'^SsffelfMi 0faCnjrni ▼ Zo'ovinL ETO IX. SIR. Z¥3. f Humu, v peteK že. ofitobra 1921 Ceno Din i Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemši nedelje in praznike. — lnserati do 30 petit «1 J.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.- »S!ovenski Narode velja letno T Jugoslaviji 240.— Din, sa inozemstvo 420.— Din. Din. Popust po dogovora. InseratnI davek posebej. Upravništvo: KnaHova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: KnaHova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Stanovanjski zobon u odboru sprejet Skupščinski odbor je danes dopoldne definitivno sprejel doktor Gosarjev predlog stanovanjskega zakona. — Vladna večina je zavrnila vse izboljševalne predloge opozicije. Beograd, 27. oktobra. Skupščinski odbor za stanovanjski zakon ie na svoji današnji dopoldanski s©jj z malimi iz-premembami definitivno sprejel osnutek dr. -Gosarievegc stanovanjskega zakona. Na včerajšnji popoldanski seji je bil osnutek sprejet v načelu. Že včeraj so govorniki opozicije povdarjali, da ta zakon stanovanjskega vprašanja ne rešuje, marveč rešitev samo odlaga. Opozicija je zlasti naglašala, da manjka v zakonu določba o nalogi države pri reševanju stanovanjske krize potom zgradbe novih stanovanj. Minister dr. Gosar je šl celo tako daleč, da je v svojem proračunu črtal še ono malo, kar je bilo v to svrho določeno. Poslanec SDS Ivan Kcstić je v svojem govoru med drugim tudi naglasil, da bi bil že skrajni čas, da bi država vsaj za svoje urade zgradila potrebna poslopja. Samo v Beogradu plačuje država za svoje urade letno nad 30 milijonov. Tudi v današnji specijalni debati so govorniki opozicije, zlasti pa posl. Kostič in socijalist Petejan, stavili ste« vilne predloge, da bi vsaj nekoliko iz* boljšali dr. Gosarjev osnutek. Vladna večina je vse te predloge odbila. Posl. Petcjan je med drugim ponovno za= hteval, da se podaljša stanovanjska zaščita do 31. decembra 1930., dr. Ma* ček pa je zahteval podaljšanje vsaj do 1. maja 1929. Naglašala sta zlasti. da bodo nejasne odredbe tega zakona povzročile med hišnimi posestniki in stanovanjskimi najemniki številne nos ve spore in tako le še poglobile že ob* stoječa nasprotstva. Dr. Gosar je skušal te zahteve pobijati, češ da je število onih najemnikov, ki se še niso sporazumeli z hišnimi posestniki, tako minimalno, da se na nje sploh ni treba ozirati. Piav tako je odbil tudi vse predloge SDS in HSS glede državnih prispevkov in pospeševanja zgradb novih stanovanj. Sprejet je bil edinole predlog opozicije, da nosita pravdne stroške obe stranki vsaka zase, dočim je dr. Gosarjev osnutek določal, da nosi stroške vselej ona stranka, ki pravdo izgubi, a to bi bili po večini stanovanjski najemniki Po daljši de* bati je bil nato zakon tudi v specijalni debati z 11 : 7 glasovom sprejet. Po* slanci HSS in DSD bodo podali v skupščini oddvojeno mnenje in tudi v plenumu Narodne skupščine stavili svoje predloge glede zidanja poslopij za državne urade in za stanovanja uradnikov. O sfanovanjskem zakonu bo Na* rodna skupščina razpravljala bržkone žk na svoji jutrišnji seji. Zakon bo stopil v veljavo, ko bo spreiet v Na* rodni skupščini, podpisan od kralja in objavljen v »Službenih Novinah«, kar se bo zgodilo po vsej priliki še pred 1. novembrom. Nova ofenziva g. Vukićevića proti demokratom Radikali s položajem v Demokratski zajednici vedno bolj nezadovoljni. — G. Vukičevič zato ponovno pritiska na razči-ščenje. — Baje hoče davidovičevce pritegniti v vlado in jih s tem potolažiti. — Beograd, 27. oktobra. Tudi današnji beograjski listi še komentirajo sklepe Demokratske zajednice in soslašajo v tem, da resolucija kluba Demokratske zajednice položaja ni razčistila marveč da se je položaj vlade kljub trenutni večini v Narodni skupščini celo poslabšal. Dejstvo, da je drbil se. Davidovie poles soglasne zaupnice tudi pooblastilo kluba za nadaljevanje pogajanj glede predlog* opozicije in s tem sankcijo svoje politike, je vzbudilo v radi-kalskih vladnih krofih največje nezadovoljstvo. Radikali nagiašaio. da je situacija sedaj še mnogo bolj nejasna kakor je bila prej. Demokratska zajednica je na eni strani pooblastila g. Davidoviča za nadaljevanja pogajanj z opozicijo, na drugi strani pa odobrila naJaljevanjc koalicije. To smatrajo za dokaz, da čakajo derm.kraii le na usodnejšo priliko, da zrušijo sedanjo vlado. Danes so se v dubro poučenih radikal-skih krofih razširilo vesti, da namerava g. Vukičevič staviti demokratskim ministrom nov ultimat z zahtevo, naj definitivno razčistijo položaj v Demokratski zajednici, da ne bo vlada v stalni nevarnosti, da že na prihodnji seji Narodne skupščine dobi nc-zaupnicu. To naj bi se zgodil) še preS, predno ki bil dosežen sporazum med gg. Davidovićem in šefi opozicije glede osnovanja enotnega parlamentarnega bloka. V radikalsk'h krogih tudi se posebej podčrtavajo, da je naš ta -^jn Demokratske zajednice cVk^zala. da demokratski ministri v svojem klubu nimajo take zaslombe kakor se je domnevalo iji pričakovalo, dočim je iz izjav demokratskih organizacij, ki prihajajo vsakodnevno v velikem številu, razvidno da dem-t kratski volilci ne odobravajo polirik^ demokratski!! ministrov, marveč e;iodJš.im izrekajo zaupanje g. Davidovičti in ga pozvato naj n::dalMafalda«, je odplulo šest par-nikov, ki so rešili skoraj vse potnike tako. da je po zadnjih vesteh število žrtev minimalno. Računa se, da je utonilo samo 60 oseb. Na parniku je bilo 908 pclnikov in 240 rnož posadke. Vzrok nesreče še ni pojasnjen. Glasom ene verzije se je zlomila os vijaka, radi Česar je vijak s tako silo udaril v dno ladje, da ga je prebil. Skozi odprtino je začela naglo prodirati voda. Kapitan je vozil z največjo brzino proti obali, da bi na ta način dosegel plitvino in preprečil potop parnika. Se predno pa je parnik zapustil globino, je voda vdrla v strojni oddelek, kar je povzročilo eksplozijo parnih kotlov. Eksplozija je bila tako silna, da se je parnik dobesedno prelomil na dve polovici ter se nato naglo potopil. Ameriški listi pa poročajo, da je parnik zadel ob staro nemško mino. Parnik je bil zavarovan pri italijanski zavarovalni družbi za 73 milijonov lir. Družba pa je bila protizavarovana pri angleški zavarovalni družbi, pri kateri je bila zavarovana tudi vsa prtljaga in ostali tovor tako, da nosi vso škodo angleška zavarovalna družba. — Rio de Janeiro, 27. oktobra. Ko je zadel parnik ^Principessa MatakUu na skalo, so bili potniki ravno pri kosilu in so bili zelo dobre volje, ker se je bližal konec dolge vožnje po atlantskem oceanu. Nenadoma pa se je parnik ustavil in kapetan broda je izdal takoj povelje: »k rešilnim čolnom«. Med potniki je nastala strahovita panika, ki se je še bolj povečala, ko je eksplodiral parni kotel. V zadnjem trenotku je prispel par- nik >Formosa<, ki je pristal ob potapljajo-čem se parniku in na ta način rešil več sto potnikov. Da katastrofa ni zavzela tako velike dimenzije, se je treba zahvaliti edinole lepemu vremenu in mirnemu morju. Po zadnjih poročilih je število žrtev znatno manjše in znaša od 68 do 156 oseb. Akoravno parnik »Prineipessa Mafalda« ni bil najmodernejše vrste, predstavlja vzlic temu eno najlepših in največjih ladij italijanske trgovske mornarice. Parnik imn okrog 9200 ton. Ko se je zaznalo v Italiji o nesreči, je zavladalo v vseh krogih prebivalstva veliko razburjenje. Od zadnje katastrofe Titanic, pri kateri je poginilo svojecasno ?000 ljudi, je katastrofa parnik >Principesse Malfalde< največja, kar jih beleži najnovejša zgodovina. — Berlin, 27. oki bra. Po najnovejših poročilih je število žrtev potopljenega itali* jamskega pomaka »Prkieipessa Maiolda« mnogo manjše, kakor se je mislilo doslej. Razni rešilni parniki so vkrcali nad 1150 potnikov. Na parniku se je vozil tudi upravnik gledališča v Buenos Airesru \Val» ter -Mocchi. — Po zadnjih poročilih cenijo število pogrešanih od 68 do 156. (Glej tudi poročilo na 4 strraii! Op. ured.) — Rim, 27. oktobra (ri.) Predsednik francoske republike Doumergue je v svojem in v imenu vlade brzojavno izrazil svoje sožalje italijanski vladi na katastrofi parnika >Principese Mafalde«. Isto so storile angleška, švedska in nemška vlada. MussoHni je odredi! italijanskemu poslaniku v Rio de Janeiro, da stori vse za ubla-žerrje bede ponesrečencev in skrbi za even-tuelni njih prevoz v domovino. Ameriška raca o zvezi med Anglijo, Francijo, Nemčijo in Italijo .Vc.t-vorfc 26. <>kt. s. Listi poročajo o no* vi protiruski akciji angleškega zunanjega ministra Chambcrlaina, ki hoče baje ustvariti četverozvezo Anglije, Francije, Nem* čije in Italije. Nemčija naj bi se pridobila za zvezo s povrnitvijo njenega' koloni jal* nega mandata v Kamerunu, ki ga ima sedaj Francija. Zato bi pa dobila Francija kot odškodnino popolno suverenost nad Marokom, a bi se morala odreci mandatu nad Sirijo v korist Italije,- ki bi se morala zato odpovedati svojim spletkam na Bal* kanu. i MILIJONSKO POSOJILO BERLINSKE OBČINE — Berlin, 27. oktobra. Berlinska mestna, občina namerava najeti 3T>m ili jonsko po* sojilo v inozemstvu. Denar se porabi v komunalne svrhe. SCHWARZBARD OPROŠČEN — Pariš, 27. oktobra. Porotuo sodišče je oprostilo Schwarzbarda, ki je nmoril v Parizu ukrajinskega hetmana Petljnro. ALJEHIN ZMAGUJE — Buenos Aircs, 27. oktobra. 21. partijo za svetovno šahovsko prvenstvo je dobil Aljehin. Razmerje je sedaj 4 : 2 za Aljehina in 16 remi* Iz ljubljanske kronike Vlomilec pri «Kankertu» aretiran. — Prevarani Martin. Kratko smo ic poročali fda k bilo v •oči od nedelje na pondeljek vlomljeno pri trgovcu in trafikamu Valentinu Skan-dru na Celovški cesti v Spodnji Šiški, kjer Je bila včasih pred vojno sloveča sojtilna pri »Kankertu^. Vlomilec je odnesel večjo množino najfinejših cigar in cigaret v vrednosti 1300 Din, kakor tudi gotovine v drobižu za približno 2000 Din. Detektiv Maupt-man je v pondeljek dopoldne preiskal vse sledove za vlomilcem ter med drugim tudi našel v pesku sledove vkomilčevih Btv-Ijev. Čevlji so bili močno podkovani. V.