PnStnhia plačana ▼ rotovtnL Leto XI., št. 240 Upravoišrvo; Ljubljana. Knaflieva ulica 5. - Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125. 3126-loseratnt oddelek: Ljubljana PreSer. nova ulica 4. - Telet ob St 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta 5t 11 - Telet on št 2455 Podružnica Celje. Koceoova ulica št 2. - Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljub. Ijaoa št. 11 842; Praha čislo 7« isn w>p ms 241 Ljubljana, četrtek 16. oktobra 1930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25-— Din, za inozemstvo 40 — Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon it 3122. 3123 3124 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te« lefon št 2440 (ponoči 2582) CeHe: Kocenova al 3 Telefon št 190 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po »arifu Ekspoze dr. Beneša Proti prevelikemu pesimizmu - Po mnenju dr. Beneša stopajo v ospredje notranjepolitični predmeti Praga, 15. okt. s. Zunanji minister dr. Beneš je imel danes v zunanjih odborih zbornice in senata ekspoze o politični ir> gospodarski krizi v Evropi. Minister je svaril pred preveč pesimističnim presojanjem mednarodnega položaja. Gospodarska kriza se bo že v prihodnjih letih polegla. Za vojno nimajo evropske države niti zadostne gospodarske moči, niti možnosti socialnega vzdrževanja. Razorožitvena konferenca se bo sestala ob koncu 1. 1931. in evropski narodi gotovo ne bodo dovolili, da ne bi Dokazala vsai delnega uspeha. Tej konferenci bodo sledile nove konterence, ki bodo končno prinesle razorozitev. Sedanja kriza, je izjavil minister dr. Beneš, je posledica svetovne vojne. je vtisnila 20. stoletju svoj pečat. To krizo bo morala preživeti cela generacija. , . , Nato je omenil. Nemčijo, kjer so zadnje volitve pokazale, da vstopa v novo dobo notranjih težav in kriz. katerih resnost mora vsak razumeti. Tudi sedanji razvoj v Avstriji nudi možnost -klepanja, da bi lahko prišlo do težkih otranjih sporov. Po mnenju dr. Bene-bodo imele odslej notranje razmere \ evropskih državah prednost pred zu-nanje-političnimi. Evropske države doživljajo sedaj svoje notranje-politične revolucije, v katerih stopa ves problem povojnega človeka na dan. Notranje težave bi utegnile v danih okoliščinah povzročiti tudi zunanje-politične zmede, ker izzivajo nemiri in nestalnost režimov razburjenje pri sosedih. Vsekakor pa bi bilo nesmiselno govoriti ze sedaj o grozečih sporih. Avstrijska demarSa v Pragi Dunaj, 15. oktobra, g. Novi zunanji minister dr. Seipel je že izzval prvi spor Avstrije na mednarodnem polju. Spor je naperjen proti Češkoslovaški. Kakor znano, je imel zunanji minister dr. Beneš danes ekspoze, v katerem je med drugim rekel, da je Avstrija izvedla ustavne izpremembe, in naznačuje sedanji razvoj avstrijskih dogodkov, da bi mogla zopet preiti v težke notranje pretresljaje. Na to izjavo je dal zunanji minister dr. Seipel po tiskovnem uradu uradno razglasiti naslednje: Mesto v ekspozeju češkoslovaškega zunanjega ministra, ki sc bavi z bodočim razvojem Avstrije, zveni v obliki, kakor je bilo objavljeno, neverjetno, ker bi ga lahko tolmačPi kot vmešavanje v notranje zadeve Avstrije. Ta njegova izjava tudi nima primere v nobeni izjavi odgovornih mest v drugih državah. Avstrijsko zunanje ministrstvo je zaradi tega takoj podvzelo v Pragi korake, da dobi pojasnila. Stavka kovinarjev v Berlinu Doslej stavka 126.000 kovinarjev - Stavko podpirajo tudi narodni socijalisti Berlin, 15. okt. sg. Danes se je pričela včeraj sklenjena stavka kovinskih delavcev. Kolikor je doslej znano, je bil pričetek stavke povsod miren in brez izgredov. Komunisti so sicer skušali ponekod se vmešavati, vendar pa so jih policijske patrole odstranile. Vseh stavka doslej 126.000 kovinarjev v 276 obratih. Sporazumno z organizacijami, ki so zastopane v kartelu kovinarjev, so ostali v tovarnah samo nad 60 let stari in v vojni poškodovani delavci. Zanimivo je, da je izdala narodno-socialistična stranka pri tej priliki proglas, v katerem poziva svoje pristaše, naj se udeležijo stavke, ker je naperjena proti Youngovemu načrtu. Narodni socialisti naglašajo. da bo vsakdo, ki bo kršil stavko, izključen iz stranke. Berlin, 15. okt. A A. Kovinarska stav- ka je potekla doslej brez incidentov. V tvornicah Siemens je ostalo na delu nad 50 % delavcev. Delavce, ki ne stavkajo, stražijo močni policijski oddelki. Ministrstvo dela se trudi, da reši nastali spor preden se stavka ne razširi na druge tovarne. Berlin, 15. okt. g. Po končanem delu je prišlo danes do izgredov med stav-kujočimi kovinarji in več delavci, ki niso hoteli stavkati. Med slednjimi je bilo tudi več ranjenih. Posredovati je morala policija, ki je izvedla številne aretacije. Do večera se je število stavkajočih zvišalo približno na 130.000. Delodajalci izjavljajo, da je ostalo pri Siemensu 90.000, torej nekako polovica delavcev, na delu, dočim je v ostalih obratih ostalo okoli 20 % delavcev na poslu. Nepričakovan poraz madžarske vlade Zmaga protivlacfnega kandidata pri nadomestnih volitvah — Nov pokret za državljanske svoboščine da bo morala izvajati posledice. V Bekeszavi se je vrSil ustanovni zbor združene maloposestniške in malomeščanske stranke, ki je sprejel naslednjo resolucijo: Stranka zahteva svobodno volitev kralja, reformo državnega zbora, reorganizacijo gornje zbornice na podlagi čistega stanovskega zastopstva, uvedbo tajne volilne pravice, poenostavljenje uprave, kar najobsežnejša Stedenje, zopetno uvedbo porotnih sodišč, odpravo fidejko-misov, izvedbo dolgo obljubljene agrarne reforme itd. Zborovanja so se udeležili tudi številni politiki iz vrst opozicije, ki so preprečili, da bi bila poslana pozdravna brzojavka vladi. Budimpešta, 15. oktobra d. Po dolgih letih je madžarska vlada prvič doživela pri volitvah težak poraz. V patsarskem volilnem okraju so se namreč vršile nadomestne volitve za mesto izpraznjenega dr-žavnozborskega mandata. Kot oficielni kandidat vlade je bil postavljen Anderhazi Kasnya, kandidat opozicije pa je bil veleposestnik Tibor Farkas. Za Anderhazije-vo kandidaturo so agitirali vsi uradniki, ki so izvajali običajni volilni teror. Kljub temu je dobil opozicijski kandidat Tibor F arkas ogromno večino glasov. Voditelj lioeralne opozicije v madžarski zbornici poslanec Rassay, ki je sodeloval v volilni agitaciji za Farkasa, je izjavil, da je doživela vlada v Patsarju tako težak poraz, Pred važnimi izpremembami v Španiji Revolucionarni pokret pospešuje zlasti velika brezposelnost — Aktualnost preosnove vlade Madrid, 15. oktobra, d. Kljub naporom vlade, da bi zatrla razne stavke, ki se neprestano pojavljajo v Španiji, postajajo razmere vedno bolj napete in vedno jasnejše kažeta dve fronti, iz monarhistov in republikancev, ki se resno pripravljata na končni obračun. Po zaključku stavke v Barceloni se razvija med španskim delavstvom široko zasnovan republikanski pokret, ki ga manifestirajo delavci s stavkami. Vlada upa, da se ji bo posrečilo revolucijonarno akcijo zadušiti že v kali, ker je aretirala najbolj opasne republikanske voditelje. — Najbolj je napet položaj trenutno v Andaluziji in Kataloniji, v Andaluziji obstoja nam-roč zelo velika brezposelnost ter se obupani brezposelni zatekajo na veliko k re-volucijonarnim republikanskim organizacijam. Iz vrst teh brezposelnih se rekrutira-jo razni atentatorji na vladne funkcionarje ln požigalci vladnih poslopij. Ker se je vrnik kralj Alfonz v Madrid, je postalo vprašanje preosnove vlade zopet aktualno, vendar pa še ni gotovo, ali bo poverjena sestava vlade Santiagu Albi, kakor se je že trdilo, ker sc dobili premoč v kraljevi okolici krogi, ki zagovarjajo sestavo nove vlade z radikalnim desničarskim obeležjem. V preosnovani vladi bo general Berenguer najbrže obdržal ministrsko pred- sedstvo, dočim bo notranji minister general Maržo zamenjan z dosedanjim prometnim ministrom Matosom, dočim bi postal prometni minister Maestro, prijatelj skrajnega konzervativca Cierbe. Iz vlade bo najbrže izločen tudi liberalni minister za pravosodje Estrada. ki bo najbrže postal predsednik vrhovnega sodišča Tako preosnova-na vlada bo šla nato v volitve ln skušala zbrati v novi zbornici monarhistično večino. LOEBE ZOPET PREDSEDNIK NEMŠKEGA PARLAMENTA Ustavne stranke so odbile prvi naval ekstremistov - Napet potek glasovanja - Podpredsednika sta narodni socijalist in centrumaš Imperijalna konferenca London, 15. okt. AA. Danes se niso se» stali vodje delegacij imperijalne konferen« ce. Odbori so svoja dela nadaljevali. Od* bor za komunikacije je razpravljal o im« perijalni brezžični službi. Istotako sta se sestala odbor za arbitražo in razorožitev in splošni gospodarski odbor. Odboru za arbitražo je predsedoval ka» nadski delegat Maurice Dupe. Razpravljal je o splošnem zakonu za mirno rešitev mednarodnih sporov, o spremembah sta* tuta Društva narodom in o razorožitvenem vprašanju z ozirom na splošno razorožit* veno konvencijo. Berlin, 15. oktobra sg. Danes se je vršila napeto pričakovana druga seja novo izvoljenega nemškega državnega zbora. Prva točka dnevnega reda je bila volitev zborničnega predsedstva, to je predsednika, dveh podpredsednikov in osmih tajnikov. Pred državnim zborom so bili kakor v ponedeljek tudi danes vsi dohodi policijsko zaprti1. Močni policijski oddelki so sproti razganjali vsako večjo gručo ter zadušili že v kali vsak poskus demonstracije. Zanimanje za volitev predsedstva pa je bilo izredno veliko in so se kljub odločnemu policijskemu nastopu zbirale v bližini poslopja državnega zbora vedno velike skupine ljudi. Volitev predsednika se je vršila v polno zasedeni zbornici s poimenskim glasovanjem in z glasovnicami. Razpoloženje v zbornici je bilo dokaj bojevito, vendar pa je bil potek seje mirnejši kakor v ponedeljek. Vsega skupaj je bilo oddanih 556 glasovnic, od katerih sta bili dve neveljavni Prejeli so bivši predsednik razpuščene zbornice socialno-demokrat-ski poslanec dr Pavel Loebe 266 glasov, voditelj nemške ljudske stranke dr. Scholz 179, komunistični poslanec Pieck 68 in nemško-nacionalni poslanec Graf 41 glasov. Ker ni imel noben kandidat absolutne večine 280 glasov, so se vršile ponovne ožje volitve, pri katerih je bil zopet izvoljen poslanec dr. Pavel Loebe za predsednika. Kot prvi podpredsednik je bil izvoljen narodni socialist dr. Stohr z 288. kot drugi podpredsednik pa poslanec centroma Esser s 171 glasovi. Esser je bil že drugi podpredsednik tudi v razpuščenem državnem zbora. Po končanih volitvah pa je prišlo v zbornici do burnih prizorov in divjega prerekanja. Posebno bojeviti so bili zopet narodni socialisti. Njihov poslanec Strasser je poskušal govoriti in hotel prekričati predsednika dr. Pavla Loebeja, ko je zavzel svoje mesto ter se zahvalil za izvolitev. Končno so narodni socialisti le prenehali razgrajati, ker jim niso to pot pomagali komunisti, ki so jim bili doslej vedno zvesti sotradniki pri razgrajanju Izvolitev dr. Loebeja je bila zelo negotova, ker so narodni socialisti predlagali za predsednika dr Scholza, Pripravljalna razorožitvena konferenca Pesimistično angleško pričakovanje — Nemogoča ureditev itanjan-sko-francoskega pomorskega spora — Posredovanje Amerike Ženeva. 15. okt. AA. Pripravljalna komi« sija za razorožitvemo konferenco se sestane 6. novembra. London, 15. oktobra, d. Angleški politični krogi presojajo zelo pesimistično možnost uspehov pripravljalne komisije za razoro-žitveno konferenco, ki bo prihodnji mesec v Ženevi, ker »o franoosko-italijaneka pogajanja za pomorsko pariteto in odstranitev vseh drugih sporov potekla popolnoma brezuspešno. Na vprašanje angleške vlade po zaključku zasedanja Društva narodov, da-li naj posreduje v Rimu, da se obnove, je francoska vlada odgovorila, da bi pozdravila tako posredovanje samo v slučaju, če bi bilo izvedeno v obliki diplomatskega pritiska na Italijo, ali pa če bi angleška vlada nudila dovoljna jamstva Franciji, če bi sprejela italijanske zahteve. Ker angleška vlada ni mogla sprejeti niti enega niti drugega pogoja, prevladuje I splošno mnenje, da bo ostalo vprašanje razdelitve pomorskih sil med Italijo in Francijo nerešeno tudi še po novemberskl konferenci pripravljalne razorožitvene komisije. Po mnenju angleške vlade je upanje za omejitev obroroževanja na kopnem še bolj neugodno kakor za omejitev pomorskega oboroževanja Edino nado pola g a jo Angleži na amerlkansko posredovanje pri ženevskih pogajanjih, ki se jih bosta udeležila ameriški poslanik ▼ Bruslju Gife-son ln brnski poslanik Wilson. Oba sta se mudila dalje časa v Washingtonu, kjer jima je dal predsednik Hoover važna navodila za ženevska razorožitvena pogajanja Bržkone pa bo tudi to morebitno ameriško posredovanje brezuspešno, ker niso Zedinjene države pripravljene odobriti francoskih zahtev po osignranju obstoječega mirovnega stanja Reforme nove romunske vlade Mironescu uvaja štednjo v drž. gospodarstvu — Demanti o sporu zaradi revizije mej — Zahvala Mironesca na pozdrav dr. Marinkoviča Bukarešta. 15. okt. AA. Snoči se je vršila važna seja ministrskega sveta pod pred« sedstvom novega predsednika vlade Miro« nese a, na kateri so predvsem razpravljali o vprašanju proračunskih prihrankov. Skle« njeno je bilo, da se pospeši sestava novega proračuna tako, da bo mogel biti predlo« žen parlamentu že takoj po njegovi otvo« ritvi. Glavno načelo, ki vodi vlado pri se« stavlianiu novega proračuna, je zmanjša« nje državnih izdatkov na minimum in zboljšanje dela državnih ustanov. Na snočni seji je bilo nadalje sklenjeno, da bo vlada ukrenila potrebno za preprečen je kopičenja javnih služb. Vsak uradnik, ki je zaposlen v dveh ali več službah, si bo moral izbrati samo eno m sicer najkasneje do 1. novembra t. L Vsi dodatni honorarji m izredne doklade bodo ukiniene. Vse mi« sije v inozemstvo bodo podvržene kontroli zunanjega ministrstva. ki bo odločala ▼ koliko so potrebne. Prihodnja seja bo skle« pala o finančnem položaju ter odredila potrebne ukrepe za zmanišanie izdaitikov. Bukarešta, 15. ofct. M. Rumunski dopisni urad službeno najkategoričneje demantira vesti nekaterih inozemskih listov, da ob» stoja med vlado in kraljem nekak spor za« radi revizije mej. Komunike poudarja, da so te vesti popolnoma izmišljene ter da so /si merodajni krogi v Rumuniji enodušno proti vsaki izipremembi državnih mej. Beograd, 15. okt. AA. Ob imenovani« g. Mironesca za predsednika ministrskega sveta kraljevine Rum unije, mu je poslal zunanji minister g. dr. Marinkovič po* zdravno brzojavko, v kateri izraža globo« ko prepričanje, da bo njegovo imenovanje za predsednika rumunske vlade mnogo do« prineslo k ustvaritvi še prisrčnejših zvez in utrditvi neskaljenega prijateljstva ru* mtmskega in jugoslovenskega naroda. G. Mironescu je odgovoril s tole brzo« javko: »Toplo se zahvaljujem vaši eksce« letici za prisrčne želje, ki so me globoko ganile. Prepričan sem o bodočnosti naših dveh držav m verujem v globoko pirija* teljstvo obeh narodov. Obenem smatram za svojo dolžnost, da v tej službi delam za nadaljno učvrstitev tega prijateljstva.