak odkazano mu je bilo mestc Marseill v nadaljno bivanje. Ker pa ni bil vajen mirnega življenja, jo je popihal skrivoma zopet v gore, kjer je bival do svoje smrti. (Nevihta.) Jako žalostna so brzojavna poročila 0 nevihti, ki je zadela včeraj mnogo krajev na Češkem. Tako se poroča iz Prage: Na zahodnem delu Češke se je utrgal oblak; vasi Bestovice, Savestin in Breznica so preplavljene; promet je popolno ustavljen. V kraju Hrazno in drugod je podrtih več hiš, nekatere je voda odnesla. Bavno tako sta pod vodo oba predmestja mesta Rokicana. Vsi kraji ob Beraunskem porečju so v nevarnosti. — V Beiche-navu in Glognicu so čutili včeraj jako močen potres. — V Budimpešti je udarila strela v vilo generalnega konzula Batibora. Popolno je uničena. (Semnji po Slovenskem od 24.-29. junija.) Na Kranjskem: 24. v Tržiši, St. Jurju pri Svibnjem, Crmošnjicah, Matenji vasi, Drnovem, Loki, Boh. Bistrici, Bovtah, na Mirni, v Češnjicah, Bib-nici, Višnji gori; 27. v Strugah pri Cerkvi; 28. v Badečah. — Na Štajerskem: 24. v St. Jurju pod Tabrom, Konjicah, na Laškem, v Podsredi, Se-talih, Straši in na Ljubnem ; 29. v Gomilnici. — NaKoroškem: 24. v Gutštajnu ; 28. v Graj-fenbergu. — Na Primorskem: 24. v Ajdovščini, Št. Evani (Duino), v Boljuncu za blago in živino ; 25. v Korminu (3 dni); 28. v Kastelnovi (Nov. gr.) _ _____ Izkaz milih darov, poslanih knezoškofijstvu ljubljanskemu o priliki potresa za ponesrečence v prosto razpolago. Škofijski ordinarijat tržaški 800 kron; župnije Prem 50 kron, Mavčiče 20 kron, Vranja Peč 12 K., Sv. Duh na Dolenjskem 15 kron 20 bel., Primskovo 20 kron; upravništvo »Primorskega Lista" v Gorici 84 kron; vikarij Anton Keber v Mavhinjah na Goriškem 100 kron; St. Jurij pri Šmariju 32 kron. Darila vsled potresa. Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: Mestno županstvo v Plznu, kot tretjo zbirko 453 gld. 70 kr.; društvo ndr. gledališča v Pragi, kot čisti dohodek v ta namen prirejene predstave, pri kateri je kot gost sodelovala gospodična M. Pospišilova, 368 gld. 41 kr.; gosp. Andrej Gabršček, tiskar in urednik v Gorici kot V. zbirko (izkazano podrobneje v »Soči") 255 gld.; občinski urad trga Žalec kot čisti dohodek v ta namen prirejene tombole 140 gld.; administracija časopisa »Narodni Listy" v Pragi, nadaljno zbirko 106 gld. 42 kr.; županstvo trga Središče, zbirko 100 gld.; županstvo trga Virovitica na Hrvatskem, 50 gld.; Jan Maša, urednik čr.sopisa »Jihlavske Listy" v Iglavi kot čisti dohodek v ta namen prirejene veselice 20 gld.; deželnih strelcev štacijsko po-veljništvo v Brunecku, zbirko 12 gld.; hranilno društvo v Kloboucih pri Brnu, 10 gld.; delavci tovarne za železniške vozove v Aradu 4 gld. 95 kr.; gospod Josip Podivinski v Gross - Ullersdorfu 4 gld. 70 kr.; g. Karol Miiller na Dunaju, 3 gld.; gospa C. pl. Proskowetz v Sumberku na Moravskem, 1 gld. 99 kr.; gospodična Mici Hartleben v Sumberku, 1 gld. 55 kr.; gosp. F. Lazarini na Dunaju, 1 gld. 22 kr.; neimenovan v Sumperku 30 kr. Društva. (Pevsko društvo »Slavec") priredi jutri, nedeljo popoludne ob ugodnem vremenu mali popoldanski izlet v Vevče, kjer bode poleg petja in preste zabave zažgalo tudi kres z umetaljnim ognjem. Gostje dobro došli 1 (Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda za Ajdovščino in okolico.) Vabilo k javni veselici, katera bode v nedeljo dne 23. junija 1895 na dvorišču g. Fr. Bratine v Ajdovščini. — Vspored: 1. Ipavec: »Domovini", štiri-glasni ženski zbor. 2. Nagovor. 3. Nedved: »Avstrija moja", moški zbor. 4. Volarič: »Divjarožica", dvospev za sopran in alt. 5. Volarič: »Slovan na dan", mešani zbor, sopran- in alt-solo. 6. Jaklič: »Pomladanska", moški zbor in bariton. 7. % » »Sa-rafan", ruska narodna. 8. »Ali right" (»oll rajt"), veseloigra v jednem dejanjn. Češki spisal dr. Josip Stolba. Preložil Ivan Gornik. — Začetek točno ob 5. uri popoludne. — Vstopnina 20 kr., sedež 80 kr. — Z ozirom na to, da namerava podružnica postati s pomočjo veseličnega prihodka pokroviteljica družbe sv. Cirila in Metoda, se preplačila hvaležno sprejmejo. — Ako bi bilo vreme neugodno, se veselica prenese na 7. jnlija 1.1. