Naročnina ^ОШШШЛ A ^^ Ceneoglasov Dnevna Izdajo ШШГ ^S^. l&meM T* ^Р ^^^^^^^^^ I pefll-vr»le ^IS^TŠHS Јј/ ^jff Ж Ш J Ш— ЈДк Г Ж Ш ^ intD^enoglart mesečno Din lMHA. ЛП ШШТ ШЖВШ Е&Ш Ш ЛМКмск. Ш ШУ^ ШЏШ nad 45mm villne polletno 120 Din BB ШЈШ јШВИ ЕШ ЈШ МШИ Ш ^И&Ш НШИ ШВВВ po Шп г-зо, velllcl ^ Л^Х^ ЛУ JLLJ^I Л^Л^ celoletno 240 Din za Inozemstvo po 3 In 4 Din. ____________ ________ _ ______ ______ uredniškem delu meneCno » Din ^^^ЈНГ ^HrfT ^^^ vrstica »Ua nedelja Irdala ^^^^ ^^^^^^ ^^^^ ^ ^^^^^^^ □ Pn većiem O celolei-v"j--naročilu popust M«viiT 4(1 ninU1» et C L' Гк tiril/lfin »Illl ^ nf C1 Izide ob 4 z|uliaj SLZ'^ S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« razen pondeltko ln dneva po praznlKu VroOnišiuo /e u Kopltarfcvl ulici it. 6111 4okoplal se ne vraCa/o. netranktrana platna »e ne tprefemafo - Uredništva telc/on St. 2050. upravnlštva it. 232S 'Političen lisi ssa slovenski narod Uprava /c vKopllar/cvl ui.št.b ratun: C/ubl/ancj A« ___________ > ĆCllODIll rubun; l|uuiiuiiu ilev. tO.650 In IO. za Inaerale, Šara/evoit. 7563, Zanreb it. 39.on. Prana In Ounaf .4/. 24.797 Novo napredna smer v notranjem ministrstvu Izjava dr. Korošca — Nove smernice — Vsestranska objektivnost Uprava naj služi narodu — Red, mir in zakonitost temeljne zahteve Napoved Vsa javnost, tudi belgrajska in srbska —i lahko rečemo, da ta še prav posebno — in inozemska ugotavlja, da je s prihodom dr. Korošca v notranje ministrstvo pričela v tem resoru doba nove, napredne, moderne smeri v vodstvu notranje politike. Dr. Korošec je srbski javnosti bil znan kot silen parlamentarec, kot najpoštenejši politik, kot velik državnik, kot minister gospo-darskopolitičnih in prosvetnega resora, v ministrstvu pa je nov človek. Ta nov človek je vendarle tak, da si ga je javnost želela, pre-dno je slišala o njegovih namenih, da so si ga želele in so ga zahtevale parlamentarne skupine kot moža, ki mu more vslećl njegove sposobnosti, objektivnosti in poštenosti zaupati ravno tako levičar kot desničar, demokrat kot radikal. Ni prišel dr. Korošec v notranje ministrstvo po parlamentarnih računih in dogovorih, tudi ni prišel zgolj kot član, ki ga predlaga njegova stranka, on je zavzel to mesto kot edina oseba splošnega zaupanja, kateri tudi vse srbijanske stranke popolnoma zaupajo in dajejo v njegovo roko in oblast reševanje težkih upravnih konfliktov, ki tvorijo predmet najhujših političnih bojev v interesnih sferah dveh ali več strank. Velika in pretežka je naloga novega notranjega ministra, da bi jo reševal le s sredstvi in po praksi, ki je bila tu doslej v navadi. Javnost je čutila, da pride nekaj novega in je nestrpno pričakovala prvega ministrovega nastopa. Ne zastonj. Nastopna izjava, ki jo prinašamo na drugem mestu, postavlja tudi >policijo» pod visoke in neizpremenljive zapovedi moralnih in etičnih načel in nam daje moderno pojmovanje državne uprave, ki nima svojega namena o aktih, ampak v službi narodu radi ljudstva za ljudstvo in v korist državne celote. Lapidarnejše dr. Korošec ni mogel govoriti kot je govoril. Svojemu uradništvu brez izjeme zagotavlja popolno zaščito in pomoč, dokler bo le izvrševalo zakon. Tu nima izjava nobene izjeme. Brez ozira na strankarstvo ali politično opredeljenost vsak naj služi kot uradnik, bo kvalificiran kot uradnik. Zunaj elužbe pa mora biti dostojen človek, ki svojemu stanu in gospodarju daje čast, ki je narodu vzgled resničnega, požrtvovalnega domoljuba in socialno-huinanitarnega delavca. Tu je torišče za uradnikovo udejstvovanje, tu naj se uveljavlja, pa bo narod vzljubil in spoštoval svojo upravo in pritožbe o partizanstvu in nezaupanje, ki ga nujno ima političen nasprotnik proti izrazito politično opredeljenemu uradniku, bodo izginile. Delo in kvalifikacijo zahteva izjava. Vsi davkoplačevalci, pa tudi vsi uvidevni uradniki morajo pozdraviti to načelo. Iz državne uprave mora izginiti partizansko zasedanje mest radi partije, pa brez kvalifikacije in brez moralnih sposobnosti. Uradništva naj bo manj, to pa popolnoma kvalificirano in marljivo. Le kadar bo mogoče spraviti število in razmere v uradništvu na to stopnjo, bo mogoče tudi misliti na zboljšanje materijelnega stanja uradništva. Uradništvo mora biti nepristransko, zgolj zakonu in narodu velja njegova služba. To tirja minister brezpogojno in grozi vsem kršilcem z brezobzirno kaznijo. Ta odločnost in ostrost je več kot na mestu, če pomislimo, na kakšnem nivoju je miselnost uradništva v nekaterih delih naše države. Ta zahteva jc predpogoj za ministrovo obljubo osebne varnosti, miru, reda in zakonitosti tudi tam, kjer je zaščita osebne varnosti in varnosti imetja še bolj na šibkih nogah. Da minister misli prav na te kraje, je o31očno povedal, ko jc c-menil Južno Srbijo, ki je zunanji in notranji sovražniki ne puste do upokojitve in miru, ki bi bil za napredek te pokrajine tako zelo potreben. Notranja uprava mora biti na višini, pa bo dvigala gospodarstvo, kulturo, lajšala socialno trpljenje, dajala nam ugled na zunaj, krepila našo moč in ustvarila temelj, na katerem bomo mogli gradili moderne naprave vseh panog državnega gospodarstva. Visoko smo se zadnji čas žc dvignili iznad balkanskega povprečja policije, a izjava takega duha je še vedno senzacija, jc svetel žarek. Tem bolj svetal, ker vemo, da se bo v tej novi dobi vedno dosledno uveljavljal z enako silo in nedvomno v naši upravi zapustil trajne, vesele in koristne uspehe za vse naše notranje državno življenje. r—-——v r Belgrad, 25. febr. (Tel. »Slov.r) Notranji minister dr. Anton Korošcc jo danes sprejel v svojem kabinetu časnikarje iu jim dal sledečo izjavo: ^Sprejemajoč resor notranjega ministrstva, bom delal z vsemi silam« na to, «la sc nadaljuje in uresniči stremljenje za zboljšanje in konsolidacijo naše notranje uprave tistih mojih predhodnikov, ki so se brigali za to in v tej smeri delali. V kolikor je pravni red odvisen od notranje uprave, bo moja glavna skrb, da so zakoni spoštujejo in izvršujejo. Mir, red in varnost, osebna in materialna, bodo zaščiteni. Posebno skrb pa bom posvetil naši južni Srbiji, da tam onemogočim rušenje javne varnosti. Posebno pozornost bom posvetil uradništvu poverjenega mi ministrstva. Nekvalificirano uradništvo bom odstranjeval iz službo tam, kjer ga bo mogoče nadomestiti s kvalificiranim, kolikor bom imel kvalificiranega naraščaja. Stojim na stališču, iu v tej smeri bom izdal najstrožje odredbe, da morajo uradniki v pisarnah in v službi poznati samo zakon. no gledo nu to, kako so organizirani strankarsko in politično. Izven urada se morajo obnašati no kot dobri strankarji, nego kot kulturni in izobraženi ljudje, priiatelii vsega ljudstva. Uradništvo mora biti uslužno in vljuduo. Službo mora vršiti z vso resnostjo, ki jo zahteva zakon in avtoriteta državne oblasti. Jaz boni svoje uradnike varoval in skrbel zanjo, če so dobri, pošteni in marljivi. Če pa se bodo pvegrešiU zoner zakon in proti službi, bodo neusmiljeno kaznovani. V svoje uradništvo bom imel zaupanje. Uradništvo je dolžno podpirati in prožiti svojo polno podporo vsem stremljenjem ki gredo za tem, da so ljudstvo dvigne kulturno in gospodarsko in da so 11111 pomaga. Če hi mu ne bilo mogoče, s takšnim stremljenjem postaviti so na čelo, pn lahko od njega pride iniciativa in podpora: da se viili, da hočemo delati in da delamo na vsestranskem napredku. Vse, kar jo konstruktivno, so naj podpira, kar je destruktivno, naj so odstranjuje s krepko roko. Uradniki morajo bili najboljši prijatelji ljudstva in ga v njegovi nesreči podpirati. Zahteval in odredil bom, da se mora uprava izvrševati natančno po zakonu, da mora biti objektivna in uspešna. V tem zmislu bom izdal posebne odredbe. Gledo orožništva sc ne smo izgubiti iz oči, da je njegova služba težavna, naporna in zvezana z nevarnostmi. Če svojo službo opravlja vestno iu zakonito, ne bom nikomur dovolil, da io ponižuje in žali. Vsak izpad v izvrševanju službe se bo strogo kaznoval. Ne vem, kako so je moglo reči, da sedaj nastopa nekak režim Glavujače. Glavnjaee niso reformirali tisti, ki jo sedaj napadajo. Pod njihovimi nasledniki pa je nastopilo samo zboljšanje uprave. Nadejam se, da se bo tuili nadalje v tem zmislu zboljševnlo. T<" bo moja glavna dolžnost.« Inozemska kritika nove jugoslovanske vlado podčrtava, da je dr. Korošec, znan parlamentarec z Dunaja, kot prvi ne-Srb prišel kot minister v notranje ministrstvo. Glasila kršč. socialnih ljudskih strank podčrtavajo njegovo svojstvo kot šefa slovenske ljudske stranke. Značilno je vsekako, da vidi veliki inozemski tisk v novi vladi zuake vidne konsolidacije naše države. Kar je torej tujcu odkrito, mora ostati Slovencem-deniokratoni prikrito! v Pariz, 25. febr. (Tel. >,Slov«) »Matin« napoveduje danes, da se morajo proti Madjarski uporabiti »strašne sankcije«. »Petit Pa-risien<; in »Matinc objavljata odkritja o dogodkih, ki so se vršili v zadnjem času za kulisami. »Petit Parisien; piše, da mala antanta iz, Madjarskega tihotapljenega orožja od vsega početka ni hotela napraviti nobenega easu-sa belli, da se ne bi slabi odnošaji z Madjarsko še poslabšali, če bi Mala antanta vložila formalno tožbo, bi morala predlagati tudi sprejem nujnosti,.ki bi jo pa Društvo narodov moralo skleniti soglasno. Te soglasnosti pa ni bilo. Mussolini je Titulescuju gladko izjavil, da bi Italija glasovala proli investigacljl. Tudi Stresemann bi bil proti, pa ludi Anglija jc odločno nastopila proti vsaki investigaciji. Anglija je celo napravila v Parizu formalno de- Pomoč gladu očim r Belgrad, 25. febr. (Tel. »Slov.«) V pred-sedništvu vlade se jc sestal odbor ministrov, ki je bil izvoljen na sinočnji seji, da izdela zakonski načrt o pomoči krajem, ki stradajo. Načrt zakona je sestavil demokratski poslanec Kosta Timotijevič. S tem načrtom se določa 150,000.000 Din, ki se bodo dali kot pomoč v hrani. Ta denar se bo dal v obliki dolgoročnih posojil. Za sedaj je določen rok petih let. Po tem zakonskem načrtu bodo posamezniki, ki bodo dobili od oblastnih okrajnih skupščin spričevalo siromašnosti, oproščeni vračanja tega posojila. To vsoto 150,000.000 Din bo razdelil minister za socialno polit'ko oblastem v sporazumu s posebnim odborom. Odbor ministrov je danes dopoldne končal svoje delo. Zakon ima osem členov in se bo skupščini predložil kot nujen. Načrt se je takoj poslal ministrskemu svetu, ki bo o njem razpravljal na prvi svoji seji, tako da bo prišel ta načrt že v sredo pred skupščino Glede tega načrta je dal kmetijski minister Svetozar Stankovič, član odbora ministrov, sledečo izjavo: »Izdelali smo zakonski načrt o prehrani pasivnih krajev. S tem zakonom se pooblašča vlada, da lahko v to svrho porabi 150,009 000 Din. Razdelitev podpore se bo vršila po posebnem odboru pri ministru socialne politike, v katerem bosta dva ministra, zastopnik glavne kontrole in predsednik Rdečega križa. Podpora sc bo dala v obliki posojila, ki se bo vračalo državni blagajni v roku petih let. Vračila bodo prosti tisti, ki bodo predložili spričevalo siromašnosti. Za vračilo teh posojil bodo skrbele oblasti. V zakonu bodo tudi odredbe, da se lahko občine v to svrho zadolžijo pri Državni Hipotekami banki.« Davidovič oroti Radiču h Pribičeviču r Belgrad, 2.5. febr. (Tel. »Slov «) Ljuba David i • t dal _ • • i lrno izjavo, po kateri odgovarja Svetozarju Pribičeviču in Stje-panu Radiču, ki sla mu v svoji včerajšnji izjavi skušala naprtiti odgovornost za to, da je propadla ideja koncentracije in da se je razbila združena demokracija. Ljuba Davidovič zavrača te trditve kot neumestne in pravi, da jc iskreno deloval za to, da bi prišlo do koncentracije. Javnost sama lahko ve, kako jc prišlo do tega, da se ta ideja ni mogla uresničiti. Ideja združene demokracije se ni mogla izvesti, ker ni imel klub zaupanja v voditelja seljačke demokracije. Zakaj ne, so pokazali dogodki poslednjih dni. Nov naš oriiate!« odhate r Belgrad, 25. febr. (Tel. ->Slov.«) Danes je odpotoval na svoje službeno mesto v Pragi g. Raul Anastasiu, dosedanji tiskovni ataše pri romunskem poslaništvu v Belgradu. Gospod Anastasiu si jc za časa svojega bivanja v Belgradu pridobil številne prijatelje in užival nedeljene simpatije v vseh krogih. Te simpatije so se najbolj pokazale ob odhodu. Na kolodvoru je bilo zastopano romunsko in češkoslovaško poslaništvo, zastopniki našega zunanjega ministrstva in številni časnikarji Anastasiu jc iskren prijatelj naše države in velik borec ideje Male antante. V Prago odhaja skupno z g. Emandijem. inaršo, v kateri je izjavila, da ua noben način noče izzvati afere, ki bi pomenila precedenč-ui slučaj za vsako invesligacijsko pravo Društva narodov. Demarša je Imela očividno namen, da naj Quai d Orsai to sporoči mali an-tanti. Tu leži najgloblji vzrok za brezprimer-uo izzivajoče postopanje Madjarske, ki pa je s svojo taktiko samo dosegla, da je Društvo narodov danes prisiljeno, da mora svojo kršeno avtoriteto zopet vzpostavljati. Iz male afere je nastal velik škandal. Sauervvein poroča v sMa-tinu«, da je mala antanta s skupno demaršo pozvala madjarsko vlado, da pusti corpus de-licli do odločitve Društva narodov nedotaknjen. V večernih listih je Ion bistveno milejši. sTemps,; z zadovoljstvom ugotavlja, da se v večini pariških listov nekoliko zapoznelo n me- mirjenje polega in da se je s tem dogodek zopet postavil v pravilno mero. sTenips-: sam svari pred tem, da bi se odgovor grofa Bethle-ua predsedniku sveta Društva narodov smatral kot resen in s tem afera strojnih pušk. ki je sama po sebi dovolj kočljiva, komplicirala z načelno kontroverzo o kompetencah Društva narodov. Obžalovati je v največji meri, če ta slučaj, ako bi že od pričetka mogel biti ua evropski način urejnn brez težave, sedaj grozi dobiti tolikšen obseg, čegar dalekosežnosti danes nihče ne more presoditi. »Temps;: izraža mnenje, da je ta slučaj zopet pokazal, da ima investigacijsko postopanje, ki ga je Društvo narodov sklenilo pred dvema letoma, veliko pomanjkljivost in da je nujno potrebno izpopolnitve. v Dunaj, 25. febr. (Tel. »Slov.«) Po poročilih, ki so dospela semkaj, l>o italijansko-madjarska afera tihotapljenja orožja povzročila še presenečenja, ki bodo otežkc'ila stališče Madjarske napram Društvu narodov. Onih pet vagonov orožja je bilo iz tnonošterske postaje prepeljano na postajo Radot, v koje bližini se nahaja posestvo znanega iredentista grofa Sigraya in skladišče orožja. Po dveh tednih so te vagone zopet vrnilj v Monošter. in so baje zbrani dokazi, da vsebina teh vagonov ui bila več ista, temveč da je bil v njih star, neraben materijal vojnega plena. Madjarska oficielna komisija je inspicirala same eno stran vagonov, na kateri so bile še italijanske plombe, dočim so bile plombe na drugi strani odstranjene. Solidarni od glave do nogo v Rim, 25. febr. (Tel. »Slov.«) : Giornale d Italiac se v večerni izdaji peča z monoštrsko afero in s posledicami v Ženevi. List pravi, da akcija male antanto postavlja Društvo narodov v smešno luč. Svet je moral gledati, kake je moral stvar prijeti v roke kitajski predsednik svela Društva narodov, kateremu so srednjeevropski problemi v enaki meri nepoznani, kakor so Evropejcem neznane razmere v neraziskanih delih Kitajske. Pritisk držav male antante na Madjarsko j<> neizprosen in strahopeten, ker predstavlja mala antanta JO milijonov ljudi napram 8 milijonom Madiarov. List na koncu poudarja, da bo vsa fašistično Italija solidarna od naroda do glave. Krvae volitve na Poljskem. Varšava, 25. febr. Na volivnem shodu pravovernih zidov v Dobromilu v zapadni Galiciji je predlagal predsednik pravoverne židovske organizacije, da bi židje oddali svoje glasove za vladno listo. Zicnistični navzoči pristaši so navalili na govornika, ga tako pretepli, da je nato kmalu ranam podlegel. Litva odsevana Poliski v Kovno, 25. febr. (Tel. ;Slov.«) Litovski odgovor na poljsko uoto bo danes zvečer odposlan v Rigo, kjer ga bodo izročili poljskemu poslaniku Lubenskemu, da ga odpravi dalje v Varšavo. Kakor poroča uradna vest. je včeraj v bližini demarkacijske linije prišlo do krvavega sjiopada med litovsko obmejno policijo in med pristaši Pleškaitisa. V tein spopadu sta bila dva pristaša imenovanega ustreljena, eden pa ujet. Z notranjim oosoHlom ne sre v Moskva. 25. febr. (Tel. »Slov.«) Podpisovanje posojila za ojačenje ruskega poljedelstva napreduje zelo slabo. I'o dosedanjih uradnih navedbah jo bilo v Ukrajini podpisanih samo 40 do 45 odstotkov predvidene vsole, v drugih okrajih pa samo 2 do 3 odstotke, v Beli Rusiji 5 odstotkov, v ruski republiki pa v marsikaterih okrajih največ do 24 odstotkov predvidene vsote. Stribmy se oere v Praga, 25. febr. (Tel. »Slov.«) Poslanec Stnbrny v nedeljski številki svojega lisla ostro napada dr. Beneša z ozirom na njegov govor v odboru senata, v katerem je sum ustavnega oktroaja zavrnil na Stribrnega in Gaido. Stri-brny izjavlja na podlagi izjav raznih listov in osebnega spomina, da dr. Beneš ne uživa več zaupanja niti ene stranke vladne večine in da ima svoj obstanek v vladi zahvaliti samo spoštovanju političnih strank napram predsedniku Masaryku. Strihrny sicer noče tajiti zaskig dr. Beneša pri ustvarjanju češkoslovaške republike, ne more pa molčati glede nezaslišanih metod, s katerimi hoče častihlepni dr. Beneš, ki se sam smatra za predistiniranega naslednika Masaryka, odpraviti svojo notranjepolitične nasprotnike. iz mala afere velik škandal Najboljše nabavite nogavice, moške in ženske rokavice, žepne robce, razni nakit za šivilje, kravate, srajce, gumbe, vezenino, čipke, edino le pri Jos. Petelincu Ljubljana blizu Prešernovega spomenika MALI OGLASI Vaaka drobna vrstica l-ДО Din ali vaaka betedn -SO par. Na]man|il oglu 3 ali 3 Шп. Oglasi cad devet vrstic se računalo više. Za odRovor anamkol I Na vprašanja brez znamke ne odgovar|nmo! »Captoiin« fe uspeh stoletnega pro-učavanja. Mesto šoicrskega PRAKTIKANTA Išče mladenič, star 19 let. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1500. KNJIGOVODJA, zmožen slov., srbohrv., nemškega in italijan. jezika, strojepisja in vseh pisarniških del, želi spremeniti službo, - Cenj. ponudbe pod »Dobra moč« na upravo »Slovenca«. 1548 »Captoiin« je uspeh stoletnega pro-učavanja. Lokal ali delavnico iščem za čevljarsko obrt, takoj ali pozneje. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod: »Čevljarska obrt«. »Captoiin« je uspeh stoletnega pro učavanja. Lesena baraka naprodaj. Več v lesni tr. govini, Dunajska c. 47. Orehe in suhe golie oddaja pri vsaki množini Peter Šetina - trgovina, Sevnica ob Savi. 1435 Proda sc dobro ohranj, orehova spalnica po ugodni ceni. - Novi Vodmat, Društvena ul. 20, »Captoiin« |e uspeh stoletnega proučevanja. Sprejme se k dvema krotkima konjema pošten in trezen hlapec Naslov pove iz prijaznosti uprava »Slovenca« pod št. 1551. Knjipovodja mlajša moč, verziran v vseh pisarniških poslih, vešč slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, se takoi sprejme. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na naslov uprave Slovenca pod št. 1507. Novosadska tovarna klobukov v Novem Sadu potrebuje 2 do 3 šteparke ki znajo dobro šivati na cik-cak šivalni stroj, za to pomladno sezono. Pogoji: stanovanje, hrana in pranje perila pri lastniku to varne ter 500 Din mesečne plače ter povračilo potnih troškov za tja in nazaj._'470 Pozor, mizarji! Družabnika z malim kapitalom, ki je zmožen samostojno voditi delo — sprejmem. Prednost itna-jo samci. - Franc Palčar, mizar - Mlačevo, pošta Grosuplje, 1468 Pisarna od dveh sob v pritličju ali prvem nadstropju, v bližini centruma mesta, se išče. Ponudbe pod »Pisarna« ' na upravo Slov. V najem dam takoj Io H o 3 e za trgovino in s stanovanjem ter vrtom, v lepem kraju, v vasi tik farne cerkve. -Natančna pojasnila pri: Josipu Mramor v Žičah, p. Loče pri Poljčanah. Posestva »Captoiin« je uspeh stoletnega pro-učavanja. Tovarniško poslopje blizu kolodvora, pripravno za vsako podjetje ali obrt, prodam. Naslov v upravi lista pod St. 1460. šivalni stroj znamke Singer ceno naprodaj. Krakovska ul. 15. Prodam najvišjemu ponudniku 1 vagon lepe sive ajde in 14 vagona lepe domače pšenice Naslov: Poštni predal št. 5, Novo meslo. 1510 Hrastova spalnica dobro ohranjena, sc poceni proda. — Ogled na Osojah v gostilni. 1520 Hrastovi sodi prvovrstni, so naprodaj v vsaki množini na vele-poscsfvu Treščerovac pri Ozoliu. — Vprašanja na josip Prpić, Znrjrcb, Ga-jeva ul. 32. - Tel 2-76 DriHftplo na zelo le-raiOGIC pcmi suhem prostoru, prodam. Naslov v upr, lista pod St. 1492. Prodam: 1 tov. auto, 1 kočijo, več omar in pisalnih miz ter klub garnituro. Vprašanja pod št. 1486. V lokalu, v katerem ni „Slovenca", tudi ni mesta za našega človeka. Zahtevajte „Slovenca" povsod. »Captoiin« je uspeh stoletnega pro-učavanja. I7I4UO Podpisana Ma-li-java rija Mostar. kolarjeva soproga v Ljubljani, Ižanska cesta 64, sem o gospej Ani Toni-jevi, železničarjev! soprogi istotam, iznesla očitek nedovoljenega razmerja z mojim možem. Ta očitek je neosnovan in ga pre-klieujem in obžalujem. -Ljubljana, 23. febr. 1928. Marija Mostar s. r. £ ■ M« co OLJ M C 01 o 1Л »Captoiin« Je uspeh stoletnega pro-učavanja. Stanovanje »oba in kuhinja, v podpritličju, električna razsvetljava, se takoj odda. _ Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 1545. Na stanov, in hrano sc sprejme gospod. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod »t. 1539. PADI lepo opremlje-wUDn na, zračna, z električno razsvetljavo, se odda s 1. marcem. — Naslov pri upravništvu »Slovenca« pod št. 1458. Stanovanje obstoječe iz ene sobe, kuhinje ter jedilne shrambe, v bližini Ljubljane, 5 minut od postaje oddaljeno, se takoi odda. Naslov v upravi Slovenca pod 1563. Veliko, solnčno in lepo opremi], sobo v sredini mesta za 1—2 osebi, oddam s 1. III. Na željo tudi prazno oziroma s prehrano. - Naslov v ttpravi lista pod St. 1542. Ujco je naprodaj na П10С1 Gorenjskem, pripravna za obrtnika. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 1544. »Captoiin« je uspeh stoletnega pro-učavanja. Ulnrfo bukove la. in niuilc hrastove od 20 cm naprej kupuje v vsaki množini parna žaga V. SCAGNETTI Ljubljana. Javorjeve hlode in plohe (beli javor), kupim večje množine. - Plačam proti akreditivu. - Ponudbe na V. Braz, Ljubljana, poštni predal. Suhe češnjeve, jesenove, hrastove, ПГС1/С javorje ve UUwl\L 3 in 5 cm debeline, kupim. Ponudbe na Egidij Erjavec, Brod, št. Vid nad Ljubljano. 1554 Semenski oves debclozroat - zajamčeno očiščen - oddaja po ugod. ccnah tvrd. A. Vo!k, Ljubljana, Resljcva c. 24. »ARIELL« motorno kolo s prikolico malo rabljen, s karbidno razsvetljavo, v zelo dobrem stanju, naprodaj. Več se izve: Roscnfe'd, Dunajska cesta 33. 1523 »Captoiin« je uspeh stoletnega pro. učavanja. Trboveliski premog drva. Pogačnik, Bohoričeva St. 5. — Telcf. 2059, Volna - bombaž za strojno pletenje in ročna dela, dobite po JV* najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4 NA3BOL3Š! PREMOG Cebin U/olfova 1/2 Tračnice 300—400 m "»L profil 65 mm visok za ročno železnico — in tri kretnice v širini tira 60 cm na kroglice, kupi takoj Fran Marlinec, Ljubljana, Prule 8. 1511 Prireditve »Captoiin« je uspeh stoletnega proučevanja. V nedeljo v gostilni »Amerika« na Glincah KONCERT Igra godbeno društvo »Gradašca*. Motvoz (SLndi: reklno v tovarni. Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje. Komisijska zaloga Palma, Celje, Cankarjeva 7, Maribor, Koroška 8. тоттте vrlino in spodnje. otomnm*. razno divnne, zimo, efrik, cvilih in vse polrobščino -kupilo najronejo pri tvrdki RIJDOI.F SEVER, tnpetnik -Marijin ALMAFLORUM" M najboljšim, najhitrejšim in najzanesljivejšim sodobnim in v stotisočerib primerih preizkušenim preparatom. »ALMAFLOR« proti konjski koliki. »ALMAFLOR« proti napenjanju pri goveji živini. »LA FLEUR« proti vnetju prebavil pri govedu in proti zadrževanju mleka pri molznih kravah. »HALF« proti svinjski vročici in varovalno sredstvo proti rdečici. »URINOT« proti krvavemu močenju (scanju) pri govedu in pri konjih. Noben pameten živinorejec in posestnik živine ne sme biti brez teh zdraviL Kakor ne bo preudaren gospodar čakal, da mu hiSa najprej pogori, da se komaj potem zavaruje, tako tudi ne bo čakal, da mu živina oboli, temveč ji bo dajal tudi že poprei naše preparate, zato, da mu sploh ne bo obolela. »ALMAFLOR« dobite v vsaki trgovini. Trgovci, ki naSih preparatov še nimajo, naj jih nemudoma naroče! Cena škatlji z navodilom za uporabo je 40 Din. Pristno samo s plombo »Govedomedika«. Naše preparate uporabljajo danes že vsi živinorejci v Evropi. Na tisoče je zahval in priporočil. Nekaj jih objavimo jutri. Edina zaloga za Jugoslavijo: „GOVEDOMEDIKA" Jugoslovanska razpošiljalnica preparatov za govedo, konje iu prešiče iz lekarne »Pri sv. Antonu«. Maribor, Kopališka ulica 11. Prosimo, da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig. KNJIGOVEZNICA K.T. D. črtnlntca In tvornica poslovnih knjig V LJUBLJANI, Kopitarjeva ulica 611. INDUSTRIJA 0V0ŽDJA D. D. ZENICA išče za svojo valjamo (Walzwerk) in sicer za progo za srednje in surovo valjanje (Mittel- und Blockstreke) za čimprejšnji nastop enega prvega valjalca (Vorvvalzer) tri podajalce (Vorstrecker) enega skrčevalca (Staucher) enega povlačilca (Oberzieher) Prvi valjalec more biti event. oženjen, ostali pa morajo biti brezpogojno ne02en|enl. Ponudbe naj se pošljejo ravna(el|stvu tovorne v Zenici. Bosno Tvrdka F. Kollmann v Ljubljani naznanja, da je dne 24. t. m, preminula po dolgotrajni bolezni bivša njena knjigovodkinja, gospodična margarefa Šeučik Bila je vzorna sotrudnica in jo bo tvrdka ohranila v blagem spominu. Pogreb se vrši v nedeljo dne 26. t. m. ob treh popoldne iz hiše Krojaška ulica št. 5, Poslovila se je od nas za vedno, zapustivši nas v neizmerni žalosti, naša nadvse ljubljena hčerka, sestra, nečakinja, teta in svakinja, gospodična refa Seučik Neizprosna smrt jo je rešila dolgega, težkega trpljenja, ki ga je prenašala z angelsko potrpežljivostjo. Pogreb se bo vršil v nedeljo dne 26, februarja izpred hiše žalosti, Cankarjevo nabrežje 19, ob 3. uri popoldne. V Ljubljani, dne 23, februarja 1928. Žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. /a Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani! Kare) Ceč. izdajatelj: dr. Fr, Kulovec. Urednik: Franc Tersetflan Moj vriič - moje Kraljestvo Ideal vsakega meščana Tdeal vsakega meščana je hišica z vrtom. Hišica zato, da je posebno v današnji stanovanjski krizi v njej varen pred izselitvijo ter da živi in deluje v lastnih prostorih, ne da bi se mu bilo treba ozirati na tuje osebe. Vrt mu je pa v razvedrilo, v zdravje in v korist. V današnji dobi draginje in pomanjkanja sredstev za vsakdanje primerno življenje je hrepenenje po vrtu še toliko večje, ker pričakuje vsak tisti, ki ga še nima, od njega velike koristi. Predvsem si misli, da bo iz vrta dobil toliko zelenjave, da bo lahko izhajal celo leto ž njo in jo morda še lahko prodajal, in to vse brez truda in stroškov. Saj vidi meščan, ko gre na letovišče na deželo, kako kmetu i vse samo raste-s, kako mu daje krava mleka, :>le da ji vrže nekoliko sena«, kokoši nosijo jajca, 'za hrano si itak same skrbijo.- itd. Sploh vidi v kmetovem življenju vse rožnato, >ker mu ni treba mesečno skrbeli za najemnino, ni mu treba kupovati ne mleka, ne jajc, ne zelenjave, ampak ima vse to doma in celo :/zastonj«:. Tega pa ne ve, kako bridek je kruh, ki si ga služi kmet. MeSčan pusti ob strani vse temne strani posesti, ampak si samo slika vse prednosti, veselje in srečo ublaženega lastnika zemljec. Iz tega izvira v veliki meri tisto hrepenenje meščanov po lastni hišici in lastnem vrtu. To hrepenenje je razširjeno po celem svetu ter se širi vedno bolj. Pomenja preokret prebivalstva k naravi, k zdravju, k naravnemu užitku ter ga je vseskozi podpirati. Nobena gospodinja ne more pogrciati Humekovega »Domačega vrta« ki vsebuje Tsa navodila za ureditev, obdelovanje in okrasitev domačega vrtičke. Pomladno pričakovanje srečnega lastnika vrta Vrt služi posestniku v razvedrilo in v korist ter mu krepča zdravje. Lepe so urice, ki jih preživi med svojimi drevesi, cveticami, gredicami in grmičjem. Toda ni lepšega časa kot je pomlad v pričakovanju novega življenja. To mlado življenje kar puhti iz zemlje, viri iz vseh listnih in cvet-nih popkov, sili ua dan iz vseh poganjkov, se. oglaša iz ptičjega petja, šumi iz brnenja čebel in odseva iz pestrih metuljčkov, ki jih je že prezgodaj zbudilo pomladno solnce. Kdo je srečnejši kot gospodar vrta tedaj, ko opazuje prvi cvet, ki se razvija iz še od snega vlažne zemlje?! Pa bodisi, da je to nežni zvonček, ali skromna marjetica ali pogumni teloh! Kako hrepeneče čaka, da poženejo čebulnice iz tal, trobentice iz gredice, vijolice izpod grmičja! Kako skrbno ogrebe vsako rastlinico, jo očisti suhega lislja m ji skuša olajšati hrepenenje po toplih pomladnih Bolnčnih žarkih. Ob hladnih večerih jo pa skrbno pokrije, du jo varuje pred mrzlo nočjo in strupeno jutranjo slano. To je plemenit užitek, ki ga občuti pač samo listi, ki sam dela ua i.vm-jn uičii tim ;'ј5Т~пм i:55 I.JaiI, . Г" Načrt za domači vrt. (I/, Humekovega -Domačega vrta..) faslnem vrtu, ki obrezuje in čisti, ki ga oko-pava in pleve, ki seje in sadi, ki vse rastlinstvo sam zaliva in oskrbuje. Toda veselje ni popolno, če ni pri tem zraven dela tudi še precej skrbi. Celo zimo je, vrt počival. Spomladi pa se ie nabralo toliko dela, da srečnega lastnika kar priganja od vseh strani, čiščenje in obrezovanje drevja in grmičja, snaženje gredic in potov, kopanje, sajenje in saditev in mnogo drugega dela je tu. Vse liočo biti naenkrat napravljeno. Tiste urce, ki so na razpolago vrtnemu gospodarju, mora ta pridno izkoristiti in živo gibati, da nekaj napravi. V začetku, dokler še ni navajen dela na prostem, ga zvečer kar kosti bolijo. Zato pa je počitek toliko slajši in spanje trdnejše. V postelji pa mu \ s laja jo načrti, kako si bo letos uredil svoj vrt, na katero gredico pridejo ene ali druge zelenjave, kam postavi cvetlice, kje manjka še kaka trajnica, kam bi spadal kak lepoličen цпм itd. V teh načrtih ltsne. Misli se mu pa razpletajo daljo v sanjali, oblikujejo se mu v nove načrte in mu naposled naslikajo njegov vrt v najlepšem cvetju in razvoju. Vse je že okopano, vse očiščeno in posejano, vse kar vidno rasle, cvete, rodi. Povsod polno cvetja, najboljša zelenjava je že pripravljena, da jo gospodinja odnesti v kuhinjo, jagodo se že rdečijo, vrtnico odpirajo, ptički žvrgolijo in gnezdijo, čebelice brnijo in vos vrt je posejan s pestrimi metuljčki. Samega sebe pa vidi v utici, kako slastno uživa vso to lepoto, vsrkava vase bujno dehteči vonj cvetja ter žc čuti kako mu kri v žilah živah-ueje pluje. Njegova zvesta družica mu pa prinese na vrt južino, da se ž njim raduje novega življenja. Bavno ko je v največjem užitku, — vzdrami ga ženka: 2-Vstani, da ue zamudiš urada, šolclc — Naenkrat se razblinijo krasne sanje. Spomni se, koliko dela ga še čaka v vrtu, predno bo vsaj deloma dosegel to, kar so mu sanje naslikale. Vsakemu sadjarju je nujno potreben Humekov »Praktični sadjar« ki vsebuje ves pouk, ki je potreben za vsakega, kdor ima na svojem vrtičku kaj sadnega drevja. Besedilo spremljajo Števil, slike eno- in večbarvne. Prva dela zahtevajo saina dreves?, grmičke in meje Spomladuo nebo se je očistilo oblakov in megle, solnčni žarki so začeli ogrevati zemljo, sneg je zginil in zemlja se je že nekoliko osušila. Prvo delo, ki nas čaka na vrtu, jc obrezovanje iu očiščenje živili meja, grmičja in sadnega drevja. Kar škarje, žago iu sekiro v roko ter hajd na delo! Najprej obrežemo živo m e j o. Od enega konca do drugega napnemo vrvico ter ob njej obrežemo vse veje s škarjami tako, da izgleda ravna kot zid. V notranjosti in ob straneh odstranimo vse suhe in pregoste veje; stare čo- t? 'ЛИИ II 14-1 М|«л*. М0П1 1мг» j« rc .r. IVETICB i ' ■T ' нпнјТГТп шШп na )П'Л1 simim. ии Načrt za domači vrtiček. (Iz Humekovega Domačega vrta..) ko, ki nimajo več zivljenske moči, odžagamo, da lKido mlajše tem močnejše pognale. Potem se spravimo na 1 e p o lično g r -mičje. Tudi tu so potrebne škarje, da odstranimo suhe veje ali take, ki uam ue rastejo pravilno. Paziti pa moramo da ne obrežemo tistih lanskih poganjkov, ki imajo cvetno popje, kajti drugače bo grm brez cvetja. Če je to potreba, privežemo mladike h kolu, :ili jih napnemo po zidu ali datno grmičju zaže-Ijeno obliko. So več skrbi in dela uam povzroča sadno drevje. Tu je predvsem pritlično iu oblikovano sadno drevje, ki ga je previdno obrezati in očistili, skrajšati ali oblikovati, vendar je paziti, da ostane rodovitno. Pri oblikovanem drevju mora vsaka vejica imeti določeno lego. Ce katera izmed njih premočno raste, ji moramo rast uekoliko zaustaviti in druge vejo ojačiti. Piramide jo lepo zaokrožiti, da ohranijo čedno obliko. Če. opazimo, da uam kje zaradi oblike manjka kaka veja, vcepimo tja vejico, ki bo pozneje izpolnila prazen prostor. Kaj pa sadni in razni drugi vrtni škodljivci? Tudi za te je sedaj čas, da jih par.a-mor, drugače nam provzrovijo na vrtu obilo škode. Vzemimo iarborin .:, primerno ga razredčimo in uamažimo ž ujim debla in veje. bahko pa tudi ž njim škropimo s posebnimi vrtnimi Škropilnicami, da si ua ta način delo olajšamo. Tako uničimo ne samo mrčes, ampak tudi njegovo zalego, jajca in trosc, glivice in kali raznih drevesnih bolezni. To delo se v vrtovih posebno bogato izplača. Pa tudi naših ptičic ne smemo pozabiti! Saj so nam ono najboljše pomočnice v vrtu pri pokoneevanju sadnih in drugih škod. ljivcev. Bazen tega nas razveseljujejo tudi s svojim ljubkim petjem. Kdo si zamore mislili vrt brez ptičjega žvrgolenja! Kako prijetno je n. pr. v jutranjih urah poslušati ob vzbujajočem sc življenju močni glas črnega kosa, prijetno žvrgolenje ščinkovca, čivkaiije seni-čice, celo vrabec nam ie ljub, ker prinese vec življenja v vrt. Za tem našim prija- teljem nekoliko | postavimo jim košarice za gnezdt kc na drevesa in v grmovje ler jih skušajmo privabiti k uam. Našo ljubezen do njih nam bodo bogato poplačali. Posebno delikatne na domačem vrtičku so breskve in marelice, zato opozarjamo na Humehovo „Breskev in marelico" kjer je dobiti ves pouk za gojitev leh dveh plemenitih sadnih drevesc. Vrtna zemlja in pota tudi že čakajo Topla gredica je prva, ki jo moramo pripraviti, da bomo imeli pravočasno sadike. Zemljo, nastalo iz lanskega gnoja, iz-mečenio iz tople grede, vanjo naložimo po možnosti nevležanega konjskega gnoja, ki ga dobro stlačimo in pokrijemo pedenj visoko s fino presejano kompostno zemljo. Toplo gredo pokrijemo z okni iu pustimo, da se gnoj dodobra segreje iu da iz njega izpuhtijo škodljivi plini. Ko se je zemlja z gnojem vred po osmih do štirinajstih dneh liekoliko vlegla, posejemo v toplo gredo solato, redkvico, kolc-rabce, ohrovt in kakšne cvetice. Paziti je, da je zemlja vedno dovolj vlažna in da ob lepem vremenu toplo gredo prezračimo. Sedaj pa na delo v ostalem vrtu. Grabijo v roke in pograbimo vse listje in drobne veje na kup, pustimo tu, da se nekoliko osuši in nato ob ugodnem vremenu sežgemo. Koliko mrčesa in bolezenskih klic smo s tem uničili! Zažiganje vrtnega listja, plevela in odpadkov mnogo več zaleže pri obrambi proti vrtnim škodljivcem nego, če vse to podkoplje-mo ali kompostiramo. Vrt rabi hlevskega gnoja, mnogo hlevskega gnoja. Ce si ga dosedaj nismo še preskrbeli, se moramo podvizali; čiru pozueje ga iščemo, tem težje ga je dobiti in tem dražji je. Ko smo ga zvozili na vrt, ga čimprej razgrnemo in takoj podštihamo ali podkopamo, toda ne pregloboko. Zemlje pa ni dobro še poravnati, drugače jo nam spomladni dež preveč zbije. Ko pride za posamezne rastline čas za saditev ali setev, tedaj zravnamo vsako gredico posebej. Sejati začnemo šele tedaj, ko se je zemlja že nekoliko osušila in ogrela. Najprej posejemo solato berivko in vmes redkvico. Tu posadimo tudi česen ali čebulo, da nadaljuje z ra-ščo potem, ko smo solato in rcdkvico že porabili. Posebno gredico vzamemo za peteršilj iu korenje, ki ostaneta celo leto na istem prostoru. Spinača pride na prostor, ki je maja meseca določen že za druge rastline. Grah moramo posaditi na solnčen prostor in ga pognojiti z npnom. Če imamo kaj več prostora, nam bo dobro došel zgodnji krotnpir-kifelčar. Fižol pa mora še počakati; ravnotako paradižniki, kumarce, buče in drugo. II >—- Pravilno vsajeno drevesce, (Iz Humekovega : Praktičnega judjurjac.) Na vrtna pota ne pozabiti! Kako zanemarjen izgleda vrt, če niso pota v redu, če so zaraščena s plevelom, polna zemlje ali kamenja. Tekom zimo jo marsikatera plevclna rastlina pognala in se razkošatila na potu, marsikje pa je krt ali voluhar pod snegom preril iu spravil zemljo na vrh; pesek se je poglobil v zemljo iu kamenjo štrli na dan. Vse lo treba popraviti. Plevel je izruvati s koreninami, kamenje pobrati in odstraniti, zemljo, ki je padla iz gredic, zmetati nazaj, pot dobro izravnati iu zgladiti ter napeljati nanj svežega belega izpranega peska, da se bo pot kar belila. Tudi za vrtno u t i c o je poskrbeli. To je najpriljubljenejši prostor vrtnega gospodarja. Od tu ima pogled čez ves vrt; tu si odpočije, če je truden; semkaj se zateče, če poletno solnce preveč pripeka; tu sprejema prijatelje in znance, ki ga obiščejo in ga zavidajo /.a njegovo zemljišče. Zaradi tega jo mora tudi dobro osnažiti in popraviti, če jo kaj pokvarjenega, ter okineati, da jo je sam vesel in vsakdo, ki se v njej pučije. Gospodarjem in gospodinjam priporočamo Humekovo „Sadje v gospodinjstvu" ter Humehovo „Sadno vino ali sadjevec" ki vsebujeta dragocena navodila za gospodinfsko ка-иаК« 'ia ter za rarnaaic k sadfsTccm. Cvetice so okras vrta Vrt brez cvetic je kakor svatba brez mo-zike. Dolgočasenje. Še naše Krakovčanke in Trnovčanke, ki se pečajo skoraj samo z gojenjem zelenjave, ne morejo živeti brez cvetic iu jih podtaknejo, kjer jim ostane le količkaj prostora. Cvetice nudijo idealen užitek] ker razveseljujejo ne samo lastnika in njegove domove, ampak tudi vsakega mimoidočega. Sadni špalir ob lastnem domu. (Iz Humekovega »Praktičnega sadjarja«.) Zakaj jih torej ne bi gojil tudi meščanski ljubitelj vrtnarstva! Vrt pa mora bili tudi primerno urejen. Vsaki okrasni rastlini je določiti prikla« den prostor, da je celotna njegova slika okusna in ubrana. Cvetno grmičje ima vedno stalen prostor, večina trajnic ravnotako. Enoletne rastline in dvoletne posadimo v skladu z grmičjem in trajnicami. Najbolj jim služijo drobne gredice ob koncu gred, ob vrtnih polih, ob ograjah in hišnih stenah in drugje. Učinkovite so tudi cvetlične skupine sredi vrta. Plezalke in ovijalke nam služijo, da zakrijemo ž njimi stene utice, zidov itd. Dela, ki ga imamo zgodaj spomladi s cveticami, je dovolj. Očisti iu osnaži je cvetlično in lepotično grmičje; odkriti in opleti trajnice Štihanje za dve lopati na globoko, zrahljani sta pri tem obe plasti, a vsaka ostane na svojem mostu. (Iz Humekovega »Domačega vrta«.) in sicer tiste, ki so manj občutljive proti mrazu. Take so vijolice, jegliči, sponiladne pla-mence (floksi), potonke,. perunike in podobne. Trajnice, ki jih je razredčili in presaditi, premestimo že sedaj na stalno mesto. Vrtnic pa še ni odkrivati, ker jih mraz lahko še preseneti. Nadalje posadimo čebulnice: hijacinfe. narcise, jonkvile, ki pridejo že sedaj v zemljo. Z gladijolami in dalijami je pa še nekoliko počakati, da se zemlja bolj osuši in ogreje. In tako prihaja vsaka rastlina ob svojem času v vrtno zemljo, da nam pozneje nudi užitek s svojim pestrim cvetjem in prijetnim vonjem. Kakor povsod velja tudi tukaj uačelo: Čim več smisla za lepoto iu harmonijo barv, čim vec okusa in ljubezni do cvetlic imaš, tem lepši si urediš svoj mali paradiž. Ma NauK o r«H!iol€iNcues Wiencr Tagblattv. naglasa, da je parlamentarna debata bila mirna in da je bila dr. Seiplova izjava strogo v okvirju običajev pri obravnavi mednarodnih vprašanj. v Dunaj, 25. febr. (Tel. :,Slov.) Italijanski poslanik na Dunaju, Auriti, ki je danes dopoldne na Ballplatzu osebno sporočil svoje potovanje, zapusti Dunaj danes ponoči. V Stalni ni drugorodcev v Milan, 25. febr. (Tel. :>Slov.c) Mussolini bo kot zunanji minister odgovoril v ponedeljek popoldne na vprašanje obeh fašističnih poslancev. V političnih in diplomatskih krogih se Mussolinijeve izjave pričakujejo z uapetostjo, ker interpelacija vsebuje i/.sečno vprašanje, ali Mussolini v avstrijskih protestih ne vidi nedopustnega vmešavanja v italijanske notranje stvari. >Popolo d Italiac in :>Cor-riere della Sera-: beležita, kakor že včeraj Giornale d Iialia: namen fašistovske vlade, odpoklicati italijanskega poslanika na Dunaju, Auritija. Italijanski listi po naročilu pišejo zelo ostro proti Avstriji. >Popolo d Italia- izjavlja, da Italija ne priznava, da sploh obstoji vprašanje drugorodcev v Italiji. No morejo biti dvojni zakoni in dvojne mere. Musso-linijev organ opominja Avstrijo na dokaze prijateljstva, ki jih je Italija vedno izkazovala Avstriji, in na italijansko velikodušnost ob premirju. Avstrija bi storila dobro, če ne bt dalje žalila upravičene občutljivosti Italijo. Tudi 2-Lavoro d Italia-: izjavlja, da dr. Seipel in njegova vlada s svojim postopanjem samo ojačujeta umetno krizo, ki jo hočejo Nemci vzdržavati o vprašanjih, ki se tičejo samo Italije. :>Corriere delia Serac izjavlja, da od Avstrije ne sme priti nobeno izzivanje, ki bi moglo Italijo pripraviti do popoine izpremembe njene politike. Dr. Seipel je hinavski prijatelj in njegov govor je vzgled dvoumne retorike. Slučaj pa v okvirju italijanske narodne politike ni resen in zanjo no tvori nobene ovire. Pari« Ic opazuje. v Pariz, 25. febr. (Tel. >Slov.c) Pariški listi se v italijansko-avstrijekem konfliktu vzdržujejo komentarjev. K tozadevnim poročilom pristavljajo samo obžalovanje, da novi izbruh nacionalnih nasprotstev v centralni Evropi grozi z novo možnostjo izbruha kakega konflikta, Mussolini hoče odvrniti pozornost od Madjarske. v Berlin, 25. febr. (Tel. : Slov.c) Berlinski listi pišejo v razburjenem tonu o kampanji italijanskega tiska gledo južne Tirolske. r>Vossische Zeitung« izjavlja: Če bi Italija poskusila, da pride do prekinjenja odnošajev z Avstrijo, se mora že sedaj poudarjati, da ;:a to ni bil podau oficielni povod. Za tem umetnim razburjenjem tiči očividno poskus Mussolinija, da z napihovanjem južnotirolskega vprašanja izbalansira madjarsko afero gledo tihotapljenja orožja in da jo oslabi. r> VonvSrta« spominja Mussolinija na diplomatski poraz, ki ga jc doživel pred dvema loloma, ko je napadel Nemčijo. Večina listov ugotavlja, da se je uradna Avstrija pokazala le preveč previdno. »TSgliche Rundschau«, ki jo Strese-mannov list, se obrača proti »Matinu ' z opazko, da jo nesramna grožnja, če piše francoski list, da bo Nemčija čutila posledice, če bi ji prišlo na misel, diskreditirati akcijo Društva narodov proti Madjarski. Organ contruma :/Germaniac piše, da bi nemško slališčo moralo temeljiti na vpošlevanju, da so se pri postopanju Madjarske brez dvoma vršili prestopki proli gotovim določbam mirovnih pogodb. v Rim, 25. febr. (Tel. : Slov. ') Kakor znano, bo italijanski parlament v ponedeljek zopet začel svoje delo. Na kenen seje se bo pre-čitala interpelacija fašistovskih poslancev Pel-lizari in drugih o liianifestacHah v avstrijskem parlamentu. Mussolini bo na ilerpelacijo odgovoril najbržo tekom prihodnjega todua. Poslanik Auriti odpotoval v Dunaj, 25. febr. (Tel. :Slov.«) Italijanski poslanik Auriti jo danes zvečer nekoliko pred odhodom rimskega vlaka ob 22.25 dospel na južni kolodvor. Njegov odhod je napravil tudi večji vtis, kov je prišlo na kolodvor 60 do 70 članov italijanske kolonije, da vzamejo slovo od poslanika. Radi kratkega časa italijanski poslanik ni dal nobene izjave, temveč se je samo poslovil od svojih rojakov ter vstopil v vlak, s katerim se jo odpeljal tudi uradnik avstrijskega zunanjega ministrstva, ki po nalogu vlado poluje v Rim, da prinese avstrijskemu poslaniku v Rimu odredbe in pojasnila avstrijske vlade. In sicer brea utemeljitve v Dunaj, 25. febr. (Tel. :Slov. posebno akcijo proti cerkvi in veram...« itd. To so načela, ki jih torej zastopajo naši slovenski socialisti, lahko rečem, vseh frakcij. Pa š«1 pravijo, da niso proti veri I Natančneje o vprašanju -marksizem in vera« tukaj ne bom razpravljal. Mogoče drugič, pa kje drugje. Tudi bi g. Hlebcu najbrž ne zadostovali vsi historično-psihološki ic metafizični dokazi, ki jih katoliška fundamen-talka navaja za moralno obveznost nekega verstva. Kdor iz sveta, iz življenja, iz sebe samega tega nc spozna, mu bo tudi dokazati težko. Srce me pa boli, ko vidim, da jc med našim slovenskim delavstvom še vedno precej takih, ki prisegajo na brezversko socialistično zastavo. Za socializem kot tak, se tukaj n« gre, tudi za razredni boj ne, in ne za vzdrževanje sedanjega družabnega reda. Velike naloge čakajo nas, — krščanske socialiste. Zavedajmo se tega! Mt. Md. Javni nsmesčerK! Ali smo žo vsi krščansko socialno mislec) uslužbenci organizirani v ^Strokovnem društvu javnih nameščencev in vpokojencev kraljevine v Ljubljani-:? Žal 110 še vsi, veliko iih še ni. Jc pač ptarn stvar, da ne uvidijo vsi ljudjo nannkral koristi in potrebo, ki jim jiii nudi rlobro društvo, n dobijo so žal ljudje, ki iSčejo le koristi, a ne vidijo svojega sotrpina, ki je pomoči potreben. Gornje društvo jo socialno in svoje flauo gmotno podpira, vendar io pa ob sebi umljlvo, da uiora imeti člane, ki s članarino društvo v tem podpirajo. Ča bi so naši ljudje za društveno objave bolj zanimali, bi z lahkoto ugotovili, da plačuje član podpornega tonda v ta fond nad 8 let vsoto, katero imn v slučaju potrebe (bolezni), pravico vsako leto od društvu zahtevati. Gotovo pa nI nobonosrn iz nu'd nas, ki bi vseli 8 let uo potreboval zdravniške pomoči in zdravil. Ce jo pn vendar lo kdo toliko srečen, bo z veseljem prispeval mesečno malo vsoto za svojega pomoči potrebnega tovariSa. Z vesoljem pa naznanjamo vsem, ki- se za nnffe društv o zanimajo, da so v vsaki sobotni soj i sprejme več novih članov, i/, česar se da sklepati, dn bomo prej ali sloj voudar lo vsi prijateljsko združeni v naši močni in koristni oreranizaniji. Pri-'dasi se sprejemnio osebno ali pismeno v društveni pisarni v Ljubljani, Mestni tre 19-111. Kako nai peremo umetno svilo ? Christaline, Crepe Carnoval, Chantung — žc imena dajo slutiti barvno prelest teh umetnih svil. Prva in edina tkanina, ki so jo doslej mogle ustvariti človeške roke, ne da bi si izposodile vlakna od naravo. Mojstrovina umetnosti, docela različna od svile, volne in pavole, nežnejša in občutljivejša od teh! Umetna svila se blešči v vseh barvah tako krasno, kakor nobeno drugo blago, ohrani si pa ta aparlni blesk s pravilnim ravnanjem pri pranju. Umetna svila pri pranju izgubi na odpornosti dokredu je petje, govor in de' lamacijc. Vsi vabljeni! Radovljica. Tukajšnji orliški krožek priredi v nedeljo, 26. febr. ob pol 3. uri popoldne v Ljudskem domu telovadno akademijo. Sjx)red je zelo pester in vsebuje poleg resnih tudi veliko zabavnih točk, zato naj vsakdo izrabi prilko in se akademije udeleži. Občni zbor podružnice Jugoslovanske Matice v Kranjski gori bo v soboto, dne 3. marca t. 1. ob 20. uri v hotelu »Razor« z običajnim dnevnim redom. Cerkveni vestnik Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svo-o mesečno pobožnost v četrtek, L marca v uršu-inski cerkvi. Ob 5. uri bo prva sv. maša, ob pol 6 pridiga in ob 6. uri sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Duhovne vaje za Orle bodo v Domu od 10. do 14. marca. Prcč. gg. prosimo, da bi opozorili mladeniče na ta tečaj. — Vodstvo Doma. Mladinski dom Kodeljevo. Obiskovalcem božjega groba naznanjamo, da se bo v Mladinskem domu ob nedeljah ob pol 4 v kapelici molil sv. kri-žev pot. Orel Izredni občni zbor O. P. sc bo vršil v nedeljo, dne 4. marca (danes teden) ob 9. dopoldne v Ljudskem domu. Vse odseke opozarjamo na §§ 235. in 249. Poslovnika (glej 4. številko O. O.) Do občnega zbora morajo odseki poslali izkupiček za vse srečke. — Predsedstvo O. P. Orlovski odsek na Jezici priredi dne 4. marca telovadno akademijo. Obenem sc poslovi od bratov, ki gredo k vojakom. NOČNA SLUŽBA LEKARN. Dnevno in nočno službo imata: BohfnO na Rimski cesti in Levstek na Reslievi cesti. Jutri imata nočno službo: Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. * * » O Postne pridige pri oo. frančiškanih se prično v torek, 28. februarja ob četrt na 7 zvečer. Po pridigi litanije z blagoslovom. Govori dr. p. Gvido R a n t, 0. F. M. O Pravljice se radi tehtnega vzroka danes ne bodo pripovedovale. Drugo nedeljo na svidenje! — Krščansko žensko društvo. O Konzorcij adrosarja mesta Ljubljane in okolice prosi vse oue, ki so prejeli, oziroma prejmejo v teh dneh naš dopis, da nam nemudoma sporoče eventuelne korekture. Pisarna adresarja, Ljubljana, Kongresni trg 3, I. n., telefon 2970. O Umrli so v času od 20. do 25. februarja: Marija Lozar zasebnica, 67 let, Gosposka 12. — Franc Permuš, nadsprevodnik v pokoju, 74 let. Kolodvorska 5. — Leopoldina Nadižar, šivilja, 18 let, Verovškova 32. - Franc Mlakar, mestni delavec, 72 let, Gerbičeva 3. — Julijar-. Peterkovlč, delavka, 22 let, Jerneje-va 7 - Marija Krznari, občinska uboga, 68 let, Vidovdanska 9. — V bolnici so v istein času umrli: Franc Čolnar, delavec, Podgori-ca 30. — Janez Brejc, bajtar, 41 let, Kovor 16 — Fridolin Rupret, posestnikov sin, 22 let Adergas 8. — Valentin Pezdir, vratar, Zalog št. 2. — Alojzij Jankovič, delavec, 13 let, Črni vrh 101. 