« Evropska konferenca Ženeva, 15. okt. d. Za sklicanj« prvega javnega zborovanja stalne evropske komi« sije Društva narodov za proučevanje vpra« šanja osnovanja evropske unije je bil v generalnem tajništvu DN ustanovljen po« seben pripravljalni odbor. V ta odbor so vstopili ravnatelji vseh v poštev prihajajo« čih sekcij generalnega tajništva DN, ki so izdelali predloge za januarsko zasedanje evropske komisije. Sestavljeno je tudi po« vabilo 27 evropskih držav k udeležbi. Prva seja evropske komisije se bo vršila 19. ja* nuarja, dočim bo svet DN pričel zasedati 12. januarja Boji v Braziliji Rio de Janeiro, 15. okt. s. Oficijelno se poroča, da so na fronti v državi Minas Geraes zvezne čete znatno napredovale. Na meji Sao Paola in Parane so pognale upornike v beg ter jim povzročile velike izgube. Formiranje prostovoljnih bataljo* nov se nadaljuje z navdušenjem Washington, 15. okt. AA. Državni pod« tajnik za zunanje zadeve Stimson je izja« vil, da bo vlada Zedinjenih držav severne Amerike podpirala na celi črti zvezno vla« do Brazilije in dovolila ameriškim tovar« nam prodajati municijo brazilski vladi, ni* kakor pa ne vata sem. voditelja nemške ljudske stranke, ho-teč na ta način onemogočili sporazum med socialisti in meščanskimi strankami. Nemška ljudska stranka pa je pristala na narodno socialistični predlog samo pod pogojem, da se bodo zanj izrekle tudi druge meščanske stranke, kar pa se ni zgodilo. Zlasti je centrum odločno odklonil kandidaturo dr. Scholza, ki bi prelomila z vsemi dosedanjimi običaji nemškega parlamenta. Zaradi tega je tudi nemška ljudska stranka glasovala za Loebeja. Za Scholza so glasovali hitlerjevci, komunisti in del gospodarske stranke. Burna seja pruskega deželnega zbora Berlin, 15. oktobra, g. V pruskem deželnem zboru je prišlo danes do burnih prizorov, ko se je razpravljalo o predlogih opozicije za nezaupnico vladi in razpust deželnega zbora, kakor tudi o ukinitvi prepovedi za nošnjo uniforme hakenkrajclerjev in komunistov. Ko je ministrski predsednik Braun v svojem govoru nastopil proti demagogiji levičarskih in desničarskih radikalov, je dvignila opozicija tak hrup. da je moral predsednik sejo prekiniti. Komunistični poslanec Lohse je bil za 8 dni izključen od sej. Preiskava o katastrofi »R 101« London, 15. okt AA. Lord Amulree, naslednik tragično preminulega lorda Thomsona, je že zaposlen s sestavo pre* iskovalnega odbora, ki bo proučil vzroke katastrofe zrakoplova »R 101«. Amulree bo tudi predlagaL naj se izplača žrtvam katastrofe odškodnina. Neuradno poročajo, da bodo ukinjena vsa dela za popravilo zrakoplova »R 100«, dokler vlada ne ukrene definitivno. kaj bo z "radnjo vodljivih zrakoplovov. Pariz, 15. okt. AA. Danes so prepeljali v Anglijo z letalom imperijalne zrakoplov* ne družbe rešence katastrofe zrakoplova »R 101«. Polet »ZeppeBna« na severni tečaj Friedrichshafen, 15. oktobra. AA. Dr. Eckener je bil izvoljen za predsednika aeroarktičnega društva. Prejšnji predsed« nik je bil znani raziskovalec severnega te* čaja Fr Nansen. Polet zrakoplova na se* verni tečaj je bil odložen do 1. 1932. ker bo do takrat dogotovljen nov »Zeppelin« Polet je bil odgoden tudi zato, ker se bo prof. Sverdrup med tem udeležil Wilkin* sove ekspedicije na severni tečaj s pod* mornica Ministrski predsednik lahno obolel Beograd, 15. okt. M. Predsednik ministrskega sveta general Peter Živkovič se je danes vrnil iz Niške banje, kjer se je mudil v svrho zdravljen ia Zaradi spremembe vremena se je raa'o prehladil in so mu zdravniki priporočili. naj nekaj časa ne zapušča sobe. Vendar pa je tudi danes ves dan opravljal svoje posle in sprejel med drugimi francoskega trgovinskega ministra Flandi-na, ki je davi prispel v Beograd. Priprave za novi proračun Beograd, 15. oktobra, r. V finančnem ministrstvu se vrše te dni konference, katerih se udeležujejo poleg zastopnikov finančnega ministrstva šefi računovodstev vseh esta-iih ministrstev. Konferenca razpravlja o načinu, kako naj bi se izvedla preosnova državnega proračuna za leto 1931./32. Preosnova proračuna naj rodi prihranke pri vseh vrsth odvisnih kreditov, da bi se n* ta način našlo kritje za neobhodne nove izdatke brez povišanja proračuna samega. Fovečanje izdatkov zahtevajo zlasti tekom letošnjega leta sprejeti zakoni; sem spada tudi novi uradniški zakon, ki bo uveljavljen še pred novim proračunskim letom in ki bo z izboljšanjem uradniških prejemkov prinesel seveda tudi nova bremena za državno blagajno. Za vse to bo treba najti kritje v novem proračunu, zato pa bo tieba tudi še bolj dosledno majati načelo štednje v vsem državnem gospodarstvu. Vsa ta vprašanja so predmet vsakodnevnega proučevanja v finančnem ministrstvu. Tendencijozne inozemske vesti Beograd, 15. okt. AA. Povodom teodeo« cijcKznih vesti dunajske Reichspošte, ki so jih reproducirali tudi budimpeštanski listi, smo pooblaščeni izjaviti, da nobene »po« jačene delavnosti pri popravilih in gra« ditvi strateških potov napram mejam so* sednih držav« ni bilo in tudi ne obstoja posebna namera, ki bi kazala na to, da se v naši kraljevini v zadnjem času i-zvaja mi* litarizacija obmejnih krajev. Širjenju teh vesti je poleg tendencijoznih razlogov da* lo povod tudi dejstvo, da so se tudi letos kakor vsako jesen in to v vsej državi, ne samo na mejah, popravljale neke ceste, za kar dajejo prebivalci delavno silo. Od 1. januarja t. 1. nikjer v obmejnih krajih ni bik) večjih sprememb oseb v občinskih od« borih in prav nobene spremembe občinskih predsednikov. Razhod slovanskih zdravnikov Beograd, 15. oktobra p. Udeleženci vse-silovaiiskega zdravniškega kongresa so danes dopoldne ob 10. položili venec na grob neznanega junaka na Avali. Ob 12. jim je bil prirejen svečan sprejem pri občini, kjer jih je sprejel predsednik občine dr. Sto-jadinovič. Na njegov pozdravni govor sta odgovorila v imenu Češkoslovaške dr. Ve-sely, v imenu Poljakov dr. Slawicky. Beograjska občina je gostom na čast priredila ob 13. slavnostno kosilo v hotelu »Palače«. Na pozdravni govor dr. Sto.iadinoviča, podpredsednika beograjske občine, je odgovoril v imenu Češkoslovaške dr. MalJk, ▼ imenu Poljakov pa dr. Slawicky. Na konen je v imenu naših zdravnikov pozdravil goste dr. Momčilo Ivanič. Tekom popoldneva so si ogledali razne zdravstvene ustanove v Beogradu in okolici, ob 17. pa sta priredila češkoslovaški poslanik Flider in poljski poslanik Babinsky na čast udeležencem kongresa čajanko. Zvečer so poljski in češkoslovaški zdravniki odpotovali v domovin* Nova romunska vlada Ljubljana, 15. oktobra. Vlada g. Mironesca, ki je ravnokar prevzela svoje posle, je v celoti se-sestavljena iz mandatorjev narodno-ca-ranistične stranke. V tem se torej prav nič ne razlikuje od prejšnje Manijeve vlade, ki je bila tudi homogen narodno-caranistični kabinet. Celo vsi ministri so ostali isti, z edino izjemo dveh; odpadla sta predsednik Maniu in notranji minister Vaida-Voievod. Nova vlada tudi izrecno poudarja, da bo v vseh ozirih nadaljevala politiko svoje predhodnice. Z imenovanjem nove vlade so bile desauvirane vesti, da je prišlo do vladne krize zaradi hudih načelnih nasprot-stev med kraljem Karolom in vlado. Z obnovo narodno-caranistične vlade je kralj jasno pokazal, da vsaj v glavnem odobrava njene politične in gospodarske smernice. Narodno-caranistična vlada je na krmilu že nad dve leti. Ko je nastopila, so se napovedovale dalekosežne reforme v vsej notranji politiki države in nova vlada jih je začela zares sistematično izvajati. Nikakor pa ni imela pri tem lahkega stališča, kajti bila je vlada stranke, ki je pomenila bistveno nasprotje dotlej gospodujočim rumun-skim političnim strankam tako po svojem socialnem in gospodarskem programu, kakor tudi po načrtih, ki jih je imela elede notranje upravne razdelitve kraljestva ter uprave same. Narodno-caranistična stranka se sicer res opira na zanesljivo, nad vse trdno večino v parlamentu, kjer razpolaga z dvema tretjinama vseh mandatov. Toda dasi si je bila svoje premoči v zbornici vedno popolnoma sigurna, je vendarle njeno delo motila trdovratna opozicija opozicijonalnih strank, pred vsem pa liberalcev, ki imajo v rokah najvplivnejši tisk in ki družijo v svojih vrstah gospodarsko najmočnejše elemente ter finančno obvladujejo vso situacijo v državi; njihovi interesi se tedaj prav močno križajo s politiko in programom izrazito kmetske vladne stranke. Zato je liberalna stranka že brž v začetku Ma-niievega režima prešla v najsrditejšo opozicijo, zapustila parlament ter vršila med volilci dosledno propagando zoper režim Posebno se je stopnjevala liberalna opozicija, ko je Maniu izvedel upravno decentralizacijo ter državo razdelil na novo na sedem pokrajin. Pri tem se ne sme izgubiti iz vidika, da imajo v narodno-caranistični stranki vodstvo Transilvanci, to je politiki iz nekdaj ogrskih delov Rumunije. Stranka se je namreč na široko razvila šele na osnovi koalicije med narodno stranko, ki je bila politična predsta-viteljica Rumunov v nekdanji Ogrski, ter caranistično stranko, ki je organizirala kmete na precej radikalni agrarni osnovi, in sicer v starih rumunskih provincah. Koalicija se je polagoma sicer spremenila v popolnoma enotno organizirano stranko, v kateri pa so vendarle »prečani« postali vodilni element; od starih caranistov se je na vodilnem mestu uveljavil le Mihalake, ki je sedaj v novi vladi prevzel notranje ministrstvo. Ravno ta moment so podčrtavali tudi liberalci ter svojo opozicijo stopnjevali vedno bolj. Situacijo je zaostrilo še dejstvo, da je tudi med narodno-caranističnimi politiki samimi parkrat prišlo do manjših ali večjih nesoglasij, ki so jih pospeševali nekateri ne ravno ugodni momenti, kakor so bili: volitev tretjega člana regentskega sveta, dalje antisemitski pokret im končno povratek kralja Karla. V opoziciji pa so sodelovali tudi voditelji drugih strank, ki sicer skoro nimajo volilcev za seboj. a bi mogli pri ugodni volilni kon-stelaciji vendarle upati na uspeh. Ker je v Rumuniji običaj, da dobi vsaka vlada pri volitvah večino, je umevno, da je šlo vse stremljenje opo-~.-ijonalcev za strmoglavljenjem narod-no-caranističnega režima. Po Manije-vem odstopu so se res pojavili glasovi, da bo novo vlado sestavila opozicija, k; ima v sedanjem parlamentu sicer komaj dobro četrtino glasov, a bi razpisala nove volitve in po dosedanjih izkušnjah dobila večino. Obnova stare vlade je te nade opozicijonalcev izjalovila. Zakaj je torej odstopil Maniu, je še vedno nepojasnjeno. Najbolj verjetni so komentarji, ki pravijo, da je prišlo do osebnih diferenc med kraljem Karolom in notranjim ministrom Vaida-Voievo-dom. Ta pa je intimen prijatelj in najožji sodelavec Manija. ki se je ž njim solidariziral. Manijeva demisija pa je ^veda avtomatično izzvala demisijo celokupne vlade. Maniu in Vaida-Voievod sta res tudi edina člana prejšnje vlade, ki nista vstopila v novo vlado g Mironesca. Francoski trgovinski minister v Beogradu Na svojem potovanju po srednji Evropi je minister Flandin včeraj prispel v Beograd — Nj. Vel. kralj mu je podelil visoko odlikovanje Beograd, 15. oktobra. AA. Francoski tr« govinski minister Flandin je v spremstvu svoje soproge in hčerke prispel danes ob 9.30 v Beograd. Ministra so sprejeli na postaji francoski poslanik Dard z osob« jem poslaništva, minister za trgovino in industrijo Demetrovič, šef zavoda za po* speševanje zunanje trgovine dr. Tomičič. ▼išji uradniki ministrstva za trgovino in industrijo, šef protokola zunanjega mini« «trstva Novakovič in mnogoštevilna fran« ecska kolonija v Beogradu. Po pozdravu na kolodvoru se je odpe« tjal g. Flandin v hotel »Srpski kralj«, kjer «o bili za njega pripravljeni apartmani. Še dopoldne je posetil ministrskega predsed« nika Zivkoviča, zunanjega ministra Marin« kovida in trgovinskega ministra Demetro* viča, kateremu je ob tej priliki izročil vi« soko francosko odlikovanje, veliki križec legije časti. Oficirski križ istega reda je g. Flandin izročil dr. Tomičiču m kabinet« nemu šefu Mašiču. Opoldne je bil g. Flandin na obedu, ki ga je njemu na čast priredil v novih pro« štorih zunanjega ministrstva zunanji mini« ster Marinkovič. nopoldne pa se je odpe« ljal na Avalo. kjer je položil venec na grob Neznanega junaka. Beograd, 15 oktobra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil na predlog ministra za trgovino in industrijo odlikovan z re« dom Belega orla I. reda Eugen Pierre Flan* din, trgovinski minister francoske repub« like, z redom Belega orla II. razreda pa Alexis Charmey, državni svetnik franco« ske republike. Razprava o ustavi pravoslavne cerkve Važno zasedanje arhierejskega sinoda — Na dnevnem redu je tudi načelna razprava o izenačenju koledarja Sremski Karlov«, 15. oktobra r. Tu je bilo danes pod predsedstvom patrijarha Varnaive otvorjeno zasedanje arhierejskega sinoda pravoslavne cerkve. Po svečani shtžfci božji, ki jo je opravil patrijarh ob asistenci duhovščine, se je sestal sinod^ v veliki dvorani patrijaršije, kjer so se zače* le nato razprave, ki bodo trajale predvido* ma 14 dni. Najvažnejša točka dnevnega reda je ostava pravoslavne cerkve v Jugoslaviji. Načrt ustave je že sestavljen, na zaseda* ni a sinoda pa bo izvršena poslednja redak* cija predloga. ki bo nato skupno s potreb* cttmi pravilniki predložen na odobrenje mi* mstru pravde ki r sajikcrk) Ni. Vel. kralju. S to ustavo bo podrobno urejeno živi i en i e in delovanje pravoslavne cerkve v naši dr* lat*i. Na temelj« cerkvene samouprave, ki je predvidena v cerkveni ustavi, se bo ure« dila tudi materijelna stran cerkve in nje« nega svečoništva dočim je odnošaj cerkve do države urejen že z zakonom o pravo* slavni cerkvi. Na dnevnem redu so še nekatere druge važne zadeve. Ponovno bodo razpravljali o izenačenju koledw;a ter o zedinjenju vseh pravoslavnih cerkva V svrho podrobnej* šega proučevanja teb problemov je bil do* iočen poseben odbor, v katerem so bili za* stopnik: v-»eh pravoslavnih cerkva. Ta od* bor je sestavil primerne predloge, ki iih bodo seda: pramene posamezne pravoslav* ne cerkve, k'>nčiit pa se bo o njih sklepalo na vaseljenskem koncilu. Zaradi tega pri« pisujejo v pravoslavnih krogih tokratnemu zasedanju svetega sinoda n osebno važnost Velika francoska kreditna ponudba Ponujajo nam poldrugo milijardo frankov za zgradbo železnic, ako kupimomaterijal v Franciji Beograd, 15. okt. M. Kakor izve vaš dopisnik, je velika francoska finančno industrijska skupina, ki jo tvorijo v glavnem »Credit Lyonais«, »Banque de Pariš et des Pays Bas« ter znano vele-podletje Schneider, Creuzot ln Lou-cheur, ponudila naši državi za zgradbo železnic posojilo v znesku poldruge mi- lijarde frankov. Pogoji so dokaj povoij-ni. Emisijski tečaj bi ne bil manjši od 95 odstotkov, obrestna mera pa največ 5.5 odstotkov. Jugoslavija pa se mora obvezati, da bo ves potrebni gradbeni mater!jal, to je tračnice itd., nabavila v Franciji. Ponudbo proučujejo sedaj na pristojnem mestu. Uspehi italijanskih šol v Julijski Krajini Pomembne ugotovitve glasila italijanskega učiteljstva Nov raznarodovalen odlok tržaškega prefekta Trst, 15. okt. č. Tržaški prefekt je včeraj izdal vsem šolam m učiteljem v Julijski Krajini nov strog nalog glede nasilnega raznarodovanja jugoslovenske manjšine. Učitelji ne smejo trpeti v šoli nobene slo* venske besede več. V kričečem nasprotju s temi odredbami pa skuša rimska »Tribu* na« dokazovati, da o Kakem zatiranju ju* goslovenske narodne manjšine ne more bi* ti niti govora V dokaz svojih trditev na* vaja. da sedi na goriški prefekturi Slovenec Premost in da slovenski odvetnik Tonkla še vedno lahko vrši neovirano svoje posle Kakšen je položaj v resnici, pa dokazuje najbolje pisanje glasila italijanskega uči* teljstva »Scuola«, ki odločno nastopa proti nedavni Gentilijevi šolski reformi in obšir* no govori o neuspehu italijanskega učitelj* stva med slovenskim prebivalstvom. List priporoča italijanskim učiteljem, naj se predvsem nauče slovenskega, odnosno hr* vatskega jezika, ker drugače sploh ne morejo poučevati v jugoslovenskih pokraji* nah. Dosedanje izkušnje kažejo, da priha* jajo jugoslovenski otroci iz italijanskih šol kot popolni analfabeti. Prvi razred pose* čajo navadno po tri leta, ker pa izven šole ne slišijo nobene italijanske besedice, sproti vse pozabijo. Taka šola ne more ro* diti uspehov in deca bo znala samo to, kar se bo naučila doma. Dr. Vratovic črtan iz seznama odvetnikov Trst, 15. oktobra č. Državni komisar, ki nadzoruje tržaško odvetniško zbornico, je objavil odlok, s katerim se briše iz seznama odvetnikov slovenski odvetnik dr. Mirko Vratovic, ki je bil 11. julija obsojen pred izrednim tribuna lom v Rimu na deset let ječe, ker je dajal slovenskim in hrvatskim dijakom podpore iz sredstev razpuščenih društev »Dijaško Matica« in »Edinost«. Zaključek ženskega kongresa v Zagrebu Zaščita Jugoslovenk v inozemstvu - Predlogi za pobijanje trgovine z dekleti - Volitve v upravni odbor Zagreb, 15. oktobra, n. Danes je bil zaključen kongres jugoslovenskega ženskega saveza. Današnja dopoldanska razprava je bila posvečena zaščiti žensk v inozemstvu, zlasti v naših izseljeniških kolonijah. Več govornic je zahtevalo, naj se zabrani vsako izseljevanje žensk, ako niso vešče jezika države, v katero se nameravajo izseliti m ako ne morejo dokazati, da jim je zasigu-rana služba. Nepismenim naj se izseljevanje sploh zabrani, izvzemši primere, da potujejo k svojim možem, odnosno sorodnikom. Obširna je bila tudi razprava o pobijanju trgovine z dekleti. Na merodajnem mestu bo stavljen predlog, naj se v okrilju državne policije osnuje poseben urad za pobijanje te trgovine; pri