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. (Prostovoljna požarna bramba v Vipavi) priredi na praznik sv. Petra in Pavla, to je dn£ 29. junija 1895, jako pomenljivo slovesnost, namreč blagoslovljenje vsega požarni brambi pripadajočega gasilnega orodja pred farno cerkvijo svetega Štefana v Vipavi. Vspored: 1. Ob 5. uri zjutraj budnica. 2. Ob 8. uri sprejem tujih gostov. 3. Ob Vt10. uri slovesno blagoslovljenje orodja. 4. Po dovršenem blagoslovljenju slovesna sv. maša. 5. Po sv. maši vaja društva z vsem orodjem. II. 1. Prosta zabava. 2. Srečkanje z mnogovrstnimi dobitki. — Prosta zabava vrši se v znanem, visokorodnemu gospodu Karolu grofu Lanthierie-ju slišujočem dvorišču, tako zvanem »pod kostanjem" ali »pod skalo", pri kateri zabavi svira veteranska godba iz Pervačine pri Dornbergu. Prosi se, da naznanijo društva njih prihod radi prenočišča v teku 3 dni. K obilni vde-ležbi vabi najuljudneje odbor. Narodno gospodarstvo. Železnica Karlovec - Knin. Iz Zagreba, 3. junija. Minulo je že trideset let, ko je tajnik kranjske trgovsko - obrtne komore Zupan dokazal potrebo železniške zveze mej Dunajem - Ljubljano - Novim mestom - Karlovcem in Bibačem. To bi imela biti najkrajša proga železniška z Dunaja na jug avstrijskih dežel. Ali s kolikimi težavami se je začela ta proga zidati od Ljubljane dalje, znano je še vsakemu predobro, a na zidavo od Karlovca pa do Bi-hača pa ni mogel nobeden resnobno misliti, kajti odkar je zavladal v naši državi dualizem, niso državniki jedne in druge državne polovice nič kaj radi gledali, da se vežejo dežele po omenjenej osnovi. Posebno pa je bilo Mažarom neljubo, ko se je zahtevala večkrat zveza z Dalmacijo skozi Hrvatsko. Kratkovidna je bila ta politika na vsak način ne samo glede Ogerske, nego tudi cele države, da se je Dalmacija toliko časa pustila brez vsake zveze po Buhem z ostalimi zemljami monarhije. Vendar pa so se tudi v tem pogledu nazori merodajnih krogov spremenili, kajti čim dalje bolj je jasna potreba take zveze z Dalmacijo, posebno odkar se širi železniška mreža po Bosni. Mažari so popustili ter podelili baronu Ljudevitu Ožegoviču koncesijo za pri-četna dela za železnico iz Karlovca čez Slunj - Dre-žnik - Petrovo selo - Zavalje (Bihač) - Dolnji Lapac -Suvaja - Srb - Drenovac - Knin na progo Knin - Spljet. Od koncesije pa do zidanja je seveda še daleč, vendar pa je že to dober znak, da se je sploh dala dozvola za tako podjetje, dočim se je izjavil še pred nedavnim ogerski minister komunikacij o kaki železnici v teh krajih prav nepovoljno, to pa seveda največ radi Beke, ker se Mažari boj^ da bi mogel Senj, ko bi bil zvezan z železnico z notranjimi kraji, jeden del trgovine reške potegniti nase. To bi se moglo zgoditi a bilo bi tudi pravično, da se to trgovsko mesto zopet povzdigne. Železnica Karlovec - Knin bode izpeljana od Slunja dalje bolj ob meji mej Hrvatsko in Bosno ter se bodo nanjo lahko naslonile krajše železnice od morja in iz Bosne ter bode postala za izvoz robe iz teh dežel, pa tudi iz dalmatinskih luk gotovo najznameniteja proga, ki se bode nadaljevala tudi skoz slovenske dežele. Zategadelj bode treba poskrbeti za zvezo mej Karlovcem in Metliko - Novim mestom. Po našem mnenju ni umestno, da se misli zidati iz Novega mesta do Metlike ozkotirna železnica ; z ozirom na progo Knin - Karlovec naj se vzame normalni tir, kajti kar je bila osnova pokazala že pred tridesetimi leti popolnoma opravdano, to se bode gotovo v našem času izvelo, namreč: d a bodeprog a-K nin-Karlovec-Ljubljana n a j b I i ž j a z v e za D u n a j a z j u g o m n a š e države. S tem se zgube pa tudi predsodki gledd trgovinskih odnošajev, da bi mogla Dolenjska dalje od Novega Mesta nagiujati h Karlovcu, a ne k Ljubljani. Deloma bode to ostalo tudi vkljub ozkotirni železnici, kajti ves kraj s te strani Gorjancev že po naravni legi pripada h Karlovcu, s katerim trguje že od davnih časov. Ta lokalnega pomena trgovina pa se ne sme v poštev jemati z ono koristjo, katero bi mogla imeti omenjena železnica in kraji na njej vsled velikega prometa t jnga in od severa skozi naše dežele. 