0 Trafika Golli-Pompc nasproti magistrata so preseli na Mestni trg 8. 1604 O Predavanje o okultizmu (parapsfholo-giji) bo imel v ponedeljek 2. februarja točne ob 8 zvečer v Mestnem domu v Ljubljani g Brano Herzl, sotrudnik >Jutarnjega lista« ii od ministrstva pooblaščeni predavatelj na osnovnih, srednjih in strokovnih šolah. Predavanje bo obsegalo vse pojave okultizma. © Predpustno veselje v številkah. Da sc Ljubljančani tudi letošnji predpust dobre »pognali«, dokazujejo številke o pred pustnih prireditvah v času od 1. januarja do zaključka predpusta, to je do 22. februarja. Napačna bi bila seveda misel, da je hodila na te prireditve vsa Ljubljana, toda povprečno je treba računati, da je šel vsak Ljubljančan najmanj dvakrat ua kako predpustno /.abavo. Večinoma pa so se obiskovalci predpustnih zabav rekrutiralj iz gotovih ljudi, ki jih je bilo opažati malone na vseh prireditvah. Imamo opraviti tu s tipom plesavca, ki se bavi s plesom kot s športom in smatra plesne prireditve ne kot priliko za veseljačenje. temveč za gojitev svojega športa — plesa. Da tak tip ne posveča drugim panogam življenja, kakor delu in izobrazbi, mnogo pozornosti, je umljivo samo ob sebi. Za plesne prireditve pa so taki ljudje — večinoma so mladi fantje in dekleta — kot nalašč in ker je ta tip zelo razširjen, more vsaka prireditev računati že v naprej z vsaj zadovoljivim uspehom. Le radi tega si je mogoče razlagati, da se je vršilo v Ljubljani na »Pustite no, da vas enkrat vgrizne — mi pride vsaj v roke, da ga uamlatim .. Naše dijaštvo Drušivo medicincev v Ljubljani je na svojem XVII. rednem občnem zboru, dne 23. febr. t. 1. izvolilo sledeči odbor: Preds. Spindler Metod, stud. med, pedpreds. Cerček Viktor, stud. med, tajn. I. Debelak Milan, stud. med, tajn. II. Terstenjak Mat-ko, stud. meti, blag. I. Repe Ludo, stud. med, blag. II. Cunder Milan, stud. med., knjiž. I. Hubad Ivan, stud. med, knjiž. II. Sobar Štefan, štud. med, gospodar Pintar Drago, stud. incd. Revizorji: Erlich Herbert, Glušič Anton, Vrbnjak Vinko, vsi stud. med. Častni svet: Sevšek Maksi m, Sterle Drago. Šolar Josip, vsi stud. med. Varujte se prehlada! Otroke obvarujejo nalezljivih liolczni v vrnlu in grlu тшгшЈт Zalivala. »Združenje gled. igralcev* Ljubljana se ten» potom nailepše zahvaljuje vsem. kateri se na katerikoli način pripomoeli do tako lepo imele 25-letn" proslave umetniškega dola inojstra-povca Jul. Hcletta. S toplo prisrčnostjo, iskrenim navdušenjem, lepimi venci in darili, s katerimi |e bil - o-čaščen na večer proslave naš umetnik-novec, ie Itonovcn dokaz, kako zelo le Ttljublien m- domačih tleh ter upamo, da ostane med nami še dolgo dolgo let zdrav, sebi v zadovoljstvo, nuni pa v vzgled in ponos. — Odbor. 2T / / +J\aj/e novega KOLEDAR. Nedelja 26. februarja. Valburga, Feliks. Viktorin in tov. — Solnce vzide ob 6.52 zj. in zaide ob 5.36 pop. Ponedeljek 27. februarja. Matilda, Viktor, Marjeta Kortonska. — Jutri: Gabrijel. Vremenska napoved za Jugoslavijo za 26. februarja: Vedro in lepo vreme v severnih delih naše države. Deloma oblačno na jugu. Hladni vetrovi v notranjosti države Na Primorju burja. Dežja in snega ne bo. Miren mraz bo vladal povsod, razen na Primorju. Temperatura med minimum — 8 in maksimum — 4. Dunajska vremenska napoved za 26. februarja: Mrzlo lepo vreme bo trajalo dalje. Vreme v Belgradu 25. februarja: Vedro. Precej mraza. Temperatura povprečno — 5. ZGODOVINSKI DNEVI. 26. februarja: 1775. se je rodil kartograf Adolf Stielcr. — 1802. se je rodil pisatelj Victor Ilugo. — 1834. je umrl v Miinchenu izumitelj kamenotiska Alois Sunefelder. — 1835. se jc rodil etnograf Richard Andree. — 1913. je umrl italijanski pisatelj Angelo de Gubernati. 27. februarja: 1905. sc je v Belgradu ustanovilo vseučilišče. — 1832. se je rodil slikar F. Harrach. * * * k Seja narodne skupščine bo v sredo 29. februarja ob 10. uri dopoldne. •k Svarimo somišljenike pred nekim sleparjem, ki s ponarejenimi dokumenti hoče od ljudi izmamiti prispevke za ljudski sklad. Prosimo, da se dotičnik takoj naznani orožnikom. * Imenovanja pri ljubljanskem oblastnem odboru. Ljubljanski cblastni odbor je v ?voji seji dne 17. februarja imenoval: za ravnatelja oblastnih uradov v definitivnem svoj-stvu dr. Franca Logarja, vladnega svetnika v Ljubljani; za šefa oblastne finančne uprave v definitivnem svojstvu Ignacija Sirca, finančnega komisarja v Ljubljani; za konceptna uradnika v definitivnem stvojstvu dr. Štefana Sku-bica, pravnega referenta pri gradbeni direkciji v Ljubljani, in dr. Amana Kraja, vladnega komisarja v Ljubljani; za konceptne pripravnike: Joška Dolinarja, vladnega komisarja v Ljubljani, dr. Martina Pavlica, uradnika generalne direkcije carin v Belgradu, Franca Dornika, absolviranega pravnika v Tržiču. Za računsko uradnike so bili v isti seji imenovani: Jernej Erman, Franc Selan, Jožo Pire, Franc Poženel, Valentin Pogačar, Jožo Mavric, Ignacij Brandstatter in Stanko Kolar, vsi računski uradniki pri finančni delegaciji v Ljubljani. к Za šel zdravnika pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani je ravnateljstvo v svoji včerajšnji seji imenovalo dr. Ivana Zajca starejšega. •k Gimnastika je naslov eni točki, ki se bo izvajala na akademiji J. O. Z. dne 4. marca t. i. v Unionu. Da bodo pri tej sestavi le gimnaslični gibi, nam že naslov pove. Višek doseže sestava ob koncu, ko se izvaja vrhunska gimnastika. To bo ena najlepših točk tega večera. Vstopnice je dobiti od četrtka 23. februarja t. 1. dalje v trafiki Uniona in v Orlovski podzvezi v Ljudskem domu. к Domača gruda. Vsakdo je navezan na svojo zemljo, posebno čc jo zna pravilno obdelovati, da mu bogato rodi in donaša dobiček ter nedolžno razvedrilo. Knjige višjega sadjarskega nadzornika Martina Humeka, ki se dobe v Jugoslovanski knjigarni, nam nu- Alice Wright: Angelska na javni dralbi Ne smete misliti, da je bila Angelilta na javni dražbi, kjer bi čakala, kdo da več zanjo, kajti težko, da bi se našel kdo, ki bi sploh kaj ponudil. Ne, šla je tja le z namenom, da kaj izlicitira. Ker pa še nikdar ni bila na takem kraju, ni preje odnehala, dokler se nisem udal ter šel z njo, toda le pod pogojem, da naj bo previdna in ne kupi nobene nepotrebne stvari. So ua svetu ljudje — in med temi je tudi moja žena Angelika — ki vedno govorijo in celo na takih krajih, kjer je to izrecuo zabra. ujeno. Ko sva prišla v zastavljalnico, jc že med vratmi opazila Mrs. Bluebody. - Ali jo vidiš,' je dejala proti meni, »dobro, da sem si nadela zeleni klobuk. Mrs. Bluebody bo kar pihala od same zavisti, ko ga bo opazila. Počakaj me tu, jaz pa stopim k njej, da izpregovo-rim z njo par besedi.c Prerivala so je skozi gnječo toliko časa, dokler ni stala poleg gospe Bluebody, ki jo zavzela mesto prav pred dražiteljevo mizo. Skušal sem ji slediti, a sem moral namero opustiti; gnječa je bila prevelika. »Ker jo dvorana obširna, prosim, da se cenjeno občinstvo kolikor mogočo mirno zadrži, da bo poteku dražbe la/lje slediti,«: se je oglasil licitator. Toda za Mrs. Bluebody in Angeliko bi bilo vseeno, četudi bi uradni organ tega nc bil povedal. Niti slišali ga nista, kaj I dijo vso umetnost, kako moramo svojo zemljo umno izrabiti. Tc knjige so: »Domači vrt«, vezana 40 Din; »Praktični sadar«, vezana 80 Din; »Sadni zbor za Slovenio v besedi in sliki«, vezana 95 Din. к Dvor nn Cetinju se popravlja. V zadnjem času sc s pospešeno naglico popravlja in preureja dvor na Cetinju. Vztrajno se širi vest, da prideta tja Nj. Vel. kralj in princ Pe-tody opisovala svojo novo obleko, prikimavala ter mahala z ročno torbico po zraku. Uradnik je njeno kimanje smatral za pritrjevanje, zato je klical: »enajst funtov«, in ker se ui nihče več oglasil, je udaril s kladivom v znamenje, da je prva partija izdražena. »Številko eno jc izdražila ona gospa z zelenim klobukom.« »Partija številka dve,: je nadaljeval dražitelj. »Gotovo sinem reči dva funta za tale krasen naslonjač.« Ozrl se je na Angeliko, ki je v pogovoru z Mrs. Bluebody še vedno ki. mala. »Kdo da več kot dva funta?« Zopet udarec s kladivom, nakar je naznanil: »Naslonjač je izdražila za dva funta ista gospa kot preje.« Številke 3, 4, 5 in H so bile izdražene na enak način. Angelika je še vedno govorila in mahala ter se ji niti sanjalo ni, da jc vse, kaljo bilo do sedaj na dražbi, kupila. Zbrai sem vse sile, da bi se preril do nje, a ves moj trud je bil zaman. »Partija številka sedem,« se je zdajci oglasil dražitelj, »velika oljnata slika, zimska pokrajina. Baje od samega Tomaža Gainsbo-rougha.« . Nek i trgovce s slikami jc takoj pričel dni- 1 I žiti ter vprvič ponudil dvajset funtov. V par I kovci so bili pomešani v šop stodiuarskih bankovcev, da tam figuri rajo stodinarski bankovce. Ta škodljiva prevara je take vrste, da se pri hitrem štetju bankovcev težko opazL Zato бв javnost opozarja na to novo metodo ponarejanja denarja. •k Politični tečaji. Zadnji čas prireja SLS v nekaterih občinah Slov. Krajine politične tečaje. Pretekle dni se jc vršilo več shodov in tečaj v Beltincih. V nedeljo sc vrši shod in občni zbor kraj. org. v Gornji Lendavi, dne 28. t. m. pa tečaj v Ižakovcih. k Gospodinjski tečaj v črensovcih, Dne 15. t. m. se je začel v Črensovcih gospodinjski tečaj. Vodita ga gospa učit. Olga Sitig in gospodična Mikuž. Udeležuje se ga 22 deklet. *k Ivana Cankarja »Podobe iz sanj« mora imeti vsak Slovenec. Ta najlepša Cankarjeva knjiga se dobi za 8 Din v Novi založbi v Ljubljani. Istotako je cena za Stanka Majcena dramo »K a s i j a« in za pesmi Voj. Moleta »Tristia ex Siberia« (žalostinke iz Sibirije) samo 6 Din. Tri izvrstne knjige za 20 Din. Nihče naj ne zamudi prilike. -k Dar. Marijanska kongrcgacija za učiteljice v Mariboru je darovala v spomin umrle sodalinje gdč. Albine Lasbacher iz Ruš mesto venca 300 Din za obleko za eno revno učenko tamošnje osnovne šole. •k Akademiki, starešine in drugi kulturni delavci, ki bi bili pripravljeni predavati vsaj enkrat na leto v prid »Slovenske straže«, naj javijo svoj naslov tajništvu »Slov. straže«, Rokodelski dom, Komenskcga ul. 12. Potrebno snov in slike preskrbi »Slov. straža« kakor tudi povrne potne stroške. — Odbor. ■k Stoletna smreka. Germaška graščina jc prodala lesnemu trgovcu g. Francu Kan-duču z Brega pri Litiji velikansko preko 40 m visoko, nad 100 let staro smreko. Pri podiranju, ko je smreka padala, je zagrmelo s tako silo, da se je njen vrh vdrl v zemljo 6 m globoko. Tudi v graščinskih gozdih so že zdaj take orjaške smreke prava redkost. Kos 27 metrov dolg — je prodan v Trst. Senzacija je bila, ko se je ta kolos peljal s 8 konji skozi Litijo, s strahom so zrli na škripajoči leseni most, toda stari junak je vzdržal. Krcelj bodo naložili na tri železniške vozove. Služil bo za jambor na ladiji, k Nesreča. Hlapec lesnega trgovca gospoda Lingla v Rušah je v sredo peljal plohe iz Pohorja domov. Na ostri strmini zavora ni mogla vzdržati prehudega pritiska težkega tovora, voz sc je zaletel v konje, jih vrgel na tla in vlekel naprej. Starejši konj se je še rešil, mlajši pa si je zlomil pri padcu tri noge. Ubogo žival so na mestu nesreče zaklali in mrtvo spravili domov. k Občni «bu< Diušlvo • ganistov za ma-ribo ho Škilijo se jc vršil p- šli ponedeljek v Mariboru. Udeležilo se ga je nepričakovano veliko število organistov, znamenje, da zavest slanovske skupnosti med njimi razveseljivo hitro dobiva tal. Kot zastopnik bratske organizacijo iz ljubljanske škofije se jc zbora udeležil g. Zdešar iz Ljubljane. Delovanje društva v preteklem letu je orisal društveni predsednik g. K. Bervar, ki se je med drugim v lepih besedah spominjal prerano umrlega tovariša Božidarja Drolca iz Št. Jurija ob Taboru. Spomin na blagega tovariša jc izzval iskreni trikratni »Slava!«. Iz poročil ostalih odbornikov je bilo videti živahnost dela v tej organizaciji, ki obeta postati ob nadaljevanju svojega dela prava hrbtenica za oživotvorje- VL telovadna akademija Jugoslovanske orlovske zveze 4. marca ob 8 v Unionu. —n—»HW«H Ш И ИШД—ВИДМИШМ——Ш sekundah so narasle ponudbe na 60 funtov. Tu pa se je ustavilo, a ne dolgo. Ker je cena stopnjevala po pet funtov, je trgovec ponudil petinšestdeset. »Petinšestdeset funtov, kdo da več,« je vpil uradnik. Angelika je v svojem pripovedovanju gotovo dosegla višek, kajti kimala je živahneje kol kdaj poprej. »Gospa z zelenim klobukom nudi sedemdeset,« je vpil uradnik, :>ali je kdo, ki da še pet funtov k označeni vsoti, slika je vredna tega denarja!« Trgovec, ki je najbrže poznal vrednost slike, je ponudil petinsedemdeset. Nevede pa je Angelika s kimanjem pomaknila ceno na osemdeset funtov. »Osemdeset funtov, prvič, drugič ...« Bil sem ves iz sebe ter si niti pomagati nisem mogel. Angeliki sem dajal znake, da naj za božjo voljo preneha s prikimovaujem. A vse zaman, zanjo je trenotno eksistirala edinole Mrs. Bluebody. V roki sem držal seznam predmetov, ki so bili na dražbi iu s tem sem pričel vihteti v smeri proti Angeliki. Tudi tega ni opazila, toda opazil je uradnik, kar pa je bilo zame usodno. »Petinosemdeset funtov, gospod lam poleg vrat: in udaril je s kladivom. Neopaženo sem sc stisnil skozi vrala ter vso pot tekel domov. Do tega trenutka, ko lo pišem, se Angelika še ni vrnila in tudi no vem, kdaj pride. Nn dvorišču stoji moj mali, pred kratkim kupljeni avlo, ki pa radi današnje dražbe in kimanja Angeliko, uaibiže v kratkem /.opet ne bo več moj. HUMANIK ccvljl za pomlad Ljubljana, „Petovia", Dunajska cesta 1. Maribor, Jos. Martinz, Gosposka ulica. Celje, „Humanlk", Aleksandrova cesta. Ptuj. „Petovia", Slovenski trs. nje organistovskih stremljenj. Zlasti poučen in zanimiv je bil referat g. Klančnika o pokojninskem zavarovanju organistov. Občni zbor je pozdravil tudi zastopnik mariborske oblastne skupščine. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika društva g. Bervar, za podpredsednika, ki bo obenem vršil tajniške posle, g. Klančnik, za blagajnika g. Jarh, kol odbornika pa gg. Luževič in Rojnik. Da zanimanje za svojo organizacijo med organisti resnično narašča, se vidi iz številnih novih prijav članov. Oglašajo se celo iz Prekmurja. k »Mladi kemik«, spisal prof. Maks Pre-zelj. S to pravkar v Jugoslovanski knjigarni izišlo knjigo je odpravljena občutna vrzel v kemični strokovni literaturi. V zgoščeni, a vendar zelo pregledni formi nas uvaja pisatelj v anorgansko kemijo, ki jo tolmači eksperimentalno s številnimi poizkusi. V drugem delu knjige pa je na 30 straneh izčrpen uvod v analitično kemijo. Knjiga je namenjena srednješolskemu dijaku, bo pa brez dvoma dobrodošla vsem, ki se žele seznaniti s kemijskimi nauki. Cena elegantno vezane knjige 42 Din, ir Na poti od svatovščine domov zmrznila, Kmetica Bara Radakovičeva iz vasi Krimljc pri Karlovcu je bila pred nevi na neki žinitovanjski gostiji, kjer se je precej na-pila. Na poti domov se je hotela, utrujena od alkohola in dolge poti, spočiti. Našli so ja naslednjega dne zmrznjeno, k Nesreča pri čiščenju orožja. V sarajevsko bolnico je bila tc dni prepeljana iz vasi Andrič v Sandžaku 23lctna Darinka Gjula-bazovič s težko rano na ustih. Njen brat je čistil puško, ki jc naenkrat počila. Darinko jo strel zadel naravnost v usta. ir Težka nesreča pri igri. Predvčerajšnjim so pripeljali v zagrebško bolnico desetletnega kmetskega dečka Ivana Fackoviča iz Kučana pri Kašini. Njega je neki njegov šest let starejši tovariš po nesrečnem slučaju zadel s strelom iz otroške puške v levo oko, ki se je takoj izteklo. V bolnici so dečka operirali in mu odstranili še zadnje preostanke levega očesa. k Pustolovščine Slovenca v Subotici. Pred nekoliko dnevi je bil v Subotici aretiran vojaški begunec Anton Repar, rodom iz Ljubljane. Bil je odveden v preiskovalni zapor v Subotici, kjer je ponoči razbil zid in pobegnil. Zjutraj ga je neki detektiv opazil v kavarni Corso. Ker se mu je zdel sumljiv, je zahteval od njega, da sc legitimira. Repar ni imel nika-kih dokumentov in ni hotel drugače govoriti, kot samo francoski. Predstavil se je kot Ivan Noye. Zaprli so ga v policijski zapor, kjer je pričel pretepati ostale jetnike. Pri ponovnem zaslišanju je priznal, da je on zasledovani vojaški begunec, Govoril je žc prav lepo hrvaščino. Nato so ga prepeljali zopet v vojaški zapor, odkoder pa je opoldne na nepojasnjen način zopet pobegnil. k Deset tisoč subotiških volivcev črtanih, Mesto Subotica je imelo do sedaj 28 do 29.000 volivcev. Ob priliki uradnih poravkov voliv-nega imenika v mesecu januarju jc bilo črtanih nič manj kot 10.000 volivcev, na novo pa je bilo sprejetih le 2000, tako, da šteje mesto sedaj približno 8000 volivcev manj. Volivci so bili črtani največ radi tega, ker so umrli, ali se izselili, ali pa imajo v več krajih volivno pravico. Na način popravljeni volivni inieiiik' jc potem magistrat poslal sodišču, ki pa je volivni imenik vrnilo s pripombo, da mora biti za vsakega črtanega volivca priložen dokaz, da je res umrl oziroma, da nc prebiva več v mestu. Če mestna občina nc bo mogla predložiti teh dokazov najkasneje v treh dneh, ostane dosedanji volivni imenik šc naprej v veljavi. k Kako se jc ropar Vlaič rešil iz pasti, V Vojvodini je postal ropar Nikola Vlaič, ki jc pred kratkim pobegnil iz kaznilnico v Vrscu, pravi strah in trepet tamkajšnjega prebivalstva. Oblasti so prejšnji teden zvedele, da se skriva Vlaič v neki hiši. blizu romunske meje. Hišo so obkolili orožniki, toda ropar jc še pravočasno pobegnil. Pozneje so ugotovili orožniki, da prenočuje na neki bližnji pristavi tik ob meji. Ko so orožniki prišli tja," sc jc Vlaič res nahajal v hiši. Vendar pa jc ta zavohal nevarnost in pobegnit iz hišo na skedenj. Ko jc videl, da orožniki natančno pre- stranki. ZnaČajnost boli vsakemu volivcu prva parola, disciplina vsakega volivca glavna lastnost! Skupna korist bedi nad vse drugo I S temi načeli naj gre vsak nu volišče, da bo zmaga časti«. Seveda čaka zaupnike so ogromno podrobno delo, brez žrtev pa ni zmage. Guštanj. »Slovenec« iu Jutro« prihajata tu sem opoldne in ju dobimo že tedaj v roke. Nedeljski Slovenec« (19. febr.) je došel šele v torek, torej dva dni pozneje, medtem, ko je za sosedne Kotlje došel pravočasno. Ker se (o ni prvič zgodilo, moramo poštno ravnateljstvo vprašali, kje in kaj je temu vzrok, da ravno »Slovenec« večkrat izostane, ko pa drugi lisli redno prihajajo. — V torek popoldne smo imeli v Guštanju pogreb, kakor ž nega naš trg malokdaj vidi. Žena upravitelja gozdov grofa Vinko Thurn-skega gosp. Pleiner-ja je po ( kratki bolezni v bolnici v Slovenjgradcu umrla. Bila ic sem prepeljana in tu pokopana. Udeležba je biia sijajna, znak da je bila obče priljubljena radi njenega dobrega srca in vesel narave. Akademski Klub za Društvo narodov, V ponedeljek, 27. februarja ob 18. uri sc vrli v veliki dvorani Uniona javno predavanje. Predava g. Stjepan Radič »O položaju Jugoslavije v Podonavju, Evropi in svetu«. Šport DANAŠNJI NOGOMETNI PROGRAM. !' Ljubljani telems :a prehodni pokal L\Pv Mariboru /u Ptuju prvenstvene tekme. Na igriščih Ilirije in Primerja so odigra popoldne ti. kolo tekem za prehodni pokal LNPa. Na igrišču Ilirijo nastopita ob 11 llormes iu Reka, za njima pribl. ob 15.30 Ilirija in Jadran. Na prostoru Primorja igrata ob 15 30 Primorjo in Slovan. Nameravano predtekmo na igrišču Primorja med reservama Primorja in Hermesa jo pod zveza od-godila na prošnjo ASK Primorja. Dočim so se srečali preteklo nedeljo v 1. kolu neenaki nasprotniki, ki niso mogli nudili zanimivih iger, igrajo danes izvzemši Reko inc-d seboj žo sami prvorazredni klubi. Tekme pridobe s tem mnego na zanimivosti in pričakovati se more v vseh tekmah otvorjene in zanimivo igro, to tudi v srečanju Hermesa z Reko, v odetim klubom II. razreda. Z zanimanjem se pričakuje zlasti prvega letošnjega nastopa podzveznega prvaka Ilirije. V mariborske ni okrožju LNPa se odigra danes II. kolo prvenstvenih tekem. V Mariboru igrata SK Železničar iu SK Svoboda, v Ptuju SK Ptuj z mariborskim Rapidom. SSK Maribor gostuje danes v Gradcu, kjer odigra prijateljsko tekmo z renomiranimi graškimi Atletiki (GAK). » * * Zveza kolesarskih društev v Ljubljani je na Svoji seji, due io. t. m. sestavila sledeče termine za letošnje kolesarske prireditve: 0. april: izlet kol. dr. »Ljubljanica«, Dobrunje, — 22. april: izlet kol. dr. »Sava«, Ljubljana, — 20. maj: otvoritvena dirka kol. dr. Sava«, Ljubljana. —- 17. junij: dirka kol. dr. -Ljubljanica'-, Dobrunje, — '.M. junij: dirka kol. dr. -Zaria , Zg. Kašelj, — 1. julij: Zvezna dirka kolesarskih društev, — 20. julij: dirka kol. dr. »Sava«, Ljubljana, — 5. avgust: dirka kol. dr. »Ljubljanica«. Dobrunje. — 12. avgust: dirka kol. dr. »Zarja«-, Zg. Kašelj. — september; dirka kol. dr. »Zarja«, Zg. Kašelj, — 16. september: dirka kol. dr. Sava«. Ljubljana, - - 7. oktober: dirka kol. dr. >Sava«, Ljubljana. S. K. Jadran. Danes ob 15. morajo biti sledeči igralci in reditelji na igrišču Ilirije: Logar P.. Zor, Bončina, Steiner, Znidarič. Rogač. Gartuer, Brcar, Perko, Logar St., Benedetič, Cemažar, Bezlaj, Klier, Gartner, Savenc. Vse članstvo se opozarja na današnji občni zbor, ki se začne ob 9.30 dopoldne v Narodni kavarui. Športna predavanja LSP. Ljubljanska nogometna podzveza otvarja to dni ciklus poljudnih propagandnih predavinj o športu. Prvo predavanje se vrši jutri, v ponedeljek ob 20 v dvorani Kmetijsko družba na Turjaškem trgu 3. Predava prof. df. Aut. Baje o športu v splošnem iu njegovih vrednotah. Predavanje je pristopno širšemu občinstvu, predvsem y>a je namenjeno aktivnemu članstvu naših športnih klubov. Vstopnine ni. ČASNIKARSKI REKORD V ST. M0R1TZU. V jioročevalni službi je, hitrost neobhodno potrebna. V St. Morilzu so na tem polju dosegli poročevalci j>rave rekorde. Poročevalec praškega • Tagblatta jo poročal o zmagi Čehov nad Poljaki telefonično žo par sekund po igri. Švedi in Finci so porabili na dan za poročevanje povprečno 120 švicarskih frankov. Rekord v putilnici-. (tako imenujejo poročevalci telefonsko kabino) ima neki Ztirtch-čan, ki je neprestano skoz dve uri fctal v telefonski kabini. V tehniškem oziru na višku j'- bil norveški list Aftenpostenc (Oslo), ki je dal napraviti na skakalnici lasten vod v Oslo Pc dve uri v soboto dopoldne iu popoldne jc bila napeljava za list rezervirana, skok za skokom je. bil javijen v Oslo, in so tisočeri lahko v dimu tekmam prisostvovali. ANGLIJA ZA AMSTERDAM. Najnovejša, številka britanskega olimpijskega časopisja s« ognjevito zavzema za udeležbo v Amsterdamu. Nesrečni prepiri gledo nadomestila plače so tako malenkostni, da so spričo velikega olimpijskega ideala brez pomena. Sicer jc pa \ pra-šanje povračila plače itak na dnevnem redu prihodnjega olimpijskega kongresa, bojkot iger po dveh ali treh narodih ob enajsti uri ni pripravno sredstvo za rešitev. Britanec drži svojo besedo In je ob strani svojih prijateljev, v vojski i.n v milil, v trgovini in v športu, in je samoobsebi umevno dolžnost Velike Britanije, da varuje iu neguje olimpijsko misel, tudi v časih zmede in nesloge. Britansko olimpijski svet je napram mladim športnikom obvezi n, da je njih domovina jirl tako važni mednarodni športni prireditvi ko-iikor mogoče sijajno zastopana. Športniki morajo požrtvovalno vršiti svojo veliko nalogo kot vredni zastopniki velikega sporlnega naroda. Športni teden Vzorno športno mesto je Linz. Sedaj gradi ua 27 ha 22 občinskih igrišč; 46 občiuskik in zasebnih igrišč ima pa že. V zadnjih 16 mesecih jo izdala občina 1,600.000 dinarjev za telovadne in športne namene. In Ljubljana? Kanadski igravei hoek«ya gostujejo sedaj po Evropi okoli. Dmiajčano so premagali brez vsega napora v briljantnl igri 18:0; v prvi tretjini igre so samo čakali in učili, potem so pa udarili. Goa-lov bi bili napravili lahko poljubno več. Nato so igrali med seboj, moštvo A prnti moštvu R, 3 :1. in so Dunajčanom pokazali, kako se hoekoj- igra. Edini goal, ki so ga doslej dosegli Evropci pj-oti Kanadcem, so napravili Davosani v Švici. 