uradu naj sodelujejo tudi ženske. Pri volitvi nove uprave je bila za predsednico oonovno izvoljena ga. Leposava Petkovičeva iz Beograda, za podpredsedni- ce pa Milena Atanackovičeva iz Beograda. Zlata Kovačevičeva iz Zagreba in Franja Tavčarjeva iz Ljubljane. Za članice uprave so bile med drugimi izvoljene: Alojzija šte-bijeva, Minka Govekarjeva in Cirila Štebi-Pleško iz Ljubljane in Ivanka Lipoldova iz Maribora; v nadzorni odbor pa Mipka Krof-tova iz Ljubljane, za namestnico pa med drugimi Pavla Hočevarjeva iz Ljubljane. Med slučajnostmi je bil stavljen predlog, naj se za ženske, ki izvršujejo samostojno svoj poklic in se same vzdržujejo, uvede službeni naziv gospa. Poročenim ženam naj se dovoli še nadalje uporaba dekliškega imena. Na predlog predsednice ge. Petkovi-čeve je bilo sklenjeno, da se bo vršila prihodnja slavna skupščina v Beogradu. Z zahvale Zagrebeankam, ki so tako lepo pripravile ta kongres, je predsednica opoldne zaključila zborovanje. Zakon o likvidaciji vojnega plena Beograd, 15. oktobra. AA. Včeraj je do-W1 obveeoo moč zakon o likvidaciji vojnega plena. Direkcija državnih dolgov v ministrstvu financ je izdala k zakonu naslednje pojasnilo: Z zakonom o likvidaciji vojnega plena so oproščeni plačevanja vrednosti dobljene živine in drugih predmetov, ki so jih prejeli te vojnega plena: občine, prejšnji okrožni in sreski odbori, šole, narodna gledališča, cerkve, samostani in druge verske ustanove, bolnice, zavezniške misije, uprave kopališč, Sokol, športna društva, poljedelske in konsnmne zadruge društva državnih nameščencev civilnega in vojaškega reda Vsi državljani brez razlike so oproščeni za vrednost dobljene živine, poljedelskega orodja, človeške in živinske hrane in ostalih predmetov, če celokupni dolgovi, storjeni na ta naičin, n« prekoračijo vsote 3000 Din. Držami nradi m državne ustanove so oproščeni plačanfa vrednost' dobljene živina in vseh drugih predmetov, 'če rabijo ali so rabili živino in predmete za državne potrebe. V vseh teh primerih, v katerih ae •rtine zahteva po plačUe od dne nvelja*- Ijenja tega zakona prestane tudi zahteva sodišč in izvršilnih oblastev; že plačane vsote in one, ki so odbite od prisojene nagrade vojne škode, se smejo vrniti. Po tem zakonu pa niso oproščene plačevanja odškodnine osebe, ki so odgovorne za prikrivanje, upropaščenje in tatvino vojnega plena, in tudi ne naredbodajci. računopolagal-ci prejšnje direkcije plena v vseh onih primerih, kadar 'so odgovorni za povrnitev vrednosti kakršnekoli vrste plena, ki so ga upravljali ali so imeli dolžnost, da se brigajo zanj. Vsa izvršilna in sodna oblastva se opozarjajo na to, da ustavijo delo pri vseh teh predmetih, ki se nanje nanaša ta zakon o oproščenju plačevanja, a za katere so dozdaj zahtevali plačevanje. Zborovanje beograjskih učiteljev Beograd, 15. oktobra p. Danes dopoldne je imelo beograjsko učiteljstvo zborovanje, na katerem se je vršila razprava o sporu, ki je nastal na zadnji glavni skupščini UJU in ki je bil med tem že sporazumno likvidiran. Sicer so skušali posamezniki še z raznimi zahtevami onemogočiti sporazum, vendar pa jih je več!"-1 zavrnila, odločno manifestirajoč željo d-i pride v učiteljski organizaciji čim prei do reda in dela Seja Narodne banke Beograd, 15. oktobra č. Upravni odbor le imel danes redno se.io. Na seji je bilo ugotovljeno, da se ie v dobi od 8. oktobra 1929. do 8. oktobra 1930. dvignila zlata rezerva za 3 milijone zlatih dinarjev. Nazadovanje pa ie opažati pri žiro-računih. pri kreditih in devizah. Državni dolg se ie znižal za nad 100 milijonov Din. Guverner Narodne banke Bailoni ie poročal o posetu direktorja mednarodne reparacijske banke in o svojih razgovorih z niim glede reorganizacije Narodne banke in glede na sodelovanje z reparaci.isko banko. Na predlog podguverneria Kulmeria je ^ bilo sklenjeno, da v bodoče tudi podružnice lahko dajejo lombardna posojila ter se bodo v to svrho povečali krediti podružnicam. Velik naval na beosrraisko up.iverzo Beograd, 15. oktobra AA. Na beograjski univerzi je končano vpisovanje novih slušateljev za zimski semester šolskega leta 1930-31 Skupno se ie vpisalo 2424 novih slušateljev (med niimi 612 žensk) in sicer na filozofski fakulteti 616 (364). na pravni 1067 (186). na tebnišk' na T>oIje- delsko-gozdarski 185 (2). na medicinski 121 (41) in na bogoslovni fW. Sodba v zagrebškem nrisf^ii Zagreb, 15. okt n. Danes je bil z raz« glasitvijo sodbe zaključen senzacijonalni proces proti bivšemu blagajniku zagreb« ške carinarnice Vladimiru Vraniču in tr« govcu Stjenanu Maričiču. ki sta bila obto« žena zaradi poneverbe 5 milijonov držav« nega denarja. Vranic ie bil obsojen na 14 let ječe in 250.000 D^n t«lobe. v primeru npi7tf-liivo?t; in n- ~-"J-*e. Maričič je obsojen na 5 let ječe in 100.000 Din globe, v primeru neizterljivosti pa na nadalinie leto ieče Direktor razredne loterije upokojen Beograd, 15. oktobra p. Z ukazom Nj. Vel. kralja je upckoien direktor državne razredne loterije v 3,1 g- Milorad Antula. Obenem je bil odlikovan z redom sv. Save n. stopnje. Tarifni odbor Beograd, 15. oktobra AA. Tretje zasedanje tarifnega odbora bo v Beogradu v prvi polovici novembra. Na dnevnem redu bo med drugimi vprašanii reforma domačih tarif in načela zavezniških tarif. Mednarodni poljedelski komres Beograd, 15. oktobra AA. Jutri 16. t. m. se otvori v Rimu deseti redni mednarodni poljedelski kongres. Našo kraljevino bo i zastopal g. Milan Raklč, naš poslanik v 1 Rimo. Poročne svečanosti kralja Borisa Sofija, 15. okt. M. Današnji listi objav« ljajo program svečanosti ob poroki kralja Borisa z italijansko princeso Giovanno. Dne 20. oktobra bo kralj Boris v sprem« stvu ministrskega predsednika Ljapčeva, ministra pravde in predsednika sobranja odpotoval v Assisi, kjer se bo v tamošnji frančiškanski katedrali vršila poroka po katoliškem obredu. Poročil ju bo kardinal Maffi. Dne 28 oktobra se bosta kralj Bo« ris in princesa Giovanna vkrcala na par« nik »Kralj Ferdinand« in odpotovala v Varno, kamor prispeta 1. novembra. Tu jima bo prirejen svečan sprejem. V prista« nišču bodo kraljevski par sprejeli vsi čla« ni vlade, vsi narodni poslanci, diplomat« ski zbor in zastopniki raznih korporacij. Iz Varne odpotujeta v Sofijo, kjer se bo 3. novembra vršila poroka po pravoslav« nem obredu obenem s kronanjem. Ugrabljenje bivšega predsednika finske republike Helsingfors, 15. okt. d. Od včeraj zjutraj pogrešajo bivšega predsednika finske repu* blike in vodilnega liberalnega politika K. J Stahlberga, kakor tudi njegovo soprogo, znano finsko pisateljico. Zakonski paT je včeraj ob 9. zjutraj zapustil vilo pri Hel* singforsu in odšel na običajni jutranji sprehod, od tedaj pa manjka za njim vsa* ka sled. Ker je Stahlberg ponovno zelo ostro kri« tiziral metode protikomunističnega pokreta lappovcev, smatrajo splošno, da so ti ugrabili njega in njegovo ženo. Ta sum še ojačuje dejstvo, da so videli že ponovno v okolici vile Stahlberga avtomobil z za« strtimi okni in brez številke, ker je nosil tablico za poizkusne vožnje. Vlada skuša z vsemi sredstvi razjasniti zagonetno iz* gninotje bivšega predsednika Stahlberga. ki je bil izvoljen tudi pri zadnjih volitvah v novi državni zbor. Stahlberg je glasoval v parlamentu kljub načelni opoziciji proti laipipovcem za protikomunistionii zakon, ki so ga predlagali. Krst prve čsl. vojne ladje Praga, 15. oktobra g. Kakor poroča »Češke Slovo«, bodo v nedeljo spustili v Komomu prvo češkoslovaško vojno ladjo v Dunav. Ladja se bo imenovala »Prezi-dent Masarvk«. Svečanosti sc bo osebno udeležil minister za narodno obrambo dr. Viskovsky. Boji Kurdov s Turki Jeruzalem, 15. oktobra AA. Tukajšnji kurdski voditelji javljajo, da so bili uporni Kurdi prisiljeni umakniti se pred turškimi četami zaradi sovražnega nastopa Perzije in Rusiie. Voditelji nadalje trde, da so ruske čete prekoračile perzijsko mejo in nasedle Frdeb:l Izjavljajo tudi. da bodo Kurdi kljub temu nadaljevali borbo za neodvisno kurdsko državo. Delo VZS Beograd, 15. oktobra AA. Na današnji seji Vrhovnega zakonodajnega sveta je bil končnoveljavno predelan in sprejet zakon o zdravnikih. Kot referent ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje se je seje udeležil načelnik dr. Andrija štampar. Seje plenuma VZS so odložene na 17. november. Sekcije se stanajo 12. novembra. V sekcijo za pretresanje zakonskih osnutkov o pomorskih akademijah, o srednjih tehniških šolah, o moških in ženskih strokovnih šolah, o obrtnih šolah so izvoljeni gg. dr. Gjuro šurmin, dr. Albert Kramer, dr. Grisogono, dr. Albert Bazala in Krpan. V sekcijo za proučevanje zakonskih načrtov o vodnih silah so izbrani gg. dr. Sa-gadin, dr. Slavko Šečerov, dr. Balantič, dr. čubrilovič, dr. Grisogono, dr. Lazar Miju-škovič. V sekcijo za zakonske načrte ministrstva za gradnje so izvoljeni: dr. Dušan Subotič, dr. Grisogono, dr. Svetislav Po-povič .dr. Sagadin, dr. M. Stojadinovič. Anketa o novem davku na poslovni promet Beograd, 15. oktobra AA. Na konferenci gospodarskih zbornic kraljevine Jugoslavije, ki je bila v Beogradu povodom konference o izvrševanju zakona o skupnem davku na poslovni promet, je bil izvoljen ožji medzborniški odbor, ki mu je poverjena izvršitev podrobnega načrta o delovnem načinu vseh naših zbornic za izdelavo enotnega predloga tarif, po katerih naj se plačuje skupni davek na poslovni promet. Ta ožji odbor je na včerajšnji seji v soglasju s centralo industrijskih korporacij izdelal potrebna navodila za poslovanje v gornjem smislu. Navodila so bila danes poslana vsem zbornicam, ki bodo sedaj takoj začele konsultiratj vse interesente. Ožji odbor zbornic bo na vsak načj-n še pred koncem oktobra ministrstvu financ izročil skupni predlog v imenu vseh naših gospodarskih zbornic ter centrale industrijskih korporacij. Zanimiv proces po avtorskem zakonu v Beogradu Beograd, 15. oktobra, r. Beograjsko so« dišče razpravlja o zanimivem procesu po avtorskem zakonu. Ker je to prvi konkret« ni spor po avtorskem zakonu, vlada v vseh zainteresiranih krogih za izid procesa ve* Iiko zanimanje. Profesor beograjske uni> verze Vladan Marinkovič je tožil znanega beograjskega knjigarnarja in založnika Ge« zo Kohna, ker je na zemljevidu Jugosla« vije po pieimenovanju države SHS v Ju* goslavijo pretiskal staro označbo »kralje« vina Srbov, Hrvatov in Slovencev« z novo označbo »Kraljevina Jugoslavija« ter iz* popolnil zemljevid z mejami banovin v smislu odloka prosvetnega ministrstva, iz« danega na podlagi zakona od 3. oktobra 1929 o imenovanju kraljevine Jugoslavije. Prof. Marinkovič je zaradi tega vložil tož« bo, sklicujoč se na določbe členov 42, 45. 49 in 50 zakona o zaščiti avtorskih pravic. Zahteva 100.000 Din odškodnine, 170.000 Din za kršenje ugleda in 100.000 Din raz* nih stroškov. Prvostopno sodišče je tožbo zavrnilo z motivacijo, da ne gre za kratenje avtor« skih pravic, ker založnik ni izdal novega zemljevida, marveč je že natisnjenega iz» popolnil samo po odloku ministrstva od« nosno po zakonu z dne 3. oktobra, kar je bila njegova dolžnost. Pridobljene avtor« ske pravice prof. Marinkoviča zaradi tega niso bile niti najmanj okrnjene; tudi se založniku ue more očitati takega namena. Prizivno sodišče je to razsodbo razvelja« vilo in odr:dilo obnovo postopanja z mo« tivacijo, da prvostopno sodišče ni dovolj proučilo vse zadeve. V kratkem se bo vr» šila pono\ na razprava. Založnik Geza Konn objavlja v beo« grajskih listih izjavo, da v stvari niti ne gre za izdelek prof. Marinkoviča. Zemlje« vid kraljevine Jugoslavije je le v toliko predelana nemška izdaja, da je prof. m« rinkovič prispeval jugoslovensko oznaepo krajevnih imen. Le zaradi lepšega je bilo na karti natisnjeno ime prof. Marinkoviča. Profesor Marinkovič je prejel za svoj trud dogovorjeni honorar in mu zaradi tega od« reka založnik vsako nadaljnjo pravico, kt bi izvirala iz določb avtorskega zakona. Polovična vožnja za športni kongres v Zagrebu Beograd, 15. oktobra AA. Ministrstvo za promet je odobrilo popust na polovično vozno ceno na državnih železnicah vsem delegatom športnih društev, ki se udeleže prvega kongresa zveze športnih savezov kraljevine Jugoslavije 18. in 19. t. m. ▼ Zagrebu. Delegati kupijo na odhodni postaji cel listek, ki bo veljal tudi za povratek s potrdilom zveze športnih savezov, da, so bili res na kongresu. Rapid in Sparta v finalu za srednjeevropski pokal Ferenczvaros : Rapid 1:0 (1:0). Budimpešta, 15. oktobra g. Pred 10.000 gledalci se je da-nes vršila revaužna tekma za srednjeevropski pokal med Ferenczva* rosam m dunajskim Rapidom. Po ostrem boju so odnesli Madžari pičlo zmago 1:0 (1:0). Edini gol dneva je z glavo zabil v 23. minuti prvega polčasa Takacz II po kotu, k; ga je streljal Kohut. Rapid se je nato omejil samo na obrambo m ni mogel niti izravnati rezultata. Kljub tej zmagi Madžari letos ne bodo več sodelovali, ker je Rapid že v prvi tek* mi zmagal s 4 goli raziike ter si že takrat skoraj zagotovil, da bo prišel v finale s praško Sparto. Hmelj Žatec, 16. oktobra h. Položaj na trgn, tendenca in oene neizpremenjene. 4 Niirnberški trg. Tendenca je nadalje čvrsta, zlasti za hallertauski hmelj. Prvovrstno blcso se plačuje do 108 mark za 50 kg (29.15 Dm za kg). — Na podlagi najnovejših ugotovitev je letošnji pridelek hmelja na Bavarskem znašal 192.980 stot. po 50 k i nasproti 226.470 v preteklem letu in 139.o svetu; po letih jame pešati in hirati to, kar je bilo v neki umetniški skupini svojevrstno barvitega, pristno nacijonalnega. Ostaja lupina, jedro se suši . . . In vendar! Vzlic desetletnemu delu v emigraciji predstavlja >zagranična trupa« Moskovskega hudožestvenega teatra še vedno močno, vsega uvaževanja vredno rusko kul-turnotvorno silo. Še je v delu teh blodnih umetnikov, ki so zrasli z dramami A. P. Čehova, toliko umetniške moči, da jim niti kompromisi, če jih delajo (kakor n. pr. s Hmaro), niso mogli vzeti neke, čeprav malo obledele svojevrstnosti in starega hudože-stveniškega niinba. To blodno rusko gledališče je nov dokaz za življensko silo ruskega naroda, silo, ki je že desetletje naj-jačja vez razdrobljenih, od domovine odrezanih Hudožestvenikov. V ognju državljanske vojne je močna skupina članov in članic M. H. T. 1. 