0 Tako hitro se sicer omenjena proga še ne bo zidala, če tudi je dana koncesija za pripravo; denarno vprašanje bode seveda tudi v tem slučaja odločilo, da se izvede osnova prej ali kasneje. Neki misle, da to podjetje podpira tudi ban, češ da bi to bil korak bližji k zedinjenju Dalmacije s Hrvatsko. Ce tudi ni tako, verjetno se nam zdi, da hrvatska vlada misli podpirati zidanje železnice skoz Hrvatsko iz narodno-gospodarskih ozirov, ki so v tem pogleda gotovo najbolj merodavni. Zidanje te proge je zdaj sproženo, a del dolenjske železnice od Novega mesta do Metlike zdaj ne kaže zidati oskotirno marveč normalno. Telegrami. Dunaj, 21. junija. Vodja antisemitske stranke dr. Lueger je pojasnil včeraj pri vo-lilskem shodu svoje stališče do ministerskega predsednika. Mej drugim je rekel: „Reči moram, da se je vedel grof Kielmansegg povodom razpustitve občinskega sveta proti naši stranki prav pohvalno. Jaz tega ne konštatujem zato, da bi se laskal ekscelenci, ampak da dam čast resnici, ter izjavljam, da mu ne bomo delali nikake opozicije, ako bo pri bodočih volitvah jednako lojalno postopal, kakor v zadnjem času. Ako se pa postavi na stran liberalcev, tedaj je boj, in sicer tak boj, kakoršnega zna voditi naša stranka." Dunaj, 21. junija. (Poslanska zbornica.) §§ 277. do 285. davčne preosnove so se vsprejeli brez daljše debate. S tem je rešenih vseh šest poglavij davčne preosnove v drugem branju. Sedaj preostaja še vvodni zakon s finančnim načrtom. Druga točka dnevnega reda je bilo bosensko državno posojilo v znesku 24 milijonov kron. Ker poročevalec Szczepanowski ni navzoč, prične posvetovanje načelnik budgetnega odseka dr. Euss ter toplo priporoča ta nujni predlog. Dunaj, 21. junija. Pri današnjem po-slavljanju bivšega pravosodnega ministra grofa Schonborn ga je nagovoril sedanji vodja sekcijski načelnik Krall ter se mu v svojem, kakor tudi v imenu ostalih uradnikov zahvalil za njegovo dobrohotnost. Dunaj, 22. junija. Konservativni klub je imel včeraj mnogoštevilno obiskano sejo. Načelnik grof Hohenwart je iskreno pozdravil bivšega ministra grofa Falkenhayna ter izročil klubu kneza Windischgraetza poslovilni pozdrav. Baron Dipauli je predlagal, naj se izreče zahvala načelniku kluba grofu Hohen-vvartu, za skrb in previdnost, s katero je vsikdar, vzlasti pa v zadnjih prevažnih dnevih, zagovarjal klubove koristi. Ta predlog so poslanci z vsklikom soglasno vsprejeli z živahnimi ovacijami za grofa Hohenwarta. Poslanec Vošnjak se je posebej v imenu slovenskih klubovih članov zahvalil Hohenwartu na njegovem delovanju za celjsko vprašanje, ker bi sicer brez njega v tem oziru ničesar ne bili dosegli. Na to se je vršil razgovor o novem političnem razmerju ter je bila soglasno sprejeta nastopna resolucija: Konservativni klub izjavlja, da bo sedanji provizo-rični kabinet pri izvrševanju naloge, da se namreč reši proračun za leto 1895 ter da se oskrbujejo tekoči posli, podpiral z ozirom na državno potrebo. Budejevioe, 21. junija. Pri današnji seji občinskega zbora je naznanil župan, da bode bival cesar od 2. do 4. septembra povodom vojaških vaj v Budejevicah. To naznanilo se je s slava-klici vzelo na znanje. Belgrad, 21. junija. Ministerski svet je odobril principijelno določbe konference bančnih zastopnikov v Karlovih varih. Carigrad, 21. junija. Nota, katero je oddala zastopnikom dne 16. t. mes. turška vlada, poudarja, ne da bi posebno omenjala Armenijo, potrebo preosnove in odobrava predlagano imenovanje višjega komisarja. Druga določila note so večinoma nejasna. Umrli so: 20. junija. Radvil Bayer, blagajnikov sin, dva in pol mes, Florj. ulice 29. pljuini odem. V bolnišnici: 19. junija. Andrej Švegel, gostač, 70 let, jetika. V h i r a n i o i: 30. junija. Franc Križaj, pisar, 50 let, sušica možgan. V otroški bolnišnici: 21. junija. Štefanija Kavčič, sprevodnikova hči, 3l/j leta, Morbus Brightii.__ FremeoNk« nporo^llo. a & Ca. Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v opazovanja trakom«. t mm toplomer, po Calziia 21 7. u. zjut. 8. n pij). 8. * ivee. ~7S6-d 738 2 7393 170 218 17-8 si. zapad si. jvzh. si. svzh. oblačno n 20 Regen Srednja temperatura 18-9', za 0-3° nad normalom. Zahvala. Slavnemu slovenskemu koroSkemu pomožnemu odboru v Celovcu. Radostno potrjujoč sprejem tridesetih goldinarjev, došlih od slavnega pomožnega odbora Koroškega vsled potresa hudo poškodovani Trnovski župni cerkvi, zahvaljuje se z dna srca velespoštovanim darovalcem gorotanskim Slovencem, ki ne zapuščajo svojih bratov v kruti nesreči. Bog jim povrni stotero! V Trnovem v Ljubljani v dan sv. Ahca 1895. Ivan Vrhovnik, župnik. Poslano. 