-pravil je odtis teju sled/u, na kar je policijska direkcija obvestila vse okoličamske oroiniške postaja o vlomu in sledovih za drznim vlomilcem Oro/niki v MedvouuM so včeraj opoldne prijeli nekega sumljivega potepuha, pri katerem so našli se 51 zavojev cigaret Ugotovili so obenem, da mj prijeli zelo nevarnega vlomilca v osebi 37-letocga Karla Notarja. Danes so ga eskor-tirali v IJubljaiu« ter izročili de/elnenni m>-dišču. * Tam pod s:arodu\tum kostanjem na Vodnikovem trgu, kjer se zbirajo člani 111. kora, sta sc včeraj ukoli 17. srečala sviti Miha DobrunjČan in dobri Martin. Ta je tovarišu milo potožil: — Tale plašč imam De::arja nič! lvad bi se peljal v Zagreb, da si poiščem kako službo. — — Plašč ti takoj lahko prodam. Dji ga sem! Tam v iovšluknjL ga prodam. Martin je izročil Mihi plašč v dobri veri,- da mu ga tovariš res proda. ler pripomnil, naj počaka kar pod kostanjem. Mi» ha je šel s plaščem najprej v Mneri proti Streliški ulici, a nato je izginil. Ni šel v Ljudslvo kuhinjo marveč jo je po/, e e mahnil proti Mostam, kjer je nekemu neznancu prodal olašč za 125 Din. Miha ie veseljaci! vso noč. Danes dopoldne pa j»a je stražnik prijel. Mož je dejal stražniku: ★ — Malo sem se ga napil. Nikar ne mislite, gospod stražnik, da sem ja/ ~ Miha — kak cigan. Pošten človek sem! Stražnik mu ni verjel ter ga je dopoldne prignal na glavno stražnico, kjer je Miha priznal, kako je vnovčil Martinov p-lašč m da ima pri sebi samo še iN Din. Prav;, d j si je najprej kupil večjo morico žganja in da pozneje ne ve, kaj je čez noč počel. Martin ga ie snoči dolgo časa Čakal, toda ■zaman, na kar je zadevo prijavil policiji. IZ DIPLOMATSKE SLUŽBE — Praga, '27. oktobra. RoociilaMJi turški poslovnik Masuf betr v Pragi je preme-« • m v Budimpešto. DOM KEMIJE V PARIZU — Pariz, 27. oktobra. Prosvetni minister Hcrriot je včeraj položil temeljni kameri za mednarodni i>ooi kemije na čast umr» lemu velikemu francoskemu kemiku Rer» thelotu. Svečanosti so prisostvovali števil« ni francoski in inozemski intelektualci. Kongres bolgarskih socijalnih demokratov — Sofija, 26. okt. Tukaj se vrši te daii oh številni udeležbi d-ekgatov z vseh krajev države trideseti letni kongres s«ocijalnode* mokratske stranke. Na otvoritveni seji sta starešini stranke Bosvelijev in Sakaz^v podala zgodovino stranke, bogato na te/-tih bojih, it katerih je pa stranka vedno nezlomljena izšla. Paruhov jc poročal o notranjepoJitičnein položaju in napovedal sedanjemu režimu profesorjev in ofreinev, lei očitno drvi v fašizem, najoatrejši boj. ovornik je izdal parolo: Boj proti teror« ju in korupciji, za usttvo in 9ocf)amo de» mokraći jo! Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Curih l(m — 1097 (100&5), Dunaj 8 — 8.03 (8.015), London 276.25 — 277.05 (276.65), Newyork 56.64 — 06.84 (56.74), Praga 168 — 168.80 (168.40), Milan 310 — 310.5 (—), Pariz 223 d. Efekti: Celjska 164 «1. Ljubljanska Kreditna 185.135 (135), Praštediona 900 d, Kr^itni zavod 160 d, VeiT6e 133 d. Ruše 290 — 300, Stavbna 56 d, SeSir 104 d. Lesni trg: Tendenc a živahnejša. Zaključeno 1 vagon bukovih plohov, neobrob-1 jenih, 60, 70, 80 mm, prima, sekunda, ter-cia, monte, fco vagon meja £ 490. 2 i t n i trg: Tendenca mirna. Zaključkov ni bilo. ZAGBBB3KA BORZA. Device: London 276.3 — 277.1, New vork 56.64 — 56.84, Paril 222.04 — 224.04, Milan 309.46 -- 311.46, Curih 1094 _ 1097, Berlin 1354.5 — 1357.3, Pra?a 168 — 168,8. Efekti: 7% invest. poa. 1921 75 — 88.75, 2H% Vojna šfcodn 395.50 — ^96, Agrarna 54, Hipotekama banka 57, Ljubljanska kreditna 135, PraStediona 900, Trboveljska 472 — 480, Vevče 136 — 136. INOZEMSKE BORZE Curih: London 25.25125, Newvork 51835, Pariz 20.355, Milan 28.31-|5, Berlin 12179, Beograd &137* Stran. 2 •SLOVENSKI V A ROD« dne 28. oktobra 1927. Stcv 4=^ S policijo nad Kulturno organizacijo Na klerikalno pobudo prepoveduje policija Zvezi kulturnih društev prirejanje kulturnih filmov. Včeraj je prejela Zveza kulturnih društev od polic direkcije v Llubljani odlok Pov. br. 381«4, s katerim se ji prepoveduje ob nedeljah in praznikih prirejanje kinopred-stav pred l>ol 11. uro dopoldne v smislu razpisa velikega župana ljubljanske oblasti. S. br. 3607-4 z dne 13. novembra 1. 1925, ki je bil izdan takrat na podlagi ministrske naredbe z dne 12. septembra 1. 1912, drž. zakonik št. 191. Jasno je, da gre pri prepovedi ljubljanske policijske direkcije za novo klerikalno intrigo In nasilstvo proti Zvezi kulturnih društev. Ugotavljamo, da je ZKD doslej skozi dve leti prirejala kulturna predavanja s kulturnimi filmi ob nedeljah in praznikih in sicer ob 9.30 in ob 11. dopoldne. Udeležba občinstva pri teh predavanjih in predstavah, ki so imela vsa velik vzgojen pomen, je bila vedno ogromna. Doslej se nihče ni nad tem spodtikal. O kakem motenju shižbe božje ne more biti govora, ker imajo v Ljubljani ljudje ob nedeljah in praznikih od 5. zjutraj pa do opoldne priliko iti k maši, ako čutijo potrebo. Ministrska naredba iz 1. 1912 je bila svoječasno izdana za kinopodjetja in ne za društva, ki zasledujejo kulturno - vzgojne namene. Predavanja in predstave Zveze kulturnih društev so bila strogo kulturno-vzgojnega enačaja. Povsem postranskega pomena je dejstvo, da so se vršila v prostorih Kina Matice, pripravnejših prostorov pač ZKD nima na razpolago. ZKD pri tem tudi ni iskala nobenega dobička ter Je pobirala le tako majhno vstopnino, da je komaj krila režijske stroške, ki jih je imela z izposojevamino za filme in s snaženjem prostorov. Gre torej za navadno šikano, s katero se hoče čim bolj omejiti lepo se razvijajoče kulturno delo ZKD, ki je našim klerikalcem že od nekdaj trn v peti. Mnogoštevilen obisk občinstva pri predavanjih in predstavah kulturnih filmov ZKD je postal našim klerikalcem kamen spodtike in nobenega dvoma ni, da je bil odlok rjubljan- ske policijske direkcije o prepovedi predstav kulturnih filmov pred lt. dopoldne ob nedeliah in praznikih izdan na klerikalni pritisk. Sedaj, ko sede klerikalci v vladi in kijub premoči direkcije doživela svoj poraz! Pisane zgodbe iz naših krajev ko imajo tudi svojega velikega župana, se namreč čutijo dovolj močne, da so začeli nastopati proti kulturnim organizacHam, ki niso v njegovih rokah. Da je odlok ljubljanske poljcijske direkcije povsem neutemeljen, je več kakor oči-vidno. Dejansko gre le za pričetek klerikalne ofenzive proti napredni kulturni organizaciji, ki se lepo razvija In ki dela z velikim uspehom na prosvetnem polju med našim ljudstvom. Da se klerikalci pri tem poslužujejo vladnega policijskega aparata, je popolnoma v skladu z duhom klerikalizma, zlasti pa s tisto rrrisehiostjo, ki so jo v klerikalno stranko zanesli razni Kulovci in Gabrov-ščki. Ker se klerikalizem £ lastno močjo med kulturnejšim. napredno mislečim mestnim prebivalstvom ne more uveljaviti v polni meri, se je pričel posluževati poli* cijskega aparata, da bi preprečil delo naprednih kulturnih organizacij, ki delajo z uspehom za prosvetni napredek med ljudstvom. Ubiti napredno kulturno organizacijo, da bi lažje lovili duše med neizobraženo množico, je glavni klerikalni namen. Kulturen človek, ki misli z mastnimi možgani, je za klerikalizem mrtev. Ohraniti množice ? duševni omejenosti in tako tudi v odvisnosti od klerikalnega gospodstva, je glavni cilj vsega prizadevanja klerikalnih voditeljev. Zato ljudje ne smejo ničesar slišati in videti, kar ni šlo skozi klerikalno cenzuro. Zato so klerikalci svoječasno tako besno napadali Vodnikovo družbo in zalo so sedaj, ko so v vladi, vpregli v svoj boj proti kulturnemu napredku našega ljudstva tudi — policijo. Motijo se klerikalci, ako mislijo, da se bodo še kdaj povrnili easi inkvizicije. Svobodna misel se ne da zatreti s policijskimi odredbami. Tudi prosvetnega dela Zveze kulturnih društev ne bodo onemogočile policijske šikane, ki izhajajo na klerikalno pobudo. Odlok policijske direkcije, ki ga je prejela ZKD, samo odkriva klerikalne nacrte in želje, ki jih mora obsoditi vsa poštena javnost. Klerikalna duševna diktatura bo Velika poneverba v Zagrebu. Krvav pretep. — Sarajevčani v Robert Blažič, rojen L 1895. v Kostanjevici pri Gorici, je bil nameščen pri Jugoslovenski tekstilni tvornici Mautner d. d. na Trgu v Zagrebu. Za časa svojega službovanja si je Blažič pridobil zaupanje svojih predstojnikov in tako so mu poverili velike vsote denarja, katere je prenašal iz tvrdke v banko in obratno. V torek je Blažič prejel od blagajnika štiri čeke poštne hranilnice, en ček Prve hrvatske štedionice in en ček Srpske gospodarske banke z nalogom, da jih vnovči in denar v znesku 365.351 Din vloži ori Hipotekami banki. Dan preje in tudi istega etne je Blažič tožil da je bolan, ko je oašei iz pisarne s čeki, se ni več vrnil do 6 ure, ko se zupro vsi lokali tvrdke. Sprva se njegova odsotnost nikomur ni zdela sumljiva, ko pa ga le ni bilo nazaj, je začelo blagajnika skrbeti. Poizvedel je, če ie Blažie dvignil denar v bankah. Ko je zvedel, da je sluga vse čeke vnov-čil. je blagajnik odšel na njegov dom v Putinah. lam je zvedel, da sta Blažič in njegova žena neznano kam izginila. Hišnemu gospodarju je dolgoval za najemnino in špecerijsko blago okoli 2.600 dinarjev in je hotel svoj dolg poravnati gospodinji. Ta mu je pa rekla, naj dolg; plača možu. ki bo vsak čas prišel domov. Blažič je vstopil nato v stanovanje gospodinje in vtaknil pod blazino 1200 Din. Ko je stanovanje zapustil, je gospodinji izjavil, da je pustil denar v sobi. Blagajniku je postalo po teh poizvedbah jasno, da je Blažič poneveril ves denar in pobegnil. Tvrdka je takoj poneverbo prijavila policiji, ki je izdala za pobeglim defravdantom tiralico. Blažič je visok 175 