1920. zapustila Rusijo. Naslednji dve leti je gostovala z ogromnim uspehom skoraj po vsej Evro- ljudje zastavo se je udeležilo pogreba tudi gasil« no društvo Trbovlje » trg. Vse številno občinstvo se je zbralo pred hišo žalosti, kjer je blagoslovil truplo du« hovni svetnik g. Gašparič ob asistenci ostalih tukajšnjih duhovnikov, nakar je zapelo pevsko društvo, katerega soustano* vitelj je bil pokojnik, v srce segajočo ža» lostinko »Človek, glej«. Krsta in mrtvaški voz sta bila naravnost zasuta s svežim cvetjem. Sprevod je krenil na farno poko* pališče. Na mnogih hišah so visele žalne zastave. Po obredih je govoril pokojnemu v slo* vo duhovni svetnik g. Gašparič, ki je v lepih besedah slikal pokojnika kot člove« ka poštenjaka, narodnjaka in vzornega družinskega očeta. Za njim se je poslovil še zastopnik »Zveze slovenskih zadrug« g. Smodič, ki je slavil pokojnika kot vzor* nega in neutrudljivega gospodarskega de* lavca in zadružnika. Pevsko društvo Zvon je zapelo še »Vigred«, nakar so se množi* ce razšle. Pokojnemu Josipu Mollu časten spomin! Nezgoda zaradi povodnji Poljčane, 14. oktobra. Zadnje močno deževje je struge vseh naših vod v Dravinjski dolini tako močno napolnilo, da se niso razlile in pokrile sa* mo polja in travnike, ampak preplavile na več mestih tudi ceste in to od Makol pa do Konjic. Samo pri Poljčanah je iz* ginila cesta pod vodo kar na treh mestih, in v Lušečki vasi se je na noč zaradi tega zgodila nesreča. Nekako krog 22. je bilo. ko je vozil ne* ki elegantni • avto proti vas-. Vozač je si* cer opazil veliko vodo pred sjboj, ki je drla preko ceste, a je vozil dalje, misleč, da ne bo tako hudo. Zavozil je v vedo, kjer pa je tudi kmalu ootičai. Deroča sila je avto zanašala vedno globje in bližje k hrumečemu potoku Ličnica in po njem bi bilo, da ni prišla pravočasno pomoč iz Pekla v osebi vrlih poljčaasltih gasilcev, ki so pribrneli na telefonično poročilo s svojim avtobusom potapljajočim se potni* kom v rešitev. Svoj avtobus so pripeli na že onemoglega, motor je močno zabrnel. parkrat zastokal in nevarna situacija ie bila rešena. Gospodje — trije po Jtevilu, so v smrtnem strahu zahvaljujoč se za ie* šitev. pripovedovali, da so se nameravali peljati v Rogatec in da so doma iz Cclov* ca. Razen groznih trenutkov, ki so iih preživeli in pa to, da so bili mokri, se ni nikomur nič zgodilo. Odpeljali so se na* zaj proti Konjicam. Pri vsej nesreči pa je še dobro, da jih je voda zadržala tukaj, ker sicer bi jih prav gotovo odnesla močno narasla Dra* vinja. Naši gasilci pa so pri tej priliki zo« pet dokazali svojo požrtvovalnost S tovornim avtom v hišo Škofja Loka, 15. oktobra. Promet v Poljanski dolini je močan. Vsak dan prehaja škofjo Loko na stotine voz obloženih z lesom; ne manjka se pa tudi motornih vozil raznih podjetnikov, ki z avtomobili dokaj hitreje postrežejo svojim interesentom. Da se sem in tja pripeti kaka nezgoda ni zato nič čudnega. V nedeljo popoldne je bila pa situacija vendarle malo kočljivejša in resnejša. Okrog poldanske ure je vozil skozi Zgornji Karlovec težak avtobus, naložen z mizami, stoli in podobnimi stvarmi. Prav srečno je šlo do poslednjih hiš, le ovinek v Poljansko dolino še ni bil pasiran. Prav na ovinku pa, kjer zavije cesta v dolino je iznenada šoferju odpovedal volan in avto jo je ubral naravost v gospodarski objekt in stanovanjsko hišo Franca Kržišnika. Le močan sunek še in obloženi kolos je obtičal med poljskim orodjem. Pod težo voza se je zdrobil plug, je bil zmečkan voz za prevoz gnoja in listnati koš. Avtu pa se je precej pokvaril motor, šoferjevi prisebnosti, ki je avto takoj ustavil se je zahvaliti, da ni bilo hujšega. človeških poškodb ni bilo. Po daljšem trudu so avto zvlekli na cesto in ga nato z drugim avtom odpeljali v popravilo. Dve težki nesreči Ljubljana, 15. oktobra. Včeraj so morali v bolnico prepeljati žrtvi dveh težkih nesreč. Prvi je bil učitelj Josip Jekl, katerega je včeraj opoldne podrl neprevidni motociklist. Učitelj Jekl se je vračal okoli 13. s pouka v šoli na šiški domov proti Glincam. šel je po I pločniku mimo tobačne tovarne, ko se je vanj od zadaj nenadoma zaletel neki motociklist, ga podrl na tla in šel čez njega. pi. L. 1923. so se nekateri vrnili v domovino, kjer je skušalo matično gledališče s Stanislavskim zopet uveljaviti svoje umetniške težnje, upirajoč se — kolikor in kako dolgo je bilo mogoče — pritisku od zgoraj, ki je hotel tudi to gledališče vpreči v službo boljševiške propagande. Ta smer je, kakor se zdi, končno zmagala šele lani. — Pavlov, Germanova, Misalytinov, Grečeva. Sa-rov in drugi so delovali še dalje v emigraciji in se 1. 1923. strnili v praško skupino MHT, ki je na turneji po zapadni, srednji in severni Evropi zopet zela ogromne uspe. he. Nato so se izločili še nekateri; kar jih je ostalo, so pod vodstvom Pavlova in Gre-čeve ustvarili novo skupino, ki smo jo videli lani v Ljubljani, ki pa ni več povsem enovita: razredčeno, a še močno vino. Ta skupina si je izbrala za svoj domicil našo prestolnico, Beograd, kjer ji je Ruski kulturni odbor omogočil nekoliko mesecev mirnega dela. Dne 20. t. m. bo za Hudožestvenike in ra ves gledališki Beograd velik dan: tega dne bodo ruski umetniki imeli v Narodnem po-zorištu premijero v Jugoslaviji naštudira-nega »Revizorja«. To bo lepa in dostojna proslava desetletnice te umetniške družine. Debut ge. Sever - Scherbanore r ljubljanski drami. Pri predstavi »Pravljice o rajski ptici« bo drevi debitirala v ulogi Brede učenka gosp. Milana Skrbinška, ga. Sava Sever - Scherbanova, ki se nam je predstavila kot izredno talentirana igralka v predstavi »Vstajenje«, katero je priredil Delavski oder v Ljubljani ter v »Grobu neznanega junaka« v Mariboru. Povsod je imela zelo laskave, pohvalne kritike. Jekl je zadobil težke notranje poškodbe, nevarno pa je ranjen tudi na glavi in po nogah. O nesreči je bila takoj obveščena rešilna postaja, nakar so ponesrečenega učitelja prepeljali v bolnico. Kakor poročajo, so njegove poškodbe zelo težke. Neprevidni motociklist je neki trgovec z Rimske ceste. Policija je uvedla preiskavo. Težka nesreča simpatičnega učitelja Jekla, ki je oženjen in oče več otrok, je na Glincah in v bližnji okolici zbudila splošno sočustvovanje s prizadetim. Druga težka nesreča se je tudi pripetila na Viču. 231etni delavec Peter Struk je te dni delal na dežju in mrazu ter je bil ves moker m premražen. V torek zvečer je legel Peter k počitku, da se mu posuši obleka, je pa v baraki močno zakuril. Legel je blizu ognja in zaspal. Med spanjem se mu je vnela obleka in začel je noreti. K sreči se je Struk še pravočasno zbudil in pogasil gorečo obleko na sebi. Kljub temu pa je zadobil težke opekline na levi rami in so ga morali z rešilnim avtom prepeljati v bolnico. Novo delo za napredek Prekmurja Murska Sobota, 14. oktobra. Minulo nedelio sta se vršila v Murski Soboti dva važna in pomembna sestanka, ki bosta gotovo imela vidne posledice za gospodarsko, kulturno in tudi nacionalno življenje našega ljudstva Ta nedelja je gotovo zelo važen datum v življenju naro* da Slovenske Krajine. V Ditrichovi dvorani se je vršil eno* dnevni prosvetni tečaj, ki ga je priredila Zveza kulturnih društev v Mariboru in je »Jutro« o njem kratko poročalo. Že na vse zgodaj se je začela polniti dvorana. Na dnevnem redu so bila za današnji čas naj* bolj aktualna in prikladna predavanja go* spodarskega, prosvetnega, socialnega in zdravstvenega značaja. Kmečki možje in fantje, ki so se udeležili tečaja v odličnem številu, so z vso pozornostjo in zanima* njem sledili predavanju. ZKD je s tem svojim požrtvovalnim delom izvršila po* nov-no veliko kulturno misijo. Kje drugje, kakor pri nas v Prekmurju so bolj potreb* ni taki prosvetni tečaji? Prepričani smo, da je šlo v naše vasi širom vse Krajine zopet nekoliko ljudi, ki bodo raznesli seme, ki je pri njih padlo na rodovitna tla. Taki se« stanki in tečaji so ne samo izredne važno« sti za gospodarsko in prosvetno napredo* vanje našega kmeta, ampak navezujejo tu« di stike med brati in vršijo veliko naoio= nalno nalogo. Zal, da smo težko pogTešali na tečaju inteligenčne kroge iz mesta, ka* kor tudi učiteljstvo iz okolice. Efekt bi bil brez dvoma mnogo večji, če bi naši kmečki možje in fantje videli med seboj tudi našo inteligenco. Delavci ZKD pa naj le še pri* dejo v Prekmurje orat in sejat! Ob 11. se je vršil v mali dvorani sokolske« ga doma sestanek voditeljev kreditnih za* drug, ki so včlanjene pri Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani. Zveza ima v Prekmurju devet članic, ki so vse bile na tem po* memtmem sestanku zastopane po svojih zastopnikih. Ravnatelj Zveze g. Trček je v izredno poljudnem predavanju razložil pomen kreditnih in drugih zadrug, dal je potrebne direktive za poslovanje zadrug ter obeležil medsebojne odnošaje med Zvezo in članicami. Vsi navzoči so mu bili za lepe besede globoko hvaležni. Govorili so še gg. notar Koder, sodnik Farkaš iz M. Sobote, Baltazar, š. upr. v Brezovcih, Hor* vat Izidor š. upr. v Hotizi in posestnik Hajdinjak iz Odrancev. Storjeni so bili ze« lo važni sklepi za nadaljnje delovanje za* drug v Prekmurju, ki bodo z uresničenjem blagodejno uplivali na gospodarske in fi* nancijelne razmere prekmurskega kmeta. Oba sestanka pričata, da se v Prekmur« ju pričenja intenzivnejše gospodarsko in kulturno delovanje, i Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da je radi pijejo »Franz Jose-fovo« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nov dokaz za potrebo regulacije Savinje pri Celju Besneča Savinja pod železniškim mostom. — V ozadju Stari grad. Ob zadnji nevihti je Sa«iqja preplavila *rtowe ki pota. omače Testi ♦ 25 letnica beograjske univerze. Včeraj je minilo četrt stoletja, ko je bilo v b pogradu svečano otvorjena najvišja prosvetna ustanova takratne kraljevine Srbije, nova univerza. Pri svečanosti ie zastopal Slovensko Matico dr. Ante Trstenjak, ki ie v dolgi vrsti govrnikov izrazil čestitke v imenu vseh slovenskih prosvetnih ustanov. • Odkritje spomenika junaku Srecku Pun-cerju bo v nedeljo 19. t. m. bo pol 16. na pokopališču v Braslovčah. Spored: 2>Oj Doberdob« (pel bo mladinski pevski zbor osnovne šole v Braslovčah), govor predsednika odbora za postavitev spomenika; odkritje spomenika po zastopniku generala g. Maistra in posvetitev spomenika po dekanu g. Martinu Medvedu, nakar bo izstrelila častno salvo četa celjskega 39. pešpolka; prevzem spomenika v varstvo po zastopniku braslovške občine; deklamacija učenke bra-slovške osnovne šole; »Vigred se povrne« (poje pevski zbor Sokolskega društva Sv. Pavel); položitev vencev na grob; prijateljski sestanek prijavljenih delegatov v braslovški osnovni šoli. Vabijo se vsa naša nacijonalna društva, da se odkritja spomenika zanesljivo udeleže. Za prevoz občinstva s Polzele v Braslovče in nazaj bodo brezplačno na razpolago vozovi pri vlaku ob 15. na postaji na Polzeli. * Odvetniška zbornica v LJubljani objavlja: Dr. Ferdo Cerne, odvetnik v Slovenjgradcu, ie odboru odvetniške zbornice v Ljubljani naznanil, da se preseli s svojo pisarno v Dolnjo Lendavo. Selitev se izvrši s 7. novembrom. * Železnica Mitrovica-Kotor. O železniški zvezi Beograda s Kotoriem smo svoje-dobno že poročali. Posebna komisija je v teku dveh tednov proučila vse v poštev prihajajoče varijante. Delna proga Kosovska Mitrovica-Kotor Jadranske železnice bo dolga približno 450 kilometrov ter bo stala okroglo dve milijardi dinarjev. Gradbena dela bodo trajala štiri do pet let Kupujte samo PENKALA BATERIJE ker eorč naldalje! 300 * Nemški izletniki v Dalmaciji. Na Sušak je v torek prispela skupina 160 nemških turistov iz Miinchena. V sušaškem pristanišču jih ie čakal parobrod, s katerim so odpotovali na Rab, odkoder bodo nadaljevali potovanje v južno Dalmacijo. Potovanje je organizirala agencija Siemer. * Nove novčanice pridejo v obtok prihodnje leto. Razen izdelave novčanic po 10, 100 in 1000 Din se bodo v zavodu za izdelavo novčanic na Topčideru začele izdelovati tudi novčanice po 50 Din, ker prevladuje mnenje, da bi se na ta način znatno olajšala manipulacija pri zamenjavi novčanic. Sedaj se proučujeta veličina in oblika novih novčanic kakor tudi vprašanje količine novih novčanic. Nove novčanice pridejo v obtok prihodnje leto takoi po glavni skupščini delničariev Narodne banke. * Slovensko kulturno društvo »Triglav« v Kragujevcu priredi v soboto 18. t. m. pestro trgatev grozdja. Pričetek ob 20. V nedeljo ob 20. pa uprizori dramski odsek na odru »Našega doma* (pri cerkvi) Finžgar-jevo burko »Vse naše«. * Ureditev šolskih čebelnjakov. V kmetijskem ministrstvu se dokončava pravilnik po katerem naj bi se v vseh šolah v naši državi uredili čebelnjaki z najmanj 5 do 10 panji, ki nai služijo napredovanju čebelarstva v Jugoslaviji. Krediti v to svrho so že rezervirani. * Učiteljsko društvo za kočevski okraj bo zborovalo 18. t. m. v Kočevju. Ker bo dnevni red zelo važen, vabljeni vsi tovariši in tovarišice. Današnja številka »ROMANA«: * 1. Harold LIoyd (slika na naslovni strani). 2. Tri strani romana »Brez vesti*. 3. Tri strani romana »Votla Igla*, ki se konča v prihodnji številki. 4. Tri strani novega ilustriranega roma« na »Žena z večno mladostjo« slavne« ga angleškega pisatelja Haggarda. 5. En stran humorja (s slikami). 6. Ena stran domačih stvari. 7. Ena stran ugank. 8. Tedenska kronika in drobiž. 9. Vprašanja in odgovori. BO. Župančičeva »Naša beseda« za naroč* nike zastonj. H. Filmska rubrika s slikami. 12. Napoved zanimive serije člankov (na 2. strani). VSE TO ZA 2 DIN. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani dne 16. oktobra 1930. Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, S temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5. smer tn brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin. 8. padavine v mm. Ljubljana 7, 772.7, 6, 90. mirno, 0, 0, 0, Maribor 7, 771.3, 5, 85, mirno, 0, —, —, Mostar 7, 766.5, 9. 65, N4, 7, —, —, Zagreb 7. 771.5, 9, 95, NE2, 9, —, —, Beograd 7, 77i).7, 12, 92. mirno, megla, 10, dež, 0.1 Sa« ra evo 7, 770.1, 9, 93, mirno, 10, —, — Sk pije 7, 769.5, 13, 85, SE4, 10, —, —, Kiirnbor 7, 765.7, 19. 65, E4, 3, —, —, Split 7. 766.8. 16, 64, NNE, 7, —, —, Rab 7, 766.9, 16. 70, SE2, 0, —, —, Vis 7, 767.4, 15, 74, SF.2, 7, -, -. Temperatura je bila v Ljubljani najvišja 14.4. najnižja 5.8. Maribor 5, Mostar 14, Zagreb s. Beograd 11. Sarajevo 9, Skoplje 7. Knmb-ir —, Split —. Rab —, Vis —. Solnce vzhaja ob 6.16. zahaja ob 17.14. Luna vzhaja ob 23 07, zahaja ob 15.10. * Danes je izšla nova številka »Romana« V trafikah po 2 Din. Cetrletna naročnina 20. Din. * Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori v nedeljo, 19. t. m. ob 20. Borštnikovo dramatizacijo dr. Tavčarjeve novele »Otok in Struga«. Novela se je čitala po vsem Slovenskem, zato ni dvoma, da bi z uprizoritvijo ne bilo ustreženo našemu občinstvu. Igra se ponovi naslednjo nedelio 26. t. m. ob pol 16. * Družbi sv. Cirila in Metoda sta poslali moška in ženska CM podružnica v Slovenjgradcu 650 Din, nabranih v počastitev spomina za naš Korotan padlih junakov Malga.ia, Puncerja in drugih. Iskrena hva-la! * Jagode. Šopek prav lepo dozorelih jagod nam je poslala Zenica Rebčeva iz Litije. Nabrala jih ie v Sitarjevcu. * Poskus samomora mlade žene. V Zagrebu je predvčerajšnjim poskušala izvršiti samomor Terezija Lipovčanova, žena trgovca, rojena leta 1903. v Vojniku pri Celju. Iz neznanega vzroka je v samomorilnem namenu izpila večjo količino solne kisline. Reševalno društvo jo ie prepeljalo v Zakladno bolnico. Nieno stanje ie resno. KIN® IDEAL Magda Sonja v pretresljivi ljubavni drami Igra življenja Ob 4., i/2 8. in 9. uri. * Z ljubljanske univerze. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani Je razpisal mesto asistenta na oddelku za arhitekturo na tehniški fakulteti s pravicami uradnika I. kategorije. Prosilec mora imeti doplomo inženjerja-arhitekta Prošnje, ki naj se vložijo pri rektoratu do 20. t. m., naj se opremijo z listinami po določilih § 12. uradniškega zakona, in sicer z originali, ter se dodasta po dva prepisa za original. * Razpisano Je mesto pisarniškega priprav nika 5. skupine II. kategorije za območje višjega deželnega sodišča ljubljanskega. Po predpisu čl. 12. uradniškega zakona opremljene prošnje naj se v teku 6 tednov vlože pri predsedništvu višjega deželnega sodišča v Ljubljani. * Smrtna kosa. V Ljubljani je po dolgi bolezni preminula ga. Fani Novakova, soproga brivca. Pogreb pokojnice bo v petek ob 17. — Dalie je umrla v Ljubljani ga. Neža Stankova, rojena Matkova. Pokopali io bodo danes. — V Brestu je preminila posestnica ga. Helena Modiče-v a, rojena Stražišarieva, v visoki star;sti 87 let. Njen pogreb bo v petek ob 9. — Pokojnicam blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Grd zločin. Iz Domžal nam poročajo:. 29. septembra ie izvabil 32 letni Valentin Velepec iz Zaboršta pri Ihanu blizu Domžal 12 letnega posestnikovega sina Franca iz Zaboršta na svoj dom in ga zlorabil. Fantek si ie šele te dni upal zadevo priia- *Cilly ie dražestna 66 viti, ker mu je Velepec zagrozil, da ga nabije, če ga zatoži. Orožniki so Velepca, ki se je že pred 4 leti zagovarjal zaradi sličnega zločina aretirali in izročili sodišču. + Po dveh letih razkrit umor. Pred dvema letoma so neznani roparji ponoči vdrli v hišo bogatega posestnika Filipa Knizlja v vasi Beški pri Indjiji. Gospodarja so ob-strelili in ranili, da je dva dni pozneje umrl v bolnici v Novem Sadu. Roparje se je posrečilo razkrinkati šele te dni, ko ie eden izmed njih skušal prodati neki predmet, ukraden pri nizlju. Orožnika so aretirali dva Madžara, ki zločin priznavata, in štiri cigane, ki seveda trdovratno tajijo zločin. Ta roparska družba ie osumljena, da je izvršila več vlomom in ropov. * Z udarcem palice mu je zlomil kost. Iz Škocijana nam pišejo: Te dni je z udarcem palice v samoobrambi udaril 25 letni Ponikvar Feliks 48 letnega Muleja Franca iz Dobrave po roki tako, da mu je prelomil kost nad zapestjem. Povod dogodku, ki se je odigral že pozno zvečer pred Mulejevo hišo v Dobravi, je bil naslednji: V hišo sta prišla Ponikvar Feliks in njegov 18 letni brat Alojz iz Dobrave pri Škocijanu in sta se zavzela za svojo sestrično — Mulejevo ženo — s katero se ie Mulei prerekal. Oba sta skušala pomiriti zakonca, toda vse po- PODRU2NICA •Iiilio Meinl d. d. ŠELENBURGOVA ULICA prireja v četrtek dne 16. oktobra poskusno kuhanje čokolade v petek dne 17. oktobra poskusno kuhanje kakava v soboto dne 18. oktobra poskusno kuhanje Maltin kakava na katero svoje odjemalce, prijatelje in znance najvljudneje vabi! Posebno opozarjamo na poskusno ku* hanje Maltin kakava kaiteTega izredno sredstvo se posebno pri« poroča za otroke in rekonvaJescente. Pro* simo tedaj naše cenjene odjemalce, da nas kar v največjem številu izvolijo obiskati, da se prepričajo sami o tej krepki in hra* nilni Meinlovi špecijaliteti. 