403 1—1 Gosp. S e e m a n n , svečar v Ljubljani, pravi v svojem »poslanem" v „Slovencu" štev. 134, dne 14. t. m., da je pri-moran objaviti, da sem pri obravnavi dne 21. maja t. 1. odstopil od svoje tožbe proti njemu radi zazžaljenja časti vsled poravnave, sklenjene po posebnem prizadevanju mojega gosp. zastopnika, na podlagi od njega oddane izjave, katere navaja le prvi odstavek; drugi važni odstavek poravnave je izpustil, ki se glasi : »DerPrivatankliiger niinmt diese Erkliirung zur Kenntnis. fallt von seiner Anklage ab und Herr Paul Seemann ver-pfliohtet Bieh die vergliohenen Strafprozesskosten per 100 fl. binnen 8 Tagen zu handen seines Vertreters Herrn Dr. Stanič in Gorz zu bezalilen. Paul S e e in a h n m. p. Jernej Kopač m. p." Zakaj je g. Seemann izpustil ta odstavek naše poravnave, ako se je moj zastopnik toliko prizadeval za poravnavo, in zakaj je on plačal moje tožbene stroške v znesku 100 gld. '< Res je, da je moj zastopnik, g. dr. Stanič med pogovorom — ker mu je g. prof Knappitsch izrazil to željo — omenil, da se lahko poravna ta zadeva brez razsodbe, ako gospod Seemann da zadosmo zadoščenje žaljene časti; a g. Seemann upal je na podlagi rezultata g. Knappitsch-a analize boljšega vspeha, zato je pustil obravnavati. Ko pa je g. Seemann slišal vso razpravo, tedaj je predlagal njegov zastopnik g. dr. Suyer poravnavo brez sodnijske razsodbe. Na to je izjavil moj zastopnik, g. dr. Stanič, da meni ni na tem ležeče, da bi bil g. Seemann obsojen, da le zahtevam, da prekliče svoje žaljenje, ter si je prizadeval to doseči. Ker se je g. Seemann obotavljal dati zahtevano zadoščenje in se še vedno opiral na mnenje in analizo g. prof. Knappitsch-a, tedaj sva predlagala z mojim zastopnikom, da opustimo poravnavo ter da naj se pošljejo vse štiri že preiskovane sveče,, tri iz Gorice in ena g. prof. Knappitseh-a v nadaljno kemično preiskavo v tej zadevi najmerodajnejši avtoriteti na dunajsko vseučilišče. Konečno se je g. Seemann podvrgel ter dal navedeno izjavo in plačal sodnijske stroške. Družeča nego to tudi nisem od njega zahteval, ker vse ■drugo zadoščeno mi je bilo dovolj z analizo treh sveč pri tukajšnjem o. kr. kemičnem poskuščevališču, s preiskavo in obravnavo. Res je. da sem bil leta 1893 v pomanjkanju domačega voska, kupil nekoliko srbskega, koji se je ločil od našega v tem, da je bil nekoliko mehkejši. Ker prej nisem nikdar izdeloval srbskega voska, hotel sem se prepričati o njegovi dobroti in lastnosti; zato sem ga posebej belil in samo iz tistega napravil nekaj sveč. Od teh poslal sem jih bil nekoliko preč. g. Ed. Legatu v Lipico. Med tremi svečami, koje je c. kr. kemično poskuševališčs v Gorici preiskovalo, nahaja se ona polfuntna sveča prav iz istega voska, in ta je zaznamovana v tukaj priobčenem certifikatu z dne 26 jan. t. 1. pod št 1 ter spoznana kot prava «ebelno-voščena, četudi nekoliko slabejša od drugih dveh. Anal.-Nr. 1202. Prog.-Nr. 155. Certificat. Er wird hiemit bestat.iget, dass die am 18. 1. M. von Sein. Hoehvriirden Herrn Eduard Legat, k. k. Hofgestiits-Kaplan in Lipica, eingelangten 3 Muster von Wachskerzen, behufs Priifung auf ihre Eehtheit der chemischen Analvse, untervvorfen, folgende Resultate ergaben : Mmter Nr. 1 Nr. 2 Nr. 3 63—64° C. 63—64° C. 63-64° C 0.965 0.965 0.965 20— 214 214 92 98 99 Auf G und dieser Resultate muss erklart werden, dass. alle 3 untersuchten Kerzenmuster aus echten Bienenwachs erzeugt wurden. Gorz am 26. Janner 1895. Fiir den Director der k. k. landvvirtschaftlich-ehemischen Versuchstation: M. D e v a r d a m. p. Analysentaxe pr. Muster 4 fl. = 12 fl Fiir die richtige Abschrift: Ad. Beneschovsky m. p. Glede g. Seemanovega povdarjenja, da je gosp. profesor Knapitsch tudi med sodno obravnavo vzdrževal svoje zvede-niško mnenje, moram omeniti, da mnenje ni še nikak dokaz. On je menil, da je bil v tisti sveči parafin ter da bi se ga dalo po Buchnerjevi metodi izločiti, a on tega ni storil! Ako želite, rad objavim kako je gospod Knappitsoh vzdrzeval svoje mnenje pri sodnijski razpravi, in kako sodbo je izrekel tukajšnji veščak