cm, plečat, kostanjevih las in oči, v lice je suh in izgleda zdrav. Pri hoji se drži malo upognjeno. — Popa ne puste v cerkev. — pričakovanju filmskih igralcev. Navadno nosi pristrižene brke. Nosil je črno obleko in siv klobuk. Na vratu ima brazgotino od nedavne operacije na levi roki ima pa tetoviranega mornarja. Pobegnil je z ženo Terezijo, rojeno Živkovič, 25 let staro iz Zavnice Bjelovar. Ona je suha in srednje visoka. Obraz ima pegast in posebno njen nos je poln peg. Nosi bubi frizuro. Kdor ujame defravdanta. dobi nagrado 36 tisoč Din. Sumi se. da je Blažič pobegnil v Italijo. Redarstvo je obvestilo o begu vse obmejne orožniške postaje. V Banatskem Kraljevičevu, v velikem nemškem selu blizu Pančeva, vlada med župljani in protestantskim popom Julijem Merinijem skrajno napeto razmerje. Ministrstvo ver je poskusilo pomiriti obe stranki in je razpustilo staro cerkveno občino ter razpisalo nove volitve. Občani so bili s tem zadovoljni, cerkvene oblasti pa novega odbora niso hotele priznati in so se pritožili na ministrstvo ver, češ. da je kršilo avtonomijo protestantske cerkve. Spor je prišel tudi pred cerkveno sodišče ba-škega senjorata. ki je obsodilo popa in nekatere odbornike. Te dni je uprava cerkvene občine izglasovala nezaupnico svečeniku in zahtevala, da se premesti. Pop se pa ni zmenil za to in je prišel v nedeljo 23. t. m. pred cerkev, da bi maševal. Pred vhodom ie našel zbrane vse protestantske žene, ki so mu zabranile vhod v cerkev in ga napodile v župnišče. čudno je, da oblasti ne odstranijo popa, ki ga nihče v vasi ne mara in mu ne zaupa. Kriva je predvsem cerkvena oblast, da se je pripetil cerkveni škandal. Jean de la Hyre: 46 500 Hitro se ie preoblekel. Od veselja bi bil najraje kričal in skakaj no celici. A kdo neki ie ta maščevavec. ki je za-povedal, naj ga izpuste? Ta mož mora biti neverjetno mogočen, da lahko izpusti jetnike, ki jih je obsodil sam ministrski svet. •— Pojdiva! — je dejal paznik. Stopil ie k vratom, toda na nragu se je naenkrat ustavil in zamrmral: — Skoraj bi bil pozabil. Vzemite tole! — D'Albaniac je začutil v roki ploščat predmet, podoben žeoni električni svetilki iz starih časov. — Kai ie to? Revolver strela. Treba je samo po= meriti in sprožiti, pa se razleti človek, v katerega streljate, kakor da je uda* rila vanj strela. — Razumem. — Toda ne streljajte, dokler ne ustrelim jaz. — Zdaj pa pojdiva. Če koga-sre* čava, molčite. Bom že jaz govoril. D' Albaniac je odšel za paznikom iz celice po dolgem hodniku. O svoji nepričakovani rešitvi ni razmišljal. Vse njegove misli so bile pri Leticiji, vsak utrip njegovega srca je veljal nji. Ob* enem je komaj čakal, da se osveti pod? lomu Faultonu. Kar je prestopil prag in obstal na ulici. Paznik ga je vlekel hitro za se* boj po ncobljudenem hodniku. Slednjič cja je porinil k temni vdolbini v steni kamenite hiše in mu pokazal s prstom: — Evo, tu vas čakajo. Zbogom. Paznik se je obrnil in odšel. D* Al* baniac je napravil nekaj korakov in vzkliknil od presenečenja. Iz teme mu ie stopil naproti Fortclus v rdeči uni* formi in beli čepici. Za njim je zagle* dal vitko postavo in mile poteze na nežnem dekliškem obrazu. — Leticija! Vrgla se mu je v naročje. Toda kruta roka ju je takoi ločila in d' Ah baniac je zagledal pred seboj visokega, suhega neznanca v črni obleki. Nežna* nec je spregovoril osorno: — Ne smemo izgubljati časa. Poj« dite z menoj. Kmalu boste vse raz* umeli. Jaz sem Holder. Maščevalcev pomočnik. Držeč Leticijo za roko jc odšc! d* Albaniac ves srečen za Holderjem. Stopili so v veliko hišo in se vzpeli z Poročali smo že o velikem pretepu na Florijanski poti v Zagrebu. Policija je končala preiskavo proti pretepačem. Ljude vrt Grahovar, mestni cestar, je izpovedal, da se je •vozil s kolesom po Florjanski poti proti domu. Med potjo je srečal Josipa Hržica v večji družbi. Hržica je cestarja ustavil in mu hotel polomiti kolo. Grahovar se je branil in ga je med tem Viktor Brundič udaril s pestjo po glavi. Na pomoč je pritekel Grahovar je v svak Nikola Živković. Tudi tega je Martin Brušak dvakrat zabodel z nožem, da so ga morali odpeljati v bolnico. Na podlaffi te izpovedi je redarstvo aretiralo tesarja Josipa Hržico, ki je izpovedal, da je usodnega dne šel v družbi Bonšaka, Kašaja in drugih po Florjanski poti. Pri vili Po-gorelec se je vanj zaletel Grahovar s kolesom. Tedaj jc pograbil kolo in vprašal kolesarja, zakaj ne zna voziti pravilno. Grahovar mu je opsoval majko, na kar je Hržica odšel in ni nikogar udaril. Zaslišani Martin Bonšak ie izpovedal, da se je vračal iz svatbe in videl, kako je Grahovar zadel s kolesom Hržico. Nastal je prepir in pojavil se je Živkovič z motiko v roki ter z njo udaril Hržico po hrbtu. V silobranu je ta zabodel Zivkovica. Druge priče so izpovedale, da se je Grahovar res zaletel v Hržico. Zato mu je ta hotel kolo odvzeti in ga oddati policiji, ker ni bilo opremljeno s številko in zvoncem. Bonšaka in Hržico so izročili sodišču. * Predvčerajšnjim je »Večernja pošta« v Sarajevu objavila senzacijonalno vest, da prispo v Sarajevo znameniti filmski igralci Vladimir Gajdarov. Lija de Putti, Mina Volodini in Ivan Možu-hin. «Jugoslovenski list» je to vest potrdil. Ko so v Sarajevu zaznali za prihod nenavadnih gostov, je odšla ogromna množica na kolodvor, da bi videla in pozdravila filmske junake. Največ je bilo žen in devojk. Na kolodvoru so pa vsi radovedneži doživeli veliko razočaranje. Igralci namreč niso dospeli z br-zovlakom, kakor je bilo napovedano. Dogodilo se je pa nekaj, kar je vzbudilo velik smeh in tudi neugodno iznenađenje pri onih. ki so hoteli videti filmske umetnike v naravi in ne samo na platnu. Pred dnevi je namreč dospela v Sarajevo neka pustolovka po imenu Stasin iz Subotice. ki je pobegnila od staršev. Nastanila se je v hotelu Pošta in je objavila po novinah in preko družbe «Putnik», da nameravajo filmski igralci posetiti Sarajevo. Policija je pustolovko že aretirala. Zdela se ji je sumljiva, ker je za igralce najela V hotelu Central več sob. Pripovedovala je tudi. kako veliko vlogo bo igrala pri filmanju, ko pridejo igralci, ki bodo potovali po Bosni in Hercegovini. Zanimivo je, da so vest o prihodu filmskih umetnikov v Sarajevo objavili tudi beograjski, zagrebški in ljubljanski listi. Pustolovko pošljejo nazaj k roditeljem v Subotico. Grozen roparski umor pri Krškem Žrtev umora trgovka in posest-nica Ivačičeva. Iz Krškega nam poročajo: Danes okoli 7. zjutraj so v Stari vasi pri Vidmu, od* nosno Krškem odkrili grozen roparski umor. Kmet^ko dekle Francka je prišlo k hiši posestnice, trgovke in gostilničarke Marije Ivačičeve, kakor običajno, po mle=» ko. Ker gospodinje ni .ašla nikjer, je po* stavila Franeka kanglico pred vrata, v nas di. da bo mleko dobila čez nekaj časa, mi* sleč da se gospodinja mudi kje po oprav* kih. Vezna vrata so bila namreč odprta. Ko se je vrnila in ko je istočasno prišel tja še neki moški, sta se oba napotila v hišo. V sobi se jima je nudil grozen prizor. Našla sta trgovko v mlaki krvi. Takoj sta obvestila orožniško postajo. Orožniki so nato pohiteli v hišo ter ugotovili, da je bila trgovka umorjena. Ropar, ki se je po oko« liščinah sodeč pozno v noč priplazil v tr* govkino sobo, je najprej vsa okna zamašil z rjuhami in odejami, nato prižgal luč ter končno izvršil bestijalen umor. TTgovki je najpreje z nožem prerezal vrat, a ji nato še s sekiro razklal glavo. Po umoru je prebrskal vse shrambe in odnesel več hranilnih knjižic in večjo vso* to denarja. Ropar je nato izginil v temo. ■ Grozen roparski umor je v vsej vide m* ski in krtici okolici vzbudil splošno ogorčenje. Orožniki so takoj po konstataciji dejanskega stanu zaprosili telefonično ljub« Ijanako policijsko direkcijo, da odpošlje na kraj umora detektiva in policijskega psa. Umorjena trgovka je bila vdova tet je v vsej okolici veljala kot zelo premož* na. Ima sma*edinca, ki je sodni kane! is t v Krškem. Pr os ve ta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. DRAMA. Začetek ob 20. uri. Četrtek 27. oktobra: ♦Ukročena trmoglavka* Red A Petek, 2S. oktobra: Zaprto. Sobota, 29. oktobra: »Hlapec Jernej«. D. Nedela, 30. oktobra: ob 15. uri popoldne: »Vrt Eden«. T Ponedeljek. 31. oktobra: Zaprto. OPERA. I Začetek ob 20. uri. t ff: Četrtek, 27. oktobr- »Faust«. B. Petek, 28. oktot ra: »Traviata« C. Sobota, 29. oktobra: »Trubadur«. A. NTedelja. 30. oktobra: Zal ju V: en v tri oranže. Izv. Ponedeljek, 31. oktobra: Zaprto. Po prvi reprizi opere »Zaljubljen ? tri oranže« kater; je Prisostvoval tudi znani koinpomist 2 Anton Dobronić iz Zagreba ie prejel ravnatelj opere tale dopis: -»Dragi i poštovani gosp. Policu! Hitam, da izrazim veliko zadovoljstvo koje osjećam nakon izvedbe Prokofjeva »Ljubavi k trima oranžama^, kojoj sam konstatovao, da je izvedba u svakom pogledu bila na visini ovo« u istinu velikog djela! Ne tajim, da za Vas i za cjelokupno vodstvo u Vašem zavodu. Vaš ansambl, za ljubljansku muzičku kritiku i publike z ove izvedbe nosim ugodan dojam — izvrsno položenog ispita zrelosti! A najviše me raduje, ie ^vim dokazano, da se kod nas i s relativno manjini sredstvima i u manjem našem središtu može s us.piehom da služi visoko idejnim ciljevima naših kazališta. Najiskrenije Vam čestitam na ovom činu. koji ie ne samo za Vaš zavod i za Ljubljanu nego i za nas uopće Kulturni d o 2 o d j a i prvoga reda! Primite itd. Klub svobodnih slovenskih književnikov. Dne 24. t m. se je vršil ustanovni občni zbor kluba svobodnih slovenskih književnikov, ki so ga ustanovili mladi slovenski književniki. Občni zbor je določil sledeči klubov program: ^Klub smatra umetnost kot važno izrazilo človeškega duševnega življenja v borbi za svobodo človekovo, ki stremi po dosegi socialne enakosti, vključujoči na tej nadaljno oblikovanje in pospeševanje kulturnega slovenstva. Zato klub odklanja vsako umetnost ki po svoji tendenci ali pa povdarjeni breztendenenosti škoduje temu stremljenju. Poleg tega smatra umetnika kot važnega tvorca pri progresivnem, človeštvo osvobojujočem delu. Umetnik je delavec, ki zasluži za svoje delo zasluženo plačilo, kakor vsak drug intelektualni ali ročni delayec človeške družbe. Izrecno je proti vsakemu literarnemu zastonjkarstvu ki podpira eksploatacijo umetnikov. Zastopa strokovne Interese svojih članov napram revijam, založbam itd. ter je sploh zoper vsako eksploatacijo delovnih sil človekovih.