1 : G. \ petek smo priobčili članek Bel« olimpiada-'. ni smo podali tudi seznam hockeyskih tekem v St. Morilzu. Po pomoli j" izostala gornja vrsta in mora biti takole: Kana. I. ni. v Berlinu. Čo se jih udeleži tudi Grafstr6m, bomo videli, če jo res boljši kot Boekl. — V Oslo je dospel Norvežan Ensme.nslangen na M>0 m čas 14. Rus Kalinin 44.3, na 5000 m pa Rus Melnikov 8 : 44.2 in Rus Kojmin 8 : 16.1. — V Pontresini je dosegel Nemec Recknagel skok 70 m in jo obstal. prav tako Purkert (češka) s skokom 60 ni. Za holmenkolskc tekme, vršeče se 29. t. ni. in 3. ter 4. marca, jo priglašenih za 50 km 1,41 tekmovalcev, za kombinirani tek pa 2:30. Anglija je izstopila iz FUe. Na drugi strani pa delajo listi propagando za olimpijske igre. Glej članek. Se bodo že omehčali, kakor so se še zmeraj. Generalni tajnik angleško nogometne zveze >Vall jc Ieto.s 70 let star, pa še vedno vrši svojo službo, ki je opravlja že 33 let. — V nogometu je razdeljena španska v 12 okrožij in so bori v končnem boju 21 klubov med seboj. — Proti pričakovanju so v Parizu premagali Francozi Irce 4 :0. — Pri osmih pokalnih tekmah na Angleškem jo bilo navzočih 420.000 gledavcev! Točke: Ever-tou 35, Huddersfield 34, Leicesler 33, Bolton Wan-derers 3-', New C-astle 31 itd. So si zelo skupaj. Angleški nogometni klub Casuals bi bil moral nastopiti, pa ni imel vratarja; vskočil je 50 let stari Sergeant, z uspehom. To nas spominja na 56 let starega Pattana, ki je svojča.s prav tako z uspehom branil vrata svojega hockevskega kluba. — V tretji angleški ligi je klub Tramuers Rovers; pa je zaslužil s : prodajo/, svojih igravcev že ogromne vsote; za nekega svojega igravca je dobil S30.000 Din, za drugega 1,800.000 itd.; tekom enega leta vsega skupaj 3,500.000 Din. —■ Ker smo že pri denarju, povemo še dvoje: Tekme 7,a zlati pokal v Pragi so nesle 350.000 Ke, Sparta in Slavi ja sta jih dobili sami 225.000; za izvedbo prvenstvenih tekem Južne Amerike so izdali 5 milijonov dinarjev! --- Nekaj tekem: SLmmering—Kapid 3:1, FAC-Vienna 5 : 3, Austrin-Hakoah 0 : 0, Wacker-BAC 5 : 8, Admira ima 23 točk, \Vacker 21, Vienna 17, Rapkl 16. Gradjanski-Hašk 2 : 2, žreb odloči za prvi Iriub; ta premaga Viktorio 5 : 1 in dobi Balokovičev pokal. — Francoski vojni minister je prepovedal vojakom udeležbo pri tekmah zveznih prvenstev; nepokornež dobi 5 dni zaporu. Na rivieri sc neprestano vršijo tekme v tenisu. Omenimo, da jc Coehet z lahkoto premagal Kehrlinga. — Južna Afrika je preklicala svoj priglas za Davisov pokal iu bo na ta način prišla Švedska brez boja v drugo rundo, proli Češkoslovaški. — Suzana je obljubila švedskemu kralju, da bo prišla v Stockholm igrat; spremljal io bo najbrž K. Kozclah. ki je po njenem mnenju najboljši igravec tenisa sploh, boljši kot Tilden iu boljši kot Lacosle. Wide je pričel s treningom za Amsterdam. Nemec Schrfider je dosegel v skoku v višino 1.00 m. Amerikanec Conger je dokazal, da njegova zmaga nad Peltzorjem ni bila slučajna; sedaj je premagal v teku na 1000 v samega Hahna v 2 : 11, nov ameriški liallski rekord. Sicer pravi Ilalin, da ga je Conger v rebra dregnil, pa mu nočejo prav verjeli. Pcllzer je bil predstavljen Coolidgeu. Izborni švicarski atlet Uiin^riberger spet. trenila. Na Dunaju bo nastopil 7. aprila lukseniburški atlet orjak Alzin. 1.Ш m je visok. 133 kg ležek, obojeročno dvigne tey.no 120 kg. s sunkom 145 kg. z desnico potegne 90 kg. Finski rokoborec Iluhtauen jo bolan. Italijanskega boksarju Luigi Buffija jo poslal Georg Cook v 6. rundi z k. o. na tlu. Šestdnevno kolesarsko dirko v Vratislavi (Breslau) sla dobila Girardengo in Rieger. Nemški. kolesar Savvall je zmagal v Parizu v tekmi 2 X 20 km pred Linarloui in Breauom, Grassin pa v daljši tekmi pred Sausinom. Campbell je v Daytouu (Florida v Ameriki) dosegel nov ttYtomnliiliii svetovni rekord, okoli 333 km na uro, za 5 km nad dosedanjim Segrave-jevim svetovnim rekordom. Po sapniku prihajajo v dibalue organe povzročitelji bolezni. Ce sc hočete varovati infekcij, vzemite zdravniško priznane Panflavln-pastile. Tc zadtžavajo razvoj vstopajočih povzročiteljev bolezni, so prijetne v okusu in neškodljive za želodec. - Priporočane so od prvih strokovnjakov. - Dobe se v vseh lekarnah. ШаШ® Zagreb 310. Milan 549, Ureslau 315.8, Barcelona 844.8, Praga 348.9, Leipzig 365.8, Sc.honoctady 379.5, Stuitgart 379.7, Toulouse 302, Hamburg 394.7, Katovice 422, Frankfurt 428.6, Brno 441.2, Rim 450, Pariz 453, Oslo 461.5, Langenberg 4(58.8, Berlin 483.9, Daven!ry 491.8, Dunaj' 517.2, Miinchen 635.7. Budapest 555.6. Varšava 1111. Nedelja. 2«. februarja. Zagreli: 20.35 komorni koncert godal, kvarteta. — Milan: 21 .-Miguon:, opera (Tliomas). — Rrotdau: 21.80 koucerl sodobnih skladb. — l'ra«a: 21.25 koneert. Odlomki iz oper in dr. — Leipzig: 19.80 poljuden orkestralni koncert. — Stnttgart: 19 ргепез iz Kassela: Olmlca iz Seraila . komična opera v 3 dej. (Mozart). — Katovice: 20.80 prenos koncerta iz Varšave in Poznanja. — Brno: 20 Kalili janske arije in pesmi. - Rim: 20.15 koncert instrumentalne glasbe. — Oslo: 20 koncert. — Lin-peiiberg: 19.45 Don Giovanni . opera v 2 dej. (Mozart). — Berlin: 20.30 koncert veselih pesmi. — Daventry: 22 komorni koncert. - Dunaj: 18.45 komomi koncert; 20 -Umetniška kri., opereti v 2 dej. (F. Eysler). — MUndmu: -O Pasijouske igre v OborammergU'*, ponazorit«.v s petjem. --Varšava: 20.30 večerni koneert. Ponedeljek, 27. februarja. Zagreb: 20.35 večer arij in p- oini. — Hrr^lan: 21.20 Ljubavne pe^mi. — Praga: -O koncert slovaških pesmi. — Leipzig: 20.15 koncert veselih pesmi. — Stuttgart: 21.80 Nemška pescin in ni-ozu v zadnjih 100 letih. Predavanje iu recitacijo. - Rim: 20.45 instrumentalni in vokalni koncert. - Berlin: 20.30 simfonični koneeiL — Dunaj: 20.05 It. Selni-mnnnove skladbe. — Mtiuclien: 21.10 orkestralni koneert. — Varšave: 20.30 koncert. Novo delo o starokrščanski umetnosti Izšla je trojna šleviika »Zbornika < za zaključek VIL letnika. Ima kar 150 strani, dodejanih ji je še 63 strani dr. F. Slelelove topografije Kamnika in kamniškega okrožja. Uvod tej številki je prof. I. Cankarja 70 strani obsegajoča razprava Stilni razvoj etarokrščanske skuipture<, bogato ilustrirane s kar 34, večinoma celostranskimi, zelo lepo uspelimi reprodukcijami. Razprava je nadaljevanje začetka Zgodovine umetnosti v zahodni Evropi, ki jo je izdala Slovenska Matica in bo izšla tudi med knjigami Slovenske Matice za 1. 1028. kot 2. snopič. Avtor uvodoma oriše helenistični stil rimske plastike, oni objektivni realizem 1. stoletja po Kr., ki sc sredi stoletja nagne k naturalizmu in subjek-tivizmu. Ta stil se proti koncu II. stoletja po Kr. jame notranje krhati v novem spiritualizmu časa, ki požene ono slarokrščansko skulpturo, ki se posebno izživlja v reliefih sarkofagov. Avtor z izvrstnim, nietodično-sisiematićnim aparatom, ki ga je bil razvil že v Sistematiki iu 1. snopiču Zgodovine, pokaže paralelnost stilnega razvoja slikarstva in plastike starokršč. dobe, ki očituje v 2. in 3. stoletju »onosvetni idealizem«, spiritualističui subjek-tivizem, v IV. stoletju pa pride konkretnejša reali-listična reakcija, ki jo avtor ulemelji iz globine duše dobe. Temu sledi v V. in VI. stoletju doba nionumentalno-idealističnega. strogega stila, posebno ravenatske plastike, ki v svoji »idejni sj)ekulaciji in težnji jx> izrazitosti brez ozira na naravno resničnost napoveduje srednjeveško skulpturo in njen stil. Razprava jc del naše prve Zgodovine umetnosti, ki je nam Slovencem izredno potrebna. Odlikuje jo plastika in jasnosl izraza, strikten metodičen sistem, ki je danes v Evropi v najnaprednejši vrsli, dalje globoko jioniknjenje v duh časa in obširno poznanje materiala. Z vsem tem je bilo Cankarju mogoče, kar se doslej še ni posrečilo nobenemu raziskovalcu umetnosti te dobe, periodiiirati i starokrscansko umetnost po nienih notranjih razvojnih zakonih in najti v doslej tako shematično enostavno pojmovali i slarokrščanrki plastiki in slikarstvu kar tri razvojne etafie, tri različne stile. Razprava ima trajno vrednost, jc novost in odkritje za širše evropske razmere. Sledi 1Q strani do'ga razprava A Vodnika v iGradnii Robbovepa vodnjaka pred mestno hišo v Ljub'janij. O gradnji Robbovega uršulinskeea oltarja v Ljubljani je Vodnik že lani pisal v Zborniku; obe študiji sla fragmenta njegove obširne monografije o Robbi, ki nai bi čimprej izšla v celoti. Avtor ie /e znanim arhivaliiam v teli razpravah pridruži! še obširen material, ki ga ie v truda-jx>luein delu nabral v ljubljanskih arhivih iu s tem odlično pomogel k temu. da je stopilo poznavanje Robbove osebnosti in umetnosti v novo fazo. Viktor Steska objav!ia iX'P;s molitvenika in domače spomenice sm'edniškega iz leia 1789 in z najbrže Potočnikovimi slikami. Milko Kos nadaljuje opis »Srednjeveških rokopisov v Sloveniji«, tono! obravnava one iz arhiva Narodnega muzeja v Ljubljani. Dr. Fr. Štele pa opisuje tovrstne zanimivosti iz semeniške knjižnice in iz frančiškanskega samostana v Ljubljani z važnim novostmi za grafiko XV. stoletja pri nas. Dr. F. Mesesnel nadaljuje z objavljanjem vele-zaiiimivc Korespondence Janeza in Jurija Subica«, slikarju Hvnaisu. ki daie umetnostnemu zgodovinarju obširen material spoznavanja obeli umetnikov v roke in jc zanimivo branje tudi sicer. Konservalor dr. F. Štele poroča o »Varstvu spomenikov-" in niza obenem snov, dragocen uiiiel-nostno-zgod. material v objavo. Sledi bibliografija (M. Marolt, Fr. Šijanec) referati o novih strokovnih knjigah (Steska, Slikarstvo. Cierstinger, Griech, Buchmalerei), pregled razstav, poročilo o 2. bizan-tiuološkem kongresu v Belgradu dr. Mesesnel pa končno objavlja šc drobec O Vodnikovem portretu,« ki ga pripiše roki Fr. Pustavrlia. Dr. Štele v nadaljevanju Umetnostnih spomenikov Slovenije obravnava Domžale, grad in kapelo Groblje, Komendo ccd popoldne na Pobrežje. P &e o zadevi 9 križi sv. Frančiška. Znana zadeva z razpečevanjem križev ev. Fran-čtškn in sv. maii je še vedno v preiskavi in sta glavna krivca že precej dolgo pod ključem. Mariborska izvedenca pg. Soj? in Zorotti trta izpovedala, da bi se bili križi pri dobrem aocduJku lahko razpečevali pri najvišji ceni po 80 Din komad, a so jih je prodalo samo v mariborski oblasti po 200 Din konmd zu 18.000 dinarjev. Družba z razpečavanjem teh križev je napravila p.od vstopom v Jugoslavijo prav dobro kupčijo v Avstriji in jo zasledujejo tudi avstrijske oblr-,; radi goljufije. Lahkovernežo jo dobiti povs C P Koncert moškega /.bora ' Dravedno 2. marca. □ Kuharski tečaj za fino pecivo na zavodu Vesna ■ v Mariboru so začno 28. februarja. Informacijo so dobo v pisarni ravnateljstva. P ""led, univ. dr. I. Mareius sprejema od 10 do 12 ш cd 11 do 17. Maribor, Gosposka ulica 40 I. 3. 15(37 P Tatvina kolesa. Albin Pristernik, trgovec ua Aleksandrovi 19, je v petek prijavil policiji, da 11111 je bilo v no<4 na 23. februar doma /, dvorišča ukradeno kolo, ki jo črno pleskano, brez svetilke in ima popolnoma novo plašče. Za storilcem ni sledu. Pristernik sumi, da mu jo ukradel kolo vajenec, katerega je pred kratkim radi tatvine odpustil. P Tatica pod ključem. Mariborska policija je v petek aretirala Emilijo Gange, ki jf. soudeležena pri vlomu v mariborsko mestno električno podjetje, o katerem smo žo poročali. Emilija je družbi pri vlomu delo olajšala s tem, da jo ukradla svoji materi, strežnici v podjetju, klji'če. Tatica je oddana v zapor, da počaka obsodbe. Olepševalno društvo zu niagdalensko predmestje je Ioni rešilo prvi dol svojega programa, ki si ga jo odbor začrtal, ko jo društvo prevzel Magdalen-ski park je izvršen v največje zadovoljitve vsega občinstva, /lasti magdalenskega predmestja, ki ga poseni v tako velikem številu, da io kljub temu, dn je skoro za polovico večji kakor poproje šo vedno premajhen. Ker so mesto na desnem bregu Drave vedno bulj širi in šteje tu dol mesta danes žo вкого tretjino vsega mestnega prebivalstva, je jasno, da sedanji park ne bo zadostoval in da moramo žo danes misliti ru> razširjenje istega do skrajno možnosti. Ko so bo pa izpeljala nova pro. jektirana ceKamnik« priredi v nedeljo, 26. f. m. ob pol 4 popoldne v Kamniškem domu štiride-ianko Vaški lopova. — Vstopnina obiCajua. — Pridite! Javne dela oblastnega odbora. Ob priliki lanskih povodenj smo poročali, da je Bistrica izpod-kopa'a temelj znanega cementnega mosiu čez Bistrico v Stranjah. Skoda se je vedno večala in je obstojala za inost sam nevarnost. Po prizadevanju obl. poslanca g. Novaka in okrajnega odbora SllS v Kamniku se je za nujno popravilo zavzel oblastni odbor in je dovolil kredit za temeljito popravilo. Most si je že ogledala komisija z inženerjeni gradbene direkcije in določila način popravil. Hvaležni smo oblasineinu odboru za njegov ukrep, enako pa tudi g. poslancu iu okr. odboru SLS, da sta sc za nujno stvar zavjela in dosegla odpomoč. jezovi na Bistrici ki jih ima oskrbovati vojaška uprava bi se dali, ko je struga skoro prazna, popravili. Tudi proračun je pred durmi in naj bi merodajni faktorji poskrbeli, da pridejo za to potrebni izdatki v proračun, da ix»teni ne bo zopet izgovora, da ni nudžetiiih možnosti«. Poolave so :daj vsako leto, jezovi v skrajno slabem stanju w ie poj>ravi!o nujno potrebno, da se preprečijo katastrofe. Število sivine v kamniškem okraju. Naslednje številke nam ix>vedo stan!c živine našega okraja v letu 1027. Številke v oklepaiih povedo prirastek v primeri / Motn 1926. Konj (-i-270), goved 16 344 (4-1501). ovac 2690 ( 1-599V koz 230 (—21), prešičev 7527 (+577), perutnine 20345 (+2784) in panjev 2004 ( j 60). Kljub slabi letini in vremenskim katastrofam elp številčni napredek! Novo mesto Lcloidjo pr odpust no iivljenjo v Novem rne-r-tu jo poteklo zolo mirno. Pozna se, da je oblastna in občinska taksa na plešo zelo učinkovalo. Tako niso gostilničarji priredili svojih navadnih pred-pustnih bulov.. Tudi na pustili torek ni bilo običajnega : sijajnega-: maškeradnega obhoda, ki je marsikoga na žepu prejšnja leta občutno zaoel. Prosvetno druhteo pridno dolujo. Preteklo sredo jo priredilo predavanje o Londonu. S pomočjo skiopličnih slik nam je g. Vinko Zor razkazal lepote in znamenitosti jondonskega mesta in erisal tudi njegovo zgodovino. V sredo, 7. marca nas bo pa povedel s pomočjo skiopličnih slik na Vezuv in Etno g. Janko Mlakar. Trbovlje Visok obisk. V petek je poeetil Trbovlje g. veliki župan Vodopivec. Spremljali so ga dva uradnika velikega županstva, ravnatelja TIJD Iz Ljubljane gg. inž. Hemrich iu Skubic, katerim se je v Trbovljah pridružil ravnatelj trboveljskega rudnika g. inž. Pauer. Ogledali so si vse večje rudniške naprave, najprvo Scparacljo, šli skoz savski rov in jašk 111 na Gvido, obiskali več delavskih in jx)diiradnlških stanovanj, osrednjo delavnico, novo ix>lnico itd. G. velik župan se jc prijazno razgovar-jnl s stanovalci stanovanj, pri delavcih se zanimal za njih plaiie in drugo. Popoldan je posetil občino, ter se z g. županom Sittcrjem in g. podžupanom Voduškoui razgovarjal o občinskih zadevah skoro celo uro, to jc do večernega vlaka, ki ga jc odpeljal zopel v Ljubljano. Stadionskc srečke dobiš v obeli kouzumih. Posebno soortniki h- morali roseči po njih --• so častne izjeme, ki sami povprašujejo za temi srečkami —• ker Stadion bo na razpolago vsem sport-uikoiti. !& Mladinski koncert. 4. marca |>riredi pevski zbor naše mladine pod vodstvom g. Radanoviča v Društvenem domu mladinski koncert. Z)i Spomenik pad im voiakom potrebuje ograje, ki je po načrtu predvidena in ki bo šele aala pravo sliko umetnine spomenika. Dela iščejo, a ni denarnih sredstev. Upokojenci dnevno povprašujejo za delom zasebnike kakor tudi na občini. Vse pa čaka na rešitev iu odobrenjc občinskega proračuna, ki leži v ministrstvu in dokler ta ni potrjen, nima občina denarja. Ptuj Sirirt. Dno 24. 1. m. je umrl nenadne smili ugledni trgovec z manufakturo g. Anton Mahori/. Bolehal je na srcu in ga io tudi la bolezen položila v prerani grob v najlepši moški dobi: Bil jo somišljenik SLS in jo pri zadnjih občinskih volitvah kandidiral nn Brončičovi listi. Gledali ste. Pretekli teden so gostovali ga. Rcgozova, gdč. Juvanova in g. Rogoz ua uašeru odru v gledališču. Igrali so par scen iz Zupančičevo Veroniko Deseniške, Hamleta in Majke Jugo-vičev. V slednji jo s svojim melodijoznim glasom in zbrušeno preciznostjo žela pohvalo nn. Rogo zova V Hamletu smo videli g. Kogoza kol dovršenega iuterprela to vlogo, ki zasluži svetovni do ves. Njegovi nastopi so bili višek večera iu je publika to enodušno izrazila z velikim priznanjem. Scene iz Veronike pa so bile bolj poklou velikemu jubilantu za 50 letuico. Cidč. Juvanova jo v naslovni vlogi pokazala resničen oderski talent, ki ga ji kritika že od prvih njenih nastopov priznava. — Zal, da ta gostovanja lia našem odru niso niti 24 ur pred večerom zagotovljena. Tiskajo se plakati гл določeni dan. objavijo se notice v listih, na dau predstave pa pridejo nenadne zapreko zaradi iz-prememb repertoarja v Ljubljani, kar odnese v Ptuju 30 odstotkov publiko Tu uedoslatek bi bilo treba odpraviti. — V nedeljo 26. t. m. iu 18. mavca ob 3 popoldne so igra Anzengruberjev Krivopri-sežnik. Kranj. V našem niesiu in |x> okolici so « zadnjih par let, odkar imamo tovarne, silno razširile liazardne igre. Nekatere gostiine so pravi igralski brlogi, v katerih sc igra jx> cele noči, posebno ob plačilnih dnevih. .Marsikateri delavec pusti eno tako noč zaslužek celega tedna, gospodar ekupičci га celega vola ali konja. Najbolj žalostno je to, dj se igri strastno vdajajo ludi mladoletni delavci. — Ako pristojna oblast, ki ima za lo moč, ue bo nastopila zoper to z vso odločnostjo, bodo posledico silno pogubne za ljudstvo. — Pozor posebno пз nekatere gostilne, v katerih se mladina brezvestno izkorišča. Križe pri Triiču. V ponedeljek 27. t. m. otvo rimo šegttedmiški gospodinjski tečaj v''prostorih osnovno šolo v Križali pod vodstvom doićuPth go-spodičen učiteljic; Župančičeve, Tavčarjeve in pra-ničeve. Priglašenih jo zadostno štovilp gojenk, 1 i bodo dnevno obiskovale tečaj, ki bo trajal od 1-j do 18. Po veliki noči se prične drugi tečaj, la pu so bo vršil vsak dan od 17—20. tako da bo možne tudi tov delavkam udeležiti se tečaja. Krka pri Stični. V nedeljo 19. februarja ;:e umrl pri svojem sinu Alojziju, župniku v Šmihei'j pri Žužemberku, vzor-mož Janez Zupane. Z njegovo osebo je združen precejšen del krške ztrork* vino. — S pridnostjo in varčnostjo jc toliko pridobil, da je mogel dati v šolo dva sinova, ki slu so po končanih šolah posvetila duhovskemu stani:. Deset let (od 1.897—1907) jo bil pokojni župan ua Krki. Veliko jo storil za dobrobit občine, zlasti smo mu hvaležni, da jo sezidal stanovanjsko hišo za učiteljstvo. Kako je bil priljubljen kot župnu šo sedaj starejši ljudje govorijo, da je bil Špancev Janez (to je bilo njegovo domače ime) najboljši župan. L. 1901 jo sodeloval pri ustanovitvi hranilnico in posojilnice, več let je hranilnico tudi sam vodil. Kol četovodja se jo pokojni 1. 1878. udeležil okupacijo P,osne in Horcegovhio Lansko poletje sva z njegovim sinom g. Lojzetom potovala po Bosni iu niu od tam poslala pozdrave. S koliko podrobnostjo mi je potem pripovedoval, kaj so naši fantje takrat vso pretrpeti. Zadnja ieta.jc preživel pri svojem siitu v Smihelu. Bolehal je doset 'ct •za težko naduho. Veliko je mož v tem času trpel. Tolažbo jo iskal iti našel v Bogu, katerega jc na bolniški poslelji tolikokrat prejemal. Mnogokrat sem so čudil njegovi ljubezni do rojstne župnije Krka in Krčanov. Kadar sem odhajal od njegov bolniške postelje, vedno mi "jo naročal: pozdravila Krčanc! Tudi počiva sedaj med svojimi KrSanL Veličasten je bil njegov pogreb. It duhovnikov ga je spremilo k grobu. Godba gasilnega društva na Krki, katerega ustanovni član jo bil rajni, mu jo igrala žalostinke. Upamo, da so so že izpolnila besedo načelnika hranilnice g. Skufca, ki jih ifl govoril na grobu: prestal si in zdaj glodaš Boga! — R. Ruse. Pust s svojimi veselicami in plesnimi vonci jo ljudem izpraznil žope. Bilo jih jo pa ves dolga vrsta od Štefanovega do inislnega torka. Celo ženske so moškim prirejalo plese; začetek jo napravita socialistična ženska zveza. Nova tovarniška godba, gasilno društvo, ženska podružnica sv. Cirila ln Metoda, socialistično društvi) itd., vsi so si nedeljo pustnega časa prijateljsko med seboj razdelili, da jo prišel vr-nk na svoj račun. So živinorejska zadruga v Bistrici je priredila svoj >-Kravii bal . Zdaj jo koncc rajanja in razgrajanja, zdaj pridejo na vrsto zopet občinske volitve. Vloženo so tri liste; nosilci list so: za SLS dosedanji župan g. Ivan Ravnjak, 'za SDS g. ravnatelj Mirko Gorišek, /.a NSS nanovo izvoljeni, pa ne potrjet.i župan. g. Josip Jauko. 