kot priča pri sodniji glede g. Knappitscheve analize. Sicer mi je pa tudi prečastiti gosp. E. Legat v Lipici o 3asu Seemanovega napada poslal sledečo izjavo glede praktične vporabe mojih in Seemanovih sveč: Schmelzpunkt . . Spezifisches Gewicht Saurezahl . . . Verseifungszahl Lipioa, 14. februvarja 1891 Častiti gospod Kopač! Na Vašo prošnjo, da bi o Vaših svečah, katere sem eno leto skoraj skupaj s Seemanovimi rabil, svoje mnenje izrekel Vam slfd<>če vestno sporočim: a) Ko so v cerkvi ob enem Seemanove in Vaš* sveče gorele, nisem nobenega posebnega razločka na;ti mogel. b) Bil sem z Vasmi svečami popolnoma zadovoljen, zaradi tega sem jih letos zopet pri Vas naročil, akoravno si je g. Seemann mnogo prizadeval, me zopet za svoje pridobiti. c) Ko sem od istih Vaših Bveč, katere sem gosp. 8eemannu v Ljubljano v preiskavo poslal, od o. kr. poskusnega zavoda (k. k. Versuchstation) vGoriei analizo dobil, v kateri ta zavod potrdi, da so vse tri »veče razne velikosti iz pristnega voska, sem popolnoma prepričan da je istina. d) So Vaše sveče pri kilo za 25 kr. ceneje in ker razmere tako Seemannove kakor Vaše svečarne poznam, tudi razumim, da morete pristno-voščene sveč« toliko ceneje prodajati, ker tam je vse „im grossen Stiele", pri Vas pa priprosto. pa tako pošteno, kakor pri g. Seemannu. Slednjič Vam dovolim, da ta list, ako potreba tudi pri sodniji ali tudi sicer uporabite. Spoštovanjem udani E d. Legat m. p., o. kr. kaplan. Dalje je izjavil prečastiti g. E. Legat, kot zaslišana priča pred sodnijo med drugim to-le: Z meril sem natančno na milimetre Kopačevo in Seemanovo svečo, ter jih prižgal in našel, da je natančno, ene kot druge v 2 urah 5 cm. pogorelo, ne da bi bilo kaj kapalo — znamenje, daje bila Kopačeva sveča enake dobrote ko Seemannova in vrhu tega za 25 kr. boljši kup na kili. Tedaj take so bile tiste moje sveče, v kojih hoče g. Seemann po sili imeti parafin ! Jernej Kopač, svečar v Goriei. želi takoj nastopiti izurjeni abiturijent ceci-ljanskega zavoda. 401 3-a Več puve iz prijaznosti uredništvo »Slovenca". Razprodaja. Nikdar v življenju se ti ne ponudi več redka prilika, da bi dobil samo za 2 gld. 20 kr. krasne in prekoristne stvari. 35 komadov za le 2 gld. 20 kr. in sicer: 1 jako elegantno pozlačeno uro z lepo verižico, točno idočo, s triletnim poroštvom; 1 krasno kravato za gospode iz čiste svile; 1 krasna igla za kravato z umetnimi briljanti; 1 ofioir.-ka usnjata denarnica; 1 jako elegantna broška za ženske po pariški faooni; 1 krasen prstan iz zlatoinimita z lepim kamenom; 1 krasno škatljico za smodke ; 1 krasno cevko za smodke; 3 komadi zelo krasnih mehaničnih naprsnih gumb s ponarejenimi briljanti; 2 krasna gumba za zavratnik s patentovanim oklepnikom ; 2 double gold gumba za manšete; 10 komadov finega angleškega pismenega papirja; 10 komadov finih angleških pismenih zavitkov; Vseh teh 35 komadov krasnih stvarij seui prisiljen dati za dosedaj nečuveno smešno ceno 220 gld. Da izključim vsak dvom, izjavim, da je ura sama dvakrat toliko vredna. Ako bi ne prijala, se denar najradovoljneje vrne tako da je za kupovalca vsak riziko izključen. Vse to je dobiti, dokler je še kaj na razpolago, po poštnem povzetju po 345 5—5 krakovski razpošil javni ci ur F. WINDINOH, Krakovo, Meth-Strasse Nr. 12/F flfaznanilo in priporočilo. Preč. duhovščini in si. občinstvu z mesta in na deželi javljam najuljudneje, da sem po potresu IS. aprila opustil prodajalnico v Gledališki ulici v Ljubljani, ter imam odslej glavno zalogo 336 52-6 najraznovrstneiših klobukov cilindrov, čepic, slamnikov itd. ■■T samo na Starem trgu (pod TraafrJ St. I poleg čevljarskega mosta Piiporočam se ob jed-nem v obilo nakupovanje zagotavljajoč dobro blago po nizki ceni. Velespoštovanjem J. SOKLIČ v Ljubljani, Stari trg. št. 1. Gostilnica v Mariboru staro - sloveča, na zeld dobrem prostoru, z lepim vrtom, se proti zelo nizki najemnini oženjenemu pa vrlemu krčmarju kar hitro oddd. Dopisi pod naslovom: Eduard Kahn v Mariboru, Kiirntnerstrasse 38. 397 3.2 a 4 4 4 a 4 4 A Toviiriui cerkvene opravo. i Premovanu 1873, 1881. Jožef Deiller, tovarna cerkvene oprave in izdelovalnima paramentov, Dunaj , VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Frane Brllckner. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor: pluviali, dalmatike, velumi, Stole, baldahini, bandera itd. itd., pa tudi oela masna obleka v na j pravilneje obliki. 12 24—11 Cerkveni paramenti. Čast mi je naznanjati slavnemu p. n. občinstvu, kakor tudi gg. mizarjem, da sem otvoril z dnčm 8. februvarija V Ljubljani na Bregu št. 20. pleskarsko in lakirarslo odrt. Moje 251etne izkušnje v tej stroki mi omogočujejo izvrševati vsako delo uajfineje, najsolidneje, ue da bi mi se bilo bati konkurence, in po najnižjih cenah kar sem pri tvrdki E b e r 1, kjer sem delal skozi 20 let, izvrševal najfineje imitacije vsakovrstnega lesa. Z velespoštovanjem (296 16-8) Josip Makovec, pleskar ln lakirar na Bregu, Zoisova hiša številka 20. Za pokrivanje kakor tudi za kritje barak ponujamo v vsakej tudi največjej množini po najnižjih cenah prima in secunda zarezane (Strangfalzziegel) kakor tudi nepremoeni strešni klej 250 20 (I>aclipappe) zavoj (to je 10 □ metrov) odi gld. 50 kr. do 2 gld. 50 kr. in nasade za dimnike c£ A Vldie S Gomp. 243 Zadnja oena. 9-3 <8 a 0) o ? R. Miklauc v Ljubljani, Špitalske ulice 5 priporočam svojo zalogo gvantnega blaga. Imenujem posebno štof in oajgza moike obleke, kakor tudi lepo vol-nato blago in lepi kamrlk za ženska oblačila. Tudi imam najnovejše ildane in volnate rute in posebno močno belo in rujavo kotonlno iz prve tovarne, kakor sploh vse v to 307 vrsto spadajoče blago. 10-7 S» £ p> o t» X Fr. Breskvar pr. Sverljuga X X knjigovez 7 LJubljani ♦ ♦ Stolni trg 6 (poleg Katoliške Bukvarne) * X se priporoča pročast. duhovščini in slav. * ♦ občinstvu v vezavo vsakovrstnih knjig. ♦ Vsprejme tudi knjigovezna galanterijska J dela; vse po najnižji ceni. Zajamčeno pristne čebelno-voščene ; | sveče, voščene zvitke in med priporoča ] ~ preč. duhovščini in si. občinstvu OKOSLAV DOLENEC svečar in lectar, trgovina z medom ln voskom! v Ljubljani, Gledališčne ulice št. 10. Dobiva se tudi mčd v satovji, pitanec i in medenina prav po nizki ceni. Zaloga ! in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, j medenega žganja, lastnega izdelka. Kupuje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek j in suho satovje. BRATA EBERL, crkoslikarja tovarna oljnatih barv, firnežev in lalcov v Ljubljani za frančiškansko cerkvijo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne že'cznice priporočata se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deže'i. Delo ii.vršujeta povsem vzgledno po najiižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pus'cab. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje. Anton Beleo-a delalnica kleparskih, ključarsklh in kovino-Specijalist tiskarskih det Specijalist v Št. Vidu nad Ljubljano za kritje zvonikov in raznih streh; za izde- q lovanje železnih vzidanih štedilnih ognjišč. Cerkvene svetilnice so na izbero v različnih velikostih in oblikah. :xs«Kacac: a* ♦K 3C 2C Z. jj IGNAC ČAMERNIK, kamnosek [J U v Ljubljani, Poljske ulice 49 M ^ priporoča preč. duhovščini zalogo razno- W || vrstnih nagrobnih spomenikov, pre-1( Mvzema in izvršuje vsa cerkvena umetna in y stavbena kamnoseška dela po najnižji ceni. " ♦czszzzaKZZZzza« Friderik Pauer pek v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 50 I priporoča slavnem, občinstvu vsakovrsten, | trikrat na dan svež ' kruh in razno pecivo. V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri SJS^T* Jakobu Zalazniku "šgfi dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in slaščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. — Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. — Priporoča se za naročila ob primi c i jah j^vaJo^^j najii_imer^i^__ FB. TOMEC pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice št. 14 j se priporoča preč. duhovščini in si. ob-3| činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del j in prenavljanja altarjev, tabernakeljev,; . križevih potov, podob svetnikov itd. za-j 51 gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. HENRIK ZADNIKAR Izdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani Sr. Petra cesta Št. 17. ■ priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo ; ' cerkvene posode, svečnikov, lestencev, \ •vetllnlo, kadilrto itd. v