« Za predsednika je bil izvoljen Bratko Kreit. za tajnika Tone Seliškar. za blagajnika Miran Jarc. Tenor Kiepura v smrtni nevarnosti Duuajs-ki operni tenorist Jan Kiepura, ki je postal v zadnjem Času ljubljenec vse dunajske publike, bi te dni kmalu tragično za-glavil. V operi so se namreč vršile skušnje za sobotno premijere • č'udež Hebjane:. Skušnja je do zadnjega dejanja potekla dobro, v zadnji šceui pa bi moral Kiepura pasti in umreti, nakar ga pokrijejo s črnim plaščem. Vloga določa, da mora ležati polnih 20 minut na odru. Da tenorju prikrajša neprijeten položaj, je režiser določil, da naj se tla, kjer leži dozdevni mrlič, pogreznejo, ta čas pa naj mrtveca* nadomešča lutka. Cez dvajset minut pa mora dozdevni mrtvec nazaj na prejšnje mesto, ker ga ga. Ileliana odkrije. Ko so te dni pri skušnji izvedli ta režijski trik in ko se je Kliepura zopet-dvigal na oder, je bil tako nepreviden, da je glavo pomolil iz dvigala. Le malo je manjkalo, da mu niso tla odtrgala glave. V zadnjem hipu so nevarnost opazili delavci na odru in opozorili tenorista, ki je opazil nevarnost in se tako rešil smrti. etežmea 0 KOLEDAR. Danes: Četrtek, 27. oktobra ltr27; katoličani: Sabina: pravoslavni: 14. oktobra 1927; Para»k Jutri: Pe-ek. £& oktobra 1927; katoličani: Simon in Juda; pravoslavni: 15. oktobr.: za j na prejšnje mesto, ker ga Heliana od DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: >UkroČena trmoglavka. A, Opera: Faust«. B. Kino Matica: >Bednk. Kino Dvor: »Tajnosti orijenta* DEŽURNE LEKABNE-Danes: Piocoli. Dunajska «e?ta; BaVar-l\č. Sv. Petra trg. Jutri: Bahovec, Kongresni trg: Ufltat, Sv. Petra cesta; Hočevar, Spod n in Bilka. ★ S o 1 n c o zaide danes ob ib.oT, rifcU jutri ob 6.32 in zaide ob 16.55. Izpred sodišča OTROK JE UTONIL. Žagarja žena Ivana iz Mojstrane je >la k sosedi Miciki 10. avgusta letos po fižol. S seboj je vzela svoja dva otročiča. Štiriletna Anica je bila živahna punčka. Ko je njena mati stala na vrtu in govorila s »os«8o, j« Anica planila z vrta na cesto. Ob cesti tec« močna, umetna struga 5>Rojca<. Punčka je Sla k vodi in radovedno strmela f valove. Tedaj jo je poklicala mati in Anica se je ibrnila in že je hotela oditi k materi. Sredi poti se je pa premislila in spet odskakljala k vodi. Ivana je na vrtu govorila s sosedo in ni mislila na hčerko, ki je med tem brezskrbno skakljala okoli vode. Pa so jo premotili ie-netajori, v solncu se blesteči valovi in sla je v vodo. Močan val jo jc potegnil s seboj tn jo odnesel. Ko je mati Ivana odhajala domov, je jela klicati Anico, pa se ji ni odTA a-la. Začela jo je iskati, a ni je nikjer naš-la. šla je tudi k sosedu, a otroka ni bilo nikjer. Ko se je preplašena mati vrnila domov, je povedala, da hčerke nikjer ni mogla najti. Oče je Sel Anico iskat in našel jo je mrtvo liri jezu, kjer se izJiva ^Rojcac v Bistri*v,. Mati Ivana je bila obsojena na 3 dni strogega zapora. Češ da je na otroka premulo pazila. SMRTNA NESREČA Z REVOLVERJEM. Gostilničar Tone iz Bitnja je obsojen na teden dni strogega zapora, ki bo poottlti z enim postom. Dne o. septembra je moi povabil zvečer, ko je zaprl svojo gostilno, p^ir svojih znancev v svojo sobo. Med znanci bil tudi njegov prijatelj Hafnerjev Tine. Mrl pogovorom je nekdo omenil samokres in Tone je takoj prinesel ^voj revolver in ga kazal znrfncem. Tone je bil prepričan, da jo cev prazna, zato tudi ni pogledal, če je revolver nabasan ali ne. Zato je orožje sukal brezskrbno v roki in smeje pomeril na Tinela. Pomeril je in sprožil, Tine je nječal in se ranjen zgrudil. Tone je prebledel. gost e so priskočili. Krogla je zadela veliko žilo odvodnico. Tineta so prepeljali v bolnico, kjer je kmalu izkrvavel. Tonetu je poč tudi samemu zal, da je ponevedoma ostrelil *voi ga prijatelja, a zdaj pač ue mor7' pomagali Skrušen iu žalosten je sprejel obsodbo. Sport — Concordia — Ilirija. Borba za držav* no hazensko prvenstvo. V nedeljo 30. t. m. sc odigra v Ljubljani med prvakoma za« grebškega in ljubljanskega podsaveza CotU cordio in Ilirijo bazenska tekma za prvc;v stvo Jugoslavije. To pomembno srečanje naših priznanih hazenskili reprezentanto v vzbuja ogromno zanimanje v vsej športni javnosti. S to tekmo bomo dobili prvič otU cijetnega državnega prvaka, za kateregj ic jc doslej smatralo BbK, kasneje pa ragreb* ški ASK. Tekma pomeni za vse fugOtln« vensko športno življenje izreden dogodek, predvsem pa še za Ljubljano, na čik tleh se bije ta boj. Ljubljana in vsa slovi; javnost z zaupanjem zreta na svojega prvaka in upata, da bo znala Ilirija Častno zastopati našo hazeno, ter da sc bo s prh znano svojo požrtvovalnostjo borila d<» skrajnosti, da si pribori ponovni naslov dr* žavnega prvaka, ali pa da vsaj dokaže. cU je svojemu nasprotniku enakovredna. Tek* ma bo nudila prvovrsten sport, ki za.^iuži rekordni poset. 2eleti bi bilo zlasti da po-seti tekmo korporativno nasa ženska mladina, da pozdravi na eni strani reprezen-tantke hrvatske bazene, na drugi strani pa da da našim bojevnicam s svojo navzočnostjo moralne opore v tej borbi. — Tek, ma se vrši ob 15.30 na igrišču SK Ilirije, ob 14. se vrši prvenstvena nogometna tekmi ASK Primorje — SK Slovan. liftom v lepo razsvetljeno sobo. Holder se je ozrl na osvobojene jetnike in spregovoril: — Gospoda d* Albaniac in Fortclus, Lidija Brentan vama pove, komu se imata zahvaliti za osvoboditev. Čas je zlato, zato ne bom izgubljal besed. Osvobojena sta bila na povelje Ke< liosa Maščevalca, tajnega poglavarja milijonov zatiranih in ponižanih. Te? kom zadnjih let se je skrbno priprav* 1 j al punt, kakršnega svet še ni videl. Danes opoldne izbruhne revolucija po vsem svetu: na kopnem in na morju, v zraku in pod zemljo. Vajino mesto v teh svetovnih dogodkih je že dolo* ceno. V zahvalo za rešitev se morata brezpogojno pokoriti Keliosu Na te* rasi te hiše vaju čakata dva aeroplana. S seboj vzameta obe ženski in pole* tita v rudnik 327 v srednjih Alpah. Holder je umolknil, segel v žep in potegnil iz njega prstan. — Spustita se na teraso rudnika 327 in vprašata po inženjerju Fulgranu. Zapomnita si to ime. — Dobro, inženjer Foulgran! — je ponovil d' Albaniac. — Ko stopita v njegov kabinet, iz* govorit* besedo «Cezar». — Julij Cezar? — se je začudil d* Albaniac, — Ne, samo Cezar. To je parola. — Dobro, Cezar porečem. A kaj potem? — Potem izročite inženjerju ta*le prstan. Nataknite ga na prst. Razume! bo, kaj to pomeni.. - — A midva? — jer vprašal d' Al* baniac, — nama ni treba razumeti, kaj to pomeni? — Ne, o vsem vaju informira Ful* gran. — Kaj pa stori z nama potem? Holder se jc nasmehnil. — Mislim, da vama bo takoj dano na izbiro, ali ostaneta s Fulgranom ali pa se vrnete v trdnjavo sv. Jurija v beneški zaliv. — Če še ne bo porušena. — Ne! ne! — je vzkliknil Holder. — Ne mislita, da se bo generalu Eno--nu posrečilo porušiti zavetišče bivših ljudi. Jutri opoldne bosta imela poli? cijski prefekt in ministrski svet dovolj drugih skrbi. Za bivše ljudi ne bo čas sa. Kar potolažita se. . D' Albaniac je nataknil na sredinec težak nrstan iz sive kovine. — Zdaj pa na pot! Želim vam obilc sreče. Tu je lift. Aeroplana sta pri= pravliena na terasi. Leticija in Lidija imata vse zemljevide, odnosno načrte, po katerih bosta lahko našli v srednjih Alpah rudnik 327. Spremim vas do aeroplanov. Holder je odprl vrata lifta. Na te* rasi sta stala dva aeroplana. D' Alba« Diac je sklenil spotoma vprašati Le* tičijo, zakaj se je položaj nenadoma tako temljito izpremenil. Holder je šc enkrat želel letalcem srečno pot in sc vrnil v hišo. — Pa letimo! — je dejal d' Alba* niac smeje. — Fortclus. vi vzamete s seboj Lidijo, jaz pa Leticijo. Leticija jc skočila v aeroplan. D' Albaniac je zavzel mesto pilota in pri« jcl za krmilo, ko se je naenkrat zgo« dilo nekaj tako nepričakovanega, da se presenečeni begunci nekaj časa niso mogli ganiti. Vse luči v mestu so na* enkrat ugasnile. Ogromno, sijajno raz^ svetljeno mesto se jc pogreznilo v po* polno temo! — Kaj pomeni to? — je zamrmral d" Albaniac in se ozrl v oblačno nebo. Namesto odgovora so sledili v kratkih presledkih novi nepričakovani in nepojmljivi pojavi. OBlflcIlJS m K Maček LJUBLJANA, Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. •SLOVENSKI NAR OD» dne 28. oktobra 1927. Strto 3 Dnevne vesti. V. Ljubljani, dne 27. oktobra 1927. — Kralj v Krasujevcu. V torek opoldne je prispel kralj Aleksander nepričakovano iz Topole v Kragujevac. Spremljali so ga kcmandatnt armije iz Niša general Terzič, načelnik artiljerijsko - tehničnega oddelka vojnega ministrstva Joksimovlč, adjutant polkovnik Dimitrijevič, upravnik vojno-tehničnega zavoda general Terzibašič, ko-irandant šumadijske divizijske oblasti general Milenkovič in pravni referent šuma-cijske oblasti Petrovič. Kralj je ostal v Kragujevcu do 17 in si je ogledal vojno- termični zavod. — Tnž. Marko Sehnelier imenovan za direktorja. Kakor nam javljajo iz Beograda, je dosedanji pomočnik direktorja ljubljanske direkcije državnih železnic g. inž. Malko Schneller imenovan za direktorja direkcije državnih železnic v Sarajevu. Sarajevski direktor Markovic" je imenovan za direktorja direkcije za zgradbo novih prog pri generalni direkciji v Beogradu. G. inž. Matko Schneller je užival v vseh naših železničar-skih krogih že pred vojno, ko je bil v