14469 Najbolj pošten^ Vas postreže z zimskimi oblačili X Maček Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 ? sredovanje je bilo zaman in je Muleja še bolj razdražilo. Prerekanje se je poostrilo in kmalu nato je došlo do spopada. Videč, da proti mladima Ponikvarjema ne bo dosti opravil, je Mulei v temi iska! sekiro in motiko, da bi-se oboroži!. Ker pa ničesar ni našel, se je odpravil v kuhinjo po nož, s katerim se je pojavil hipoma pred Feliksom Ponikvar.iem, ki pa je zamahnil s palico po roki, v kateri je držal Mulej nož. in mu ga zbil na tla. Pri tem pa je zadel Muleja tako, da mu ie v zapestju prelomil kost. S tem je bil konec prepira, posledica pa ta. da so morali Muleja prepeljati v bolnico v Novem mestu. fTO — zobna pasta najboljša ! * Tovarna Jos. Reicb sprejema mcltko in škrobljeno perilo v —"'^pšo izvršitev. Iz LltsMjane u— Gradnja največjega prekomorskega parnika »Bremena« v filmu! Jutri ob 4., pol 8. in 9. zvečer bo predvajala ZKD v kinu Idealu veleianimivi film »Bremen«, ki nam predočuje v nazornih slikah gradnjo največje današnje ladje sveta, velikega prekooceanskega parnika »Bremena«. Od gradnjeo gromnega ogrodja do končne dograditve, pregled luksurijozne notranjščine, splav in prvo vožnjo v Ameriko, vse to tvori vsebino tega poučnega filma, ki bo zanimal vso Ljubljano. Cene najmžie. V soboto ob po! 3. popoldne in v nedelio ob 11. uri dopoldne se bo film nepreklicno zadnjikrat predvajal še v elitnem kinu Matici. u— Iz gledališča. »Pravljico o rajski ptici« ponovi drama drevi ob 20. Zasedba kakor pri premijeri, le namesto Gabrijelči-čeve bo igrala vlogo Brede Slava Scher-banova, ki ie s prav lepim uspehom nastopala že na odru Delavske zbornice. Za red D. Izmed klasičnih del nemške drame se brez dvoma najpogosteje izvaja po vseh svetovnih odrih Schillerjeva drama »Razbojniki«. Letos je ponovno uvrščena v repertoar naše drame ter je popolnoma na novo zasedena in naštudirana po prof. Še-stu. Izven abonmaja. — Namesto javljene »Hasanaginice« se bo pel drevi v operi »Knez Igor« pod taktirko kapelnika Štrito-fa in v režiji g. Primožiča. Naslovno vlogo poje Grba, njegovo ženo Jaroslavno pa Majdičeva. V ostalih vlogah Kogejeva, Španova, Ramšakova, Marčec, Janko, Rumpelj, Sancin, Zupan in Kovač. Plese je naštudiral Golovin, pleše jih pa pomnoženi Cilly Je dražestna baletni zbor. Za red A. Mirko Jelačin nastopi zopet v naši operi kot gost, in sicer v vlogi Schuberta v opereti »Pri treh mladenkah«. Vsa ostala zasedba kakor pri dosedanjih uprizoritvah. Zimske §nhnge, površnike in trenchcoate. Velika m poceni izbira. FR. LUKIC, STRITARJEVA ULICA ;(ivtoi)oi)ietie ,£apre9' upostavi z dnem 15. t. m. nov zimski vozni red, s sledečim voznim redom: Odhod iz Novega mesta ob 6.00 uri zjutraj' Prihod v Zagreb ob 9.40 uri zjutraj Odhod iz Zagreba ob 16.30 uri pop. Prihod v Novo mesto ob 20.00 uri zveč. Retour karte za Novo mesto—Zagreb, za ceno Din 120. Cenj. občinstvo opozarjamo na ugodne železniške zveze z vsemi vlaki na postaji v Brežicah. Cenj. občinstvu se priporoča 14502 DRUŽBA »TAPRED«. Kupim in vzamem v najem rabljeno drobtinico za trdi kamen DIABOS z kazalom urne kapacitete ter potrebno pogonsko silo in oznako fabrikata in po-bližjim opisom. Obširne ponudbe na Ju-gomosse, Zagreb, Jelačičev trg 5, pod »Steinbrecher 396«. 14498 Dr. Dobrojed se je sam oglasU pri na« ter se zahvalil za zadnje opozorilo v časopisju. Dejal je da bo večkrat med tednom o čem novem poročal in smo zato odločili nedeljo in četrtek. Torej cenjeni čitatelji našega lista, ako želite zasledovati njegova predavanja odnosno nazore, le poglejte vsako nedeljo in četrtek na to mesto. Dr. Dobrojed Vam je s svojimi bogatimi izkušnjami ra-devolje na razpolago. ■— Pet prleških narodnih pesmi. Novembra izide originalna zbirka pet prleških narodnih pesmi v Štritofovi priredbi za en glas in klavir. So to zelo izrazite, tipične narodne pesmi kakor jim ni para v naši glasbeni literaturi. Niko Štritof jim je dal razmeroma preprosto, a zelo originalno klavirsko spremljevanie. Ciklus teh prleških pesmi bo prvič izvajala na koncertu v Ljubljani gospa Marija Novak-Cepičeva, pevka lepega glasovnega materijala in dobre muzikalne kulture. Opozarjamo na ta koncert, za katerega so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni. u— Sarajevski dijaki v Ljubljani. Včeraj zjutraj je prišla v Ljubljano večja skupina pomladka Jadranske straže in pravoslavnih bogoslovcev. Dijaki so na poučni ekskurziji in so prispeli sem preko Dubrovnika, Splita in Plitvičkih jezer. Iz Ljubljane so se pa snoči odpeljali v Zagreb. V mestu so si ogledali razne zanimivosti pod vodstvom profesorjev Jakovljeva in Štefanoviča. u— »Lojze« se je vrnil v Ljubljano. V sredo popoldne so se člani ljubljanskega Aerokluba odpeljali v Celje, kier je že teden dni neprestovoljno »ložiral« v Rcpaso- vi garaži. Letalo so prepeljali na travnik blizu državne ceste pred Celjem, pognali motor in poskuliii startati. Ker pa je bil travnik deloma pod vodo in zemlja od naliva vsa razmehčana, so se kolesa globoko vdirala v zemljo. Šele pri tretjem startu se je letalo lahko dvignilo, krožilo nato nekaj časa nad Celjem, nato pa zaokrenilo proti Ljubljani. Po 20 minutnem poletu je »Lojze« gladko pristal na šišenskem aerodromu. Pilotiral je Čolnar. u— Sokol Moste. Zaradi premajhnega prostora v lastnem domu se vrši sedaj redna telovadba v šolski telovadnici, ato pozivamo vse telovadce (ke) in starše otrok, da redno posečajo telovadbo, ki se vrši: v ponedeljkih: od 5.—6.30 za žensko deco, od 6.30—8. za ženski naraščaj, od 8.—10. za članice; v torek: 5.—6.30 za moško deco, od 8.—10. za člane; v sredo od 7.30—8.30 za moški naraščaj, od 8.30—10. za staro vrsto članov; v četrtek: 5.—6.30 za žensko deco, od 6.30—8. za ženski naraščaj, od 8.— 10. za članice; v petek: od 5.—6.30 za moško deco, od 8.—10. za člane; v soboto: od 7.30—9.30 za moški naraščaj. u— Večerni gospodinjski tečaj na gospodinjski šoli »Mladika« se prične 22. t m. ob 5. zvečer. Vpisovanje bo v ponedeljek 20. in torek 21. t. m., vsakikrat od 16. do 18. v pritličju »Mladike«. Prednost za sprejem imajo soproge mestnih uslužbencev in mestne uslužbenke. I „€<111.v" B Je dražestna u— Ljubljanski Sokol naznanja, da bo pri današnjem predavanju brata dr. Oblaka sodeloval iz posebne prijaznosti tudi splošno znani kvartet Matičarjev (Pelan, Skalar, Završan st. in Završan ml.) Začetek ob 7. zvečer. u— Nesreče in nezgode. Na Privozu gradi stavbenik Zupan Gostilničarski dom. Včeraj se je pripetila tam hujša nesreča. S stavbenega odra je padel mizar France Jugovic in dobil precej hude notranje poškodbe. — Roman Tršan, sin krojaškega pomočnika, stanujoč na Poljanski cesti 54, je odšel včeraj dopoldne v hrib nabirat kostanj. Pri otresanju je padel z drevesa in si zlomil desno nogo. — Slična nesreča je doletela tudi 44 letnega posestnika Albina Marelo z Javoršice, ki je pri obiranju sadja padel z drevesa in si zlomil desno nogo. — Delavec Mujo Skačič je včeraj pri prevažanju samokolnice padel in si zlomil levo roko. — Vse ponesrečence se prepeljali v bolnico. u— Nezgoda češkoslovaškega svetovnega potnika. 63 letni Štefan Nemčak iz Za-kopišta na Češkoslovaškem je kljub svoji starosti še vedno podjeten možak. Nedavno se je odločil, da potuje peš iz Češkoslovaške v Palestino. Do Ljubljane je še prilezel — preživljal se Je kot piskrovez, a v Ljubljani se je njegovo potovanje žalostno končalo. Ves sestradan in onemogel je obležal blizu Verishofna, kjer so ga našli pasanti in obvestili reševalno postajo. Včeraj popoldne je reševalni avto Nemčaka pripeljal v bolnico. Njegovo stanje je zelo kritično, kajti v gozdu je ležal baie že tri dni. u— Dve tatvini. Trgovcu in posestniku Josipu Bergmanu stanuiočemu na Poljanski cesti 87, je te dni nekdo iz vrta ukradel lepega purana, vrednega 100 Din. Polir Anton Bricelj .ie priiavil, da je nekdo v noči od 12. na 13. na Cesti v Rožno dolino, kjer kopljejo nov kana!, ukrade! svetilko, last stavbenika Eroi!a Tomažiča. u— Plesna vaja privatnih nameščencev bo drevi ob 20. v veliki dvorani hotela »Uniona«. u— Drevi večer in plesni tečaj šole Jenko v balkonski dvorani Kazine. Vabljeni posebno gg. uradniki (ce) ta gg. oficirji. Začetniki (ce) točno ob 8. n— Sokol Moste priredi plesno šolo v društveni telovadnici v Mostah. Otvoritev v soboto 18. t. m. ob 20. Vabljeni ljubitelji plesa. Iz Cella e_ Mestno gledališče. Celjsko dramsko društvo bo imelo 21. t. m. v mestnem gledališču otvoritveno predstavo Tolstega »Živega mrtveca« v režiji g. Pfeiferja. Posrečena zasedba vseh vlog in izvrstna režija nam jamčita, da bo uprizoritev povsem na višku. Naslednji dve predstavi bosta »Utopljenca« in »Golgota«, ki ju igralci že študirajo. Sledila bodo po potrebi tudi gostovanja mariborskega, odnosno ljubljanskega gledališča. e— Oglejte si slike v »Jutrovl« izložbi. Občinstvo se opozarja na zanimive foto-grafične posnetke iz življenja in sveta, ki so razstavljeni v izložbi tukajšnje podruž- Ob >48. in 9. zvečer Pat In Patachon v filmu smeha in vesele zabave Stara pomorščaka Najnižje ljudske cene. Tel. 2730 KINO DVOR niče »Jutra« v Kocenovi ulici 2. Razstava bo trajna in se bodo slike menjavale tedensko do dvakrat. e— Asfaltiranje Krekovega trga se zaenkrat ne more nadaljevati, ker ie podjetju zmanjkalo asfaltnega materijala gotove kvalitete, ki se uporablja v mešanici, s katero se trg tlakuje. Ko bosta prispela naročena dva vagona potrebnega materijala. se bo tlakovanje nadaljevalo in najbrže končalo v dveh dneh. e— Predavanje o Sokolu. V ponedeljek je predaval v telovadnici mestne osnovne šole v Celju pod okriljem Sokolskega društva v Celju br. dr. Ervin Mejak, odvetnik v Celju o naši narodni manjšini na avstrijskem Koroškem. Bratje in sestre, ki so v lepem številu bili navzoči, so nagradili predavatelja z burnim odobravanjem. Iz Maribora a— Iz gledališča. Danes bo prva repriza operete »škrjančkov gaj«, jutri uprizori ljudski oder dr. Dornikovo igro iz koroške preteklosti »Juta«, v soboto se bo ponovila lepo uspela moderna opereta »Aleksandra« za ab. C. Za občinstvo, ki med tednom ne utegne v gledališče bo v nedeljo divna opereta »škrjančkov gaj« ob 20. a— Ukinjene avtobusne vožnje. Mestno avtobusno podjetje je zaradi slabega interesa ukinilo vožnje z Glavnega trga v Melje ob 7. zjutraj in ob 13.40 pop. a— Koroški plebiscit in Primorje. Javno predavanje o tej snovi se bo vršilo v soboto ob 20. v prostorih g. Kostiča, Vetrinjska ulica 24. Predaval bo g. Ivan Berščak. Vljudno vabljeni so zlasti Korošci! a— Svečana otvoritev dvomesečnega gostilničarskega gospodinjskega tečaja bo danes ob 9. dopoldne v »Vesni«. Tečaj bo prvi te vrste v Jugoslaviji in zato vzbuja zaradi svoje originalnosti splošno pozornost. Velik interes za tečaj dokazuje njegovo potrebo. a— Družabno življenje na Teznu. Prvenstvena jesenska tekma kolesarskega odseka »Peruna« na Teznu minulo nedeljo ie pokazala dobre rezultate. Prvi ie dospel na cilj zopet g. Cotič. — V šoli zopet redno posluje vsak torek in petek od 19. do 20. knjižnica pevskega društva »Zvon«. Mladina in tudi drugi, segajte pridno po knjigah! a— Sestanek privatnih in trgovskih nameščencev bo v petek 17. t. m. ob 20. v prostorih Zadružnega doma, Slomškov trg z dnevnim redom: konvencija o osemurnem delovniku za privatne in trgovske nameščence Poroča! bo g. Vladimir Pfeifer. taj- 99 Cilly Je dražestna 66 nik Delavske zbornice v Zagrebu in delegat delojemalske skupine na mednarodni konferenci urada dela v Ženevi, na kateri ie bila sprejeta konvencija o osemurnem delavniku za nameščence. Glede na važnost dnevnega reda vabljeni vsi privatni nameščenci na sestanek. a_ 63 kg težka jedilna buča, vsekakor velik uspeh umnega poljedelstva, je bila vzgojena blizu Sv. Lenarta iz semena kupljenega v Mariboru pri trgovcu g. Berdai-su v Gradu, ki ima bučo tudi razstavljeno. a_ Nalezljive bolezni v Mariboru. Od 8. do 14. t. m. je mestni fizikat ugotovil 3 nove primere nalezljivih bolezni, in sicer 2 davice in 1 šena. a— Nezgoda. V torek popoldne je prišel z desno roko pod cirkularko 43 'etni Žagar Franjo Verbost iz Kamenice. Žaga mu je odrezala konce vseh štirih prstov desne roke do višine palca, dočim je ostal palec nepoškodovan. Reševalna postaja mu je nudila prvo pomoč, nato so ga pa izročili v domačo oskrbo. a— Iz bolnice pobegii kaznenec. 26 letni Jožef Pajman, rojen v Studencih, pristojen v Ponikvo, je bil pred kratkim od okrožnega sodišča v Celju obsojen zaradi tatvin na 18 mesecev ječe in na pridržanje po prestani kazni za dobo 3 let Kazen ie odsluževal v mariborski kaznilnici. Te dni pa je požrl dolgo in debelo žlico in seveda imel hude bolečine v želodcu. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu žlico odstranili. V ooči od torka na sredo pa je fant pobegnil iz bolnice in manjka za njim za enkrat vsaka sled. Ugotovljeno ie samo, da se Je v noči zglasil pri nekih znancih, ki jim Je dejal, da gre v bolnico, in ki so v dobri veri še posodili plašč. Jasno je, da je žlico požrl samo, da bi prišel v bolnico, odkoder ie lažja pot v svobodo. Pajman ie bil že pono\Tio kaznovan zaradi raznih deliktov. a_Žena moža s kolom, mož pa njo — z Jezikom... V torek zvečer je prišla 45 letna delavka Marija Drušpaher okrog 20. domu v stanovanje v baraki v Kraljeviča Marka ulici v Melju, kier stanuje 6 strank. Kakor — po izjavah strank — običajno, sta se tudi ta večer oba zakonca takoj začela kregati. Ona je možu očitala, da samo pi-jančuje in leži, ona pa mora delat:, mož pa niej. da se vlači z drugimi moškimi. V jezi je žena pograbila kol in začela mlatiti po moževi glavi in hrbtu. Poklican je bil stražnik, ki ju je razločil in kateremu je mož v jezi izpovedal, da mu žena hodi večkrat v gozd k Trem ribnikom, kjer se sestaja s tihotapci in prevzema od njih saharin, ki ga skupno z drugimi tihotapci prodaja — zlasti ob tržnih dneh — na trgu. Policija je na podlagi te izpovedi uvedla preiskavo. A IN Mnogoletni poskusi v laboratoriju in ogromni stroški niso upla-šili pred ciljem, zmanjšati trpljenje človeštva. Celo marsikatere pogreške, ki se dogajajo pred vsako iznajdbo, niso vzele pognma. Delo je dokončano. In danes je ASPIRIN nad vse važen del na-zdravilnega za- Iz Kranja t— Otvoritev gledališke sezone. Kakor smo že poročali, otvori Gledališki oder le* tošnjo sezijo v soboto. Prav za prav bi morali pričeti z Doboviškovo: Radikalno kuro, zaradi tehničnih zaprek pa bo otvo* ritev s kabaretnim večerom. Program jepe* ster, poleg baleta, pevskih točk in enode* janke »Steklina« bo skrbel za smeh znani komik. Posrečilo se je tudi pridobiti g. Ali* ja Fortunata, ki bo predvajal nekaj plesov rz črne domovine. Ce dospe pravočasno, nas bo presenetila tudi gdč. Gisette. Po pestrem programu p'es. Sviral bo »Odeon« r— Iz državne službe. Ker se je na tu* kajšnji gimnaziji zaradi velikega navala učencev otvorila še ena paralclka C k pr* vemu razredu, so bili nanovo imenovani ga. Medica * Kulič Diva iz Osijeka, prof. Ahlin France iz Banjaluke. prof. Ciglič Mi; !an iz Bihača, prof. Bermk Vinko iz Plev* a in prof. Kuret Niko. S temi imenovanji je gimnazijski učiteljski zbor izpopolnjen r— Iprememba voznega reda. Zaradi zadnjega deževja bo namesto velikega av* tobusa »Saurer« vozil na progi Kranj*Ljub--ana manjši avtobus. Odhajal bo iz Kra--nia ob 8.3ft in 13.15. iz Ljubljane pa ob 12 uri in 6.30. r— Društvo trgovskih nameščencev pri* redi plesne vaje v veliki dvorani hotela »Nova pošta«. Poučeval bo g. Maver Me* tod. V primeru, da kdo ni dobil vabila, naj se zglasi pri tajniku Boletu. Otvoritev drevi ob 20.30. Iz ŠkoSje Loke 51_ Umrla je v cvetu mladosti hčerka uslužbenca Cegnarja v Spodnjem Karlov* cu v Škofji Loki. Dekletce, ki je pohajalo v četrti razred dekliške šole. je bolehalo že dalje časa. Bela žena je rešila mlado Rozalijo bolečin. Ob mnogobrojni