raznem zlogu izvršenih. ; j Vsprejema tudi naročila na nove predmete ter pre- ; j navija stare, obrabljeno. Delo pošteno iz zanesljive ; kovine po nizki ceni. FRANC VELKAVERH Q sedlar in Jermenar v Ljubljani Sv. 1'etira cesta št. nix-a". Orlll VfWfl TI fl zarac" njenih zdravilnih lastnosti]' iu mnogovrstnih UU.iIK.UV(XiLCl slučajev, v katerih izvrstno voliva, s častno diplomo in zlato svetinjo na zdravilstvenih razstavah v Londonu, Parizu in Genfu. Tinktura za želodec lekarnarja Pieeolija v Ljubljani mnogo iiiilijoiikfl*at preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan, je ob jednem najcenejše ^ zobe tiščeče in ohranjujoče sredstvo. »C jaDobiva se povsodi. 620 40—2S je izborno sredstvo, katero krepča in zdravi želodec ter pospešuje prebavljanje iu deluje, da se telo odpre. To tinkturo za želodeo razpošilja izdelovatelj lekarnar Ploooli v LJubljani proti povzetju. Zaboj (.o 12 steklenic velja gld. 136, po 55 steklenic gld. 5"26 (zaboj tehta 5 kgr.). Poštnino plača vselej naročnik. — Steklenica velja 10 kr. 617 50-30 jfHfuTUvimiVnViiv ov zdravstveno oblastveno preizkušeni (Spričevalo: Dunaj, 3. julija 1887.) ■e- (S ai m >u 01 S H ca is J3 ca m JS d) 2 •■H ~r=3 CJ co t> • tS3 ti e J* Raba tega v zamaiek vžganega znamenja in ru- deče orelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam Isls 6 25 Ustanovil leta 1767 Joh. Jak. Samassa Y O. in kr. dvorni zvonar 60 12-6 Albert Samassa v Ljubljani. Livarna harmonično in melodično ubranih ZTOnOT. Zaloga cerkvene priprave iz masivnega brona, svečnikov, lestencev, svetiljk, altarnih križev, kanon-tablic, loncev za cvetlice itd. m 'BSBHI najboljše konstrukcije za razno uporabo : za pivovarne, tovarne, rudnike itd. itd. Vodnjake (štirne) popolne vodovodne naprave, kletne js sesalke in potrebščine, cevi iz kovanega železa, cevi iz gumija in ko-nopne cevi, kot: različne pipe in ventile, predmete za sklepanje in zapiranje pri napeljavah cevij, priprave za kopališča, varnostne priprave za parne kotle, mazilne priprave itd. Livarna za medenino in kovino po modelih. Najbolje priporočena Menjalnica bančnega zavoda ^VV^ien, za preskrbljenje vseh • _ , Bozjr|< v iistu Sche hammer & Schattera menic in vrednosti) w ■ ■ ^ ■ syr iaru,rru Ustanovljeno lota 1870. Izdelava perila za gospode, gosp6 in otroke na debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. a> o I m O b Srajoe za gospode, beli cliiffon, glndke na prsih, brez ovratnika, brez inaniet, 87 vrst jedna od gld. 110 do 2-70 sest „ „ 6'J5 ,, 15-— Srajoe za deike, v i vel ikostih, sicer kakor gornje jedna od gld. 1-— do 1-40 »e»t „ „ S-76 ,, 7-76 Svitloe za groapode, 6 vrst jedne 80 kr. do gld. 1-40 šest gld. 4-f>0 do gld. 750 Dvanajst ovratnikov 1 od gld. 1-80 do 2-20. Dvanajst inaniet od gld. 3-30 do 4-60. 13 predlog (Vorbemden) od gld. 3-25 do 5'— Za kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka •X. O- ITainaiiii v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. in kr. častnikov in o. in kr. mornarloo. Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 206 13 Po zdatno znižanih cenah razprodalo se bode kuhinjsko orodje, okovi, obrtniško orodje, krtače, železne peči itd. m. m -w-3 111». t<'llt*f Itill-ll v Ljubljani,Gledališke ulice 8. mm skladno za vrte, v starogotiškem slogu za sobe izdeluje in stavfoarsko mizarstvo izvršuje po nizki ceni Jaltop Žumer 351 (12-5) (nasl. Zois-Giitzl) v Gorjah pri Bledu. Na zahtevo se brezplačno pošljejo ilustrovani ceniki. J. Hafnerjeva pivarna v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 47 priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu novo uvedeno okusno in zdravo 395 26-2 gossko marčno pivo, katero razpošilja tudi v sodčkih in steklenicah. Restavracija je priznano Izvrstna z veliko dvorano za konoerte, dražbe, druitva itd., ter lepim senčnatim vrtom. Kegljišče jo na razpolago.Tfffi Vhod tudi v Poljskih ulicah. fem % Vele častiti duhov- v o -Jt usojam si udano podpisana priporočati svojo priznano zanesljivo, vže 24 let poslujočo bogato zalogo cerkvenih paramentov, blaga za vsakovrstno cerkveno opravo, čipek itd. Izdelujem sama paramente v poljubne] obliki, istotako bandera in prapore v različni velikosti, tudi krasno s pristnim zlatom ročno pozlačena ali vezena. Na željo vpoiljem paramente in blago na izbero, ali pa grem osebno k preč. in cenj. gospodom, da se dogovorimo ustmeno radi naročil. Ker jamčim za najboljše blago, prosim častite gg. naročnike, da blagovoli vpoštevati mojo mnogoletno, pošteno trgovino in zalogo ter jej dajo prednost " pred tujimi tvrdkami, katerih izdelki se ne dajo natančno kemično preiskati. Jaz dobivam blago iz najboljših, povsem zanesljivih tovarn; iz prve dunajske, ki je bila ustanovljena 1. 