Trstu, splošne simpatije. Zato ga bodo nali železničarji težko pogrešali. — Odlikovanje inozemcev. Na predlog prosvetnega ministra dr. Kumanudija je kralj odlikoval z redom Sv. Save IV. stopnje Josipa Scha-rka, direktorja dunajske državne opere, Gabriela Alfoau, direktorja pariškega gledališkega lista »Comoedia« in praškega pijanista Jana Hefmanna. — Svečanosti povodom češkoslovaškega narodnega praznika. V Beogradu se bodo vršile jutri povodom obletnice osvobojenja češkoslovaškega naroda velike svečanosti. Dopoldne priredi beogradska sokolska župa Dušan SUrii z Jugoslavensko - češkoslovaško Ligo v dvorani kinematografa ->Kv larac« svečano matinejo, na kateri bo govori! predsednik Lige M. Pavlovič o pomenu češkoslovaškega državnega praznika, podstarosta sokolske župe dr. Ivan Ribar pa o pomenu Sokolstva. Po govorih se bosta predvajala fihna Konferenca Male ar.tante v Jachimovu fn VIII. vsesokolski zlet v.Pragi. Popoldne priredi češkoslovaški poslanik Jan Šeba v svojem stanovanju čajanko, na katero so vabljeni člani Češkoslovaške kolonije in prijatelji češkoslovaškega naroda. Zvečer se bo vršila v Narodnem gledališču svečana predstava Smetanove opere »Prodana nevesta«. — Proslava stoletnice Berthelotovega ro*stva v Beogradu. V torek popoldne se je vršila v dvorani nove univerze svečana sefa v proslavo stoletnice rojstva kemika Marcelina Berthelota. Sejo je otvoril prof. Lozanič* na kar je predaval Miltvoje Lo-zantČ o pomenu in delu znamenitega francoskega kemika, Ivan Džaja pa o Brethe-Utu iz gospodarskega vidika. Nato ie imel francoski poslanik Dard daljši govoT, v katerem je naglašal Berthelotove zasluge za polju kemije. — Federacija slovanskih mest. Od 18. do 21. tm- se je vršil v Poznanju kongres Doljskih mest. na katerem se je razpravljalo v prvi vrsti o ustanovitvi federacije slovanskih elektrarn in slovanskih mest. Ustanovitev te slovanske federacije je vprašanje bližnje bodočnosti in zavisi samo še od ureditve nekaterih mednarodnih zadev. — Iz prosvetne službe. Za izrednega profesorja etnografije na zagrebški filozofski fakulteti ie Imenovan dr. Milovan Ga-vazzi. kustos zagrebškega deželnega muzeja, za profesorja Tik realne gimnazije v Liubljani pa Slavko Raić. — Poštne in brzojavne zveze s Cebo-slovaško. V spremstvu čehoslovaškega pq-slanika na našem dvoru g. Jana Sebe sta v torek posetila poštnega ministra dva zastopnika čehosiovakega poštnega ministrstva da se doseže sporazum med obema državama glede razširjenja poštnobrzojav-nega in telefonskega prome-ra med Cehc-slovaško in Jugoslavijo. — Konferenca hišnih posestnikov. Danes se vrši v Beogradu važna konferenca zastopnikov organizacij hišnih posestnikov iz vseh pokrajin naše države. Konferenca obravnava Narodni skupščini predloženi načrt ministra za socijalno politiko glede podaljšanja stanovanjskega zakona odnosno njega izprememb. Ljubljansko organizacijo hišnih posestnikov zastopa g. Frelih. — Ogorčena borba za občino v Novem Sadu. Novi Sad je prijazno mesto. Šteje nekaj nad 10.000 volilcev. Dne 6. novembra t. ]. se vrše po dolgih letih prve občinske volitve, kakor drugod V Vojvodini. V vo-ISni borbi je opažati nenavaden pojav, da je vloženih 14 kandidatnih list. Novi Sad voli z okolico 80 odbornikov, a za odborm-ška mesta se poteguje na raznih kandidatskih listah 1120 Novosadčanov. Vse večje stranke so postavile svoje kandidatne liste, a tudi posamne lokalne strančice kandidiral. Največjo razcepljenost le opažati med radikali, ki so postavili kar pet kandidatnih list. Svoje liste so postavili tudi Nemci in Madžari. V volilni borbi igra glavno vlogo problem združenja Novega Sada s Petrova radinom. — 40-letnica poroke. V Ljubnem na Gorenjskem obhaja danes 26. tm 40-letnico zakonskega življenja g. Anton Fister, upokojeni strojevodja: soproga mu je zvesta družica Katarina iz ugledne rodbine šo'ar Iz Krope. Jubilant je mož starega kova, neustrašen naprednjak, in naročnik »Slov. Naroda*- od kar se zaveda političnega življenja. Edino, kar iubilantom greni življenje, je da v toliko željeni Jugoslaviji morajo živeti ob skromni kronski pokojnini. Zakonskemu paru kličejo vsi njegovi zvesti prijatelji in somišljeniki »Še mnogo srečnih let zakonskega življenja.« — Za slovenske delavce v Beogradu. Slovenski delavci in nameščenci v Beogradu so se organizirali v kulturno društvo Cankar«. Predvsem hočejo ustanoviti slovensko knjižnico. Prosvetni odsek Delavska zbornic* v Ljubljani naproša vse, da darujejo dobre slovenske knjige za beograjski »Cankar«:. Darovane knjige hvaležno sprejema Prosvetni odsek Delavske zbornice, Ljubljana Gradišče št. 2. — Škrlatinka v Sarajevu -in Bitoiju Kakor smo že poročali, se je v Sarajevu zelo razširila škrlatinka. Prosvetni inspektorat ;.e v sporazumu s šolskimi zdravniki sklenil zapreti za 14 dni vse šole. Tudi v Bitoiju se ie pojavila epidemija škrlatinke, ki se širi zlasti med deco do 6 leta. Dosl*.J ie obolelo 18 otrok, od katerih so :rije umrli. — Za prehrano pasivnih kraiev. Ministrski odbor za prehrano pasivnih krajev je predloži! ministrskemu svetu razpreda i -bo kredita v znesku 10 milijonov Din. čim bo ministrski svet odobril ta predlog bo podpora razdeljena prebivalcem pasivnih krajev. — Rdeči križ za žrtve potresa. Glavni oebor Rdečega križa je na zadnji stji sklenil dati prebivalcem Gorenjega Mi!a-novca in okolice še 160.000 Din podpore. S tem denarjem bo omogočeno popravni odnosno zgraditi hiše, ki so se pri zadnjem potresu porušile. — III. redni kongres največie organizacije privatnih nameščencev »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije* (Saveza privatnih nameštenika Jugoslavije), se vrši v nedeljo dne 30. oktobra t. 1. Svečana otvoritev kongresa bo v ne^el'o ob 9. uri dopoldne v »Metropol* kinu v ZagTebu. Letošnji kongres te organizacije bo razpravljal o važnih vprašanjih, ki se tičejo življenskega položaja privatnih nameščencev in je radi tega vzbudil med stanovskimi organizacijami delojemalcev in delodajalcev, kakor tudi v ostalr javnosti znatno pozornost. Potek kongresa bo iz tega razloga spremljan s precejšnjim zanimanjem. Glasom »Zveze privatnih nameščencev Ju-goslavijec je za poset kongresa dovoljena polovična vožnja po železnici na ta način, da kupi pri odhodu celo karto za Zagreb in hrta z isto karto s potrdilom o posetu kongresa pravico do brezplačne vožnje na povratku. — Ponarejeni dvodinarski novci. No-trame ministrstvo je obveščeno, da so našli v Sisku ponarejen dvodinarski novec. Zanimivo je, da* so našli pred dvema mesecema v neki vasi blizu Siska tudi ponarejen dvodinarski novec. Notranje ministrstvo je odredilo strogo preiskavo, ker gre najbrže za tajno organizacijo ponareja Icev. — Slovensko planinsko društvo objavlja, da se vrši njegova I. redna skupščina 30. tm. v hotelu »Union« v beli dvorani (I. nadstr.) a ne na verandi kakor je bilo prvotno ob-javlieno. V pojasnilo se pripoTrrm. da tvorijo skupščino samo delegati. Delegate osrednjega društva le v smislu sklepa obč. zbora imenoval Osrednji odbor In naj se blagovolijo pomoštevilno udeležiti zborovanja. Ako je kdo zaprečen. naj izroči pooblastilo drugfemu delegatu. — Odbor za postavitev spomenika žrtvam na suhem bajerju v Ljubljani, se je svojedobno obrnil na županstva slovenskih občin s prošnjo naj pripomorejo s prispevki, da postavi žrtvam svetovne vojne, hsmrče-nim na Suhem bajerju skromen a dostojen spomenik. Dosedaj se je odzvalo odborov i prošnji 37 občin s skupnim prispevskom ca Din 5000. Darovale so sledeče občine: Jezica, mesto Ljubljana, Radeče, Draga, Stara Loka, Crni Vrh, Zminec, Želim!je, Dolenja vas pri Ribnici Dv M. v Polju, Moste pri Ljubljani, Šmartno pri Litiji, Jarše, Srruga-Dol., Naklo, Toplice pri N. m., Vače pri Litiji, Gornji Logatec, Metlika, Smlednik, Sorica, Aržiše pri Zagorju, Kokarje pri Mozirju, Selca, Lesce—Radovljica, Medvode. Griže pri Celju, mesto Kranj, Krka. Voljč ji potok^ Spodnje Hoče, Rače, mesto Maribor, Bezovica, Jurjevica pri Kočevju, Cerknica, Loka pri Zidanem mostu in Vič pri Ljubljani. Poleg navedenih občin in posameznikov so darovala še društva: Splošno žensko društvo v Ljubljani, Klub Primork in ženska podružnica CMD za Krakovo in Trnovo. Vsem darovalcem izreka odbor prav prisrčno zahvalo za njihovo požrtvovalnost in naklonjenost, obenem pa prosi vse ostale občine in društva, da blagovolijo vzeti odborove prošnje v pretres, da omogoči odbor postaviti spomenik onim žrtvam svetovne vojne, ki Srj bile zapisane pozabil en ju. -- Smrtna kosa. Včeraj je premin-jla v Ljubljani soproga lastnika tiskarne g. Mak sa Hrovatina Josipina H r o v a 11 n roj Kobal. Pokojnica Je bila vzor plemenite žene in skrbne matere. Pogreb bo juri ob treh popoldne iz Velike čolnarske ulice št. 4. Blag ji spomin. Težko prizadeti rtd-bini naše iskreno soža'le! — Izseljevanje v Južno Ameriko. V dalmatinskem Zagorju je zavladala po lanskih in letošnjih katastrofah velika beda, tako da se je začelo prebivalstvo v masah izseljevati. Skoraj vsak teden potuje v Ameriko večje število naših izseljencev. Včeraj (je odpotovalo iz splitske luke v Južno Ameriko 84 oseb Par se jih je hotelo vtihotapiti na parnik brez potnih dokumentov in bodo imeli radi tega sitnosti pri oblasteh. Naraščanje izseljevanja pa zahteva nujno podporo najhujše prizadetim krajem, ker se bodo sicer cele pokrajine izselile. Saj Je znano, da so se n. pr. v Bosni in Hercegovini izselili že celi okraji. — Ferad bes Draga zopet oproščen. Včeraj je kasacijsko sodišče v Beogradu razveljavilo razsodbo roitroviškega sodišča zoper znanega voditelja džemijetovcev v Južni Srbiji Ferad beg Drago, ki je bil obsojen na 20 let ječe. Ferad beg Draga je bil takoj izpuščen iz zapora. — Sneg v Hercegovini. V Bosni in Hercegovini že dvajset dni neprestano dežuje. Zadnje dni pa Je temperatura zelo padla, tako da je včeraj zapadel tudi