1'oložaj bo zdaj precej drugačen kol pri zadnjih volitvah. Izbrisanih je veliko neopravičenih volivcev, mnogo novih pa vpisanih. Bei bo resen in vroč. Resnost položaja zahteva, da pozabijo volivci na vsu medsebojna nesporazum-ijenja in gredo kot enotna močna Ironta pred volivne skrinjico. Zdaj no gre za osebnost, ampak stvar. Hazumljivo je, da ni vsak zadovoljen 7, vsakim kandidatom svojo liste ali dn inu no ugaja razvrstitev predlaganih odbornikov; starejši volivci si želijo starejSih kandidatov, mlajši se navdušujejo za mlajše moči. Razumljivo te vso to, pu zdaj ni več časa misliti mi izpremembe, zdaj jo troba iti na delo za čim lepšo zmago. Zbor volivcev, na katerega so bili vabljeni vsi. jo, listo 9<-stavil in potrdil, zboru uo mora ukloniti vsak in iz možate disciplino zapostavili svoje mnenje skupni koristi. Nihčo no sme hodili svoja pota, пШГ-' »e odtegniti volivni dolžnosti, nihče iz kakega osebnega razžaljouja, da ni nn listi ali ni mod prvini 1 ua listi, ostali duma ali svojo krosilico dati dnuii „jb med živimi, jo prinesla 1)5 315 33 Din •eĆ, kakor je bilo preračunano; 5. občinska laViadu na žganjo je dala 125.773.32 Diu več, ;akor jo bilo preračunano; G. gos tašči na je iala 117.032.34 Din več, kakor je bilo prora-unano; 7. razne druge davščine ^prenočišča, ožila itd.) so tudi dale nekaj več, kakor jo illn predvideno. Za 145.914.90 Din jo dala več 11(li prirastkarina, ki je bila preračunana na до.000 Din. Zanimivo je, da je dal davek od iostov v gostilnah in kavarnah 64.381.83 Din panj, kakor je bilo preračunano (uspeli Din 135.618.17). Tudi davek na pivo (59 Din od iektolitra) je dal 83.135 Din manj. kakor je ,ilo preračunano. V mestni parni in banjeki Sedaj, ko imamo definitivno dejstvo, da v Ljubljani vlada demokratsko komunistična zveza, moramo javnost znova opozoriti na ves potek dejstev in razvoja dogodkov v ljubljanski mestni samoupravi. To je potrebno, ker aoramo pred vso javnostjo pribiti, kdo nosi krivdo, da občinski svet ne dela in da ni dela-imcžen. Moramo to ponoviti, da obudimo vsem Ljubljančanom spomin na dogodke, ki pričajo, da SDS, komunisti in socialisti hočejo revolucionarno, nezakonito stanje na mestnem magistratu ljubljanskem in po določenem načrtu izzivajo izjemne odredbe, ki so za odpravo nezakonitosti brezpogojno potrebne, Tako-le je bito: Po potrditvi župana dr. Puca se je SLS udeležila pogajanj za ustvaritev delovne večine na magistratu. Zahtevala je zase podžupana, načelnika mestne hranilnice in načelnike nekaterih odsekov, sicer pa v vseh odsekih in upravnih odborih toliko zastopnikov kot SDS, ostala mesta pa zasedejo člani manjših skupin. To so v glavnem bila zahteve SLS. SDS je priznala, da gre SLS mesto podžupana, ni pa poleg podžupana hotela priznati tudi mesto načelnika Mestne hranilnice. Tudi glede načelnikov odsekov ni moglo priti do sporazuma. Ni pa na razdor med kluboma SLS in SDS toliko vplivala nepo-pustljivost samostojnih demokratov kot tfji-jova nelojalnost in zahrbtnost. Med tem nain-•eč, ko so se zastopniki klubov na eni strani ie pogajali, ko dogovor še ni bil gotov, jc na Irugi strani esdeesarski župan skliceval seje n stavljal -na. dnevni red točke, ki so t4;ori!e jredmet in del sporazumne akcije, pa še niso iile razčiščene. Tako je župan vselej postavil SLS pred izvršeno dejstvo: stvar je na dnevnem redu, sedaj pa SLS kloni ali pa se razbi-emo. SLS, ki je hotela delovni občinski svet, je, dasi je takoj sprevidela to deljeno igro, pri prvi seji vendar pristala na sporazumno volitev gremija, dasi je tudi ta točka tvorila del celotnega sporazuma in se ne bi smela posebej reševati. Ko pa je pri drugi seji bila na dnevnem redu volitev odsekov, ne pa tudi volitev podžupana, je SLS vedela, da demokrati delovne večine nočejo in da hočejo za vsako ceno voditi barko v skalo, da se razbije. Ravno takrat so namreč šanse Pribičevičeve v Belgradu biic najmočnejše in SDS je hotela imeti odprta vrata, da v danem trenutku občinski svet razžene in postavi svoje generale na magistrat. Zato SDS ni hotela dati SLS podžupana in ne načelnikov, zato je raje razbila pogajanja. S tem jc ljubljanski občinski svet izgubil svojo delovno silo. SDS se je hotela rešiti na ta način, da jc istočasno sklenila zvezo s komunisti in socialisti. Leti so radi javnosti stopali v novo zvezo s pokrovitelji Orjune in Slavenske banke spočetka prikrito, nezaupno in počasi, dokler se niso v zadnji seji javno proklamirali za del samostojno demokratske občinske frakcije. Pribijemo pa, da so ves čas delali komunisti in socialisti izključno le za korist samostojnih demokratov in za njihov namen, da se ustvarja na magistratu kaos nezakonitosti, ki jo po logiki komunistov vlada in oblasti morajo trpeti, »če ne bodo pa klerikalci nosili odgovornost,« če bo oblast radi zaščite zakona morala razveljavljati nezakonite sklepe in ukrepe demokomunistične bratovščine. Izzivanje demokomunistov sploh nc pozna nobenih mej. V občini ljubljanski je že en ■ncscc nezakonito gospodarstvo. Gospodari sc i dvanajstinami, ki jih občinski red ce pozna, pobirajo sc davščine in naklade, ki jih občinski svet ni zakonito sklenil in ki jih ni odobrila nobena nadzorna oblast. Vsak ljubljanski davkoplačevalec bi lahko izjavil, da občinskih davščin nc plača, ker jih občina nc pobira na zakoniti podlagi. Vsi gostje v kavarnah in gostilnah bi se mogli vsak čas upreti, da neplačajo nočnega davka, vsa podjetja bi lahko odrekla plačevanje trošarine, v ljubljanskem gospodarstvu vlada nezakonitost, katero so po svojem destruktivnem načrtu ustvarili žer-javovci in komunisti. Nočemo reči, da naj ljubljansko prebivalstvo to škodo pospešuje, nočemo škodovati mestni občini, le dolžnost vsakogar, ki ljubi občinsko avtonomijo in mu jc pri srcu ugled Ljubljane, mera to stanje obžalovali in obsojati njegove povzročitelje. Demokratsko komunistična zveza je šla ** dlje, jc hotejUi, da se radi ljube samo- kopeli Je dobila občina 366.970.15 Din ali 81.950.75 Din več, kakor je bilo preračunano. Dravsko kopališče je vrglo v letu 1920 20.955 Din. Veselični davek je prinesel občini v ietu 1926 234-742.16 Din, za 5257.84 Din manj, kakor je bil preračunan. — Hišni posestnik- so plačali na nastanjevalni pristojbini za vojaštvo samo 1932 Din. Za prodana stavbišča je izku-pila občina 424.197 Din, kar ni bilo predvideno v proračunu. HafugodneiSl nakup oblačil lastnega izdelka nudi iordka JDS. ROJlfiiH, Ljubljana pašnosti SDS odseki občinskega sveta sestavijo nezakonito, samo da povečajo zmedo v občinski upravi, in ker tc zmede oblast trpeti ne sme in ne more, da imajo potem priložnost vpiti proti »klerikalcem, ki imajo vlado v rokah in instruirajo velikega župana.- Pribiti pa je treba, da demokratsko komunistična zveza sama ubija občinsko avtonomijo Ljubljane, ker namenoma tepta tisti občinski red, ki daje tej avtonomiji življenje, ki je temelj in ogrodje avtonomije ljubljanske občinske uprave. Vsak, kdor krši zakon, !omi svojo svobodo. Pri zasebniku je lo končno njegova svobodna volja. Toda demokomunisii nimajo pravice rušiti avtonomnega občinskega reda, ker jih je ljubljansko volivstvo izvolilo zato, da v občinskem svetu delajo po zakonih in občinskem redu, ne pa da ga prelamljajo. Ljubljansko prebivalstvo noče. da bi veČine nezakonitosti jemale ugled naši prestolici in nujno klicale nadzorno oblast nad vse radi de-mokomunisličmh nepostavnih sklepov in dejanj- Med tem časom pa gre po Ljubljani r.plo-šno hujskanje. Hujskajo komunisti, da bi pre-vpili začudeno vprašanje delavstva, od kedaj sc je preobrnil svet, da je marksistični prole-tariat v orjunaški službi. Hujskajo tisti ljudje, ki vedo, da če bi SDS imela tisto moč, kot jo ima SLS, nc bi oni niti bcsedice izpregovoriti mogli niti v občinskem svetu niti na nobenem javnem shodu. Ti ljudje vedo, da samo zato svobodno kriče, ker SLS ni izvršila list;ga zakona, ki so ga izdali demokratarji — komunistični sedanji zavezniki, ko so kandidirali in bili izvoljeni. Ti ljudje, ki nosijo še naslov sa-lon-komunistov, hujskajo delavstvo zato, da bi potem z vso svojo močjo služilo samostojno-demokratski reakciji. Ta ogabnost se sama obsoja in vse delavstvo, ki ni žc po duhu in srcu pri žerjavovcih, jo bo zavrglo in zapodilo tiste, ki so jo zagrešili. GOSPODJE! § Lepo 5ПАЈСО za VEČER -i (lotiro oblikovan OV8AT.WK S lepa OVRATNICO ;,„., o. ČAOEŽ i STRITARJEVA ШЛОЛ H шгогадлгвмимшпвжиив MMIHMVCU. um* * ■ ■■■■« ■ «rx»«e enwwa*»ia«i Pol mllMona družin brez lastnega stanovanja v Nemčiji V Nemčiji so lani na podlagi posebnega zakona popisali vsa stanovanja v državi, da bi tako dobili podlago za načrt, po katerem naj država uspešno vodi stanovanjsko politiko. Uspehi popisa so razkrili naravnost neverjetno dejstvo, da je v Nemčiji 489.000 družin brez lastnega stanovanja. Najslabše so razmere v velikih mestih (ki imajo nad 100.000 prebivalcev), kjer odpade na V3akih 100 stanovanj po 10.3 družin, ki so brez lastnega stanovanja. V Nemčiji stanuje po velikih mestih (nad 100.000 duš) četrtina vsega prebivalstva, to je 16л» milijona duš. Pred vojno je bilo v teh mestih le približno 2 odstotka vseh stanovanj, v katerih je stanovalo skupaj po dvoje ali več družin, danes je takih stanovanj nad 10 odstotkov. Kljub tem težkim stanovanjskim razmeram se pa v velikih mestih mnogo mai'j zida nego v manjših mestih. Tako se jc 1. 19/6 na vsakih 1000 prebivalcev sezidalo v mestih do 20.000 duš 22.3, do 5 tisoč duš 21.1, do 100 tisoč duš 18.2 in nad 100 tisoč duš samo 14.7 stanovanj. Vzrok tej veliki in neverjetni razlik na škodo velikih mest je pa seveda deloma v tem, da so se doslej v velikih mestih zidala večinoma ve--lika in srednja stanovanja s 4 in več prostori. Od štiri in pol milijona vseh stanovanj jc 2.3 miljona, to jc 51 odstotkov malih stanovanj 7, 1—3 prostori (s kuhinjo vred), 1.9 milijona ali 50 odstotkov srednjih stanovanj s 4 do 6 prostori, velikih stanovanj je 7 odstotkov. V Berlinu samem je razmerje sledeč: 70 odstotkov je malih, 26 odstotkov srednjih in 5 odstotkov velikih stanovanj. Družine, lei nimajo lastnega stanovanja, se stiskajo samo po srednjih in malih stanovanjih, in siccr 56 odstotkov po srednjih, 30 odstotkov po malih in le 15 odstotkov po velikih stanovanjih, kjer so pa stisnjene skupaj po 3—4 družine. Iz tega je razvidno, da manjka le malih stanovanj, na kar se bo morala ozirati bodoča nemška stanevaojska politika. .......—...... Kdo je bil Tisza Zlokobno zveni to ime v ušesih starejše generacije slovanskih narodov bivše Avstro-ogrske monarhije. Slovanska avtonomistična misel in sploh vsak svobodnejši dih slovanskih narodov ni imel neizprosnejšega in uplivnejšega nasprotnika. Kajti grof Tisza ni imel v mislih sreče in moči bivše monarhije, maiveč le srečo in moč madžarskega naroda, veličino madžarske Ogrske. Ta Tisza je bil kot človek čistega značaja, silne energije in neumorne delavnosti. Čudno, da tak mož v politiki ni bil dalckovid-nejši. Zakaj smo se spomnili na grofa Štefana Tiszo? Zato, ker so pravkar izšla v nemškem prevodu (R. Hobbing, Berlin) Tiszova pisma, ki sedaj o njih razpravlja evropsko časopisje. V usodnem letu 1914 je bil Tisza ogrski ministrski predsednik. Ko je postalo aktualno vprašnje vojne napovedi Srbiji, je bil Tisza proti vojni. Ne morda iz miroljubnosti, marveč iz čisto madžarsko-političnih razlogov. Prvič se Tiszi čas za vojno še ni zdel dozorel, drugič pa tudi v slučaju uspeha ni videl za Ogrsko nobenih koristi. Tisza ni maral novega prirastka slovanskega elementa na Ogrskem s priključitvijo srbskega ozemlja, ni maral, da bi se Avstrija okrepila ali celo preuredila v zmislu tri-alizma, ki bi bil šel v velikem delu na madžarski račun. Toda Tisza temu svojemu stališču proti vojni ni ostal zvest. Iz njegovih pisem ni razvidno iu tudi drugače ni zanesljivo znano, kaj ga je do tega nagnilo, vendar sc splošno domneva, da je to bila skrb za ohranitev zveze z Nemčijo, o kateri ga je menda dunajski poslanik Tscliirsky prepričal, da je na vsak način za vojno. Čim se je Tisza »izpreobrnil je pa postal najenergičnejši pobornik vojne, kar je iz njegovega značaja popolnoma umljivo. Povsodi je imel oči in prste in brezobzirno je kritikoval napake, pri čemer ni prizanašal niti cesarju Francu Jožefu. Med drugim je odločno obsodil prizadevanje nemškega poslanika Biilova, da bi se Italija s koncesijami na Južnem Tirolskem odvrnila od vojne napovedi, avstroogrskega poslanika v Rimu, Macchia, je pa brezobzirno opsova!. — Ko je postalo pereče vprašanje, na kakšen način bi se mogla zadržati Romunija, da se ne bi pridružila antanti in se je govorilo o koncesijah na račun Sedmograške, je pisal Tisza poslaniku Czerninu v Bukareštu pismo, v katerem ga je opozoril na Bukovir.o kot zelo primerno darilo za Romunijo. V Bukovim prebivajo — tako jc pisal — samo Romuni in Nemci, a kar je Nemcev, so itak aomalega sami židje. — Tako je bil vedno na straži za madžarske koristi. Ko so mu prihajale razne prošnje za pro-tekcijb, da bi dosegel premeščen je tega a!i onega s fronte v etapo, je ostal hladno neizprosen. Odstop zunanjega ministra Berchtolda je bil v veliki meri Tiszovo delo. Berchtolda je sicer cenil, vendar je smatral, da položaju ni kos. To je Berchtoldu povedal v obraz, predno jc o tem govoril s cesarjem. Franc Jožef je nato ponudil zunanje ministrstvo Tiszi. Le-ta pa je hotel v tako kritičnih časih ostati na čelu Ogrske ter je zato predlagal svojega zvestega prijatelja Buriana, o katerem je vedel, da bo vodil njegovo politiko. Tako je ta mož globoko posegal v avstroogrsko zunanjo in notranjo politiko. Kako malo srečno, je pokazal razvoj dogodkov. Mcseca junija 1917 je Tisza kot ministrski predsednik odstopil in šel kot poveljnik nekega huzarskega polka na fronto. Meseca oktobra 191S se je mudil v Budimpešti. Dne 31. oktobra je nastala revolucija. Njegova družina ga je rotila, naj vsaj za malo časa zapusti prestolnico. Toda Tisza je odgovoril: »Nikdar v življenju Avtomobilska cesta iz Kaira do CapetoAvna V Južni Afriki se je pričelo, kakor poroča »Observer«, zelo mnogo razpravljali o načrtu za avtomobilsko cesto iz Capetovvna do Kaira, zlasti z ozirom na možnost, da sc ta cesta zgradi mesto nameravane transafri-škc železnice. Ko je Cecil Rhodes načel idejo zgradbe te železnice, se je promet s tovornimi avtomobili v Južni Afriki tako razširil, da so mnogi poznavalci prometnih razaner v Afriki mnenja, da bi se mogel blagovni promet vršili ravno tako dobro s tovornimi avtomobili kot ?. železnico. Zgradba te avtomobilske ceste bi znatno pospešila avtomobilski promet. Avtomobilski turisti bi mogli prevoziti vso Francijo, v Marseillu bi jih naložil parnik, ki bi jih v treh dneh prepeljal v Aleksandrijo, nakar bi mogli nadaljevati pot po novi trans-afriški cesti. Na izbornih in dobro varovanih cestah bi se nahajal na Vsakih sto milj hotel. Ta veriga hotelov bi pomenila dejansko priključitev Afrike k civilizaciji. Zagovorniki tc avtomobilske zveze nsglašajo, da bi bila avtomobilska cesta znatno cenejša kot železnica, Avtoniobilisti bi bili obvarovani tudi pred pcšci in živino, za katero bi bila zgrajena vzporedna cesta. Sir Abc Bailey, ugleden lastnik rudokopov, je navdušen pristaš te ideje, ki se zna v natbližji bodočnosli ures- i ničiti. Češkoslovaško planinarsfvo. Češkoslovaški planinski klub šteje sedaj nad 59.090 članov in je lastnik cclc vrste planinskih koč, pienočižč in 4ru.gih planinskih podjetij. se nisem skril. Kakor sem živel, tako hočem umreti«. Ob pol štirih popoldne je množica naskočila njegov dom; štirje moški so stopili v dvorano. Tisza jim je prišel nasproti v spremstvu svoje žene in svoje nečakinje revolver v dvignjeni roki. Po par besedah je Tisza odložil revolver, četvorica je dvignila puško in grol Tisza se je smrtno zadet zgrudil. Tolstoj in Liercsn Letos, dne 28. avgusta, poteče prvih sto let, odkar je bil rojen veliki ruski mislec Lov Tolstoj. Priznati treba, da se Sovjetska Rusija v polni meri zaveda pomena tega dogodka in se vrše priprave za proslavo že nad leto dni. Naravno pa je, da med vodečimi komunističnimi krogi ne manjka glasov, ki se protivijo prevelikemu poveličevanju Tolstega. To že zato, ker se boje, da ne bi Tolstoj pritisnil v ozadje proletarskega voditelja Lienina; drugič pa tudi zato, ker se Tolstojevo ime zlorablja pri raznih dobičkonosnih podjetjih. O značaju Tolstega in Ljenina se je v Sovjetski Rusiji zelo veliko pisalo. Nekateri komunistični teoretiki trdijo, da se osebnosti in načnla obeh teb dveh veličin popolnoma krijejo, drugi pa zopet dokazujejo, da se idejno razlikujeta, a seveda tako, da ie Ljenin mnogo večji mislec nego Tolstoj. Ta stari spor se je prav le dni obnoviL Osebni Ljeninov prijatelj O 1 m i n s k i j jo objavil odprto pismo, v katerem protestira proti alarmantni reklami z, državno izdajo celokupnih Tolstojevih del, češ da proletar-ska vlada nikakor ne more smatrati za pravilno, da se za drag denar širijo med narod vse Tolstojeve misli, dočim se to ne godi z deli ustanovitelja države in proletarske diktature. Olminskij predlaga, da naj so občinstvo pripravi na Tolstoieva dela z izdajo Lje« ninovih člankov in razprav o Tolstem. Nato je javno pojasnil celo stvar L u * načarskij, komisar za narodno prosveto^ ki je tudi predsednik državne uredniške komisije za jubilejno izdajo celokupnih Tolstojevih del. Žc pred desetimi leti, pravi Luna-čarskij, je predlagal sam Ljenin, da naj se izdajo celokupna dela Leva Tolstega. Ta ogromni načrt se v letošnjem jubilejnem letu bliža svojemu uresničenju. Izdaja v dr/iavni zalogi bo popolna. V njej se je dejansko zbralo vse, kar je Tolstoj kdaj v svojem življenju napisal. Tu so vse varijante njegovih romanov, modroslovnih in verskih del, vsa pisma, pripombe itd. Ursdilev se je poverila ve« Tolstojevim vdanim prijateljem s Crtkovim na čelu; toda obenem se je osnovala tudi državna nadzorovalna komisija, v kateri so Lunačarskij, prof. Pokrovskij in Bonč-Burje-vič, da bi se ohranila popolna objektivnost. Komisija ne bo dovolila, izjavlja Lunačarskij, da bi se Tolstojeva stilizacija kakorkoli izpreminjala in popravljala. Dalje pravi Lunačarskij, da morajo biti Tolstojeva dela dostopna najširšim ljudskim slojem. Vendar je pa treba odločno zavračati vse ostanke nacionalistične mistike v Tol-stojevih delih, ravno tako njegovo odklonilno stališče nasproti navodobni civilizaciji in njegovo nevarno geslo: >Ne branite se zla.« Proslava Tolstega, zaključuje Lunačarskij, nikakor ne more zmanjšati Ljeninovega značaja. Veličina drugih znamenitih mož se Ljenina ne dotika. Že davno j- sklenjeno, da se izdajo vsi Ljeninovi članki o Tolstem in da se o priliki jubileja razširijo posebno med dijaštvo in mladino vobče. Jubilejna proslava Tolstega bo takega značaja, da bosta od tega imeli korist i država i sovjetska misel. Kakšne družine ima Italija V Italiji so pred kratkim popisali družine, ki imajo nad 7 otrok. Ceni se, da je takih družin v Italiji približno 500.000. Pri vsem tem je med 9000 občinami 3000 takih, v katerih se število prebivalstva ne množi ali celo pada. Pristojna oblast hoče sklicati anketo, ki nai dožene vzroke temu dejstvu. Fašistični režim z vsemi silami pospešuje naraščanje prebivalstva. Kakor znano, je sameo obdavčil, a sedaj je vlada sklenila, da se družine, ki imajo več nego 7 sinov in niso premožne, oproste vseh davkov. »Pustite no, da vas enkrat vgrizne — m pride vsaj v roke, da ga namlatim .. .t Državno odlikovanje za Gorkcga. Ljudski prosvetni komisarijat v Moskvi jc predložil vladi, naj podeli pisatelju Maksi-mu Gorkemu. dostojanstvo po državi odlikovanega umetnika. — Kateri moški tip ti ugajn" — Tisti, ki mi dvori, ШШШ Vsi mostovi razbiti — Komunisti iu demokrati silijo v razpust — Komunisti najzvestejši pomagači SDS — Komunisti delajo v stvari za gerentstvo — SLS je storila vse, kar je mogla za avtonomijo Lj ubl jane občudovanje češkoslovaškega genija, kakor se v svojevrstem stilu iu duhu, odpečatenem na vseh delili, razodeva v modernem stavbarstvu bratskega naroda. Del je 276. Strokovno oceno prinesemo prihodnjič. Svečane operne predstave na prostem v Uubijani Ideja svečanih iger je nastala in se razvija v Nemčiji. Nje duševni oče in prvi, ki jo jo realiziral, je bil Kichard Wagner. Narod, ki jo znan po svojem smislu za organizacijo, je to misel sprejel in jo z vso vnemo podpiral. Danes imajo v Nemčiji poleg stalnih mest, kjer se letno ali v določenih perijodah aranžirajo take umetniške manifestacije (Bayreuth, Mlinchen, Sulzburg, Frankturt a. M itd.) skoraj v vsakem večjem opernem gledališču tudi posebne iFestspiehvoche , v katerih se absolvirajo najrazličnejši programi (n. pr. ciklične prireditve del posameznih avtorjov, ali ciklusi klasikov, modernistov itd.), kar se smatra kot revija dotlej izvršenega dela. V poslednjem času so vpeljali take prireditve tudi Čehi, ter so v Prapi že vprizorili cikluse Smetanovih, Fibiclio-vih, Mozartovih, Verdijevih del. Poleg svečanih iger v samih gledališčih, so v nekaterih mestih uvedli tudi monstre-predstave posameznih drl v prirodi, kot n. pr. Letna pri Pragi, Hohe Warte ua Dunaju, predstave v areni v Bologni ali na ka-stelu v Vidmu. Obema tipoma priredb podaja sveča u karakter posebno izbran ansambel, ki se izbere izmed pevcev in dirigentov specijalistov za posamezne stile. To je prav lahko mogoče posebno tam, kjer sta selekcija in specijaliziranje posledici močnega kultiviranja operne iu sploh glasbene umetnosti ter hiperprodukeija izvajalcev. Tudi pri nas se je že večkrat ventilirala možnost takih prireditev, in sicer monstre-pred-stav na prostem, kakor tudi cikličnih predstav v gledališču. Poslednja vrsta predstav je pri nas precej težko izvedljiva, ker je vsled čestih sprememb v solističnem personalu sistematično delo zelo težavno. Razun tega je izbor izvajalcev za take predstave, pri katerih bi notranja vrednost izvedbe morala imeti v prvi vrsti adekvaten izraz v enotnosti teksta, pri naših prilikah zelo težak. Manj nevaren, vsaj v tem pogledu, se nam zdi aranžma velikih monsire-predstav n;i prostem, pri katerih igrajo glavno vlogo mase, oprema in individualen nastop posameznih prominentnih pevcev. Ti pogoji so tudi pri naših razmerah ob ko-Hkortoliko dobrih organizacijah brez daljnjega ustvarljivi. Saj imamo v nnši sredi izvrstne pevske zbore, ki lahko postavijo vsak čas poljubno veliki kontigent prvovrstnega pevskega materijah), kar tvori temelj tsike priredbe Tudi orkester bi se za take specijalne prireditve da! sestaviti iz tukajšnjih elementov, ter bi bilo treba vporabiti za to le malo tujih godbenikov. Kol solisti bi seveda morali priti v poštev v prvi vrsti domači pevci (ludi taki, ki delujejo v tujini), sicer pa bi naša opera naravno tvorila nekako ogrodje celega ansambla. Ljubljana je kot vstvarjena, da organizira take umetniške manifestacije. Že intenzivno delovanje na vseh kulturnih poljih, osobito pa poseben kult, ki sta ga deležni glasbn in gledališče, zahteva od časa do časa kako močnejšo afirmacijo delujočih moči. Kazen tega pa tvorita lega (križišče važnih mednarodnih prog, bližina kulturno močnih sosednih držav) in izreden tujski promet (prireditev bi prišla seveda v poštev v letnih mesecih) najboljše pogoje za vspeh takega podjetja. Brezdvemno bi take prireditve bile velikega pomena za bodoči kulturni in gospodarski razmah našega mesta Bilo bi želeti, d.i bi ta misel, ki je bila sprožena v krogu nekaterih ljubiteljev opere, čimprej dobila konkretne forme z ustanovitvijo komiteja, ki naj bi poskusil realizirati še v tekočem letu ciklus opernih predstav na prrstem, kar bi Ljubljauo in Slovenijo ponovno postavilo na čelo kulturnega napredovanja v Jugoslaviji. Neumoren učeniak Neumorni polkovnik Kozlovv ne zdrži dolgo v domovini. Državno geografsko društvo ga je zopet odposlalo na 3 letno potovanje v Mongoliji in Tibetu. Pomladi, to je mainika t. 1. odpotuje Kozlow z avtomobili v mongolsko prestolico Urgo ter odtod z velblodi po veliki kitajski cesti v Uiajdam, kjer bo pomladi leta 1920. Odtod gre pot v planine Dumbure k nepoznanemu iztoku reke Murusu (mongolsko ime Jancekijana). Ta kraj je dozdaj označen na vseh zemljevidih z belim madežem. Kozlow mora zbrati vremenske, geološko in geografske podatke in opazovati prebivalstvo. Povrnil se bo, če bo ostal živ, leta 1930. — (Izvestija.) Km® ruskega brezboila Druga februarska številka »Vestnika ruske-fra studenčeskago hristianskoga dviženija za rubc-Som (to ie onstran meje. v emigraciji) prinaša zanimiv članek g. Kirila ševiča o krizi ruskega brezboštva. »Kouisomolskaja Pravda (organ Zveze komunistične mladine) toži, da dobiva /velikonočna sramota : značaj vedno bolj globokega poraza. Delavci trumoma zapuščajo brezbožne krožke, ker se dolgočasijo. V Moskvi je štel lani Sojuz Bez-bnžnikov 29.000 članov, letos jih je ostalo 7600. To je štirikrat manj. Predramimo se, nadaljuje uvodnik, saj gre za duhovno vodstvo v celi republiki! »Protiversko delovanje ni podrlo predsodkov, ni dalo množici potrebnega novega svetovnega nazora, temveč je zaščitila položaj v ugodnem smislu za verske kroge. Nerodno zasmehovanje verstev je rodilo odpor, razburjenje, javne nastope, in je ustvarilo politično nevarnost.