udelež« bi občinstva in sošolk se je vršil pogreb v torek popoldne. Žalujočim naše sožalje! Iz Kammka ka— Posledice poplav. Poročali smo, da je vodovje zopet naraščalo, pa na srečo je pritisni! občuten mraz in deževje je prene* halo. Bistrica in Nevljica sta se umirili. Obe strugi sta polni naplavljenega gramoza, ki je prav odveč v kopališki strugi. Iz Črne pri Kamniku poročajo, da je Črna zaradi nalivov poslednjih dni na treh krajih moč* no izpodkopala cestni breg. ka— Smrtna kosa. V sredo so pripeljali ▼ Kamnik iz Zagreba zemske ostanke go* srpe Fanči Volkove, soproge ravnatelja podružnice kreditne banke v Novem Sadu. Umrla je po kratki, mučni notranji bolezni v najlepši dobi 30 let in zapušča soproga in dvoje dečkov. Gospa Volkova je hčerka tukajšnje habicc gospe Uršule Koschierjeve. Naj bo pokojnici lahka do* mača žemljica, žalujočim naše iskreno so* žalje. Iz Nove^ai mesta n— Seja mestnega občinskega zastopa bo danes ob 17. uri v mestni dvorani. n— Izprememba voznega reda družbe »Tapredn, ki vozi iz Novega mesta v Za* greh. velja od 15. t. m., in sicer bo odhaja! avtobus namesto ob 5. zjutraj ob 6. uri v Zagreb. S to izpremembo je družba mnogo ustregla okoličanom. Ves vozni red družbe je razviden iz oglasa med dnevnimi vestmi. Iz Kočevja kč— Delegacija mestne občine v Beogra« du. Zadnje dni se je mudila v Beogradu delegaciia mestne občine, ki so jo sestav* Ijali: župan g. Maks Kostanjevec in gg. dr. Ivan Sajovic in dr. Janko Lavrič. Delega* cija je odpotovala v Beograd zaradi de* setmili jonskega posojila, ki ga namerava najeti mestna občina v svrho sanacije me* stne hranilnice. Kolikor nam je dosedaj znano, je posojilo zasigurano. kč— Ukinjenje paralelke v I. razredu. V soboto 11. t. m. je bila ukinjena para* lelka v I. razredu na državni realni gim* naziji v Kočevju. V ponedeljek bosta oba razreda že sestavljena v enem razredu. kč— Nov grob. V ponedeljek ie umrla zjutraj soproga znanega kočevskega trgov* ca in posetnika g. Petra Petscheta ga Jo* žefa Petschetova. Blag ji spomin! Iz Litije i— Deževje, ki si je osvojilo skoro ves ponedeljek, je nalilo v našem kraju na hek* tolitre vode. Sava se je v strugi zopet dvig* fina precej visoko, še v torek je bila več metrov nad običajno normalo, dosegla pa m višine, ki jo je zavzela v soboto zju* traj: 3.70 nad normalo. Ta dan so bile vse njive okrog ob bregu pod vodo. Grozna je bila slika poplave v okolici Hotiča. Struga se je razlila daleč po hotiških njivah, va* j lovje je odplavilo precej pridelka. Ogrom* i no jezero je prešlo celo cesto, brozga je segala prav do pod hriba med Krevsovim ovinkom in med Spodnjim Hotičem. De* i zevje je izpodkopalo na levem savskem bregu nasproti graščine Poganik cesto. Ne* varnost, da spodje voda vso cesto in za* drži ves nadaljnji promet, je zaforanil ce* star, ki je zabil varovalne pilote in podprl cestno ogrodje. Na tem kraju bo treba ce* sto zavarovati, saj se dogodi večkrat, da vodovje spodnese stare, trhle podpornike. Kakor čujemo. se bavi cestno načelstvo, ki posveča v zadnjih letih našim cestam v okolici precej brige. z namero, da zgradi | ob tem predelu betonski zid, ki bo sicer ' precej dražji kakor piloti, zavaroval pa bo 1 cesto za lespo število let. Ta kraj je precej opasen: z ene strani se boči nad cesto strm breg, takoj pod cesto pa hrumi Sava. Pri regulaciji bo treba cesto razširiti in odstra* niti drevesa, ki štrle na nevarnem ovinku tik nad cesto. i— Zanimivo letalo nad Litijo. V torek dopoldne se je pojavilo nad Litijo letalo, ki je prispelo od šmarske strani in je lete lo prav nizko nad našim krajem. Zanimive so bile govorice po obisku tega zračnega ptiča. Ljudje trdijo, da je na repu letala sedel neki človek. Letalo je odbrzelo proti Vačam, čez čas pa se je zopet vrnilo in je letelo nad Svibnom. V žaru solnca se ie zopet prav razločno videl zračni popotnik, ki si je izbral kaj neobičajno mesto: na repu čudnega ptiča. Letalo je slednjič odi plavalo proti Ponovičam. Iz Zagorja z— K zadnjim velikim poplavam. Po povodnji v petek, ki je napravila na polju ;n drugod veliko škodo, je sledila v pone* deljek zopet poplava. Tako Kotredešca kakor Medija sta zopet prestopila bregove in napravile mnogo strahu :n škode. Pr; posestniku Benedetu so reševali živino z hlevov in pohištvo iz sob. Otroci, ki ob-, iskujejo zagorsko šolo iz Se! in Sv Urha. so se morali pred zaključkom pouka spu stiti ;':imov. Voda pa je med tem že tako narasia. da so morali otreke preko mostu prenašati odrasli Načrt regulacije Kot^ dešce se bo mora! na vsak način izvršiti z— Pojasnilo. Glede nedeljske notice, da je neka služkinja našla pismo z 2000 Din. katerega je poštni voznik iz Trojan izgubil, smo naknadno doznali, da je pismo služkinia nameravala naslovniku osebno od= dati. Med tem ko se je voznik vrnil, je imela baš opravilo v kleti m mu osebno takoj izročila vsebino, zaradi česar očitek nepoštenosti ni utemeljen. z— Vprizoritev »Utopljenca«. V nedeljo zvečer je sokolsko gledališče otvorilo sezo* no predstav z veseloigro »Utopljenca« Igralci so dobro rešili svoje vloge, žal pa pri občinstvu ni razumevanja za pred* stave. Znatni primanjkljaj v letošnjem vinskem pridelku Evrope Znatno manjši vinski pridelek v Evropi. Vodilni španski strokovni list za vinogradništvo ;:La Vinicultura Espagnola« objavlja v najnovejši številki zanimivo cenilcv letošnjega vinskega pridelka v Evropi, po kateri znaša primanjkljaj nasproti lanskemu letu nič manj kakor 33 milijonov hI. Pridelek Francije se ceni na 40 milijonov hI, s primanjkljajem od 20 milijonov španska letina bo znašala okrog 1.4 milijonov hI, to je za 8 milijonov hI manj, v Italiji pa znaša pri vinski letini 36 milijonov hI primanjkljaj okrog 5 milijonov hI. Na splošno situacijo pri tem ne more mnogo vplivati dejstvo, da bo pridelek Madžarske za 1 milijon hI večji kakor re v znatnejši meri uplivati na skupni evropski pridelek. V zapadnih državah Evrope so se posledice slabe letine že pokazale v dviganju cen (v Franciji so se cene tekom enega leta skoro potrojile), v srednji in južnovzhodni Evropi pa za enkrat slana letina še ni pokazala upliva na cene, V a r pa bo sčasoma povzročil upliv zunanje trgovine. Po izvajanjih imenovanega lista je torej tudi pri nas pričakovati, da se bodo cene vinu dvignile. Morda je le nepoznavanju situacije pripisati, da so n. pr. cene moštu v Banatu letos tako padle, da ne krijejo niti dela produkcijskih stroškov. V Vršcu se danes mošt prodaja po 0.60 do 0.90 za liter. Sicer gre pri tem predvsem za slabejše mošte, ki se pridelujejo v ravnini s 15 do 17 stopenj po klosterneubur-ški tehniki, pa tudi za boljše mošte se plačuje le malo nad 1 Din. Kupčija se je zadnje dni v Banatu pričela živahno razvijati. Povpraševanje je predvsem za cenene mošte srednje kakovosti. Sklenjeno je bilo tudi že nekaj kupčij v novem vinu po 1.30—1.50 za liter. Pri teh cenah je ba-naško vino danes brez dvoma najcenejše v Evropi. Tudi tržna situacija v Sloveniji nikakor ne odgovarja položaju na svetovnem vinskem trgu. Kakor čujemo. ponujajo trgovci vinogradnikom za naša kvalitetna vina le '2.50 Bin za liter in so vsekakor zahteve vi- Ako vam deca ne more jemati rib* jega olja, dajte ji ki ima zelo prijeten okus in ga deca jemlje z največjim užitkom kot pravo slaščico. Dobiva se v vseh lekar= nah za ceno 42 Din veliki zavitek in Din 25 mali zavitek. 14460 nogradnikov, izražene na nedavnem zborovanju v Ptuju, upravičene, tudi neglede na pričakovano okrepitev cen. Minimalne zahteve slovenskih vinogradnikov za letošnji mošt se gibljejo med 4—6 Din za liter. =- Skupni davek na poslovni promet. V včerajšnji številki beograjskega »Trgovinskega glasnika j se glavni tajnik Saveza in-dustrijcev v Zagrebu peča v daljšem članku z vprašanjem finančnega efekta poenostavljenega načina pobiranja davka na poslovni promet v obliki skupnega davka na poslovni promet. Ta davek je doslej donašal državi okrog 200 milijonov Din letno, čeprav bi moral biti donos neprimerno večji, če bi se dejansko zajel ves promet. Finančna uprava je vnaprej računala s tem, da ta davek praktično ne bo zajel vsega prometa in se je zadovoljevala s tem, da ji je davek donašal omenjenih 200 milijonov letno. Finančno ministrstvo je na zahteve gospodarskih krogov po ukinienju tega davka stalno naglašalo, da bo ta davčna oblika ukinjena, če se najde drugo kritje za teh 200 milijonov Din. Pri reformi davka na poslovni promet pa sedaj ne gre le za davčno tehnično vprašanje, temveč za novo davčno obremenitev. Gosp. Bauer je mnenja, da bi moralo finančno ministrstvo odkrito povedati: Donos tega davka je bil doslej slab, ker slaba davčna administracija ni mogla zajeti vsega prometa in vseh faz prometa, ki so po zakonu podvržene temu davku, ker bi drugače davek donašal vsaj 600 — 800 milijonov Din. Ta donos naj se doseže z novim zakonom. Gospodarstvo mora vedeti, če je dejansko namen te reforme povišanje donosa na 600 — 800 milijonov Din, ker le potem lahko preceni dalekosež-nost reforme. Potem bo tudi kraljevska vlada lahko precenila, če je mogoče izvesti ta načrt. = Znatno nazadovanje tržaškega prometa V' tižašl.«, i>0?D0'larskih kroaih ?«• zad nje dni mnogo razpravlja o ponovnem na-•/.a lovanju luškega prometa. S«f'ipr.i blagovni pitni.tržaške luke je znašal v avgustu samo 314.840 ton nasproti 483.030 tonam v isier-i mesecu pret. !eta. Primanjkljaj znaša tor<*j nasproti lanskemu letu 168.190 ton ali 38 %. V pogledu nazadovanja luškega prometa so značilni tudi podatki za prvih, b mesecev tek. leta. Od januarja do avgusta ie znašal blagovni promet tržaške luke 2 milijona 861.475 ton nasproti 3.0'23Ji30 tonam v istem razdobju pret. leia. Za to razdobje znaša torej primanjkliaj nasproti lanskemu etu 762.155 ton ali 21 % = Podpiranje hmeljskih cen. Na podlagi sporazuma med češkoslovaškim ministrskim predsednikom in tamošnjimi organizacijami hmeljarjev je pretekli teden na podlagi državnega kredita v višini 10 milijonov Kč ustanovljen hmeljski sindikat, ki ima namen podpirati hmeliske cene. Ta sindikat Milan 294.1296 - 296.1295, London 273 58 do 274.38, Newyork ček 56.185 — 56.3-35, Pariz 220.07 — 222.07, Praga 166.95-167.95, Curih 1u94.4 _ 1097.4. Curih. Zagreb 9.128, Pariz 20.175. London 25.00, Newyork 514.6, Bruselj 71.75. Milan 26.04, Madrid 49.5, Amsterdam 207.3, Berlin 122 3, Dunaj 72.58, Sofija 3.7275. Praga 15.27, Varšava 57.675, Budimpešta 90.15, Bukarešta 3.0575. Bfebti. Ljubljana. 8% Blair 89 bl„ 7% Blair 79 bi., Celjska 160 den., Ljubij. kreditna 122 den., Praštediona 925 den.. Kreditni zavod 170—180. Vevče 124 den.. Ruše 280-30O Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 426 — 426.50, kasa 426.50 — 427. za december 425.50 — 427, investicijsko 88 bi., agrarne 53 bi., 8 odst. Blair 86 — 86-50, 7 odst. Blair 77.50 — 78, 7 odst. Drž. hip. banka 77.50 — 77.625; bančne vrednote: Praštediona 922 — 924. Union 191 — 193, Jugo 77.0 — 78.50. Narodna ibOO — 8200, Srpska 188 den., Zemaljska 127 — 129: industrijske »vrednote: Nar. šumska 25 — 35, Našička 1100 — 1250. Gutmann 140 — 150. Slaveks 57 — 60. Sla* vonija 300 — 202, Šečerana 295 — 298, Vevče 124 den.. Brod vagon 80 — 85. Du* brovačka 397 — 400, Trbovlje 351.50 -353. Beograd. Vojna škoda 441.50 — 443, za dec. 447 — 448. investicijsko 86.50 zaklj., 7 odst. Blair 81 — 81.50, 7 odst. Drž. hip. banka 79 - 80. Blagovna tržišča LES 4- Ljul lui.ska borza (15. t. m.) Tenden-a za les nespremenjeno mlačna. Zaključeni1) ie bilo 7 vagonov, in sicer 2 vagona smrekovih hlodov, 2 vagona drv, 2 vagona oglja in 1 vagon desk. Povpraševanje je za več vagonov oglja (samo scanello'). za borove pilote (10 komadov z dolžino 14.7 m. 5 komadov 12.50 m. 3 kom. 11 m in 2 komada 10 m> in za 3 vagone lepih lipovih plohov (10% 2—3 m, 90 % od 3 m navzgor, širina od 50 cm navzgor, debelina 50 -- 100 mm) Nudi se 1 vagon desk (samo smreUa, lopo blago, media 22 cmV ŽITO 4- Ljtil Ijanska borza (15. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključen je bil 1 vagon pše niče in 1 vag. koruze. Ponujali so (slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni): pšenico; baško. 80-81 ke po 217.50-220. 79 80 kg po 210—212.50. 78/79 kg po 200—202.50; rž: baško. 72 kg po 157.50—160: ječmen: baški. ozimni. 66/67 ks no 170—172.50; oves: baranjski po 190—192.50: koruzo: baško proirptno po 162.50- 165. okroglo, za mie lev po mVvski voznini no 185—187 50. novo umetno sušeno, po mlevski voznini po 150 — 152.5, novo, času primerno suho po 127.50—130; moko; rOr po 360—365 Prijetno britje s pomočjo NIVEA-CBEIiE Preden se namilite, se morate z njo namazati, a ne preveč, da ne oškodite milnate pene. Videli boste, da tudi vsakodnevno britje ne rani kože niti najmanj. — Vaša koža ne bo postala rdeča in tudi ne razpokana. ' Obenem boste videli, da je izraz Vašega lica mlajši, lepši in bolj negovan. NIVEA-CREME ne morete nadomestiti, ker samo ona vsebuje Eucerit, ki neguje kožo. In v tem ravno obstoja njena posebna učinkovitost. Dote po: 5, 10 in 22 Din, tube po: 9 in 14 Din. Proizvajalec v Jugoslaviji: Jugosl. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j., Maribor, Meljaka cesta it. 54. ie takoj določil minimalne cene, in sicer za žateški hmelj 400 Kč. za ousteški in rudniški hmelj 300 Kč in za dubski hmelj 250 Kč. Od teh minimalnih cen navzgor bo sindikat po kvaliteti odgovarjajočim cenam pričel nakupovati blago. Kakor poudarja izvršilni odbor sindikata, gre za akcijo v sili, ki mora biti v zvezi z ostrimi omejitvami produkcije. Pri tem se pa poudarja, da sindikat ni naperjen proti trgovini. Tudi v Nemčiji so pred kratkim s sodelovanjem hmeljarskih organizacij ustanovili slično organizacijo za podpiranje hmeljskih cen, in sicer pod nazivom Deutsche Hopfenverkehrs G. m. b. H. Državna in bavarska vlada sta družbi zaenkrat stavili na razpolago 1 milijon mark. Namen družbe je, pospeševati vnovčenje nemškega hmelia na občekori-stni podlagi. Družba kupuje hmelj edino v Niirnbergu in tedaj kadar skuša trgovina potisniti cene pod pridelovalne stroške. Dejansko so se cene na ntirnberškem trgu takoj precej okrepile, dočim ie pričela nova družba kupovati na trgu. = Dobave. Prometno - komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 5000 komadov lesenih podložkov za sode. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 200 m žice in 1600 kg kremičite moke: do 27. t. m. glede dobave vodokaz-nih stekel, klingeritnib tesnilk. azbestnih tesnil in 300 kub. m. jamskega lesa. (Pogoji so na vpogled v pisarni zbornice za TOI.) BORZE 15. oktobra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik, zlasti v devizah New-york in Praga. Tečaji deviz so z neznatnimi spremembami ostali stabilni. Na zagrebškem efektnem tržišču so sg danes tečaji državnih papirjev po prvotni ponovni oslabitvi proti koncu borznega sestanka zopet okrepili. Vojna škoda se je za aranžma trgovala po 425, oozneje pa po 426 in 427, za kaso po 426—426.5 in za december po 425. Večji promet je bil tudi v Blairovem posojilu; 8% je bilo zaključeno po 86.5 — 87, 7% pa po 78, dočim so se dolarski zastavni listi Drž. hipotek, banke trgovali po 77-5 — 77.75. Zasebne vrednot« so ostale zanemarjene. Med bančnimi papirji je prišlo do prometa v Unionbanki po 191, v Jugobanki po 77.5 — 78, v Zemaljski po 128 in v Poljodelski po 56. Med industrijskimi vrednotami je Trboveljska ponovno popustila za več točk ter je bila zaključena po 352 in 351. V ostalem pa je bil promet samo še v Slavoniji po 200 Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.72, Berlin 13.395 — 13.425 (13.41). _ Bruselj 7.863. — Budimpešta 9.8796. — Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9). — Dunaj 793.90 — 796.90 (795.40). — London 273.58 — 274.38 (273.98). — Newyork 56.185 — 56.385 (56.285). — Pariz 221.07. - Praga 166.95 - 167.75 (167.35). - Trst 294 - 296 (295). Zarreh. Amsterdam 22.69 — 22 75 Du- naj 793.9 - 796.9. Berlin 13.395 — 13.425 Bruselj 786.3, Budimpešta 986.46 — 989.46, + Novosadska blagovna borza (15. t. m.) 1 e.nlenca mirna. Promet: 22 vagonov pšenice, 3 vag. ječmena, 1 vag. ovsa, 15 vag. koruze, 9 vag. moke in 4 vag. otrobov. Pšenica: baška. 