v dolini precej debel sneg. V okotfci GaSca m Idbara so bili silni snežni meteži. Vihar je bil tako silen, da je rušil drevje in podrl tudi mnogo hiš. Tudi sicer ie predčasni mraz povzročil rrmogo škode — Samomor slovenskega trgovca v Kar* lovcu. Včeraj je izvršil v hotelu »Jadran« v Karlovcu samomor trgovec Franc Gas-parri ,doma iz Novega mesta. V pismih, ki jih je zapustil, navaja, da si je končal življenje, ker so ga klevetniki onemogočili kot trgovca in mu s tem izpodkopali eksistenco. Iz Ljubljane —lj Kie sta ostala gg. Post in Pire? Današnji »Slovenec« je objavil notico na naslov vladnega komisarja na ljubljanskem magistratu, v kateri pravi, da se bliža 1. november in da stranke, ki so dobile nakazana stanovanja v mestni stanovanjski hiši na Ahacljevi cesti, še 'do danes niso prejele dovoljenja za vselitev. Čudno je, oa »Slovenec* javno opozarja na to vladnega komisarja? Kaj naj to pomeni? Kje pa sta ostala sosvetnika g£. Pust in Pire, ki ju je pred občinskimi volitvami tako pridno poslušal tn katerih nasvete Je tako vestno izi.ornjeval? Ali morebiti gg. Pust In Pire sedaj po volitvah nimata nobenega interesa več na »rednem« občinskem gospodarstvu? —lj Redna skupščina in volitve Sveta slušateljev ljubljanske univerze. Po sklepu odborove seje SSLU dne 20 oktobra t. 1. se vrši redna skupščina SSLU dne 10. novembra t. 1. v zbornični dvorani univerze ob 15. uri s sledečim dnevnim rtdom: 1. Otvoritev, 2. čitanje zapisnika lanske skupščine. 3. poročilo predsednika o delu SSLU, 4. poročilo načelnikov sek 'ij, 5. poročilo o prvem kongresu študentskega saveza v Beogradu, C. poro.ilo o kongresu CfE v Riniu, 7. poročilo revizorjev in ab-solutorij, 8. samostojni predlogi, 9. slučajnosti in 10. volitve. — Volitve se vrŠ2 v petek, dne 11. nov. t. 1. v zbornični d/orani od 14. do 18. ure. — Vse, kar se t:če predlaganja samostojnih predlogov, kandidatnih list in imenovanja članov v vofcvno komisijo, je razvidno iz volitvenegi reda, ki je objavljen na deski Sveta v ftVtJ univerze. V Liubljani. dne 27. okt. 1927. — Za Svet slušateljev ljubljanske univerze: vekos!av Iskra, predsednik, Nrko Kureč, tajnik I. —lj Trigiavani! Jutri ob 20. se vrši članski sestanek pri Češnovarju. Radi izredne važnosti apeliramo na članstvo, da se ga polnoštevilno udeleži. —lj Otvoritveno predavanje v VII. sezoni društva »Soča« v Liubljani se vrši 5 novembra 1927 v Ljubljanskem dvotu. Člani, prijatelji in vsi, ki se za naša predi-vanja zanimate vas uljudno valimo, da se tudi v tej sezoni v obilnem številu udeležite naših lepih in podučnih predavanj. Ime g. predavatelja in temo za prvo predavanje naznanimo začetkom prihodnjega tedna. — Odbor. S17-n —lj Mestna zastavljalnica v ponedeljek 31. tm. radi snaženja uradnih prostorov ne posluje. 818-n NAJUGODNEJŠI NAKUP oblačil lastnega izdelka nudi tvrdka JOS. ROJINA, Ljubljana. —lj Otvoritvena plesna vaja družabnega odseka »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije« v Ljubljani se vrši v petek dne 28. tm. ob 8. uri zvečer pod vodstvom g. profesorja TroŠta v mali dvorani hotela »Unionc, pritličje, levo. Lventuelne i ove prijave sprejema poslovnica društva. Gledališka ulica štev. S., pritličje, vsak delavnik od 18—20 ure. 819-n — lj Nagrobni listki Jugoslov. Matice. Veliki narodi imajo običaj, da na Vseh vernih dan polagajo na grobove pokojnih spominske liste s primernimi napisi in tako počaste njihov spomin s tem, da obenem žrtvujejo majhen znesek v dobrodelne namene. Jugoslovenska Matica je letos izdala serijo nagrobnih listkov in prosi rojake, da z njimi okrase grobove svojih pokojnikov, zaslužnih mož in spomenike vojakov iz svetovne vojne. Nagrobni listki se bodo prodaiali po dva dinarja pred pokopališčem. —lj Štetje obiskovalcev grobov na dan Vseh svetih se bo vršilo na sledeči način. Na primernem kraju vsake dohodne poti do pokopališča bo postavilo društvo -Skrb za mladino« mize s steklenimi nabiralniki. Vsak pasant vrže v tak nabiralnik en komad poljudne novčanice. Skozi steklo se bo videlo kako narašča kup denarja. Zvečer se bo nabrani denar preštelo in ker se bo posebej štelo tudi one — upamo maloštevilne — posetnikc. ki ne bi nič darovali — bo mogoče Število obiskovalcev natančno ugotoviti. Zanimiva bo številki, ki se v Ustih objavi, koliko je biro darovalce* po parah, dinarjih, 10 dinarjih itd. 820-n —lj Trgovci In trgovski nameščenci! Danes ob 8. uri zvečer v mali dvoran--.1 hotela Union prvo predavanje g. Vavpoti-ča o aranžiranju izložb. Vstopnine ni. — Odbor društva Merkur. 821-n —lj Društvu v vojni oslepelih vejakov je daroval g. Fran Gnezda 25 Din mesto cvetja na grob umrlemu Franu Rudi. —lj Vreme. SnoČi ob 20. je kazal barometer 771, termometer -|- 3.4» C, danes ob 7. zjutraj barometer 770, termometer -f- 2° C, opoldne 768.5, barometer -f- 11 C*. Najvišja temperatura je bila včeraj -f-13.2 O, najnižja -j-2.8° C. Zjutraj je vladala prava londonska megla. Dopoldne jasno. —lj Nezgoda. V Pijavi gorici stanujoča soboslikar jeva soproga Kati Kovačič je včeraj ob 13.90 hotela skočiti na ie odhajajoči osebni vlak na Dolenjskem kolodvoru. Pri tem ji je spodrsnilo ter je padla. Pri padcu si je »pahnila levo roko v zapestju. —lj Aretacija shrahovalca ljubljanske okolice. Orožniki v Grosupljem so 21. t. m. prijeli drznega tatu in vlomilca, strahovalca ljubljanske okolice, Alojzija Strgnrja, doma z Rudnika. Strgar je znan javnosti po svojih Številnih tatvinah aukenj po rasnih ljubljan- skih šolah, ki jih je izvršil letos pozimi iu zaradi katerih je bil obsojen na večmesečno ječo. Meseca junija je pobegnil iz zaporov ljubljanske jetnišnice ter se je nato ves Čas klatil po ljubljanski okolici, kjer je izvršil šest velikih tatvin in vlomov. Orožniki so ga odpeljali v zapore ljubljanskega deželnega sodišča. —!j Male tatvine. Služkinji Manji Kraš-nji, ki je stanovala v Rožni dolin , le o\\o pred tremi tedni ukradenega več perila v vrednosti 320 Din. Včerai je pf*Đ* po naključju na sled pravi tatici, AuiU po imenu. Tatica Anica je prodala nekaj periia svoj; prijateljici in pri tej Je Marija Krašnja našla nekaj perila. — Posestniku in 5agarH P.d-vardu Mesesnelu je nocoj neznan tat od-nese! transmisijski gonilni jermen, dolg 12 m in širok 8 cm. Mesesne! trpi Približno 700 Din škode. —Ij Še pratike kradejo. Danes ob 11. uri dopoldne je neznan tatic ukradel vpokoje-nemn državnemu železničarju Ferdinadu KlanČniku .stanujočemu v Spodnji Šiški, zavoj, v katerem ie bilo 50 Blasnikovih pratik za leto 1928 Tatvine ie osumljen neki mlad pohajkovač, ki se je nahajal na dvorišču Jadransko - podunavske banke, kjer so bile pratike ukradene. —lj Brezobziren kolesr. Neki mlad in brezobziren kolesar je včeraj opoldne na križišču Vošnjakove ulice in Blei\veisove ceste povozi* in podrl na tla 70-letno zaseb-nico Urško Tavčar ^tanujočo na Karlovski cesti. Poškodoval jo je na levi roki. —I j Drobiž policijske kronike. Policija je od včeraj do danes zaprla štiri osebe ;n sicer dva moška radi nedostojnega vedenja v tolaine pijanostU nekega Miho radi tatv* iie dežnega p&Šca in nektga potepuha rad-raznih deliktov. Priiavljer! sta cve ma; :ši tatvini. Dalje je ovadena neka oseba rad' lahke telesne poškodbe, ^'"r.c veseijak'. so prijavljeni rjii izgreda na ulici in kalje t: t nočnega miru. a 12 voznikov radi cestnor^-1 cijskega i tdj. — lj Vsako sredo in četrtek domač«* krvavice in novo dalmatinsko vino v kleti Sv. Petra c. 43. Priporoča se Tomaž Mencinger. S14n —Ij Veliko izbero volnenih jopic najnovejših bluz, perila, kravat itd. priporoča tvrdka Ign. Žargi, pri nizki ceni. Ljubljana, sv. Petra cesta. 118-n —lj Največjo izbiro bluz, otroških obleke In plaščev nudi ceno Krištofič-Bučar. 119L —lj Dotična gospa, ki je prvo soboto na plesu srednje tehnične šole vzela dežnik preveč, se poživlja, da istega *akoj vrne, da ne bo imela neprilik, ker je odboru znana. Počastite spomin dragih pokojnih in zaslužnih mož z nagrobnimi listki «Jugoslov. Matice» ! iz Celja c Jugoslov. češkoslovaška liga v Celju priredi začetkom novembra tečaj za pouk češkega jezika. Priglasilo se je doslej že več učencev. — c Ljudsko vseučilišče. Otvoritveno predavanje v novem društvenem letu se vrši v petek, dne 28. t m. ob 8. uri zvečer v deški meščanski šoli. Predaval bo g. dr. VViraterhalter iz Maribora o »Mednarodnem svetovnem pomožnem jeziku esperantu«. — c Kvartet »Zika« bo koncertiral dne 10. novembra v dvorani Mestnega kina v Celju. — c Poroka. V Petrovčah se je poročil art. kapetan I. kl. g. Peter Killer z gdčn. Marico Erhartičevo. Obilo sreče. — c Nočni napad, V pondeljek ob ped L uri ponoči so neznani moški brez povoda napadli delavca Antona Madžara na cesti v Oaberju, ga pretepli in vrgli na tla. Madžar je dobil lahke poškodbe, napadalci pa so pobegnili. — c Zopet tatvina kolesa. V torek je nekdo iz dvorišča gostilne KandntSer v Prešernovi ulici ukradel Ivanu Kavaiarju iz Levca kolo znamke *Puch« vredno 2000 Din. — c O kakovosti vina sta debatirala ... V torek 26. t. m. ob pol 8. uri zvečer sta se sprla v gostilni Dečman v Matije Gubca ulici Albert 2eleznik iz Gaberia in Miha Goljuf iz Zagrada. Skregala sta se, ko sta govorila o kakovosti vina. Po ostri debati se je razvil prepir, med katerim je bil 2e-leznik lahko ranjen. — c Policijske vesti. Odgon. 