1789. in obilokrat premovana, istotako iz najslovitejše lijonske. Ker izdelujem predmete sama, torej morem postreči s poštenimi, dela vrednimi in sicer ravno istimi cenami, kakor če bi se naročevalo direktno iz tovarne, o čemur so se že mnogi na Dunaju kupivši gospodje duhovniki po njih lastnih izpovedbah osebno uverili. Velespoštovanjem cfina dCofBauer vdova dež. tajnika, v Ljubljani, Gledališke ulice. Ustanovljeno i. 1870 i % % i i i r t lit i t z urar v Ljubljani, na mestnem trgu nasproti rotovžu priporoča največjo in najizbornejšo svojo zalogo najraznovrstnejših Švicarskih zlatih in srebrnih žepnih nr, stenskih in ur s stojalom, budilnikov, zlatnino in srebrnino ua. ua. W po zdatno znižani ceni.-*® Radi velike nesreče, katero je provzročil grozni potres, ni skoro nobene kupčije, torej je prav ugodna prilika za prav ceno nakupovanje. V ceniku zaznamovane cene znižal sem za 10 %• V prav obilno nakupovanje se priporočam najuljudneje. Ceniki se zastonj razpošiljajo. Edina zaloga biciklov in raznih pri-strojev za vozarenje slovite tvrdke lv. Puch v Gradcu. 285 13 Trgovina z železnino ANDB. DRUŠKOVIČ v Ljubljani, Glavni trg št 10. priporoča po zelo znižanih ccnah cement, železniške šine, traverze, cinkasto in pocinkano plošče-vino, železo za vezi, kovanja za okna in vrata, sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje. 252 20—13 Dunajska borza. Dn6 22. Junija. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 25 kr. Skupni državni dolg v srebru.....101 , 25 „ Avstrijska zlata renta 4 %......123 „ 05 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ 50 „ Ogerska zlata renta 4%.......123 „ 40 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 B 50 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1083 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld............408 „ 10 . London vista...........121 , 25 , NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 59 „ 32',,. 20 mark............11 „ 86 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ 62'/«. Italijanski baukovci........46 „ 05 „ C. kr. cekini........... 6 „ 67 „ Dne 21. Junija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke I. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5% . „ „ dolenjskih železnic 4% 151 gld. 25 kr. 162 „ 25 n 196 , 75 99 . 60 T47 „ 50 131 „ 50 109 „ — 111 „ 25 99 „ 26 99 „ 90 224 „ — n 171 „ 65 132 „ 76 99 „. — n Kreditne srečke, 100 gld........199 gld. 75 kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ 50 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ 60 „ Salmove srečke, 40 gld........71 „ 50 „ St. Gen6is srečke, 40 gld.......73 „ — „ Waldsteinove srečke, 20 gld......54 „ 25 „ Ljubljanske srečke.........23 „ — „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 172 . 50 . Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st.v. 3720 „ — „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 570 „ — „ Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 110 , — „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 79 „ — „ Montanska družba avstr. plan.....98 „ 50 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 169 „ 25 „ Papirnih rubljev 100 ................130 „ 50 „ jgtf Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izirebanj« najmanjšega dobitku. K a I a n t n a izvršitev naročil na borsl. Menjarnična delniška družba „1E E! R C U B" Nollzaila it. 10 Dunaj, liriahilfarstrasia 74 B. &4T Pojasnila"£S v vseh gospodarskih in fnaninlh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoi|sklh vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego koiikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti y naloženih g iavnio. Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.