79/80 kg 142.5 — 145; baška, l isa, šlep, 79/80 kg 150 — 152.5; gornje-t-aška, 79/80 kg 150 — 155; banaška, Tisa, šleu, 79/80 kg 147.5 — 15'J; južnobanaška 140 — 142.5; sremska, 78 kg 135 — 137.5. Oves: baški in sremski 132.5 — 185. -•«{•-men: baški in sremski, 63/64 kg 107 5 do 112. Koruza: baška in sremska 107.5—110; banaška 102.5 — 105; baška in sremska nova 70 — 75; za december - januar 77.5 do 82.5; za marc - maj 97.50 — 100. — Moka: baška »0g< in 5>0gg< 267 5 do 277.5. ,2< 240 - 250; ;*< 207.5 — 217.5; i6i 165 — 175; »7< 112.5 — 117-5; t-8« 82.5 do 87.5. Otrobi: baški in banaški 65 — 70. + Budimpeštanska terniinska borza (15. t. m.) Tendenca prijazna, promet majhen. Pšenica: za oktober 15.02 — 15.03. za marc 16.01 - 16.02, za maj 16.41 _ 16.42; rž: za marc 9.38 — 9.40; koruza: za maj 12.52 do 12.55. tranzitna za maj 10.95 — 10.98. ŽIVINA + Živinski sejem v Ljubljani. (15. t. m.) Dogon: 118 konj, 73 volov, 73 krav, 25 telet, 281 prašičkov; prodanih je bilo 20 konj, 27 volov, 32 krav, 11 telet m 115 pra« šičkov. Pri srednjem prometu so cene osta* le nespremenjene, le teleta so se nekoliko pocenila. Za kg žive teže notirajo: voli L 10 Din. II. 9 Din, III. 8 Din, krave debe* Ie 5 — 7 Din, klobasarice 3 — 4 Din, te= leta 11 — 13 Din. + Živinski sejem v Mariboru (14. t. m.) Dogon: 13 konj, 7 bikov, 91 volov. 292 krav in 7 telet, skupaj 410 komadov živine. Povprečne cene za kg žive teže: voli od 6.50 do 9.50. biki od 6.50 — 7.25, krave 4 — 4.50, mlada živina od 6.50 — 9.50 Din. Prodanih je bilo 297 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 91. -f Dunajski živinski sejmi. Na govejem sejmu v ponedeljek je znašal dogon 2444 komadov, od tega 100 iz Jugoslavije, 821 iz Rumunije in 585 iz Madžarske. Pri živahnem prometu so se voli podražili za 2—3 groše, ostale vrste živine pa so v ceni za malenkost popustile. Za kg žive teže notirajo: voli izjemno 1.91—2.15, I. 1.65—1.90, H. 1.35—1.60, ni. 1.15—1.30, biki 1.10—1.35, krave 1 do 1.45. Na svinjski sejem v torek je bilo pripeljanih 16.353 komadov, od tega 4099 iz Jugoslavije 7615 iz Poljske in 2034 iz Madžarske. Pri mirnem prometu so se pitane svinje trgovale po nekoliko slabejših toda v glavnem nespremenjenih cenah, dočim so mesni prašiči popustili za 15—20 grošev pri kg. KDOR TRDI da je kurjenje velika skrb in da je kuriva draco, gotovo še ni poskušal kuriti s ZEPHIR PEČJO 10 katera 24 k7. drva greJe 6110 Sob° Večji tipi grejejo 3 do 4 sobe en..iO. Na zabiev« brezplačni popis: ,.Zephir k d. d., Subotica, tvornica peči i emu j In Samoprodaja za Ljubljano: BREZNIK & FRITSCH. Samoprodaja za Celje: D. RAKUSCH. 287 Samoprodaja za Maribor: PIMER & LENARD. Šport Športni drobiž Državno prvenstveno tekmovanje se bH« ža koncu. Jasno je, da je zanimanje za te tekme od tedna do tedna večje, v sode* Iujočih moštvih pa vlada splošna nervoza, v kakšnih postavah in pod kakšnimi oko« liščinami bo treba nastopati v zadnjih šti» rih kolih V Hajduku n. pr., ki je doži» vel preteklo nedeljo usodni poraz, je ve* lik del članstva z inž. Kaliterno na čelu predložil vodstvu kluba spomenico, v ka» ten mu izraža nezaupnico in zahteva skl»» canje izredne skupščine, na kateri naj se zamenja dosedanji odbor. Prihodnjo ne» deljo se sestanejo Jugoslavija in Concor» dia v Beogradu pod vodstvom g Fochta iz Sarajeva, BSK in Slavija (Sarajevo) v Srajevu pod piščalko g. Šatiča iz Splita ter Hajduk in osiješka Slavija v Osijeku pod vodstvom g. dr. Padjena. Na konferenci za balkanski pokal, ki se je vršila, kakor smo zabeležili, v nedeljo v Sofiji je bil med drugimi sprejet važen sklep, da se vse preostale tekme za bal« banski pokal odigrajo najkasneje do kon* ca maja 1931. Dalje je bilo sklenjeno, naj vsak savez najdalje do 1. junija pr 1. pred* loži tajništvu predlog za nov hitrejši na* čin igranja pokalnih tekem. Nato so bili razdeljeni preostali termini naslednje: Dne 16. novembra: Jugoslavija : Bolgarska v Sofiji; 7 dec.: 3oIgarska : Grška v Ate« nah; 15. marca 1931: Jugoslavija : Grška v Beogradu; 5. aprila: Jugoslavija : Bol« garska v Beogradu; 10. maja: Rumunija : Bolgarska v Bukarešti in 28. junija: Jugo« slavija : Rumunija v Zagrebu. Termine je treba strogo držati in tekem sploh ni mo« goče odlagati. V novem odboru je ostal tudi za bodočo poslovno dobo mednarod« ni tajnik JNS dr. Andrejevič. SK Ilirija. Prosim gg.: Seunig Stane in Jože, Poschl. Baltesar. Škružnv, ing. Blou« dek, Mirko Pevalek, Dekleva in Kramar* šiča, da se udeleže seje veseličnega odse* ka dne 17. t. m. v kavarni Evropa ob 20. Tajnik. SK Grafika poziva prvo in rezervno moštvo na sestanek, ki se bo vršil danes ob 18.30 v društvenih prostorih. Zaradi važnosti sestanka udeležba strogo obvez« Pristopajte k Vodnikovi družbi" Vsa pleskarska in ličarska dela izvršujem po najsolidnejših cenah IVAN GENUSSl. pleskar in ličar 13378 LJUBLJANA. Igriška ulica štev. 10. Cista domaČa §finjska mast kg 19.— Din — dokler zaloga traja v delikatesni trgovini K. JARC 14450 Dunajska cesta 9 »Pri Turistu« iPotne £fMcf* napeta meco oblikovno lepe, nipete, očarljive lr»-žesti razvija pri damah vsake etaroetl po zdravnikih priporočana »IDEAL« mikstura. Nerazvite. «uhe grudi privede naglo do krasnega razvitja io trdno«ti. Ze po 4 tednih uporabe se pokaže — fcot izpriinjejo številne zabvalnice — očividna napetost in zaokroženost. Mršave partije vrata dobe kmalu mameSe mehke linije. Ven moleče koeti izginejo. Suha bedra se r »Ideal« naglo okrepe. Jamstvo: denar nazaj, če ni uspeha. — Cena 12 Din. S steklenice 24 Din. 0r- Wic. Kemčny. Kožice B, poštni predal 12/B 9, CSR Vsakovrstno zlato k a poje pa oajvlljib eaaah Černe — fuveHr Llobljaoa. VVolfova al. 3 SF Prevozni triciklji se izdelujejo po naročilu, za trgovce, peke in mesarje, v različnih modelih. CENIKI FRANKO! Tovarna Pelikan, Ljubljana VIL 13090 Iz življenja in sveta Zadnje dejanje žaloigre „R 101" Krste z ostanki 47 žrtev polagajo v skupni grob na pokopališču v Cardingtonu. Desno: Kapetan Eckener v žalnem sprevodu, ki se je vil dve uri iz Westminstra na postajo Euston, odkoder so krste prepeljali z vlakom v Cardington. Škoda katastrofe »R 101« Žrtve grozovite nesreče pri Beau-vaisu so pokopane v skupnem grobu, kakor jih je skupaj dohitela strahovita smrt v plamenih. Angleški listi se sedaj bavijo z vprašanjem, koliko škode je z nesrečo utrpela angleška državna blagajna. Izračunali so, da je ponesrečeni »R 101« stal državo kakih 900 000 funtov šterlingov. t. j. okoli 250 milijonov dinarjev. Obenem s sestrsko ladjo »R 100« je izdala država za obe zračna orjaka tedaj okroglo 500 milijonov dinarjev. Obenem prihaja sedaj na dan, da je »R 101 To pa je zopet hiena!« Rabijo ga za označbo malo verjetnih stvari. Če je bila nepoznana zver res hiena iz kateregakoli cirkusa, kako so mogli številni ljudie popisovati njene roge? Pariški psihiater Delonge pravi, da je zgodba zanimiva kot primer mndžinske psihoze. Iste priče, ki se zdaj smehljajo lastnemu nekdanjemu strahu in sklepajo, da so najbrž videle samo velikega psa. hi pred meseci prilegle na te roge. Psihiater pravi; iObjavite v listih, da leta ponoči nad Parizom nepoznana kri- lata pošast, takoj naslednji dan se bodo prijavili tisoči ljudi in bodo trdili, da so videli strašilo. Toda eni bodo govorili o dolgem repu in zelenkastih očeh, drugi bodo zopet trdili, da repa sploh ni in da mu žarijo oči v rdečkasti luči itd In vendar bodo vsi popolnoma iskreni v zavesti, da pripovedujejo samo golo resnico .. .< Praktična odredba Moskovska »Pravda« poroča, da je zmanjkalo po kolodvorskih restavracijah v Odesi in okolici vsak dan po več žlic. Zasledovanje tatov je ostalo brezuspešno. Zveza nabavljalnih zadrug, ki ima restavracije v najemu, je naposled odredila, naj preluknjajo natakarji z žeblji vse žlice. Gostje sicer godrnjajo, toda odredba je pomagala: tatvine so izostale. Nihče si ne upa krasti žlic, ki jim je na takšen način zaznamovan izvor. Tiger rešil krotilca V Hagenbeckovem cirkusu v Lip-skem je razdražena tigrica med predstavo napadla krotilca in ga z močnim udarcem pobila na tla. V istem hipu je skočil neki tiger na razjarjeno žival in ji pregriznil tilnik, da je bila takoj mrtva. Krotilec je bil za srečo le lažje ranjen, tako da je lahko svoje točke izvedel do konca. Marija Magdalena se je zaročila Hanzi Preisingerjeva, ki je igrala pri pasionskih igrah v Oberammergau ulogo Marije Magdalene, se je zaročila z dr. Otonom Kirchnerjem, ravnateljem monakovskega raziskovalnega zavoda za vodne naprave. Dr. Kirch-ner se poda v Draždane, kjer so mu ponudili redno profesuro na tehnični visoki šoli in tja mu bo sledila tudi Preisingerjeva. Čudna stavka V Avstraliji so stopili v stavko državni nameščenci. Hodijo po mestu v tolpah in nosijo na drogih ogromne napise s temale dvema besedama: »Tea! Cushions!« Ti dve besedi vsebujeta njih zahteve. Srečni avstralski državni uradniki namreč ne zahtevajo niti zvišanja plač, niti draginjskih doklad marveč nekaj, kar je za naše pojme naravnost nemogoče. »Tea« pomeni čaj o petih popoldne, ki ga zahtevajo uradniki od vlade. Brez tega menda urejeno poslovanje ni mogoče, »Cushions« pa pomeni blazinice na sto!, da bi uradnik sedel na mehkem in da bi na stolu ne gulil svojih hlač. Vlada se brani ugoditi tem zahtevam, boječ se, da bi gospodje kmilu prišli s kako drugo željo, ki bi bila ravno toliko utemeljena. Srečni avstralski državni nameščenci! Badio Izvleček iz programov Četrtek, 16. oktobra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — J2.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30 Otroška ura. — 18: Koncert radio - orkestra. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Vzgoja otrok. — 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Lahka glasba. Petek. 17- oktobra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18: Koncert radio - orkestra. — 19: Francoščina. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Športna ura. — 20.30: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.30 Napoved časa in poročila. BEOGRAD 20.30: Pevski koncert akademskega okteta. — 21.30: Koncert radio-kvar-teta — 2.30: Poročila. — 22.45: Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17: Koncert lah-ke glasbe. — 20.30: Prenos koncerta iz Beograda. — PRAGA 16.30: Komorna glasba. — 21: Koncert iz Brna. — 22.20: Lahka glasba. — BRNO 16.30: Koncert iz Prage. 21: Jesenski večer. — 22.20. Lahka glasba. — VARŠAVA 17.45: Prenos koncerta iz gledališča. — 22.15: Simfoničen koncert iz filharmonije. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.20: Koncert orkestra. — 17-30: Glasba za mladino. — 19.35: Koncert orkestra. — 21.20: Schonbergova glasba. —• Lahka godba orkestra. — BERLIN 19.45: Godba za ples. — 21.30: Operni večer. — Lahka glasba. — FRANKFURT 19.30: Prenos iz gledališča. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert — 20: Lahka godba orkestra. — Ples. — STUTTGART 19.30: Prenos iz Frankfurta. — 23: Švicarski »jodler-ji«. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 19.15: Koncert ciganske kapele. — 21: Koncert kvarteta. — Jazz - band. — RIM 17: Simfoničen koncert. — 20.35: Operetni večer. Povodenj ob reki Mozeli • Od Trierja do Koblenza je Mozela prestopila bregove in zalila obrežje. Leva slika kaže način prometa ▼ poplavljenem ozemlju, desna pa promenadno obrežje v mestu Cochemu. Obrežje je popolnoma zalito m Je onemogočen vsak promet po njem. Ob otvoritvi nemškega državnega zbora Zasedanje so množice pričakovale z veliko napetostjo, zato je med njimi prišlo do čestih spopadov, da je morala posredovati varnostna straža. O tem prinašajmo dva značilna prizora: zgoraj vidimo stražnika, ki prav zgovorno grozi aretirancu, spodnja slika pa nam kaže, kako stražniki odvajajo demonstrante v policijski zapor. W. Mastermann: Kdo jo je umoril? Bo man Ali naj še čaka? Ali so bile njegove domneve sploh prave? Nedaleč od hiše se je vil jarek, v katerem so regljale žabe. Nenadoma je začul rahel šum, ki ga bi bii gotovo nreslišal. da ga ni s toliko napetostjo pričakoval. Nekje se je bil ključ obrnil v ključavnici. Sinclair se je tesnobno ozrl v nebo, a takoj mu je odleglo, ko je videl, kakor se je zdaj mesec preril skozi oblake. Prijel je za samokres in čakal. V medli svetlobi je zapazil, kako je nekdo previdno odpiral steklena vrata pred njim. Kakšno skrivnost je odkril v tej zakleti hiši? Dva moža sta stopila iz nje. Eden izmed njiju je bil ogrnjen z dežnim plaščem; klobuk ie imel potisnjen globoko v čelo. Oni drugi je stal med vrati. Pogovarjala sta se s šepetajočim glasom in Sinclair ni mogel razumeti niti besede. Mož v dežnem plašču se je previdno splazil proti gozdu, kjer se je skrival Sinclair. Za trenutek je meseči- na obsijala moža. ki ie stal med vrati. Sinclair je zagledal zaraščen obraz in grbasto postavo. V nasiednjem trenutku se je mož umaknil v notranjost hiše hi zaloputnil vrata za seboj. Med 'em je bil mož v dežnem plašču izginil v temnem gozdu. Samo po šelestenju listja je Sinclair uganil smer njegove poti. Sinclair se je zravnal in stekJ kakor hitro je mogel na kraj, od koder je mogel pregledati cesto. Dež je bil zmočil th; zemlja je bila spolzka in blato se je oprijemalo njegovih čevljev; to, da se je moral izogibati vsakega šuma, ga je oviralo na poti. Ko je prišel na tistt kraj, je videl še toliko, da je temna postava skočila v pripravljeni avtomobil, l * 4 Lahko in stalno domače delo! Velika zadruga za pospeševanje pletarske obrti išče marljive moške in ženske. brez ozira na njib doeeda nje zanimanja, tok življenja ln bivališča, kateri bi bili voljni, da se v svojem stanovanju bavijo s pletenjem nogavic — kot hišna obrt. Mali stroj za pletenje in v to potrebni materijal stavlja zadruga oa razpolago. Izobrazba traja 3^—i dni in se vrši brezplačno. Zaslužek za izgotovljen-o blago izplača zadruga vedno v gotovini. Vsakemu, kdor se javi, pošlje natančnejša navodila upravi strokovnega glasila »>Pleti-vo i Tkivo«, Osijek. ako pošlje znamko za odgovor 42613-3 Čitajte vedno naše ogb«e! G. Th. Rotman: Sambo in Joko Vesela levja zgodba Kot opora gospodinii »U kot vzgojiteljica k 3 do 4 leta staremu otrokn grem k boljšim ljudem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42615-2 Bivši drž. uradnik išče kakršnokoli službo ali zaslužek. Je energičen, zanesljiv ln soliden, zmožen vseb sodnih stvari, sestave tožb, eksekucij Id zemljiške knjige. Sprejme upraviteljstvo hiš In posestev. Gre k industriji ca nadzornika ali v pisarno, kakor tudi za občinskega tajnika ali kaj sličnega. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Državni uradnik«. 42570-2 Učno mesto v večji trgovini z meša nim blagom na deželi iščem za 15 let staro, zdravo in pridno dekle z dežele, ki je dovršila osemrazredoo osnovno šolo z odliko, — Ponudbi na oglas, oddelek »Jutra« pod »Poštena in pridna« 42518-2 Poštna pomočnica verzirana tudi v gospodinj, stvu, prosi mesta. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Event. samo proti oskrbi«. 42176-2 Kavarniška blaeainičarka mlada in prikupljive zunanjosti, išče mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vestna II«. 42602-2 Mesto sluge ali kaj sličnega iščem. Položim lahko 15.000 Din kavcije. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »4'rimerna služba«. 42669-2 Absolventinja 4. meščanske šole, z zna ajem strojepisja, želi me sto v pisarni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Tiha«. 42724-2 Gospodična s štiriletno srednješolsko izobrazbo, išče službo kot praktikantinja pri zoboteh niku. Ima že nekaj prakse Ponudbe oa oglas, oddelek »Jutra« pod »Marljiva 1«. 42740-3 Šofer - mehanik trezen in zanesljiv vozač, ki govori več jezikov, želi spremeniti služba k osebnemu avtomobilu, najraje v mestu. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Siguren vozač« 42705-2 Prodajalka izučena v trgovini mešan, blaga, zanesljiva in dobro izurjena, išče oameščenje kjerkoli, event. prevzame tudi mesto blagajničarke. Ponudbe pod značko »Prodajalka 52« na podružnico »Jutra« v Celju. 42752-2 3 hrastove posode (kible) za oleandre, nov« poceni naprodaj na Vodovodni cesti 24. 42627-6 Puhasto perje te po 88 Din razpošiljam ,i0 oovzetju. najmanj 5 kg irttem čisto belo gosje fcz i*> 13(i Din tn ileti pub kg po 250 Din. L. Brozovlč /-»greb. Uica 88 kemična ii Milnic« perila. 262 Lep premog trooveljski. ter 4rva; do -ttavlja na dom najceneje ter tudi na obroke Franr Slovša. Kolezijska 20. 204—6 Pozor! Kliči teleion. 