27 letni tkrošnjar Leopold Fmk, pristojen v Malo goro pri Kočevju In 33 letna sobarica Marija Grzetić, pristojna v Dobrinje na otoku Krku sta bila radi brezposelnosti in pomanjkanja sredstev za preživljanje odgonskim potom odpremljena v domovinski občini. Iz Maribora —m Vlomilci pod ključem. Mariborska policiia je zadnje dni aretirala več sumljivih tipov, ki so se brez dela in strehe potikali po mestu in okolici. Na policiji so jim dobro pregledali oblsti in odkrili med njimi več že dolgo zasledovanih vlomilcev, ki imajo na vesti več vlomov, izvršenih v zadnjem času v mestu in okolici. Zima, ki je že začela pritiskati, je prignala v mesto vse* kar je doslej našlo zavetja po deželi. Policijski zapori se vedno bolj polnijo, a tudi vlomi in tatvine se m nože. —m O duševnih boleznih bo predaval v petek dne 28. tm. ob 20. v Ljudski univerzi (mala kazinska dvorana) specijalist za duševne bolezni g. dr. Robida iz Ljubljane. V Mariboru, kjer je b#o baš v zadnjem času mnogo slučajev duševne zmedenosti, je predavanje zelo aktualno. —m Za sejo občinskega sveta, ki se vrši iutn popoldne, vlada v mestu veliko zanimanje. Zlasti refiektanti na stanovanja v novih mestnih hišah komaj čakajo, da izvejo, ali jim bo usoda naklonjena ali ne. Na dnevnem redu pa ie tudi več drugih važnih vprašanj. In končno vzbuja zanimanje javnosti tudi politični moment, ki stopa sedaj lik pred občinskimi volitvami tudi v občinskem svetu zopet v ospredje. Morda bo že jutrišnja seja pokazala, ali so si vzeli klerikalci besede, ki so bile izrečene na njihov naslov na skupščini Cirii-metodarjev K srcu ali pa rm'eravajo ft nadalje UKauaii kupčije z Nemci na škodo naših narodnih interesov ob driavui meji. —rn Ura v srajskem stolpu bi bila ne le potrebna, marveč tudi v kras grfcda in okolici. Urar Alfred Krois ie izdelal stolpno uro. vendar pa lastuik gradu re prevzame vseh stroškov, ki so proračun j r? na 18.000 Din. Lastnik Kradu bi bil pripravljen napraviti na svoje stroške kazalo in kazalce ostalo pa naj bi prispevala iavr m"• sejanega dolomitnetra pe*ka. — Direkcija državnega rudnika v Žabukovci pri Celju sprejema do 8. novembra ponudbe glede dobave 22.000 kg sena. Dne 27. t. m. se bo vršila pri intendanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna 'imitacija sjlede dobave 4.000 kg letošnjega fižola. — Predmetni oirlasi z natanrnHSimi podatki so v pisarni Zbornice aa trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. slMPJf l&lTSin NAROD, dne 28. oktobra 1927. Stev 245 Strahovita katastrofa na morju V torek popoldne se je potopil v Južnem Atlantiku italijanski parnik «Principessa Mafalda — Utonilo je okrog 880 potnikov in mornarjev, — Strahopetnost in brezsrčnost italijanskih mornarjev. Že včeraj smo med brzojavnimi vestmi poročali o strahoviti katastrofi, ki se je pripetila v Južnem Atlantiku. Glasom brzojavke, ki smo jo prejeli, se je med Bahk) in Rio de JaneirO na 16. 41, 8 stopinj dolžine in 37.41 sto* pinj širine potopil v torek ob 19.13 italijanski parnik Principessa Mafalda. O tej katastrofi, ki se da primerjati z dvema največjima katastrofama na morju. potopom angeskega parmka «Titanicaj> in torpediranjem «Lusitani-je», so prispela tekom včerajšnjega diK obširna poročila. Parnik «Principcssa Mafalda» je bii na poti z Genove v Južno Ameriko. Na krovu je imel 1200 potnikov in 230 mož posadke (po druiii verziji 958 pot« nikov, skupaj torej 1198 oseb). Približno 130 milj od Babi j c je zadela parnik katastrofa. Eksplodiral je kotel in par* nik, ki je zadobil težke poškodbe, se je pričel potapljati. Dočim je parnik dajal signale SOS (rešite nas!) na pomoč, so se na narn:ku odigravali strahotni pri= zori. Nastala je nepopisna panika, lju= d je so begali v smrtnem strahu sem in tja, a obenem se je pričela borba na življenie in smrt za rešilne čolne in pasove. Oni. ki niso mogli dobiti rešilne? ga pa?Li. so noskakali v morje. Straho* vitemu kaosu, ki je zavladal na parni« ku, ni bil nihče kos, kajti tudi častniki in posadka .^o popolnoma izgubili gla* vo. Značilno za strahopetnost posadke je, da je skušala najpreje rešiti sebe in potnike L in II. razreda, dočim so mors r.arji zaprli vse kabine III. razreda, v katerih so se vozili siromašnejši potnis ki, večinoma izseljenci. Rešilnim klicom SOS so se kmalu odzvali francoski parnik «Formosa», ki je prvi prispel na kraj nesreče, dalje nemški parnflc «Atena» in angleški par? nik «Empire Star». Parnik «Formosa>> je rešil 120 potnikov, parnik «Atena» lih je sprejel na krov 400, a «Empire Star» 200. Okoli 500 potnikov in mor* narjev je utonilo. Kaj je povzročilo strahovito kata* strofo, še ni znano, govori se pa, da je «Principessa Mafalda» naletela na pečine, kar je povzročilo eksplozijo kotla. — Kapitan francoskega parnika «Formosa», ki je prvi prispel na kraj nesreče, je izjavil, da pomeni katastro* fa «Principesse Mafalde» naravnost škandal v zgodovini pomorstva. Dočim so italijanski mornarji zaklepali kabi* ne III. razreda in se> strahopetno borili za čolne, je prenašala posadka franco* skega parnika v smrtni nevarnosti ne= srečne potnike na krov in rešila nebroj žen in ctrok, zaklenjenih v kabinah. «PRINCIPESSA MAFALDA. Parnik «Principessa Mafalda» je bi! zgrajen leta 1908. v Genovi in je bil torej že precej zastarel. Bil je 150 m dolg in 17 m širok. Tonaža je znašala 9200 ton. Parnik je vozil s povprečno hitrostjo 18 milj na uro. Na parniku je bilo prostora za 1460 oseb s posads ko vred. Poveljnik Principesse Mafalde je bil kapitan Gubi, rodom iz Palerme. Vest o katastrofi «Principesse Mas falde» je Italijane globoko pretresla, saj je to v gmotnem in moralnem po* gledu hud udarec za italijansko moma« rico. Prve vesti so krožile v Italiji že tekom dopoldneva, popoldne pa so raz= ni listi priredili posebne izdaje, v ka* terih so obširno poročali o strahoviti katastrofi. Koliko ljudi je utonilo, do* slej še n; točno znano. Tekom včeraj« šnjega dne je prejelo italijansko pro= metno ministrstvo vest. da je bilo 750 potnik v rešenih, dočim jih je 880 uto* nilo. Iz italijanskih listov je posneti, da je bil parnik «Principessa Mafalda» dobro ohranjen, dasi je bil star že 20 let. Parnik, ki oa je zgradila družba Navigazione Generale Italiana, je bil sestrska ladja «Prineipessc Jolande», ki se je, kakor znano, takoj ko so jo spu* stili v morje, potopila. Sploh pa se na glasa, da je parnik spadal med najbolj* še italijanske ladje. Tragično pri vsem tem pa je, da je bila to zadnja vožnja ^Principesse Ma« faldv v Južno Ameriko, kajti od 10. novembra dalje bo vozila na tej progi največja italijanska motorna ladja Au* gustus», dočim bi «Principesse Mafal* da» vzdrževala promet na progi Geno* va?Avstralija. POTNIKI NA PARNIK L*. Med potniki so bili večinoma izses Ijenci, med njimi mnogo Italijanov, Furlanov, več Jufloslovenov in Nem* cev. — Od Jugcslovcnov so bili na parniku: rodbina Josipa Becki iz Via* ške Slatine p-' Osijeku, in sicer: Josip Beck, žena Ana in njegovi dve hčerki Ana in Erža. Dalje 241etni Petar Kralj iz Sele, 251etni Stjepan Štimac iz Vi* skovca, 281etni Pavle Agotič iz Gorja* va, dalje Dalmatinci: Nikola Jankovič (Split), Ante Talaič, Andrija Talaič, Stepan Dodig, Peter Bebie, Anto Bebič, Marko Šiljeg, vsi iz Novega Sela nri Splitu. Pavel Gugič. Peter Berkovič, Ivan Dragojevič, Juraj Tabain, Marko Orel, Franjo Vlašič, Ciril Dragojevič, Dinko Dragojevič, Anton Antonovič, vsi iz Veleluke (Korčula). Iz Pančeva so bili: Vasa Rokvič, Jovan Nanu, Ar* sa Ballani, Laza Stefanovič in iz Bito* lja: Boža Krstič, Nedeljkp Katavič, Stojan Josipovič, Stevan Naumovič in Djordje Veljkovič. O usodi naših državljanov do sedaj ni znano ničesar, bati se je pa. da jih je več utonilo. Med potniki je bil tudi sloviti italijanski tenor Gigli, čigar usoda do se* daj ni znana. • DOSEDANJE NAJVEČJE POMOR* SKE KATASTROFE. Od 1. 1900 do L 1927 se je skupno z včerajšnjo katastrofo «Principesse Mafalde» pripetilo 18 velikih nesreč na morju, od katerih naj omenimo samo glavne: Dne 15. junija 1. 1904. je v Newyor* ku požar uničil izletniški -parnik «Ge< neral Slocrun», pri tem je izgubilo 780 oseb življenje. — Istega leta, in sicer 4. julija je zadela norveška ladja «Nor* ge» ob pečino; utonilo je 637 oseb. — Dne 21. februarja 1. 1907. je vihar tre* ščil angleški potniški parnik «BerIim» ob holandsko obalo. Ta kastrofa je za* htevala 129 človeških žrtev. Največja pomorska katastrofa vseh časov je bil potop veleparnika *Titanica», ki je dne 15. aprila leta 1912 zadel ob ledeno go* ro. Utonilo je 1601 oseb, 716 pa so jih rešili. Dne 29. maja 1. 1914. se je na rc> ki Lorenzo radi kolizije z nekim tovor* nim parnikom potopil angleški parnik «Empress of IrelancU. Utonilo je 1032 oseb. 8. maja 1. 1915 je nemški pod* morski čoln torpediral ameriško lu* ksuzno jahto «Lusitanijo», pri čemur je utonilo 1500 potnikov. 24. julija istega leta je v Chicagu zavozil potniški parnik «Eastland» na sipino in se prevrnil. Utonilo, odnosno ubilo se je 1810 pot* nikov. 22. junija L 1919. so nemški mor> narji potopili pri Scapo Flowu mogoč* no nemško vojno brodovje, ki bi mo= ralo biti izročeno Angležem. 20. deccni= bra 1. 1919 se je na odprtem morju po* topil angleški parnik «Liensching». — Utonilo je 530 potnikov. 