« Za plitkost komunističnega mišljenja so značilni zunanji vzroki poraza, katere navaja list. Vsega so krivi »spretni popovski režiserji,' Priredijo v cerkvi petje vseh navzočih, povabijo na praznike operne pevce, redno vabijo komunista k javnim debatam o verstvu. »Smolrena propaganda na ulici in v rodbini rodi obilno nevarno žetev. eRsnični vzroki so seveda drugi Komunistična protiverska propaganda obstoji iz preganjani, zasmehovanja, ječe, jemanja kosa kruha. Misli pa ni mogoče ugnati s temi sredstvi, ki vodijo čisto naravni odpor. Drugi moment je, da je komunizem ljudstvo, ki je prej živelo topo zase, probudil. To ljudstvo pa zdaj vidi popolno nedostatnost materlalizma za resnično človeško življenje. Dnevi prvotnega navdušenja za socialistično ideje so minuli, treba je trdo delati, brezboštvo pa praznin duše ne more izpolniti. Bnljšcvlkl seveda mislijo, da se bo ta kriza rešila, če vržejo par milijonov več vun za ateistično propagando. Slepci! Kmfi€J}G in revij** >Гпж 1027-28, XXII. I. S. zv. prinaša: Nova renesnnca, dr. Aleš Ušeničnik. Temeljna vprašanja sociologije religije, dr. F. Cibej. — Ameriški Slovenci, P. dr. Hugo Bren. — O slovanski vzajemnosti, dr. L. Sušnik. — Nova krščansko-social-na struja, dr. Aleš Ušeničnik. — Slovstvo. Fond za akademijo znanosti in umetnosti in za narodno galerijo II. izkaz prispevkov. /. Valanovnik: Gospod Robert Kollmann, veletržec v Ljubljani, daroval ob jubileju svojega 40 letnega dela, dne. 23. jau. 1928 100.000 Din. — II. Darovatelji: po 2000 Din: Mestna občina Kamnik; po 10U0 Din: Gradbeno podjetje inž. Dukič (0 drug v Ljubljani; dr. Gvidon Sernee, odvetnik v Celju; po 500 I)in: Mestna občina Dolnja Lendava; dr. Milan Koran, odvetnik v Ljubljani; dr. Drago Murušie, odvetnik v Ljubljani; dr. A. Lav-rii. zdravnik v Rogaški Slatini; po 300 Din: dr. Franc MinaHk, lekarnar v Mariboru; po 250 Din: cbčina Tumišve; po 200 Din: občina Trata p. Gorenja vas; občina Dolnji Logatec; občina Loka pri Zidanem mostu; dr. Franc Zupauc, odvetnik v Ljubljani; Henrik Frunzl, v Ljubljani; dr. Bogdan Derč, zdravnik v Ljubljani; primarij dr. Ivan Jenko, v Ljubljani; po 100 Din: občina Ljutomer; občina Sv. Tomaž pri Ljutomeru; občina Rogaška Slatina; dr. Josip Debevec, profesor v Ljubljani; dr. Joie Ravnik, odvetnik v Belgradu; Ivan Broun v Mariboru; tovarna Dohučar in Ricliter v Ljubljani; občina Dobrna; občina Rateče-Planica; notar II. Poiun v Gornji Radgoni; družba »Union* v Mariboru; Inž. V. Remec v Ljubljani; Dragica Mirnikova v Zagrebu; dr. Josip Tur k, docent v Ljubljani; občina Šmartno ob Paki; Jože Sclnoei-ger, profesor v Lljubljani; dr. Anton Debeljak, profesor v Ljubljani; dr. Ciril A i man, profesor v Novem mestu; Anton■ Koritnik, ravnatelj v Št. Vidu; Osrednja vinarska zadruga za Jugoslavijo v Ljubljani; notar Kazimir Bratkovil v Ptuju; prof. Ivan Dolenec v Ljubljani. — Ostali darovatelji bodo objavljeni v prihodnjem izkazu. Narodna galerija, ki upravlja Fond za Akademijo in Galerijo, izreka vsem darovalcem toplo zahvalo za podpiranje najvišjih slovenskih prosvetnih zavodov. Zakaj to vprašanle Zdrava prvotna samoupravna ediniea — zdrava državna zajednical To geslo opazuje politično življenje povsod, kjer je uarodna in državna zavest močna, kjer je odgovornost za skupnost, služba na javnosti ukoreninjena v srcih in kjer je upravljanje javnih zadev notranja, etična dolžnost. Nič čudnega, če je go-spodstvo Velike Britanije tako čudovito in če ima ravno ta država toliko sposobnih, praktičnih, za mater-domovino gorečih javnih delavcev! Vzgojila jih je od spodaj navzgor! In nič čudnega, če gre danes po angleškem zgledu med evropskimi narodi od srca do srca čudovito mladostno gibanje — za samouprave in občine. Tudi drugače se časi spreminjajo. Mesta in trgi naraščajo s hitrostjo viharja. Kjer je pred desetletji še stalo navadno provincijalno mestece, se gnetejo danes milijoni, se oblikuje država v državi. Na deželo prodira civilizacija, industrija, z njo vzporedno najrazličnejše socialne, zdravstvene, gospodarske naloge in vedno bolj odpira vprašujoče oči — komunalna, samoupravna politika. Tej nalogi odpiramo z današnjim dnem predale glavnega političnega slovenskega dnevnika »Slovenca*. Hočemo iniciativno posegati v skupnost naših občin in samoupravnih teles; hočemo politično vzgajati in šolati; hočemo obseči ta mikrokosmos našega javnega življenja v vsem; hočemo informirati slovenske komunalne delavce; hočemo ugotavljati napredek naprednih in stanje preprostih občin; hočemo zbirati komunalne vesti; hočemo primerjati; hočemo pokazati, kako zgrablja tujina za komunalne probleme, kje bi se dalo učili in kje posnemati zgled. Z eno besedo: hočemo biti vsem slovenskim občinam in samoupravnim edinicam na razpolago s sistematično občinsko in samoupravno politiko. Vabljeni \si slovenski komunalno-politic-ni delavci! Vabljeni vsi slovenski župani! Uredništvo »Slovenca« prosi slednje za slike, katere bo naš list zaporedoma prinašal in lako prvi zbral slike vseh slovenskih županov! Snujte odbore, zbirajte delavce, da se znajdemo v skupnem kolu za skupno delo! Gospod urednik, s svojo željo, da Vam sporočim na kratko svoje mišljenje o stanju naših občin, ste me spravili v nemalo zadrego, ker je to vprašanje tako obširno, da se nanj le težko da odgovoriti v kratkih besedah. Za to se hočem omejiti zgolj na najaktualnejše vprašanje, ki zadeva naše občine, in to je, ali naj naša občina ostane še v bodoče v prvi vrsti samoupravna, ali pa naj postane najnižja instanca politične uprave in tako rekoč izvršilni organ političnih oblastev, in s tem v zvezi, ali naj bodo naše občine male ali velike. Naš občinski red stoji na stališču občinske samouprave. »Svobodna občina je temelj svobodne države- , to je bil duh, ki je vel ob času, ko smo dobivali svoje občinske rede za naše občine. Zato jc lasten delokrog občine bil razmeroma jako obsežen. Zakon pravi, da spada v lasten delokrog občine sploh vse, kar zadeva njeno korist, kar se da doseči z lastnimi sredstvi, in ker ni proti obstoječim zakonom. Pozna pa tudi prenešen delokrog, ki ga označuje kot dolžnost občine za sodelovanje za svrhe javne uprave, ter pristavlja, da določajo o tem zakoni. — 2c v avstrijski dobi so izšli zakoni, ki so nalagali županom razna opravila, s katerimi so se župani nekako degradirali za dostavljače političnih oblasti, šc bolj se pa to čuti po ujedinjenju. Občina naj bi služila vsemu in vsakomur, naj bi bila do-stavljač za davčne in druge urade, naj bi sodelovala pri vseh mogočih panogah javne uprave, a ne iz lastnega nagiba, temveč na zahtevo in povelje raznih oblastnikov. Zahtevajo se od občine večkrat dela, ki bi jih mnogo lažje in z manjšimi stroški in težkočami opravile nalašč za lo organizirane stroke naše javne uprave (pošta, telefon, brzojavi itd.). S preobložitv ijo občine s takimi posli sc vedno bolj izgublja smisel za lasten delokrog, posebno, ker je država sčasoma mnogo agend lastnega delokroga prevzela v svojo upravo, in občina postaja vedno bolj pomožen organ državnih oblastev. Ozko s tem razvojem je zvezano vprašanje po velikosti občin. Ako naj vrši občina, a ko ne povsem, pa vsaj v pretežni večini posle svojega lastnega delokroga, potem jih bode vršila tem boljše, čim manjša je, ker bi prišli v poštev samo lokalni interesi, in taki so skoraj pri vsaki vasi drugi. Zato imamo pri nas občine, ki večkrat ne obsegajo več kaor eno samo vas, in tam, kjer je občina obsegala več vasi, se jc povsod pokazalo stremljenje, da bi se vasi osamosvojile v lastne občine. Vsekakor pojav ni samo slučajen, da imamo mnogo slučajev, da so se večje občine razdružile v manjše, da pa ne poznam niti enega slučaja, da bi se bilo zgodilo nasprotno. — To stremljenje je popolnoma upravičeno, ako se upošteva samo lasten delokrog občine. Zupan naj bi upravljal občinsko premoženje, — in vsaka vas je imela in deloma šc ima svojo gmajno in druga zemljišča, — on naj bi bil oče ubogih, on bi naj bil svetovalec drugim, vse bi naj zastopal pred oblastmi ns samo občine, ampak tudi posamezne občane, ki se sami ne znajo zastopati, njemu se dostavijo sodne vročbe za odsotne ljudi itd. Popolnoma jasno je, da more vse to biti samo mož, ki ga poznajo vsi občani, do katerega imajo vsi zaupanje, in pri razmerah, kakor so na kmetih, more to biti samo sovaščan, ne pa kak posestnik iz sosedne vasi. Pri tem nc gledajo toliko na izobrazbo, ampak na poštenost in dobrosrčnost. Čisto drugače so razmere pri preneše-nem delokrogu. Oblast zahteva raznih pojasnil v strogo predpisani obliki, zahteva izpolnitev svojih zapovedi natančno in večkrat ludi brezobzirno, in to izpolnitev teh zahtev more pričakovati le od moža, ki ni tako globoko vzrastel z ljudstvom. Tudi je oblasti večkrat neprijetno, da mora pošiljati svoje pozive tako velikemu številu oseb, da mora razpravljali s toliko ljudi, ko bi vendar njih zapovedi lahko izvršilo mnogo manj ljudi, ki bi imeli oblast župana. Zato oblasti zahtevajo stvar jan je večjih občin, — načrt novega obč. zakona pravi, da mora imeti vsaka občina najmanj po 2000 ljudi — zato zahtevajo tudi posebne tajnike pri občinah, ki bi bili pod disciplinsko oblastjo politične uprave, in župan bi bil samo naslov, a dejansko bi izvrševal vso oblast v občini občinski tajnik. lz tega vidika je torej presojati stremljenje ljudstva po malih občinah, in stremljenje oblasti ustvarjati velike občine. Naše ljudstvo pozna občine in si jih zamišlja v vršenju lastnega delokroga, oblast pa v prenesenem delokrogu. Zato se ogreva naše ljudstvo in zahteva male občine, ako možno, naj bi bila vsaka vas zase, oblasti pa velike občine z upravnimi organi, ki so pod njihovo disciplinsko oblastjo. In to je. kar sem hotel povedati. Dr. Leskovar. —o— Orjaški gradbeni načrti v Pragi. Češkoslovaško ministrstvo je razpisalo natečaj za načrte o regulaciji planote Belve-dere. Na planoti nameravajo zgraditi sama monumenlalna javna poslopja. Predvsem bo stal tu parlament, v katerem bosta združena poslanska zbornica in senat. Razen tega bo v parlamentu velika dvorana za narodni zbor, ki sc po ustavi snide ob volitvi predsednika, ob morebitni obtožbi predsednika ali ministrov itd. Poleg parlamenta zgrade posebna poslopja za ministrski svet in posamezna ministrstva. Ako bo prostor, zgrade še več muzejev, knjižnic, arhivov itd. Graditi pa začno na Bclvederu šele I. 1929. — S temi gradbenimi načrti niso zadovoljna razna športna društva, ki imajo na planoti svoja igrišča. Sicer pa jih namerava država odškodo-vati z zgradbo sladijona bodisi na Bclvederu bodisi na drugem mestu. Kakšna bodi občina. Češkoslovaško poljedelsko ministrstvo je razpisalo natečaj za vzorno ureditev dveh občin. Razen lega je razpisalo natečaj za vzorne načrte o kmetskih zgradbah, posebej za kmetije, ki pridelujejo sladkorno peso in žito. Na podlagi izbranih načrtov bo potem poljedelsko ministrstvo uredilo dve občini in zgradilo kmetske domove z gospodarskimi poslopji, da ustvari tako zglede, po katerih naj bi še preuredile občine odnosno gradila kmelska poslopja. Ljudsko gibanje v Pragi. Praški statistični urad je pravkar objavil slatistiko o ljudskem gibanju 1. 1926. Po teh podatkih ej praško prebivalstvo v navedenem lelu vsled novih doseljencev naraslo za 12.708 oseb; presežek rojstev nad smrtnimi slučaji je znašal le 1837, tako da se je prebivalstvo v celoti pomnožilo za 14.545 oseb. »Napajališča« za avtomobile. Kakor so včasih mestne uprave skrbele za javna napajališča prometnim vpregam, tako morajo v novi dobi skrbeti za lahko in varno oskrbo avtomobilov z bencinom. Berlinska mestna občina je pred kratkim v ta namen sklenila z družbo »Reichskraftmonopol« pogodbo, po kateri ima družba pravico, da postavi v Berlinu 120 javnih bencinskih tankov. Doslej je družba postavila 50 takih tankov, ki obsegajo po 3000 do 5000 litrov bencina. Poleg vsakega točilnega stebra stoji hišica iz jeklene pločevine za oskrbnika. Le-ta brezplačno oskrbi avto z vodo in zrakom in izvrši tudi manjše poprave, in to tudi tedaj, ako avto ne kupi bencina. Vsak javni bencinski tank ima na razpolago štiri vrste kurilne snovi: monopolin, benzol in aral, ki so nemški izdelek, in pa čisti bencin. — Vsi tanki stoje ob glavnih prometnih cestah, da voznikom ni treba delati nikakih ovinkov. Spomenik slovaške narodne svobode. Na zgodovinskem griču blizu Nitre so bili Madjari pred vojno postavili spomenik o podjarmljenju Slovakov. L. 1918. so Slovaki ta spomenik porušili. Na njegovo mesto postavijo v kratkem spomenik svojega narodnega osvobojenja. Spomenik bo po lepoti in veličini presegal prejšni spomenik, ki je bil visok 25 metrov. —o— Računski sklep mariborske občine za leto 1926 Kakor znano, jo že prejšnji občinski svet mestne občine mariborske odobril računski sklep tc javne korporacije za leto 1926. Sledeče podatke prinašamo zato, da mariborska in širša javnost vidi delo in zve tudi za stvari, ki bi jih sicer ne mogla zvedeti. Proračun mestne občino mariborske za leto 1926 je določal 18,289.059 Din potrebščin ter 14,540.271.50 Din pokritja iu to: 1. V rednem prometu (splošna mestna uprava, uprava mestne imovine, ceste, ulice in trgi, zdravstvo, socialno skrbstvo, znanost in umetnost, obrt in trgovina, vojaštvo in drugo) je bilo proračunanih 9,458.059 Din potrebščin in 9,436.171.50 Din pokritja. 2. V izrednem prometu (nakup zemljišč, naprava novih cest, parni cestni valjar, javna stranišča itd.) je bilo proračunanih 8,658.000 Diu potrebščin in 4,931.100 Din pokritja. 3. V prehajalnem prometu pa potrebščin 173.000 Din in isto toliko pokritja. Proračun je torej pokazal primanjkljaja (ne upoštevamo pri specialnih podatkih kreditnega prometa) v rednem prometu 21.887.50 Din, v izrednem prometu 3,726.900 Din, ali v celoti 3,748.787.50 Din. Računski sklep za leto 1926 pa izkazuje: 1. V rednem prometu 10,936.442.62 Din izdatkov in 11,555.971.86 Din dohodkov; 2. v izrednem prometu 2,481.098.82 Din izdatkov iu 2,427.338.10 Din dohodkov; 3. v prehajalnem prometu 997.349.15 Diu izdatkov in islo tolike dohodkov. V celoti torej (spet ne upoštevam« kreditnega prometa s 5,926.810 Din izdatkov in toliko dohodkov) 14,414.885.59 Din izdatkov in 14.980.659.11 Din dohodkov ali 565.773.52 Din prebitka. Za 1,480.383.62 Din večji izdatki, kakor so bile potrebščine preračunane, se utemeljujejo: Pri splošni mestni upravi so bili izdatki za 253.074.39 Din večji radi nujno potrebno, nastavitve nekaterih pomožnih uradnikov, preureditve uradnih prostorov itd. — V poglavju »Uprava mestne imovine« (vzdrževanje poslopij) je bil izdatek za 422.295.94 Din večji, kakor proračunan vsled povračila gradbenemu skladu. Tudi poglavje občinski dolgovi (vsebovani so tudi tekoči računi) izkazuje [■55.907 Din izdatkov več, kakor je bilo preračunano, to pa predvsem radi najetja novih posojil. — V socialnem skrbstvu, za katero s<> bile predvidene v proračunu potrebščine za 1,253.318 Din, se je izdalo 57.241 Din manj, kakor jo bilo proračunano. Za narodno gledališče, za katero jc bilo v proračunu 258.4 41 Din, se je izdalo 84.144.41 Din več- Za 2,119.800.36 Din večji dohodki, kakor so bili preračunani, se pojasnijo deloma' 1. Tržnina, preračunana na 320.000 Din, jo prinesla 378.876.06 Din, več 58.876.06 Din; 1. < oj-miščna pristojbina, preračunana na 65.000 Din. je prinesla 83.706.50 Din, več 18.706.50 Din, 3 300 odstotna doklada na državno trošarino cd vina, ki naj bi prinesla po proračunu 2 milijona 100.650 Din, je dala 2,539.439 80 Dni, ali 438.789.30 Din več, kakor proračunano; i. občinska doklada k pristojbini -/a preuos l/ po- gospodarstvo ,:fV Fr. Bartol, B. Aires: Argentinska industrija (Par «M.ifi /u uuše i>v°duceute.) f, „A ^C. _____-A- * Ceruvuo jc Argentina izrazito agrarna dr. 2av;a, kjer vso samo čaka, kako so bo obnesla žetev, se jo vendar v vojnem in povojnem času radi ugodne konjunkture in visoke zaščitno carine razvila domača industrija v dokaj velikem obsegu. Na Exposici6n Comunal, stalni industrijski razstavi v velikanskih prostorih v parkih okraja Palermo v B. Airesu, človek lahko vidi, do kakšne izpopolnitve so se po-vzdignile posamezne panoge industrije. Državna uprava prav dobro ve, da mora Argentina plačevati visoke trlbute tujim industrijskim deželam za njihove izdelke, zato pa z \ so silo varuje in pospešuje domačo industrijo, ki jo v dokaj veliki meri pripomogla do velike aktivnosti argentinske trgovinske bilan-(e; saj se je ta aktivnost samo v zadujeni letu povečala za kakih 80 milijonov dolarjev. ' Industrija pohištva jo povečini v judovskih rokah, ki z uspehom konkurira tujim izdelkom. Na gori omenjeni razstavi lahko občuduješ fineso linij posameznih slogov, ki se vrstijo od najpriprostejšega do najbolj razkošnega iz časa Ludvika XIV. Vendar pa si je tuja konkurenca obdržala vsaj nekoliko svoj trg. Švedska, Nemški in Norveška razumejo taLo originalno ljubko kombinirati el buen retiro — domače ognjišče, da vkljub silni domači konkurenci in visoki carini vendar dosegajo prav ugodne rezultate. Industrija povprečnih slogov, kot jo povečini slovenska te panoge, bi tu težko našla odjemalcev, ker ima premalo svojega v slogu, da bi mogla samostojno nastopiti in pa, kor je premalo industrializirana, Ia bi mogla z uspehom prekoračiti visoki carinski zid. Edino boljši stoli bi se dali plasirati z dobro prodajno organizacijo in s ceneno produkcijo; vendar pa brez zanesljivih ljudi na tukajšnjem trgu jo delo zelo riskantno, ker je tudi v tem predmetu zelo velika konkurenca iz Sev. Ameriko, firmo Thonet Briider (dunajska) in iz Češke, ki z boljšo organizacijo produkcije morejo dati enake stole po nižjih uenah. Tudi pleteno pohištvo ima tu svojo industrijo. Industri ja pa "kotov se je razvila radi visoke zaščitne carine (47c,ć). Večinoma jo to stranski izdelek industrije pohištva, ki iz odpadkov izdeluje parkete in to v veliki dovršenosti. Vendar pa so importirajo vkljub temu slavonski pariteti bodisi direktno uli pa potom Italije. Brez dvoma to llaiijaui, zlasti oni iz Car. rare, ki jih je polno tod, mnogo pripomogli do razvoja kamnoseške industrije, ki dobiva surovine direktno iz Carrare, ali pa uporablja domači marmor iz okolice Oćrdcbe, Iti jo zelo priljubljen zuradi svojih bujnih barv. Kavno tako je tudi mozaična industrija priuešena iz Italije; dobro so tu poznani beneški mozaiki. Dekorativna industrija, kakor tudi vsa umetna (cizeliranje, kiparstvo itd.) nima nič svojega, ampak slogi so ravno tako pomešani, kot so pomešana plemena v tej deželi in na. liešcua iz vsega sv eta. V zelo veliki meri je razvito vezeuinar-stvo, pa vendar večina čipk pride iz inozemstva (Nemčije, Francije, in Švice). Mosto, kakor ludi dežela visoko ceni one, ki so z rokami dolano, medtem ko Nemčija dosti izvaža cenenega strojnega fabrikata. Po vojski je brez dvoma najbolj narnstla tekstilna industrija, ki je zaščitena z 32 do 57 odstot., razen nekaterih izjem. Za navadne tkanino je v deželi kakih 35 tovarn, ki delajo občutno konkurenco importerjem. Ali vkljub tomu se še zelo mnogo uvozi najrazličnejšega blaga iz Italije, Anglije itd. Čevljarska industrija se je razvila že v predvojni dobi do veliko dovršuosti. Saj je tu doma najboljša koža, zlasti ona iz bolj suhih predelov republike, ki jo zelo mehka in izredno pripravna zlasti za glacć strojarstvo. Ta koža se smatra tudi v svetovni trgovini za eno najboljših vrst. Poleg tega pa razpolaga dežela z najboljšimi strojarskimi snovmi (izvleček iz quebracha, anchica itd.) Ali vkljub vsemu lemu stanejo boljši čevlji od 17 Jo 32 pezov (380 do 760 Din); par stotisoč parov se letno vendar uvozi ln (o iz držav, ki zamorejo prekoračiti carino od 32%. Lesna industrija: V provinci ji Buenos Aires in v severnih predelih ima Argentina mnogo trdega lesu. Samo zaloge quebracha so cenijo na okrog 75 milijonov m'. Ta les daje izbome snovi za strojarstvo, obenem pa zaklada železnico s pragi iu daje industriji za pohištvo dober,, čeprav mulo trd materija!, ki jo nekoliko cenejši kot pa evropski hrast. Večino drugega lesa pa mora država importirati. Ker pa je Argentina eden- najvažnejših odjemalcev mehkega lesa, so nastopili vsi produkcijski centri z vso silo, da si osvoje ta trg. Treba je pač računati, da rabi Argentina letno za približno 28 miiijonov dolarjev mehkega lesa. Največji dobavitelji so USA, Švedska, Norvegija, Finska, Nemčija, Rusija, Romunija, precej pu odpade tudi na Jugoslavijo (Bosna). Ravno radi te ogromne konkurence so postali odjemalci nekoliko razvajeni, bodisi glede kvalitete kakor tudi cene. Cene so v zadnjem letu nekoliko padle rudi večje konkurence in zmanjšanega kousunia. Vsled tega morejo nastopiti iu samo mi j več je firme, ki. imajo svojo lastno produkcijo cr-ganizirano ua široki podlagi in kjer transportni stroški niso tako veliki. Zahteva se tu samo paralelno rezano blago, lepo suho, z malo grč, v dolžinah od 12 ang!. čevljev naprej. Vsekakor pa je dana možnost tudi za slovenski eksport, vendar pa bi se v tem slučaju morala produkcija popolnoma drugače organizirati, da bi zamogla trajno in z uspehom nastopiti na tem trgu. Največji uvoznik našega lesa je zastopnik Sumske industrije firma Juan y Jose Drysdale, ki s svojim piuo struce AAA (tako označujejo svejo bosansko smreko), dosega s pomočjo res lepe. in dobro izdelave, izborne prodajne organizacije, uorlimenla iu ogromne reklame pnv ugodne rezultate. To pa je seveda firma, ki razpolaga s preko 40 milijoni pezov (približno eno milijardo dinarjev). V Buenos Airesu kakor tudi v drugih 1110 stih se razmeroma zelo veliko gradi. Večina stavb je napravljenih 1/. železobetona, Ui zahteva veliko lesa, na drugi Hrani pa je zopet priljubljen način tako zvandi construcciones de acero; ceio ogrodje hiše, pa tudi njene notranjščine, jo napravljeno iz traverz, vmes vložijo opeko in stavba je gotova v kratkem času in za dolgo dobo let. Brez dvoma bi se izplačalo slovenski lesui iuelusiriji, du bi se posvetila tudi temu trgu. Mnogo je tu imporinih firm, ki so zelo solidne, mnogo pa tudi takih, katerim ue sme človek zaupali uiti pet par, ako noče, da bi bil ukanjen. Naša slovenska lesna industrija je razdeljena ua preveč malih podjetij, zato tudi posameznik ne bi mogel dobavljati stalno dovoljne količine in financirati pošiljk c. i. f. Buenos Aires kakih 80 do 200 vagonov na enkrat, ker ninia za to ne dovoljne finančne kakor tudi no produkcijske organizacije in zmožnosti. Poleg leg:; pa bi tu moral biti zanesljiv človek, ki jo lesni strokovnjak in lci pozna v dovoljni meri tukajšnje razmere. Drugače je vse skupaj neresen posel, velika hazardna igra, ki bi mogla posameznika strti lepo milijone. 'Jaki posli še morajo zaključiti leiegrafično, ker to tudi konkurenca dela. Zahteva pa se pri komisijonih sortiment. ki produceniu zelo olajša delo, tako da se more obenem celo deblo izkoristiti. — Kot rečeno, je vsa stvar odvisna od doDrc produkcijske organizacije, ki pa je poglavje zase. Papirna industrija: Argentina jc dane« še zelo dober odjemalec vseli vrst papirja. Saj vporabi samo Prensu , največji južnoameriški časopis, mesečno preko milijon kg časopisnega papirja. Časopisje je tu zelo razširjeno; nekateri dnevniki v B. Airesu izhajajo po šestkrat ua dan, zalo ni čudno, rPutnik« v I jubljani, Dunajska cesta 1 b, palača Ljubljansko kreditne banke. Tršna *>oro?i!a Ijt-j. Lesni trg postaja s približajoSo se st.