19. avgusta le* ta 1925 je eksplodiral kotel na ameri* škem parniku «Machinas». Ubitih je bLo 32 oseb. okoli 300 pa ranjenih. Brezobzirnost sovjetske justice Vrhovno sodišče v Moskvi je v pon-deljek nadaljevalo obravnavo proti vohunom. Državni pravdnik Konduruškin je v zaključnem govoru dokazoval, da je krivda dokazana, ker so obtoženci sami priznali, da je bilo središče vohunske organizacije v angleški misiji v Moskvi. Vohunsko službo je vodil sam šef angleške misije Hodgson, s pomočjo podrejenih uradnikov. Po' mnenju državnega pravdmika je proces v vohunski aferi dokazal, da skuša angleški im-perijalizem z vsemi sredstvi uničiti sovjetski režim. Eno teh sredstev je tudi vohunstvo. Državni pravdnik je predlagal smrtno kazen za brata Provve, za bivšega pravnega svetovalca revoluci-jonarnega vojnega sveta Korepanova in vojaškega uradnika Nanova. Dasi obtožencem krivda ni bila dokazana in dasi je šlo samo za dozdevno vohunstvo, je vrhovno sodišče obsodilo brata Provve in Korepanova na smrt, Nanova pa na dve leti težke ječe. Proslava Berthelotovega jubileja Francija je na svečan način prosla* vila stoletnico rojstva znamenitega ke* mika Marcalina Berthelota. Svečanosti so dosegle svoj vrhunec v ponedeljek, ko se je vršilo v velikem amfiteatru« Sorbonne svečano zborovanje zastop* nikov znanosti. Francoski in inozemski učenjaki so napolnili amfiteater, kjer je stal doprsni bronasti kip Marcelina Bertholeta. Na estradi so zavzeli me* sto zastopniki tujih držav, člani fran* coske akademije in slavnostni odbor na čelu s predsednikom ministrom Painle* vejem. Zborovanja se je udeležil tudi češkoslovaSki prosvetni minister dok* tor Hodža, ki je nastopil kot slavnostni govornik. Berthelotovi rodbini so bili rezervirani častni sedeži. V ospredju velike dvorane je bil zbran ves pariški diplomatski zbor. Ob 9. zjutraj je stopil v dvorano v spremstvu članov vlade, predsednika senata in zastopnikov pariške občine prezident Doumergue. Pri vhodu je po* zdravila odlične goste republikanska s>arda in orkester je zaigral marseljezo. Takoj nato je dal minister Painleve be* sedo zastopnikom štirih akademij, čijih član je bil pokojni Berthelot. Govor* niki so popisovali Berthelotovo življe* nje in njegovo delo kot učenjaka, filo* zofa, socijologa in državnika, ki je po* svetil vse svoje življenje znanosti in humanosti. Kot peti govornik je nasto* pil češkoslovaški prosvetni minister dr. Hodža, na kar so zastopniki tujih dr* žav in inozemskih znanstvenih ustanov izročili v roke ministra Painleve j a spo* minske listine. Slavnost se je zaklju* čila z govorom ministra Painleve j a, ki je govoril o bodočem Domu kemije kot trajnem spominu na Bertholeta in sre* dišču, kjer bodo tekmovali na polju kemije vsi narodi. Tiralica za sodnikom Preiskovalni sodnik v Miškovcu na Madžarskem je izdal tiralico za predsednikom okrajnega sodišča dr. M. Tar-nayem radi poneverbe .sleparije in ponarejanja javnih listin. Tarnav je pravočasno pobegnil v inozemstvo. Preis* kava je dognala, da ima famozni sodnik na vesti nebroj zločinov in prestopkov. Kot predsednik kazenskega senata je opetovano odmeril obsojencem denarno globo po 100, 150 ali 200 pengo, toda na aktu je zabeležil samo 2 ali 3 pengo, ostanek je pa vtaknil v žep. Oblasti so odredile preiskavo tudi proti podžupanu Szori-ju in velikemu županu Szoldu, ker sta vedela za sodnikove sleparije, pa ga nista ovadila. Oba funkcijonarja samoupravne oblasti bosta morala odstopiti. Vrhovno sodišče je odredilo revizijo vseh sodišč v pristojnem korni-tatu. Krvava Velika noč na otoku Stoletnica bitke pri Navarinu, o kateri smo te dni poročali, vzbuia spomin na tragične dogodke, ki so pripravili Evropo do tega. da ie uničila sultanovo moč na morju. Krvava Velika noč na otoku Chiosu je bila dogodek, ki je močno Dretresel vso Evropo Bilo je 1. 1822. Nemiri v Grčiii so delali Turčiji hude preglavice že celo leto. Prebivalci otoka Chiosa, ležečega pred smirn-skim zalivom, so Da živeli mirno in se niso zmenili za napetost med Grki in Turki. Otočani so bili premožni, turški režim je bil znosen in dasi so simpatizirali z rojaki v Grčiji, se niso upali javno kazati svoje naci.ionalne zavesti, ker ie bila maloazijska obala preblizu. Ko se ni posrečilo pritegniti otočane h grškemu osvobodilnemu pokretu, se je napotil Likurgos z 2500 mož broje-čo posadko na otok. kier se 22. marca 1822 izkrcal. Otočani ga niso sprejeli navdušeno, ker so se bali Turkov. Li-kurgovi vojaki pa tudi niso zaslužili simpatij. Zažgali so mnogo turških kavarn in mošei, pa tudi bogatim Grkom niso prizanašali. Turška posadka se je takoi spočetka umaknila v trdnjavo in Likurgos je zasedel ves otok. V Carigradu je zavladalo veliko ogorčenje. 60 trgovcev z otoka Chiosa so takoi usmrtili in sultan je sklenil osvetiti se tudi otoku samemu. 11. aprila 1822 se je pojavil pred otokom Kara Ali, ki je izkrcal 7000 mož. Likurgos ie moral po krvavem boju izprazniti otok. Sultanov odposlanec Kapudan paša je ravnal z otočani spočetka lepo. Na njegovo zahtevo sta odhajala avstr. konzul Niepovič In francoski konzul Digeon v gore, kamor so se otočani zatekli, in iih Dozvala, naj odlože orožje in se vrnejo domov. Otočani so se temu pozivu odzvali. Komaj so se pa vrnili v dolino, so se razkropili po otoku fanatični dobrovoljci, ki jih je turška vlada prepeljaia z azijske obale na otok. Velika noč leta 1822 je bila za otok Chios krva\a obletnica carigraiske usmrtitve patrijarha Gregorja IV., ki so ga obesili leto poprej na cerkvenih vratih. Turški dobrovoljci so začeli po otoku pleniti in moriti. Mnogi otočani so našli zaščito pri evropskih konzulih, vendar se je pa spremenil otok v nekai dneh v ogromno pokopališče. Fanatični Turki so pomorili 20.000 otočanov, zlasti žensk in otrok. Mnogo so jih polovili in odpeljali v suženjstvo. Grška mornarica se sicer ni mogla v polni meri osvetiti Turkom za ta grozodejstva, vendar jim je pa vsai deloma vrnila milo za drago. Blizu otoka Chiosa je v noči od 18. na 19. julija napadla turško mornarico in uničila admiralsko ladjo. Težko ranjeni Kapudan pasa je umrl na istem kraiu. kjer ic dal umoriti talce z otoka Chiosa. Katastrofa na otoku Chiosu je dvignila v Evropi veliko ogorčenje proti Turčiji in oosledica ie bila. da so se evropske velesile zavzele za Grke in jim pomagale otresti se turškega jarma. BEDNI MLE 3 MISERABLES [k> znamenitem romanu Viktor Hugo-a Oba dela t enem sporedu. Največji film iz dobe francoske revolucije. — Vsled krasne vsebine in uajslavnejših igralcev je dosegel ta film povsod izreden uspeh. Dveurne predstave ob: 4.. 7. in 9. ELITNI KINO MATICA X Letalska nesreča v Ameriki. »Chicago Tribune« poroča iz Newyorka, da se je pripetilo v nedeljo v Zedinjenih državah pet letalskih nesreč, ki so zahtevale 7 človeških žrtev. Stirji letalci so bili težko ranjeni. X Katastrofalen naliv. Iz Constance poročajo, da se je utrgal nad Vanno in okolico oblak. Nastala ie povodesni. ki ie porušila več hiš. 18 oseb je utonilo. X Katastrofa turškega parnika. Iz Constance poročajo, da se je blizu polotoka Galipolis v silnem viharju potopil tur&ki potniški parnik družbe Kedivial. Parnik sc ie popolnoma razbil potniki so se pa pravočasno rešili. X Truplo v kovčegu. V neki hiši v Bruslju so našli kovčeg s truplom italijanskega natakarja Morilec je brez sledu izumil. Ni izključeno, da gre za politični umor. ker našli prt umorjenem natakarju faSistovskv. legitimacijo. X Ženina ustrelila. V Stani slavu se je odigrala v Angleškem hotelu te dni krvava drama med mladima zaročencema. Tovarnar peciva Fach je imel v hotelu sestanek s svojo nevesto ki *a že delj časa ni ljubila. Sestanek bi moral biti obenem slovo od neveste Pozno ponoči so začuli u^k:5-bemci hotela pet revolverskih strelov. rv>! -eija ie vdrla v sobo m našla tovarnarja v mlaki krvi na tleh. Bivša nevesta Pod-hajeeka iz Lvova ga ie v silni razburjenosti ustrelila Daru i te za spomenik kralju Petni Osvoboditelju! Tužiiim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša dobi a, skrbna, nadvse ljubljena sooroga, oziroma mati, tašča, staia mati, gospa Ima : <7 danes, po trudapolnem deiu in trpljenju, previđena s menti v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnke se bo vršil v petek ob 15. uri z hiše žal jsti, Velika čolnarska ulica 4, na pokopališče k Sv. Križu. Predrago pokojmco priporočamo v blag spomin in molitev. Ljubljana, dne 26. oktobra 1927. Makao Hrovatio, soprog, i Maka, Albin, Edvard, Malti por. Borštnik, otroci 110! Kart, naiceifi garantirano dobri pevci, tud pri luč , na prodaj. Pevc. od dinarjev 200—250, samice Din 45 z) komad. Razpošiljam tudi po pošti in jamčim, da pride ptič živ J KELrlARIČ, goj. barskih kanarčkov LJUBLJANA, Knafljeva ulica 2/111 Šivilja išče službo v Ljubljani lzurje* na je tudi za boljša dela in perilo. Ponudbe na upravo li* sta pod »Šivilja/2400«. 2400 Kupim posest do 1,000.000 Din v Sloveniji z vilo m vsemi gospodarskimi poslopji m inventarjem. Pla* čam v gotovini. — Natančnej« še podatke pri agenciji Inter« missor, Zagreb, Samostanska ulica 9 G 30. Telefon 21—64. 2392 Briljante, zlato kupi F. Čuden, Ljubljana. Pre* šernova ulica 1. 121/L i| • • ala za dežnike — ilfl] I Posode za premog -Ji U11 Pečni predstavki — * Kaminsko orodje — Železn na Fl". StUplCa Ljubljana, Gosposvetska i Absolventinja trgovske šole. zmožna sloven* skega m nemškega jezika, ste* nografije in strojepisja — išče primerne službe. — Ponudbe pod «Začetnica/2405» na upra* vo «Slov. Naroda*. Za inkasanta bi šel državni uslužbenec v prostih urah za mal honorar. — Jamči za poštenost s svojo večletno državno službo. — Po* nudbe pod oPošten in vesten 2404» na upravo «Slov. Nar.». Umivalniki iz trdega lesa, z marmornato ploščo, ogledalom in posodo — radi instalacije gorke in mrzle vode ugodno naprodaj. — Po* nudbe na upravo hotela «Uni* on» v Ljubljani. 2355 Naznanilo. Poleg že 20letne gostilničarske obrti sem ustanovil v dolenjskem delu mesta tudi — kavarno — v za to odrejenem lokalu, katerega otvorim v soboto, dne 29. oktobra. — Potrudil se bom p. n. goste postreči z najboljšimi gorkimi in hladnimi okrepčili ter si prizadeval nuditi vse po na,solid nejših cenah. Se priporočam Fran Kavčič, Privoz 4, Prule Ocarinjen je vseh uvoznih, izvoznih id tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno In po najnižji tarifi RAJKO TURK. cariniki posred« nik. LJUBLJANA. Maaarvkova cesta 9 (nasproti carmnroice) Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklarirat nega blaga io vse tnlonnacije brezplačna 96/L IniiHile se Tabora! Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA. Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju). Obrostovanja vlog« nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, de-viz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt In ln-kaso menic ter nakazila ▼ tu. In Inozemstvo, safe-deposlts Itd. Itd. Brzojavke: Kredit. LJubljana, lelefoo t. 2040, 2457. 2548; Inlerurban t 270«. 28