-ivb-110 aezi.jo živahnejši. Začelo se jo Interesiranje s strani Italije. Zaloge lesa so eo v Italiji skrčilo na minimum in stabilizacija razmer v Italiji pili k nakupom. Tako so se že zičeli pojavljati v Sloveniji lesni kupci iz Italije. NajživnhnejSe ie zanimanje za hrastove pragovo nc samo za promptno blago, »mpnk tudi za dobave do konca leta. Hlago je za Italijo, Španijo. Francijo in Belgijo. Zahtevajo se pn postbne dimenzije: 2.00 m 16X26X17. Kar so posebej tiče italijanskega povpraševanja, jo ta v p-vi vrsti zn fini rezan les (gorenjska smreka), vendar ui dosti blaga in cene so Čvrste. Nadalje je še vedno povpraševanje za brzojavne drogove, v prvi vrsti zp smreko, jelko, z-i borove manj. V kupčiji s trami se opaža približevanje gr-dbene seztjo. Za btikovino je stalno povpraševanje, kakor preje tudi sedaj predvsem za par jeno. — Danes *e jo vršila licitacija ''rnstovine v državnih gozdovih v Krški dolini. Kolikor smo informirani, je bilo zelo veliko interesentov in rezultat je pokazal čvrsto tendenco cen kakor smo že videli pred nedavnim na Hrvatskem. Žito. Hausse na uaših žitnih trgih traja dalje. Tudi svetovni trg javlja naraščanje cen. Ven- dar pa napredovanje cen nI tako močno, kakor »m« bili navajeni prejšnje ledno. Danes stane baška pšenici v Novem Sadu 350 Diu napram 842.50— 847.50 prejSnjo soboto. Nova koruza ee je podrn žila od prejSnjega tedna od 250 na 250—2ГЛ. M o k. t Se ostala neizpremenjena (srednja vrsta) Din 480 tovi Sad pri čvrsti tendenci. Oves (baški bi bo sanski) notlra fko. nakl. post. 260 napram 250—25?, prejšnji teden. Ječmen baški notira 305—310. SploS-ni položaj- na naših žitnih tržiščih je v znamenju stagnacije. Konzum krije le najpotrebnejše. Trguj« le špekulacija. Kar se tiče koruze, se je inzulankn podražila iu stane daites Kotoriba 265 napram 258 —200 Din prejšnji tedon in ne kouvenira več v toliki mori, ker se za mletev upoiablja zaradi boljše kakovosti bačka koruza, ki je že dosti suha, dočim je inzulanka še premalo. Kava. Pri čvrsti tendenci v inozemstvu in ta tedcu skoro noizpremenjenili cenah so se pri nas cene kave dvignile za 50 par pri kg v veletrgovini. Mast beleži Cvrsteišo tendenco in stane danes 21 Din en gros v Ljubljani. Itii je ta teden nekoliko popusti! in notira 142—145 trg. Poc-tojua napram 1-18 prejšnji teden. BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Zagrebška mestna hranilnica. V Zagrebu obstoji že od I. 1014 Mestna hranilnica. Kakor posnemamo iz poslovnega poročila, so vloge lani narasle od 200 na 275 milijonov dinarjev, od Cesar odpade na vloge na knjižice 233.6 milijona Din. Dolžniki so lani narastli od 127 na 168 milijonov, menice od 21 na 36.6 milijona. Dobiček je znaš?l 2.2 milijonov Din, od cestne železnice pa 0.2 milijona Din. Rezerve znašajo po letošnjem dotiranju že 0.2 milijona Din. 1'rvft hrvatska obrtna banka Kakor znano, je ta banka izkazala za 1926 izgubo v znesku 9,9&t000 Din na kapital 20 milijonov Din in rezerve 2.3 milijona Din. Zato je lani bila skleujpna redukcija kapitala ua 10 milijonov Din ter ponivno povišan kapital na 15 milijonov. Sedaj izkazuje sanirana banka na kapital 15 milijonov Din in rezerve 2.6 milijona za 1927, dobiček 555 000 Din (preuos iz 1926); vloge so se znižalo od 25 n.: 12.5 milijona Din, tekoči računi pa narasli od 16 na 20 milijonov. Bilančna vsota je padla od 88 ш 58 milijonov Din. * * » Strokovna razstava gotf.ilničarske, hotelske iu kavarniške obrti, ki bo' priključena letošnjemu ljubljanskemu vclesejmu, od 2. do 11. julija, bc imela dva oddelka. V prvem razstavijo tvrdke i najrazličnejšimi proirvodi, ki jih rabi ta stroka. V drugem delu pa bo nameščen tuisko-prometni oddelek, v katerem sodelujejo hotelska podjetja, letovišča, zdravilišča itd. Vsa pojasnila daje Urad Ve-lesej v I.iuHjani. Za zakon o prodajanju vrednostnih papirje* na obroke. Zagrebške gospodarske organizacije so predložile trgovinskemu ministrstvu, ua se v najkrajšem izdela za Narodno skupščino zakonski projekt o prodajanju vrednostnih papirjev na obroke. To iniciativo je pozdraviti ker so se dogajale pri teh prodajah na škodo malim ljudem velike zlorabe (izredno visoke cene: 500 -700 Din za I obveznico vojne škode so morali plačevati obrokarji pri za 100—300 Din nižiem borznem kurzu). Prevozne olajšave za potnike m blago, namenjeno na VIII. liubbanski mednarodni vzorčni veleseiem, ki se vrši letos od 2. do 11. junija, so dovolile sledeče države: Avstrija 25 odstotni popust, Bolgarska po nainiŽji tarifi, Češkoslovaška 50 in Nemčija 25 odstotni popusit. Zagotovljene so prevo-ne olajšave tudi na italijanskih, madžarskih in romunskih železnicah. Čistilnica ri/a. Kakor porofaio iz Belerada, jo kmetijsko ministrstvo dnlo 300000 Din pndimrt; zadrugi, ki namerava v KoČanah zgraditi čistilnico zn r:ž. Kožni sejem v Ljubliaui n? veleseimu se ponovi dne 20. marca t. I. Interesenti naj pošljejo na naslov чDivja koža«. Ljubljena, kože vseh vrst divjačine, dobro sušene in neustro'ene. do 15. marca. Ameriška produkcija avtomobilov. V januarju letos so v Uniji producirali 10O.000 osebnih voz napram 106.000 v decembru 1027. Unija pristopila k evropskemu karHu za fe-roman 1095.— ^01.90 277.53 —.— 223,89 158.79 301-51 22. 1368.75 1095.— 801.65 277.63 56*89 „. 168.73 3*4.40 23. 1358.50 1095.— 801,08 —.— 5b-89 — 168 67 —,— 24. 1357.— 10s5.— 801.35 277. % —.— — 168.68 301.18 Z*, februarja. DeTiiiii promet Je bil ta teden mirneJSt Skupno je zna."al 12.93 milijona Din napram 17.75, 18.74, 9.9, 16.87 milijona Din v prejšnjih tednih. Največ je bilo povpraševanja za Duuaj, Curih tn Praga ter London in Nevvvork. Kurzi deviz so na naših borzah ta teden popuščali.., Zlasti so znatno nazadovali v petek, ko so v Curihu šle vse devize dol, dočim je dinar ostal stabilen. Na tržišču vrednostnih papirjev so državni papirji nadalje bili čvrsti. Zlasti je nadalje čvrsta vojna škoda. Kurzni nivo državnih papirjev ja radi ugodnega presojanja državnega gospodarskega in finančnega položaja aelo visok: renditi državnih papirjev 6o nizki. Pri današnjih kurzih je kredit 1% invest. posojila ca 7.7%, vojne ikode 5.5% in agrarov 6.8%. Da je rendit vojne škode nižji kakor drugih državnih papirjev, je treba шмнннштшшшшп arsikatera članica le ze pozabila, da ima doma deležno in nakupovalno knjižico I. delavskega konzum nega društva v Ljubljani. Pozabila je, da vsak Član najceneje kupi v lastni zadrugi. Ni ji znano, da se je v prelečenem rač. letu izplačalo članom na 3% popustu (dividendi) nad 1,800.000 kron. r < Marsikateri član ne ve, da ima na Kongresnem trgu 2 bogato izbero vsakovrstnega oblačilnega blaga. Zadruga ima 28 poslovalnic. Za gotovino more kupiti član v katerikoli poslovalnici, mesečniki pa le v svoji poslovalnici. e Ministrski predsednik Vukičevič odhaja iz dvora po zaprisegi. Ministri, zbrani v predsedstvu vlade, po izvršeni prisegi. Minister za narodno zdravje dr. Dobrivoj Gcr. Popovič Minister za javna dela Pera Markovič. iiv/knfeh vrveme Kako narašča kinematografija S kakšno — kinematografsko naglico se širijo kinematografi, je najlepše razvidno iz naraščanja uporabe surovega filma, to ic snovi za negative in kopiranje. Teh snovi sc jc porabilo 1923. 1. 700 milijonov čevljev, 1927. 1. pa J250 milijonov čevljev. Kinematografov jo bflo koncem leta 1927. na vsem svetu 51.103. Filmska industrija je danes ena največjih v Združenih državah Severne Amerike. Po zanesljivi statistiki je danes tamkaj 20.000 kinov, ki imajo skupaj 18 milijonov sedežev. Povprečno število obiskovavcev teh kinov zna-Jia tedensko 100 milijonov jjudi, tako da znaša celokupni obisk letno 5 milijard 200 milijonov oseb. torej več nego 2 in polkrat toliko nego znaša prebivalstvo celega sveta. Vstopnina pa znaša približno 750 milijonov dolarjev. Povprečno se Izdela v Ameriki lellio 1,250.000 čevljev filma. Pri tem se porabi več frebra nego je v prometu srebrnega denarja v celi Ameriki. Koncem leta 1926 je bilo za filme investiranih 1500 milijonov dolarjev. Neposredno ali posredno je pri filmski produkciji zaposlenih 350.000 oseb. Moderno urejeno filmsko podjetje slane 2 milijona dolarjev; posamezen film pa stane 25.000 do 250.000 dolarjev, stroški velikih filmov pa gredo v milijone. V gospodarski bilanci Združenih držav stoji filmska industrija, ki je šele 25 let stara, na četrtem mestu. Največji filmski podjetnik je Marko Loevv, predsednik Loews Tneorpnrated d. d., ki obvladuje koncem Metro-Goldwyu-Meyer. I.oev jc začel svojo karijero kot čisto majhen mož: svoj priprost! aparat je postavil kar na ceslo in kazal ljudem za 1 реппу vse mogoče slike. Ko je prišla iznajdba z gibajočimi se slikami, se je Loew takoj vrgel na ta posel ter je imel leta 1910 v Newyorku že sedem biografov. Danes pa je Loe\v vdeležen na Jlo velikih kinematografih, ki se nahajajo deloma v inozemstvu; njihova vrednost se ceni na 91,500.000 dolarjev. .Nemška filmska družba Cob je izdelala Luthrov film, ki ga je cenzura nekoliko okrnila, drugače pa ga dovolila. Zadnje dui predvajajo film v Berlinu. Film je katoliška kroge zelo neprijetno dirnil, ker podaja zgodovino Lu t h rove dobe enostransko in napačno, in lo na škodo katoličanstva. Celo liberalna kritika filtn odklanja zaradi njegove nestvarnosti in verske izzivalnosti. Katoliška javnost zahteva, da se film ukine. Namonali-etifni krogi se razburjajo in kličejo na rtražo. Umetnik in tulipan Prvi redki tulipani so do.-peli iz Turke-stona v Evropo v 16. stoletju. Toda na veliko so jih začeli uvažati Selo Holandci v 17. stoletju. Tedaj je Holandska plavala v razkošju iu obilju in uvažala i/, tujih dežela, karkoli so lepega imele. Zu tulipane so je razvila prava tekma in ^o se posebno lope, redke vrste plačevale /. bajnimi zneski — 10.000 goldinarjev za eu sam gomolj ni bila ravno redka cena. Da, za en sam tulipanov gomolj si mogel dobiti hišo ali tudi eelo posestvo. Te račune za tulipane je pa koncem koncev plačevala — umetnost, ki jc imela prej zlate čase, sedaj je pa naenkrat bila potisnjena v stran. Slikar, ki je hotel kaj prodati. je moral znižati ceno slikam do skrajnosti. Seveda slikarjem to ni bilo všeč in končno se je eden izmed njih pošteno maščeval. K slavnemu slikarju cvetlic. .Jami Davdz de lleemu — ki je 1-il sam strasten ljubitelj tulipanov — jo prišel nekega dne mecen, ki mu je Heem ponudil v nakup neko svojo sliko. Zahteval je zelo skromno ceno, toda mecen je odklonil. Tedaj mu je Heem kot največjo tajnost zaupal, da ima tulipan, ki se bo v terli dneh razcvetel, kakršnega še ni \i-del noben Evropejec. Mecen (je sedaj zarotil Heema, naj mu tulipan, ko se bo razcvetel, kot prvemu pokaže. Slikar je to po daljšem obotavljanju obljubil. Ko je mecen odšel, je izbral slikar enega izmed svojih tulipanov, razpršil po njem fino eterično olje, nato pa ga z največjo previdnostjo posul z zlatim prahom. Ko se je tekom par dni olje posušilo, je slikar poklical mecena in mu pokazal tulipan. Mecen jc bil preko vse mere zavzel nad zlato pisanim tulipanom ter je izjavil, da hoče imeti cvetlico za vsako ceno. Slikar se je branil, končno pa izjavil, da bi bil pripravljen tulipan prodati, toda šele potein, ko bo odcvetel. Zahteva pa aro. Mecen jc na to z veseljem pristal in ko mu jc Heem povedal ceno, ki je prejo ni mogel dobiti za svojo sliko, je mecen brez drugega segel v žep in plačal celo vsoto. Ko je mecen odšel, je Ifeeni poklical svojega pomočnika, mu velel zaviti sliko, ki je mecen ni hotel kupiti, in jo nesli le temu na dom; zraven priložil pismo sledeče vsebine: Slika naj velja kot zastava toliko časa, dokler tulipan ne požene novevju. enako topega cveta.>s Slavolilepje splošna človeška slabost Znameniti moderni ameriški skladatelj Deens T a y 1 o r je objavil v greenvviSkem r Vanity Fair« članek, v katerem na ljubezniv način persiflira splošno človeško slabost, ki so peha za raznimi naslovi in častmi. Med drugim pripoveduje: Nekega dne sem vprašal nekega prijatelja i/. Anglije: Zakaj pa pri vas nimate nika-kih parad tempi jurskih vitezov iu prostozidarskih konventov, kakor jih imamo v Ameriki?.:; — »Čemu neki?« — mi je odgovoril prijatelj. rAfco hočemo videti parado in sijajna oblačila, gremo pogledat kraljevo družino, ko se udeleži polaganja kakega temeljnega kamna ali pa si ogledamo smotro kraljevo garde, če nas žeja po kakem odlikovanju ali članstvu pri tajinstvenih redih, so nam je treba le spomniti, da more vsak Anglež biti A. H. A. (član kralj, akademije) ali pa polomili zaključni izpit R. C. M. (kralj, medic, kolegija). postali člane F. R. G. S. (član kralj, geograf, družbe) itd. če bi Anglija kdaj odpravila monarhijo, kar Bog obvaruj, potem hi Anglijo tekom enega rodu poplavili prostozidarji, člani »Društva uorih bedakov« iu podobnih tajnih organizacij. Vsak potrebuje nekaj, da obrača svoje poglede navzgor in nekoga, na kogar gleda od zgoraj navzdol, in Angleži so pametni dovolj, da to priznajo.« Mislim, da ima prijatelj prav. Nihče nima rad, ako ga obdajajo samo njemu enaki. Želi si par višjih od sebe (ki so srečnejši nego je sam, toda nc boljši), da se more potiti za njimi, in množico nižjih od sebe. Mladi Napoleon je trdil, da je glavna poteza francoskega značaja (reči bi bil moral: vsakega človeka) slavolilepje. Ko je dosegel oblast, je bilo eno njegovih prvih dejanj, da je ustanovi) častno legijo. Zdravo psihologijo tega koraka ne dokazuje samo dejstvo, da se je ta red ohranil do današnjega dne, marveč tudi to, da vsak Francoz in vsak od daleč došli Američan stremi za tem, da postane član legije. Zdi fo neverjetno, da so ljudje bore, tipe in bde za privilegij, da smejo nositi na suknji koncek škrlatnega traku. Slavo-hlepnenm Francozu so dalje odprli : -Institut , : Akademija:' in še vrsta manjših redov in odlikovanj. Nemčija da več na naslove iu akademske čine. Naslova "doktor iu »profesor« se smatrata povsem resno in njuna raba je toliko kot obvezna. Nemec je ponosen ua uradniške naslove, ki jih stavi pred svoje ime in prenaša celo na svojo ženo. Nič smešnega se ne zdi naslov: Gospa višji mestni stavbni svetnik Biedermaier ali pa Gospa mostni občinski načelnik Schmidtc. Italijani imajo manj naslovov za pripro-stega moža nego Francozi, imajo jih pa vendar. spanci imajo več zaslužnih redov, latinski Američani pa si pomagajo z razsipno upo- rabo raznih vseučitiškili činov in članstva raznih klubov in dobrodelnih organizacij. V rokah sem imel vizitko nesrečnega Kubanca, ki je vsled pomanjkanja vsakega drugega naslova dal natisniti pod svoje ime: uaročnik londonskih s Times«. Mi polnokrvni Američani se seveda smejimo vsemu temu slavohlepnemu početju inozemstva. Naši deželni očetje so v imenu demokracije vse take stvari odpravili, tako da nimamo nikakih plameških naslovov in razen par vojaških odlikovanj tudi nobenih redo\i za zasluge. V resnici smo pa Američani prav tako malo osamosvojeni kakor Evropejci, katerim se posmehujemo. Kakor oni tudi mi hrepenimo po znakih uglednih organizacij iE vitežkih redov, ki bi vzbujali zavist našega manj srečnega bližnjega. Ker od vlade nimamo nikakih lakih redov, smo si jih morali ustanoviti sami. Nobena dežela nu svetu nima toliko tajnih družb, bratovščin in podpornih društev, institutov iu akademij z naslovi in Častnimi čini, ki so si jih dali sami. Če se je ameriškemu državljanu le enkrat posrečilo, Ja more dodali svojemu imenu kakršenkoli obesek, potem mu more ta obesek iz-tigati le smrt. Bivši mirovni sodnik ostane za zmerom :>gospod sodnik« in vsak, kdor je bil pri kaki prostovoljni organizaciji več nego narednik, je za nas »gospod polkovnik«. Vsak, kdor je bil le enkrat izvoljen v kongres, ostane do smrti r,Kongressman«. Profesor je pa vsak, kdor je le kdaj koga Česa učil. Po visokozvenečih naslovih so Američani prebrskali znani koledar Gotlia in »Tisoč in eno noer, tako da mrgoli izrazitih na> slovov za brezizrazne meščane. Žalostno pri vseh teh naslovih in organizacijah je le to, da so si jih ustanovili državljani sami. Toda naslov, red in podobna odlikovanja morajo pač priti od zgoraj, ako naj res človeka trajno zadovolje. Sčasoma poslane le dolgočasno, ako si človek sam pripenja medalje. Zato bi bilo želeti, da bi se dala vlada pregovoriti ter bi ustanovila ue-kaj plemiških redov in nam dala. za čimer vsi stremimo. Nov kožuh. -•Veš dragi, prav iz srca občudujem ubogo žival, ki jc morala radi mene poginiti.^ Mož: »Hvaležen sem ti, ker imaš razumevanje ludi za moje bolečine ...« Železniška nesreča r.a Dunaju. Vsled zarjavelih tračnic jc skočil s premogom natovorfen Lavomi vlak u lira Lokomotiva je razorala ograjo in padla na cesto. Službeni vaz »e j« popolnoma razbil, Bilo je 7 človeških žrtev. MALI OGLASI rgaUa drobna vrstica 1-50 Шп nli vsaka beseda SO par. [ajmanjši oglas 3 cli 5 £>Srt. Oglasi nad devet vrstic se računajo viSo. Za odgovor znamko) — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Kmečki fant ar 19 let, išče službo v (ubljani. Najraje gre za lapca v trgovino. Naslov upr. lista pod št. 1513. Iščemo Službo cerlfounilia ščcm. Sem že več let za-ioslen pri cerkovniških Iclib in imam odlič. spri-cvala. - Ponudbe na po-Iružnico »Slov.« v Celju. Mesto Šoferskega PRAKTIKANTA šče mladenič, star 19 et, — Naslov v upravi Slovenca« pod št. 1500. STROJNIK ešč popravil in eloktri-;c, mlad, vojašč. prost, rem tudi kot strojnik-inrjač. Službo nastopim ahko takoj. - Naslov v ipravi »Slov.« št. 1586. Zid. delovodja daljšo prakso, vešč v irojektiranju, sestavljanju iroračunov in pisarniških iosIih, išče zaposlenja. -'onudbe pod »Samosto-en delovodja« na upravo. perfeklno v hrvatski in nemški korespondenci. Lc prvovrstne moči z večletno prakso naj se javijo pod »Stalna služba « St. 1522 na upravo Slov. krojač ki je popolnoma strokovno naobrpžen, trezen in pošten, se takoj sprejme na deželo. Imel bi dobro bodočnost. - Stanovanje prosto. Vojaščine mora biti prost. Pismene ponudbe s spričevali na: JUREJ ŠTERK, Vinica pri Črnoailjj, Sprejme se tudi krojač za izdelavo kap. 0 ncš. stroke, želi premoliti službo na deželi nli r mestu. Cenj. dopise na laslov: Poštni preda! 2, imarlno ob Paki. 1610 VAJENCA za kovaško brt sprejme J. Malovrh, ov. moj., Polhov gradeč. or, Gosposka ulica 25. Zastopnike in potnike ' vseh večjih krajih Slo-'cnije — išče za vsakovrstna zavarovanja HERCOG-BOSNA plošna zav. dr., podruž-iica Ljubljana, šclenbur-gova ulica št. 7. Hotelski portir trokovnjak, z letnimi pričevali, vešč poleg ju-ioslov., tudi franc., nem. n ital. jezika, starost 30 lo 35 let, se sprejme v talno službo. Pismene lonudbe s prepisi spričeval in prilogo slike jc loslati pod »Portir« na upravo »Slovenca*. /■•ninn za razna dc-\Г0ЈсЛ» la s0 sproj-ne na dom. - Streliška ilica Stev. 31. 1557 Sprejme sc k dvema krotkima konjema pošten in trezen hlapec Nas!ov pove iz prijaznosti uprava »Slovenca« pod št. 1551. Sprejme se močan, zdrav m vajenca pekovske obrti. - Starost 16—17 let. Zglasi se naj takoj na naslov: Franc Pauer, Ljubljana, Sv. Fe-tra cesta 48. 1582 Selitve v mestu in na deželo, strokovno in najcenejše potom Slovenia transport Ljubljana Miklošičeva rosta št. 36 Telefon št. 2718 Akademik išče STANOVANJE za takoj. Ponudbe pod Soba na upravo, sprejmem za kmečka dela na deželi, okolu 40 let starega. - Naslov pove uprava lista pod št. 1555. Sprejme so dobra ženska moS za trgovino. Ako sc razume v pisarniških delili, ima prednost. F. Batjel, Ljubljana, Karlcvska 1. sc išče z.i gostilniško obrt z nekaj kapitalom, ki bi imel veselje do gostilne, pač pa nima osebne pravice. Tudi na deželi. Ponudbe pod »zanesljiv« na upravo Slovenca Maribor. hn dveh sob in kuhinje z vrtom in souporabo kopalnice in pralnice odda z majnikom Pokojninski zavod na Brinju štev, 1. Na stanov, in brano se sprejme gospod. Naslov se izve v upravi »Slovenca* pod St. 1539. DIJAKINJA išče stanovanje s hrano pri boljši družini, blizu drž. učiteljišča Maribor. - Ponudbe do 27. febr, na podružnico »Sloven-čeve« uprave v Celju. Oddam mirni stranki (1 ali 2 osebi) AH Prodam posestvo hišo, gospodar. poslopje, 4 orale zemlje in lep sad, vrt. 10 minut od Slov. Bistrice. - Vpraša se v gostilni Zorcini, SI. Bistrica. Malo posestvo oddaljeno 15 min. od postaje Rimske toplice, sc ugodno proda. Naslov v upravi lista pod 5t. 1514. Prodam ceno: moiko obleko, žensko obleko, u-oški površnik, par moških čevljev in чекај modnega blaga za obleke. Ogleda se ob nedeljah in na praznik. - Stara pot 1, vrata Majarona. 1476 Kupim eno- ali dvodruž. hišo (vilo) v lepem kraju Slovenije (Bled, okolica Ljubljane) z lepim vrtom. Ponudbe z natančnim opisom na upravo lista pod: »Spomlad« Stev. 1471. Pekama z orodjem hiša in zemljišče, se po ugodni ceni proda. — Informacije daje gospod TROHA, MARIBOR, SLOVENSKA UL. 2. m mm naprodaj na močni, stal ni vodi, kjer voda ni ni. koli prevelika in nc premajhna. Melje se zn kme te, žaga se za kmete in za trgovce. Posestvo se nahaja tik večjega gozda na Dolenjskem. Naslov se poizve v upravi Slovenca pod št. 1013. J pohištvom in Ivano. Dopis prosim po:l »Prvovrstno« upravi *S!ov.« STANOVANJE sa išče s 4 sobami, kopalnico za takoj ali za maj. Ponudbe pod Foštni predal St. 242, Ljubljena. je naprodaj na Gorenjskem, pripravna za obrtnika. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod St. 1544. V Selški dolini na Go renjskem se proda dvonadstropna HIŠA prodaja!., skladišče, kleti, gosp. poslopje in delavnica. Stanov, kupcu na razpolago. Ponudbe pod »Moj doai« upravi lista. posestvo Meblovana ЗОВА. lepa, velika, v sredini mesta, se odda solidnemu stalnemu gospodu. - j Naslov so izve v upravi j »Slovcnca« pod št. 1591. | opremi j., sc od- j da v Zg. Šiški. J Naslov v upravi St. 1584. | Prazna solnčna sobaj se odda v Majstrovi J ulici 14, Ljubljana. 15S5 Hrastove palice 27 X 27 mm, 1 m do 1.60 m dolge, za vrtne ograje, vinograde nli me-tliSča po 50 do 70 par za en komad nudi parna žaga »Zora« d. z o. z., Črnomelj. 1216 Proda se: cirka 3000 kg češkega semenskega ovsa po 3.50 Din kilo, 2 do 3 tisoč kil semen, krompirja »Alma« po 1.50 Din kilo, in več tisoč hmeljevih sadik savinjskega »Goldinga* po dogovoru. Naročila sprejema Fran Malćnck, No-1/3 vrata, -Majaronček«, je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo. I"-""""""v tem me(j na- __ггг^™ bolj razširjenem dnevnika Vsak ogias, pa bodisi v Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda veliki ali pa tudi v priprosti majhni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov uspeli. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je „Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj Novejše vrste Gladiolne čebulčke (lilije, sulice) v sledečih krasnih barvah, cvctočc: belo, rumene, roza, vijolične. temnordeče tn pe-pclnate, mešane 100 komadov od 100 do 200 D, po velikosti čebulčkov -ima naprodaj Rihard kobili, vrtnarstvo, Celje, Lisec 56. 1480 ШШ in Me pritlikavce, samo fine vrste, nudi v poljubni množini Maretič, Gerbi-čeva 7, Ljubljana. 1519 Hrastove plačam osebam, katere želijo ruzpečavati naše najnovejše predmete, neobhodno potrebne pri vsaki hišt, v trgovinah in gostilnah itd. Cenj. ponudbe s prilogo 3 Din -znamko na poštni predal št. 6, Ptuj. lep, prostoren, sc odda v najem z opravo in zalogo. Potreben kapital ?O.OCO D. cvcnt. tudi kuhinjo, oddam takoj v bližini I.e-onišča. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Dve osebi«. Sostanovalca poštenega, sprejmem. — 1592 Naslov v upravi St. 1588. L zelo prijazno, oddam solidnemu gospodu. Levstikova 19/11, desno. PRIJAZNA SOBICA Z MEBLOVANO KUHINJO (blizu sv. Jakoba), sc ta- pripravno tudi za industrijo, prodam v ir.dust trgu blizu Ljubljane za ugodno r јго. Obstoja iz masivnega, preko 400 m-' obokanega gospod, poslopja, priti, stanovanjske hiše: 6 sob in pritiklinc, šupa in primerno zemljišče. Elektr. razsvetljava. Informacije: Hinko Priv-Sek, Ljubljena, DunaHta cesta 7. 1598 NAKUP! POSESTVO pri Mariboru, 15 do 30 oralov, ob Zeicznic', pred-j nost koroška pro;Vn, z gostilno ali trgovino. Ponudbe pod »Plačila-.mo-žen kupec« na »Marstan« Maribor, Koroška c. 10. Kupim ali vza- PScf? mem v najem l*lvU v mestu ali večjem trgu, pripravno ra obrt. - Ponudbe t. navedbo cenfe pod »Resno«. 1622 od žage za kurjavo z žico v snope povezano po 1250 Din in nevezane po 1100 Din za 10 tonski vagon, franko vag. Črnomelj, nudi parna žaga »Zora« d. z o. z., čmomeij. Trbov. cement vsak dan svež — v papirnatih vrečah — in traverze. FR. STUPICA, železnimi, Ljubljana. 1483 0® in sli* saljg oddaja pri vsaki množini Peter Šetina - trgovina, Sevnica ob Savi. 1435 Kozolec dvojnat, dve okni, šest samccv, tudi vezan, star 10 let, prodam. - Naslov pove uprava pod št. 1596. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sprejemam vseh vrst čevlje v popravilo in po meri. - Alojz Turk, Dunajska cesta, poleg vile »Stadion . 1541 špec. trgovina renomirana še iz predvojne dobe, na promet, kraju v Ljubljani, s.; pod itgodrimi pogoji odda. -Ponudbe na upravo lista pod šifro »Merktir 3000«. PRODAM: 10 novih oken 150 X 85 cm in elektromotor-clina-mo 914 KS, 220 voltov. KUPIM: njivo blizu tovarne za klej ca. 1—2 orala po primerni ceni za obdelovanje, Naslov: M. M., Zelena |ama 118 pri Ljublj. šivalni stroj znamke Singer ccr.o naprodaj. Kra' ovska ul. 15. PIANINO skoraj nov, dobro ohran., ceno naprodaj. - Naslov v upr. lista pod št. 15S8, Večjo stavb, parcelo (2000 nr) ob Dunajski c., ugodno prodam. Naslov pove uprava lista 1616. t tt '.)T*T T ■■ t . - УЛГ - v: -Ponudbe na J. Dobriiekj M gospodični. Na- šent Jernej, Dol. slov v UPraVl Pod 1619' Gospod išče «3 s trgovinskim lokalom in lepim stanovanjem na prometni točki, sc radi družinskih razmer takoj odda v najem. Naslov na upravo Slov. v Mariboru. Loy ali Mrnm iščem za čevljarsko obrt, takoj ali pozneje. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod: »Čevljarska obrt«. V najem dam takoj Ше Z3 trgovino in s stanovanjem ter vrtom, v lepem kraju, v vasi tik farne cerlcvc, • Natančna pojasnila pri Josipu Mramor v Žičah p. Loče pri Poljčanah. s 1. marcem v boljši družini. Ponudbe na upravo Slov. pod šifro Lepa soba. Iščem sobo s štedilnikom ali sobo in kuhinjo za takoj ali s 1. majem. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ena oseba«. PODSTREŠNO^ ~ SOBICO oddam samo solidni gospodični. - Naslov v ogl. odd. Slovenca pod 1613. S majem se odda v novi vili blizu centra 3 do 4 sobno stanovanje z i vsemi pritiklinami. Elek-. trika, plin. Ponudbe na ogl. oddelek »Slovenca« pod: »M, 9 ^^ pouk V nemščini resnega znanja s pošteno | kakor v vseh predmetih izobraženo gospodično. - ljudsko šole, dasta bivša Resne ponudbo s pravim učiteljica in kandidatinja naslovom na upravo Slo- učiteljišča. Ponudbo pod venca >-1928<. »Gotovi uspeh St. 1494«. ! Anetil, kerbid r.parat dobro hranjen, z 20 .svetilkam:, proda po ugodni ceni. — Marjeta Vilfan, Jožica 40 pri Ljubljani, Ajdova moka pristno, vedno sveža, vsaka količina, naprodaj pri P. KNAFLIČ mlinar, Trbovlje II. 5 minut od kolodvora, enodružinska, s takoj prostim stanovanjem in velikim vrtom, ceno naprodaj. Dopisi pod »Vila v Celju« št. 1593 na upravo • Slovenca« v Ljubljani. POSOJILO do 100.000 Din išče radi pomanjkanja kapitala dobro vpeljano trg. podjetje, event. sc sprejme tihi družabnik. Ponudbe pod »Varno naloženi ka- pital« na upravo »Slov.« Podpis. Mar. ■ Žgajnar, biv. služkinja pri g. Židanu, posest, in žel. zaviraču v Sp. Šiški cesla L št. 1, sedaj v Stražišču pri Kranju prcl.licujem vse žaljive govorice, ki sem jih nepremišljeno trosila o mojem bivšem gospodarju g. Židanu ter izjavljam, da so vse te žaljivke bile izmišljene in jih obžalujem. - To mojo izjavo ;nic 'Židnn objaviti tudi v ljubljanskih dnevnikih. — Stražišče, 23. februarja 1928. Marija Žgajnar. Pleillnš stroj št. 8, 60 cm, skoro nov, prodam. - Naslov pove uprava pod štev. 1617. Kratek glasovir (Stutzfliigel), veliki bas, kitara, bela kuhinjska naprava in omara za led, se poceni proda. — Maribor, Frančiškanska ulica 21. Senc v po 40 par kg, prodaja: NVF.BEft, Prečna ulica, Ljubljana. 1606 sc kupi. - Ponudbe s ceno in s plemenom upravi »Slov.« pod šilro: »Pes čuvaj« Stev. 1531. Шт Јш?пп zlatnike in različno zlato kupi F. Čuden, Prešernova 1, Ljublj. Kfaikove steklenice (Sauerstofflasche) 40 litrov kupi Ciril Pc .Iržaj, Stu-decec-IO! 147. 1385 Vsakovrstno modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RAĐOVANU. tapetnikn, Krekov trg št. 7 (polel Mestnega domal L VARDIAN Sieak 53. Hrv. rif. тр^-^&к i „Pleiimli.4.1« -n" zdravilni tuj prenavlja, i isti In osvb-iu.1e kri, tzbol.i'a stalno prebnvo. slibeiuo 'Ifilo vanje čr vo.", napihovanje. obolenja mokvačne kislino, jeter, ioleu in iolini knmeu. Vipoilbnjn nnetit in izboru« uPin knte nri arteriosklerozi »l'ltinlnkn* га.| jo pristen v plombirauili pakelih po Din JO'— /. napisom proizvajalen: I.cbnraa liahovec I.JiiM'ara Koni.resnltre: (Pobi ee v vseh lukarnnb) Rabljeni in novi pisalni stroj? najboljših znamk po najnižjih cenah II. M !>е|Ш: Maribor, Sloi/čiiskauiio št 7. Telefon 100. £ c O) lJriporoi-a svoje najboljše Mizarstvo Za stavbena ш pohištvena ueU sc priporoča tvrdka JI' H I ftl K, Ljubljana, Linhartova alicašt. Fofio-čafeijej D.Rovše h Ljutljaca Kolodvorska ulica St. 34 so vljudno pri poroča slavnemu o! ustvu v nnstu iuuudoželi posnl.tu,zaiti-kanje nknpln, ter za vsa drusa v fotogr. stroko spadajoča dela. Izvrčujoiii prvovrstne poveč.-.ne slike na papir in platno. — Na zahtevo pridem folofiatirat tudi luidom.Ccn« *elo smerne. I', ii. sr. Uolejroni priporočam preizkušeno prvovrstne foto-plošče, pa-plrjc in driiRe potrcbšfl-m\ francoskih ih drusih tovarn. Velespo5tovanjem ». KovSiek. URE po najvišjih cenah Čorne, invelir, Ljubljana VVollova ulica štev. > Kredenco jivasnp, iz trdega lesa in s finim steklom, proda za 1000 Din Anton Der-nlč, izdel. orgel, Radovljica, Lancovo 33. 1572 Jajca га valenje od importiranih original. Kliaki - Campbell Duc, nujbojjše race jajčarice; posaniez. žival znese letno 260 do 340 jajc, nudi po 180 Din tuc. Henrik Franzl, Ljublj., Privoz 17. 4 ventilatorje prodam, enakomer. tok, 150 Voltov. Sprejemam elektr. motorje v previ-|anjc vseh vrst. Postrežba ločnu, ceno solidne. F. Peržinlii;, clektrome-hanilt, Ljubljana, Gospo-svetska 16. 1559 »ARIELL« motorno kolo s prikolico, malo rabljen, s karbklno razsvetljavo, v zelo dobrem stanju, naprodaj. -Več se izve: RosenfeUL Dunajska cesta 33. 1523 starinsko (Stock-uhr), ki bije vsako četrt, ure, in električni VENTILATOR, 30 cm premera, po ugodni ceni prodam. Naslov v upravi lista pod št. 1599. Suhe češnjeve, Jesenove, deske 3 iu 5 cm debeline, kupim. Ponudbe na Egidij Erjavcc, Brod, št. VM nad Ljubljano. 1554 ;S jar- 300—400 m profil 65 mm visok za ročno železnico — in tri kretnicc v širini lira 60 cm na kroglico, kupi takoj Fran Martinec, Ljubljana, Prulc 8. 1511 V „SEovencu! CJ drva Cebln, Ws!fova ul. 1/2 - ZLATNINA in SRERSNINA lopa krstna darila, nudi najceneje A. FuCHS -zlatar, Šclenburgova ul. št. 6, Ljubljana. Volna - bombaž za strojno pletenje ln ročna oda dobite po nainižjih cenah pri ' PRELOGU, LJUBLJANA j Stari trg 12 - Židovska 4 ' Korizs) Strme oddaja n»jceuejo volclrpovlr.a žita In moko д, volk. имадше Krsjleva cest« št', -t. Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje direktno v največji vrvarni Jugoslavije Mehanična vrvarnn Šinkovec, Grosuplje, Komisijska zaloga Palma, Celje, Cankarjeva 7, Maribor, Koroška !>. 1503 Sveže najfinejše, uorveako гШ|е oi|e iz lekarne dr. G. Piecoti-ja v Ljubljani se priporoča, bledim, slabotnim osebam AJDOVA MOKA po 5 Din kilogram Činkvantin - z d r o b po 4 Din kilogram prvovrstni izdelki, pošilja od 25 kg naprej PAVEL SEDEJ, umetni mlin, Ja-vornik, Gorenjsko. 1526 кЗИИД P. Bsgdanoif & Co. Sisalt Kroiacl In šivilje kroje (;.nite) za dame it gospode razpošilja Alojj Knafelj, učitelj krojaštva. Križevniška ul. - Ljublj Sušilnice za hmelj dela najccneja Avg. Švajger, ključavničar, Braslovče. 1594 Osrednja čipkarska zadruga r. z. z o. z. Ljubljana, tfoneresni trg ši. 2 priporoča cenj. občinstvu svojo veliko zalogo kleklunih čipk, pristno ročno delo iz la češkega lanenega sukanca. — Velika zaloga vseh vrst cerkvenih čipk. — Pri njej dobite tudi vse kleklarskc polrebščinc, — Vse po najnižjih cenah! ---- - ako čutite bolečine, kupite si v lekarni ali v tozadevni trgovini Fellerjev pravi lepo-dišeči „Elsafluid". Otirajie si vsako jutro in večer bolna mesta in iznenadilo in obrado-valo Vas bo, kako brzo in prijetno je Elsafluid ob'ažil Vaše boli. Ako ste zdravi, rabite Elsafluid za izpiranje grla in umivanje telesa. Bodete Elsafluidu hvaležni in ostali mu bodete zvesti! Dnevno negovanje telesa z Elsafluidrm Vas bo nagradilo z bistro glavo, jakimi živci, zdravim spanjem, obvarovalo Vas bo pred nahodom, gripo in drugimi boleznimi in ustvarjalo Vam tako veselje do življenja. Tudi notranje, par kapljic na sladkorju ali mleku obvaruje Vas proti neugodnostim, krčem i. t. d. ter na želodec prijetno deluje. Že naši stariši in dedje so rabili Fellerjev Elsafluid zunanje in notranje kot zanesljivo domače sredstvo in kozmetikum za celo telo. Jačje je in bolje deluje kot Francosko žganje. Zahtevajte v lekarnah ali tozadevnih trgovinah tndl v nai manjih krajih izrecno „Fellerjev" pravi Kleafluid v pnizk\i4iiih stekienificah po J Oln, v dvojnih po 9 Din ali v Spi'P.ijnlnlh po 26 Din. Ako np, notem naroČite direktno po poŠti, potem Imate seveda ceneje Mm več naročite naenkrat, ker z omotom ln poSinino vred stane: U poizknenlh ali 6 dvojnIh ali 2 Specij, stoki. 62 Din 27 ., „ 18 „ . „ „ 13D .. on M K 12 „ 250 apoStevati, da prideta Se premija za amortizacijo (%%) in event. dobitek. Nizek rendit kažo vse kakor, da na nadaljuje izredno naraščanje kurzov ni računati; v slučaju pa, da se uveljavi nižja obrestna mera, bodo državni papirji nadalje raslli. Saj za Slovenijo vemo, da se je mod denarnimi zavodi pojavila tendenca k znižanju tako debetne kakor tudi kreditne obrestne mere. Vršila se je ze tozadevna konferenca in pričakovati je v kratkem nove konference pri Društvu bančnih zavodov. Kakor jtoročamo na drugem mestu, so Zagrebčani pokrenili akcijo za zakonsko reguliranje prodajanja vrednostnih papirjev na obroke. Ce bi se lako za obrokarsko publiko znižala nabavna cena, je računati s še večjim interesom publike za državne papirje, kar mora država z veseljem pozdraviti in pomagati tako publiki in državnemu gospodarstvu. V zvezi s čvrsto tendenco nn tržišču drž. papirjev se je pokazalo ta teden nekoliko več zanimanja za bančne papirje, ki so deloma celo nekaj pridobili nn kurzu, vendar pa ne trajno. Dosedanje cenitve dividende so na islem nivoju kakor za 1926. Banke izkazujejo no dosti izprenienjen čisti dobiček. Konkretno za ljubljanske banke ne poznamo cenitev dividend za 1927, ker pač še niso sestavljene bilance. Narodna banka je zopet šla gor od 6100 do 6400. Med industrijskimi papirji je bilo ta teden več zanimanja za lesnoindustrijske papirje. To je v zvezi z boljšimi poslovnimi rezultati lesne industrije za lansko lelo. Med ostalimi papirji so ee učvrstile Vevče od 135—140 na 140— 150. Trboveljska je v zvezi г dunajskimi nazadu-jočimi kurzi popustila od 532.50—540 na 510— 530. Na Dunaju je v teku tedna nazadovala Trboveljska od 66.20 na 67.90, Kranj. ind. neizpremenjena 41 kakor Ruše 36. Zu blago glej >Tržna poročila^, DENAR. Ljubljana (prosli promet). Berlin 1358, Curih 1095, Dunaj 801.40, London 277.50. Newyork 56.86, Pariz 223.80 ,Praga 168.68. Trst 301. Zagreb (prosti promet). Berlin 1357.50, Curih 1095, Dunaj S01.35, London 277.50, Newyork 56.86, Pariz 223.80. Praga 168.68, Trst 801.20. Curih. Belgrad 9.135, Berlin 124.02, Budimpešta 90.80, Bukarešt 3.20, Dunaj 73.20, London 25.3425, Newyork 519.12, Pariz 20.43, Praga 15.39, Trst 27.52, Sofija 3.75, Varšava 58.30, Madrid 87.915. Trst. Belgrad 33.16—33.19, Curih 362-364.25, Dunaj 263—269, London 92.10—92.13, Ne\work 18.85-18.87, Pariz 74.15—74.25. Dunaj. Devize: Belgrad 12.475, Kodanj 190.20, London 34.61, Milan 34.60, Ne\vyork 709.50. Pariz 27.91, Varšava 79.57. — Valute: dolarji 708, angleški fuut 34.575, dinar 12.39, češkoslovaška krona 2101. Ргата. Devize: Lira 178.75. Belgrad 59.35, Pariz 132.75, London 164.70, Newyork 33.74875. Dinar: Newyork 175.75, Berlin 7.365, London 277.70. VREDNOSTNI PAPIRJI. Zaeroli (prosti promet). 1% invest. posoj. ! 91.25—91.75, agrari 58.50—59, vojna odškodnina I 456 den. I Trst. Adria 204, Assicurazioni Generali 6710, Cosulich 175. Riunione adriatica A, B 2050, Trip-covich 229, Split cement 272, Trž. Lloyd 688, Dalmatin 117. Oceania 93.50. Dunaj. Podon.-savska jadran. 86.60, Hrv. esk. 5.75, Alpine 50.45, Greinitz 3, Leykam 10.60. Trbovlje 64.40, Gutraann 88.75, Mundus 177, Slavonija 1.63. BLAGO. Nori Sad. Pšenica: bč. 3-10—345, gor. ban. 335—845, srem. 340—345; rž: bč. 305—315; ječmen: bč. 295—305. mnc. 240—245; oves: bč. ban. srem. slav. 250—260; koruza: bč. 247.50—255, marec—april 257.50—205, april—maj 260—267.50. bela 257.50—262.50, ban. 247.50—255, par. Vršac 255— 260, marec—april 257—265. srem. 247.50—250, par. Ind.jijn 250—255. marec—april 257.50—260.50; ino: ka: Og in gg 475—485, št. 2 455—405, št. 5 435— 445. št. 6 370—380. št. 7 300-310. št. 8 225-210; otrobi: bč. srem. 210—220, slav. 200—210; fižol bč. beli 360—365. — Tendenca: neizpremenjena. — Promet: 10 vag. pšenice, 5 vag. ječmena, 1 vag. ovsa. 18 vag. koruze, 2 vag moke, 4 vag. otrobov. Budimpešta (terminska borza). 25. febr. Tendenca slabotna. Pšenica: marec 31.34, 31.28, zaklj. 31.32—31.34, maj 32.28, 32,3-1, zaklj. 32.30—32.82, okt. 30.3-2, 30.26, zaklj. 30.20—30.23; rž: niarc 30.12, 30. zaklj. 30.08—30.10, maj 30.40, 30.36, okt. 25.40, 25.30, zaklj. 25.38—25.40; koruza maj 26.80, 26.76, zaklj. 26.78-26.80, julij 27.18, 27.20. Aho vas hal muci Naslov označite Jasho: Lekarnarja EUOEN V. rCLLER. SluMca Don|a Elsalrg 134. ; ItADIO potrebščine ' ^ JtLJP .H ^^ v največji izbiri stalno v zalogi pri FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5 Telet. 407 VIESNIkirSRECE illjonov na leto izgube igralci ter lastniki srečk in vrednostnih papirjev s tem, ker o rezultatih m sploh niso ali pa so zelo slabo MCŠČCfll. Ne dvigajo se izžrebani it Mi ki zastarajo in s tem Proti takim slučajem škode !б§ Obvaru mesečnik »Vjesnik Steče«, ki prinaša po avtentičnih podatkih točne najvestntjše kontrolirane rezultate žrebanj ¥§€11 ii- I obligacij, zadoižnic, založnic itd., dalje vseh domaČih drž. in dobrodelnih loterij, skratka vseh vrednostnih papirjev in srečk, ki pridejo pri nas v poštev. Te rezultate žrebanj objavlja »Vjesnik Sreče« enkrat ali po potrebi dvakrat mesečno in sicer takoi po zavrienem žrebanju v vsakem mesecu. »Vjesnik Sreče« stalno obvešča vsakega svojega naročnika o stanju vrednosti, zastavni m prodajni možnosti vseh vrednostnih papirjev in srečk in točno postreza s strokovnim nasvetom vsem, ki bi hoteli zastaviti ali prodati svoje vrednostne papirje ali jih kupiti. »Vjesnika Sreče* se pošlje vsakemu interesentu brezplačno naročnina pa znaša za celo leto . . Din 60 — pol leta . . , 30'— četrt leta . . „ 20.— Pisma in denarna nakazila naj se pošiljajo na upravo r ^ JM. 2 ESKONTIRA: menico; SPREJEMA; vloge na hranilno knjižice in tekoče račune; DAJE: predujme na državne papirje kakor: 7% investicijsko posojilo, a 24a°lo ratno šteto, 4°/0 agrarne obveznice ter vse kotirane papirje, Pi'o«i»ja In kupuje devize in valute ter isavršuie nakazila v tu in inozemstvo najkulantneje. a ffl Ш « R M R ■ » ti « m n H Sir H. Rider Haggard: 70 Kleopatra, egiptovska кга!ш, Kakor v bujnih, razkošnih sanjah smo tako plavali v spremstvu mnogoštevilnih ladij proti gozdnatim obronkom "laura, ob čegar vznožju je ležalo starodavno mesto Taršiš. Vso pot se je ljudstvo zbiralo na bregu in hitelo pred nami vzklikajoč: :>Venera jc; vstala iz morja I Venera jc prišla obiskat Babah: Približali srno se mostu in vsi njegovi prebivalci — vsi, ki so mogli hoditi ali so jih mogli nesti — so v nepreglednih množicah vreli na nabrežje in ž njimi je prišla vsa Antonijeva vojska, tako da jo triumvir naposled ostal sam na svojem domu. Prišel je tudi Delij, z lažnim jezikom, prilizujoč se in priklanjajoč, in je v Aritonijevem imenu pozdravil »kraljico lepote« ter jo povabil na gostijo, ki jo je bil priredil Antonij. Ona pa mu je oholo odgovorila rekoč: »Ej, kakopak! Antonij mora priti k nam, ne mi k njemu! Sporoči plemenitemu Antoniju, da ga rlrevi povabim k naši borni mizi — sicer bomo večerjali sami.c Delij se je priklonil do tal in odšol; gostija je bila pripravljena; in tedaj sem naposled prvikrat videl Antonija. Prišel je oblečen v škrlatasta oblačila; bil je visok lep človek, v cvetu svojih let, in je imel 3vitio modre oči, kodrasto lase in poteze na obrazu, ki so bilo ostro izrezane kakor grški dragulj. Postave jo bil velike, njegovo vedenje je bilo kraljevsko, obraz pa mu jo bil odkritosrčen in njegove misli so bile razločno začrtane na njem, tako da mu jih je vsakdo lahko bral ž njega; samo šibkost ust je izstavljala na laž moč in sitnost čela. Prišel jc v spremstvu svojih poveljnikov in ko je dospel do postelje, kjer je Kleopatra ležala, je ves zavzet obstal in s široko odprtimi očmi strmo! vanjo. Kraljica jc resnobno zrla nanj; videl sem, da se ji je rdečica prikazala na obrazu in silna ljubosumnost mi je presunila srce. ! Tudi Karmion, ki jo s povešenimi očmi vse videla, je ; to opazila in se nasmehnila. Kleopatra ni izpregovo- i rila besedice in je samo iztegnila belo roko proti Antoniju, ali je pesek reke Nila pobi zlata, da moreš noč za nočjo trositi kraljevsko bogastvo za eno samo gostijo? Odkod prihaja to nezaslišano bogastvo?« Spomnil sem se na grobnico božanskega Men-kaure, Čegar sveti zaklad sc je tako zločesto razsipal, in sem se ozrl kviško tako, da so se Kleopatrine oči srečale z mojimi; uganila ie inoie misli in čelo se ii jo močno pomračilo. •ШЕШ 42 X > Г ca 11 f 3 g > . ? aS t 5. % % ЗГ N sr n -j; Vr S š »g s * t _ S s X r. e > I « ? G >i n> I sc X •c - -i z i Z K t r ■P" - Б' rv. » JO Ž - * S Б s e ' e* S ° * S I1 3 N 1 ? S u w g5 ■ e- •i « iS _ a b' S $ r o « a * e — p* <1 ® « ua _ u e a t Ф EL 5 •> Z t. 5 s 7 iS 5 - t - 5 > B 3 £ 4 i % S 4 C .f F iJlEllls marsikateri gostilničar ne oe, da posluje že 5 let v hiši bivše najstarejše vinske trgovine Juvančič, Ljubljana — Šiška, ob glavni Celovški cesti štev. 8t (v hiši je kavarna) Osrednja Dinarska zadrug ki postreza svojim članom z najboljšo vinsko kapljico. J I Kmetovalci, gnojite s f I I i I I I I I I I kalijevo soljo na en hektar (l3/< orala) s sledečimi količinami 40% kalijeve soli: na žitih in travnikih 100 do 150 kg (50 do 75 kg na oral). Na krompirju, repi, pesi, detelji in koruzi 200 do 300 kg (100 do 150 kg na oral). Na hmelju, vinogradu in so-čivju: 250 do 350 kg (125 do 200 kg na oral). Večjo tu navedeno količino rabite na hektar (oral) tedaj, če v istem letu niste zadostno gnojili s hlevskim gnojem. Vsakoletno gnojenje s 40% kalijevo soljo, superlosfatom in apnenim dušikom je edino sredstvo za dosego največjih pridelkov. Tako gnojenje imenujemo popolno znojenje. Že mešano gnojilo „Nitrofoskal Ruše" je zelo priporočljivo. —• flgrikulturno kemični urad Zagreb, Trg N brof 4/b, ki deluje po nalogu znanega nemškega „Kali sindikata", Vam da vedno brezplačno vsa potrebna pojasnila kot brošure od vseh vrst umetnih gnojil I I I nI 2ane cene pri 'IRIOUN/I'. Mamico, 110 zamudUo usodno prilike", da si ogledati' veliko izbiro vsakovrstnih otroških vozičkov ieralnih vozli kov stolic, bolcndorjcv. malih dvo koles in triclkljov. bivalnih strojev in dvoteoleg. j)l Posebni oddelek zu popravo dvokolos, motorjev, lj šivalnih strojev, otroSklh vozičkov itd. P^mujti-ranjr z ogn iein. kolesa se ehraniujejo tudi preko zimo. Ceniki franko. , TRIDUNA" f.D.L., tovarna dvokoles. otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovske 1 t V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm. da je naš iskreno ljubljeni soprog, predobri oče, sin, brat in svak, gospod Leopold Hude trgovec, gostilničar in posestnik danes po kratkem in mukepolnem trpljenju, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. — Truplo dragega nam pokojnika se prepelje iz Ljubljane na Grosuplje. Pogreb sc bo vršil y ponedeljek dno 27. februarja ob J-<10. uri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Grosuplje, dne 25. februarja 1928. Žalujoča soproga MIMI z otroci in osiali sorodniki. Pogrebni zavod t. Gajšck, Vodmat - Ljubljana. Zahuala Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja, došle nam oh krutem udarcu, ki nas je zadel s prerano Izgubo ljubljenega soproga in očeta, gospoda Franca Penlca se tem potom vsem prisrčno zahvaljujemo. — Sc posebej nas pa veže dolžnost,, izreči našo globokočutno zahvalo prečastiti duhovščini, posebno čast. g. stolnemu vikarju Tkavcu za verska tolažila in prekrasen poslovilni govor ob grobu dragega pokojnika, nadalje gg. zdravnikoma doc. dr. Matku in dr. Jankoviču za njun trud in požrtvovalnost; in vsem onim blagim prijateljem pokojnika, ki so mu v njegovih težkih urah z obiski in tolažili lajšali trpljenje. Prisrčna hvala vsem darovalccm prekrasnega cvetja in vencev; združenim pevcem pevskega društva -.Jadran in »Jutra-njica« za ganljivi, v srce segajoči žalostinki, končno vsem uinogo-brojnim prijateljem in znancem, ki so našega dragega pokojnik i spremili v tako čashiem številu na njegovi zadnji poli. Maribor, dne 2-1. februarja 1928. žalujoča žena in otroci. Cene/šo kol pri RAZPRODAJAH so dobi vsakovrstno manufaklurno blago samo o/i 'IRPIN, MARIBOR, Glavni trg štev. i?. tvornim кси j« on.amuMvsiRNtlA шзтшош onufa* I.OZ.UUBUANA //г/.У^у ilill' I mM—И—ЈШЦМШГШ"11Ш<1'Ј|||Ц| PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CENEflj Usodna prilika za Veliko noč! Zaradi popolne opustitve finih modernih in navadnih šlofov sc razprodaja po najnižjih etnah! Cena po dogovoru. Manufakturna trgovina Marija Rogelj, Ljubljana, Sv. Petra cesta št, 26. Nobeden naj ne zamudi ugodne prilike! ■m... .»ni. ■■■■.■...... ....„тц^ Jnleresartlno brcJuro uspešnem ^Zdravljenju zolčnih kamnov V.tm pošlje brezplačno lekarna pri Odreseniku PraganjL'vŠehrtdska tfi. * rnm6#rnm8riRw8nntTTiimi/r za letu 1928 Belo platno..... Gradi za spodnje hlače Platno za rjuhe, 150 cm Platno za kapuc, 180 cm Damast za posteljnino . Namizni prti (komad) . Grad) za maclrace . . Ceiirji in oksforti . . . Tiskovine (druki) . , , Volneni delain .... Ševijot v vseh barvah . Volneni poplin .... Modno blago za ženske Blago za plašče, kostume Razne svile za obleke . Crcppe de Chin , . . Težka taft svila . . , Surova svila . . e « Svilene rute . , • . Naglavne rute , . . , Jugoslovansko sukno . Češki kamgarni . * . Angleško sukuo . • . Modne hlače .... Lisler za suknje . , « Štruks......« Baržun in fustian . > . Hlačevina ..... Tirolski lodcn .... zavese, preproge, posteljna pregrinjala, koče, odeje, konjske plahte, voščeno platno, slamnjače, srajce, nogavice, dežnike in drugo dobite dobro in najcenejšo samo pri ITD DIN - manufakturna trgovina -. 1Пг1П MARIBOR, Biivni trp И. 17. Vzorcev se ne razpošilja ! .......I •/,........s........t. Din 8, 9, 10. 12 » 12, 14, 16, 20 » 22, 2b, 28, 32 28, 32, 40, 45 » 28, 32, 46. 50 » 40, 48, 50, 60 30, 36, 4-1, 52 У> 10, 12, 14, 20 10, 12, 15. 16 1> 10, 12. 14, 16 1» 18. 28, 38. 48 » 35, 45, 60. 68 45, 50, 58, 60 20, 24, 28, 35 >• 80, 95. 110, 120 » 36. 45. 60, 68 68, 98, 88. 120 120 » 26, 28. 32, 40 40, 50, 120, 145 5, 10, 12. 18 24, 36. 50, 72 » 65, 120, 110, 160 » 200, 220, 280, 300 » 100, 130, 180, 230 1> 40. 60, 98, 160 » . 60, 70. 95. 170 y> 30. 36, 40. 60 > 12, 28, 36, 48 » 120 1 ! KUPON ZA UGANKE ILUSTRIRANEM SLOVENCU ■ДЕм Stev. 11 Razpis službe Okrajni zastop Laško razpisuje službo cestnega nadzornika Prošnje jc vlagati najkasneje do dne 29. februarja pri Okrajnem zastopu Laško in izkazati, da jc prosilec strokovno zmožen izvrševati to službo. Prošnji je treba priložiti tudi krstno spričevalo in domovnico. — Plača po dogovoru. Okrajni zastop Ijska. Gerent: Dr. Godnič. Popolnoma varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge sc obrestujejo naiugodne£še. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Prva Jugoslov. žična industrija d. z o. z. i Celje Telefon šlev. 117 Ceife Telefon sle*. 117 Tovarna žičnih pletenin In tkanin, vrtnih ograj, posteljnih vložkov, železne konstrukci.e i. t. d. Zahvala Oh bridki izgubi, ki nas je zadela ob smrti našega dobrega cčeta, starega očeta loaiaa Pečnika posestnika v Koprivnici se čutimo dolžne zahvaliti se tukajšnjemu zdravniku gosp. dr. Bencdičiču za njegovo neizmerno požrtvovalnost za časa njegove dolge bolezni in častiti duhovščini iz Rajhenburga in vsem, ki so spremili biagopokojnika na njegovi zadnji poli. Senovo - Rajhenburg, dne 24. februarja 1928. Rodbina SENICA in vsi ostali sorodniki. Zahvala Za vse številne dokaze iskrenega sočutja ob nenadni smrti moje ljube soproge, gospo Julijane Pleiner za mnogobrojno spremstvo, za darot ane vence in šopke, se ne morem vsakemu posebej zahvaliti osebno. Če je kaj moglo lajšati mojo bol v teh težkih dneh, tedaj so bile to mnoge časti, izkazane blagi pokojnici ob njeni zadnji poli. Posebno sc zahvaljujemo če. gg. župniku Reharju iz Guštajna, /upniku Musiju iz Vitanja in kaplanu iz Jarcninc za svečano hlagoslovitcv in poslovilne besede, uradnikom in mojstrom tukaj, šnje jeklarnc, uradnikom in nastavljencem obeh gozdnih uprav grofa Duglasa Thurna in grofa Vincenca Thurna, domačemu prost, gasilnemu društvu, delavskemu pevskemu društvu .Jekleni zvok«, družbi strelcev, kakor tudi vsem ljubim znanccm in prijateljem od bli?.u in daleč za ljubeznivo udeležbo in sočustvovanje. V G u 5 t o j n u , dne 24. februarja 1928. Rudolf Pleiner, gozdni upravitelj grola Vincenca Thurna,. v svojem in v imenu vseh sorodnikov.