2708 J^adi velike zaloge drv in K Spat pojdem, saj nimam ve? fesa početi'« Slekla se je in stokaje odracala po stopil i ra!) navzgor. Ko je prišla v .spalnico, je »brnita gumb M žarnica je »žarela Krojaški pomočnik dobro rzvežban, išče službo — najraje na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42658-2 Službo gospodinje sprejmem. Vajena sem vseh hišnih del. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pridna 9«. 42712-2 Zobotehnik z osemletno prakso, vefcč vseh zobojdravniškili del. išče primerno službo v Ljubljani ali okolici. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sposoben«. 42741-2 Sadna drevesca jabolka, hruške, slive, ma-relce, breskve, črešnje, kutnje-ribez, kosmulje, neš-plje, maline, jagode, fige. lešnike, lepotična drevesca in grmičevje za parke in vrtove, koniferne, vrtnice, plezalke, grmičje za ograje, dahlije-georgine, pere-ne itd, samo dobro blago nudim. Cenik franki. Mi-hael Podlogar, drevesnišar in vrtnar, Dobrna pri Celju. 42430-6 Čajno maslo oriznano dobre kakovosti. dnevno sveže v vsaki množini oddala Zadružna mlekarna v Ponikvi ob 1. ž. 42240 6 Najboljše peči aa žagovino so peči sistema B. Jakel), Slovenjgradee ner se ne kadi, ker se ne odteka it njib dlstiliran« voda od mokre iagovine — akoravno je ta mokra, zato ne povzročajo nobene g a smrada. 41751-6 Velik čoln skoro nov naprodaj. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42492 6 Fotoaparat 18 X 24. skoraj nov, dobro ohranjen, ki je uporaben za vse vrste ln velikosti slik, proda Mathien, Maribor, Koroščeva ul. 8. 42653-6 Radio-aparat tricevni, kompleten t zvočnikom zelo poceni proda Oskar Cerne, Gradišče 13. 42703-6 Gostilno z žago 2 polnojarmenika, pri po staji in cerkvi, letni promet 300 bi pive in 150 hI vina. za 500.000 Din proda Posredovalnica v Ma riboru, Sodna ulica št. SO 42664-20 Varilna naprava (Sehieissanlage) ugodno naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 42713-$ Motorno kolo BSA super šport, novo proda Avgust Pečnik, Stožice 47 pošta Ježica pri Ljubljani 42695-10 Avto »Hat« 503, poceni naprodaj. Na ogled v avto delavnici Kopač. BIeiwe!sova cesta — Ljubljana. 42720-10 Gobe, suhe zadnje rasti. Kupujem po najvišjih tržnib cenah. Po-nudite oovzorčeno i oa vedbo sene tvrdki Petei Setina. telefon 1, Radeče Zidani most. 323-7 Železne sode rabljene, od bencina m petroleja kupuje Lederer Desider. Sombor. 42411 7 Zephir peč 10 uzdušnib cevi, 1.13 cm visoko, že rabljeno, kupim Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod »Zephir«. 42693-7 Tehtnico že rabljeno decimalko kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42704-7 Staro obleko postelje, omare, žimnice, zofe, stole, ure na stebričkih itd. kupi Golob Marija, Gallusovo nabrežje 29, Ljubljana. Dopisnica zadostuje, da pridem na donu 42701-7 Pozor! Pozor! Damski frizerji! Aparat za trajno kodranje za -220 Volt, s 82 kodralci za 3500 Din proda salon H e š i k, Ljubljana, Kolodvorska 35. 43697-« Enonadstropna hiša z gostilno, v Mariboru, Aleksandrova cesta — pod ugodnimi pogoji naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra« 43644-20 Enodružinsko hišo z vrtom - sadonosnikom — skupno 1 oral zemlje, pripravno za vsako obrt, vpo-kojenca aH prevžitkarja, v lepem trgu blizu železniške poetaje proda Strožer Konrad, Braelovče. 43654-20 Kompl. parna žaga s polnojarmenikom in eir-kularjem ter vsem potrebnim inventarjem, šele dve leti v rabi, v večjem kraju z gozdnato okolico, po ugodni ceni naprodaj. Pojasnila daje notar Fran Tavzes v Logatcu. 43656-20 Velika hiša z gostilno naprodaj na zelo prometnem kraju Marija Gradec pri Laškem. % ure Oil kolodvora. Hiša je v dobrem stanju. dograjena ieta 1919. Ponudbe oa po drnžnieo »Jutra« v Trbov-Ijab pod iifro »Hiša 95«. 41296-20 Kupim hišo t ceni do 300.000 Din, ta trgovino »U brivca primur no, na prometnem krajo v Mariboru, Celju ali Ljublja al. Naslov: »Frizer«, Za greb, Ilica 53. 41870-20 Enonadstropno hišo štiristanovanjsko. v bližini Zg. Šiške, na prometnem prostoru prodam po zelo ugodni eeni. — Reflektantl naj pošljejo svoje naslove na oglasni oddelek »Jutra« pod šifr»--»Ugod«o napro-•daj«._ . •' i-42675-20 Hišo z gostilno in mesarijo z nekaj zemljišča, blizu Maribora takoj prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42641-20 3 vinogradniška posestva nahajajoča ;e v Slatini v Halozah, tik okrajne ceste, po nizki ceni naprodaj. Vsako posestvo jb-atoji iz vinograda, sado-nosnlka, gozda ter v do brem stanju nahajajoče se stanovanjske hiše. hleva in kleti. Pojasnila daje Davorin T o m b a k. Maribor, Zrinjski trg 8. 425;» 20 Gostilno na prometni točki vzamem v najem — najraje z užit-karj: z vso oskrbo in postrežbo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gostilna«. 42680-17 Trgovca (ko) Iščem, ki mi da v najem obrtni list za trg. mešan, blaga in sicer samo troša-rinske predmete. Ostalo posedujem sam. Na ponudbe brez znamke se ne odgovarja. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 42660 17 Pozor, gostilničarji! Gostilno ali vinotoč vzamem v najem, ali na račun. Plačam lahko naprej ali položim kavcijo. Naslove poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točno plačilo :II«." ' -7 42710-17 Gostilno v Mariboru ali v okolici na prometnem kraju vzamem v najem ali kupim. Ponudbe pod »1. januarja 1931« na ogl. oddelek »Jutra«. 42750-17 Hrastovih pragov večje množine kupim. Ponudbe s ceno franko meja pod značko »Pragi 4« na oglasni oddelek »Jutra«. 42495 15 Otroška posteljica z žimnatim peresnim ulož kom naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 42538-12 Črna jedilnica hrastova, ugodno naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42537-12 »Javor« industrija v Logi ton l».a tvoj lokal za pohištvo sadi • Ljubljani t usv paiaftt Vzajemne cavaro valnlee. 306/12 '"diiiUtl Uniforme vselr vrst Izdeluje in ima v zalogi1 (tudi na obroke) — kakor tudi vse potrebščine k uniformam K I t m a n e k, Selenburgova 6. 41945 13 Brivnico na prometnem prostoru pri kolodvoru ugodno proda Vlado Pire, brivee, Krfko 42717-19 Gostilno moderno urejeno, na prometni točki, s krasno lego, lepimi vrtovi in krasnim stavbiščem 3000 m>, v večjem mestu Slovenije, radi drufinskih razmer prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41856-19 Bukova drva tuba. Din 130__meter. smrekovi kolobarji Din 4. popolnoma suhe deske, plo-hi ln trami v gradbene svrhe po znatno znižanih cenah. ARBOR. Dunajska 50, telefon 2546. 42128 15 Ravne borove hlode za žago, 4—6 m 4ol»e ln od 25 cm naprej debele ku pim Ponudbe naj se glase franko vagon Medvode ali franko vagon nakladalna postaja na naslov: F. To me. iesna Industrija. Med vode. 4208415 Stanovanje 2 sob, kuhinje, velike te rase in pritiklin, lepo ter solnčno, oddam pod Rožnikom, eesta XII štev. 11. 42604-21 Stanovanje 2—4 sob in pritiklin išče uradniška družina 4 odraslih oseb. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plačam točno«. 42652-31 Ali res? da se v centru Ljubljane ne more najti s 1. novembrom udobno stanovanje 1 prazne sobe s predsobo ali kabinetom. — Uporaba kopalnice zaželjena. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ako ste stalni — evo ga«. 42683-21 Stanovanje > - 2. sob In kuhinje, pod Rožnikom. 10 minut od Zvezde oddam z novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43443-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje ln pritiklin, vse pod enim ključem — solnčno ln čisto, i i i e ta november aLi december mirna tričlansk a družina — točen plačnik. Periferija izključena. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Redoljubna In staln stranka«. na 41896-21 Stanovanje z 1 ali 2 sobama, najraje kje na Mirju išče mirna stranka 4 o«eb, ki so ves dan odsotne, za november Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »železničar«. 42665-21 Stanovanje 2 sob in kuhinje, s celim lepim vrtom oddam v Rožni dolini. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 42692-21 Stanovanje 2 sob, v novi hiši oddam za november v Rožni dolini, cesta n štev. 41. 42719-31 Kdo posodi 6000 Din proti visokim obrestim. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 42559-16 Katera velefirma ali privatni kapitalist bi založil malo trgovino mešanega blaga v Ljubljani. Do vrnitve dobi 50 odstotkov čistega dobička. Ponudbe n» oglasni oddelek »Jutra« pod »Osigurano«. 42320-16 1000 Din posojila prosi dr*, uradnica. Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod »Mesečno odplačevanje«. 42668-16 taaszs^ Stanovanje 2 sob in kuhinje takoj oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 42731-21 Stanovanje dveh sob, kuhinje in pritiklin. vse pod enim kljn-ičem, z balkonom, blizu trnovske cerkve oddam s I. novembrom majhni družini. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42664-21 Mesnico >ri Mariboru oddam v naiem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43642-17 Gostilno ▼ Ispcn fflMtMn Dolenjske, z obsežnim sadonosnikom oddam z novim letom v najem le kavcije zmožnim osebam z osebno točilno pravico. Ponudbe na naelov: Marica E I a u ž, Lesce t 42563-17 Lepo stanovanje trisobno, s kopalnico, v I. nadstropju, v centru mesta, blizu opere, pošte in Tivolija, radi nenadne preselitve oddam i 1. novembrom t. 1. Event. se odda v isti hiši štirisobno stanovanje s kopalnico in zaprto verando, v visokem pritličju. To stanovanje bi bilo pripravno . zlasti, za zdravnika, zebotehnlka ali slično. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Miren stan«. 42735-21 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42725-21 Stanovanje 4 sob iščem za februar. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Inženjer«. 42743-21 2 stanovanji eno s 3 sobami, kopalnico in pritiklinami, drugo x 1 sobo, kabinetom in pritiklinami oddam s 1. novem brom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42727-31 Sobo in kuhinjo mirni stranki takoj. oddam v Zeleni jami. Val. Vodnikova 15. 42754-21 Stanovanje z lokalom pripravno za obrtnika, odda Knez, Rožna dolina —■ cesta VI. it. 4. 42729-21 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in ev, s hrano poceni oddam solidni osebi. — Turk Stre-liška ulica 22. 42470-23 Dve prazni sobi oddam za pisarno ali mirni stranki. Tavčarjeva ulica št. 12-1. 42384-23 Lepo solnčno sobo s parketom in elektriko oddam z novembrom. Na-v oglasnem oddelku Jutra 43681-33 Lepo sobo event. z vso oskrbo od dam poleg sodnije. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 42678-23 Opremljeno sobo iščem za 2 gospodični. — Ponudbe na oglasa oddelek »Jutra« pod »Center 2«. 42677-23 Sostanovalko sprejmem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 42682-23 Elegantno sobo novoopremljeno oddam boljši osebi. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 42687- Opremljeno sobo oddam s 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42686-23 Sobo leipo opremljeno, z elektriko 220 Volt. iščem za takoj. Center 'mesta ni po goj. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Uradnik«. 42685-23 Sobo lepo opremljeno takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42667-23 Gdč. ali dijakinjo sprejmem na stanovanje in hrano za 600 Din mesečno Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43670-23 Sostanovalko le gospodično ali dijaki njo sprejmem takoj k dvočlanski rodbini na stanovanje pod ugodnimi pogoji. Poizve se v Gradišču št. 14, pritličje, levo. 42662-23 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom in elektriko za 130 Din mesečno odda Ceglar, Mivka štev. 23 — Trnovo. 42709-23 Opremljeno sobo lepo in zračno, s parketom, eiektriko ln posebnim vbodom. v centru mesta oddam boljšemu, solidnemu, samskemu gospodu. Naslov v ogla6. oddelku »Jutra«. 43617-23 Veliko prazno sobo v Frančiškanski ulici ta-k^j »ddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 42542-23 Lepo sobo z elektriko, parketom ter rorko in mrzlo vodo od-lam eni ali dvema osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 413679-28 Mesečno sobo s posteljo in divanom, za 1—2!kratno prenočevanje, v sredini mesta išče trgovec z dežele. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Plačam naprej«. 42702-33 Sobo z 2 posteljama snažno in svetlo, z elektriko in vso oskrbo ali brez oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43718-23 Sobo z vso oekrbo i>ddam boljšemu gospodu, gospodični ali dijaku. Zabjak št. 11 (blizu »v. Jakoba). 42739-23 Veliko sobo elegantno, bliau »Zvezde« oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42742-23 Sostanovalca sprejmem. Naelov v oglas, oddelku »Jutra«. 42736-23 Zračno sobo s posebnim vhodom, oddam takoj ali s 1. novembrom 2—3 gospodom. Cesta v Ročno dolino št. 5 pritličje. 42733-23 2 dijaka ali dijakinji sprejmem v vso oskrbo sredi mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42723-38 Boljšo dijakinjo ali gospodično sprejmem na stanovanje i vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42757-28 '»ji »Obupana« Sestanek Kranj soboto oh 8. zvečer, peron. Geslo M, - 42699-31 Dopisovati želim z 32—35 let starim gospodom, resnega značaja ia visoke postave. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Resnost življenja A. Z.« 42583-34 Vdova s premoženjem, išče rpo-kojenca, dobrega srca, z nekaj denarja. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sreča 54«. 43691-34 »Rdeči križ« Cemu meni nič cvetja? Iskal sem Te! Cemu vse to — draga »belo-kapica«. 42663-34 Lenči Milijonska hvala Tebi kakor M. za vse! OpuEti že to tarnanje — brei osnove. Zdrav in priden r Tvoje zadovoljstvo. Poljube — M. 42672-34 Venera v Sv. Križu Zadržan. Javite naflov. — Več pismeno. 42716-24 P. Joško! V soboto ob 14. uri T« bom čakala. Vsa Tvoja! 42732-34 Direktor 'veeeg industr. preduzeča, elegantna pojava, četrde-setgodišnjik, kultivjran, dobro situiran i vlasnlk auta traži poznanstvo sa.-Jije-pom, elegantnom, kultivira-nom damom, srednje velika, temperametna i vitka, prednost prava blomti»|, oko 30 godina — kao trjg-nu prijateljica. Pbrtene ponude sa životopisem * 1 fotografijom, koja se vrati, neka se šalju na administracijo »Jutra« pod šifro »Trajno«. Stroga diskreeija zajamčena. 43508-34 Vridefki Fižol, suhe gobe orehe in domač kostanj plačuje najbolje j^roda«, Ljubljana. Prečna ulica 5. " 42756-SS Katera gospodična ali vdova al poe-odila za kratek čas i -spodu 4—5000 Din, ki b! jih nujno rabil do ureditve svojih pokojninskih prejemkov. Ce ima vsaj mal» premoženja, ženitev ni izključena, ker bo vršil tudi priyatno službo. Je 40 let star samec, neoporečne preteklosti. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »5000«. 42571-2S Gospodična srednjih let, želi znanja • 35—50 let starim gospodom — v svrho ženitve. Vdovci enim otrokom niso izključeni. Resne dopise r.a oglas, oddelek »Jutra« pod šiiro »Osamljena 36«. l Gospodična srednjih let, gmotno popolnoma osigurana, želi t evrho ženitve tnanja t gospodom, ki iivi tudi v popolnoma urejenih razmerah ter je v kaki drž. službi. Uv&žujejo se samo ponudbe od resnih, dobrodušnih gospodov, starih 35—15 let _ Se se pošljejo ob ta-jamčeni diskretnosti s sliko pod Šifro »Soliden mož« na oglasni oddelek Jutra. 8 42753-35 Etui B malim! moškimi slikami se je izgubil v Kolodvor eki ulici. Najditelj naj ga vrne Josipini Skulj, Dunajska cesta štev. 9-11. 42689-28 Rezervno kolo od avtomobila je bilo izgubljeno 13. t. m. na poti: Vojnik— Celje— St. Pavel. Najditelj naj proti nagradi javi svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra«. 42688-28 Poročni prstan graviran F. 25. 7. 1928. se je izgubil. Pošten naj ditelj naj ga proti napadi odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 42737 28 Kolo od vozička fieleno) je bilo v soboto izgubljeno od Kobaridske liliee čez žel. tir do Voš njakove ulice. Oddati g3 je Uršuli Mareš, Staničeva ul., Bežigrad — baraka. 42746-28 Železn. legitimacija (rdeča) glaseča se na ime ŠTempfel Frančiška, se je izgubila 11. t- m. n3 br-aovlaku 506, ali iz postaje v Celju do Aškerčeve al. Najditelj se naproša, da jo proti n a g r a d i cdda na gornje ime v Spodnji Hu-dinji št. 34, Celje, ali pa naj pošlje svoj naslov, da se sama zglasim pri njemu Da domu. 42751-28 Odeje vata, volna. puh. izdelovanje in popravila. — Rožna niica 19. 42734-30 Pokrajinske razglednice po Vaši sliki ali negativo. v pristni fotografiji izgo tovi do 20.000 dnevno tvornica kart Lojze Šmuc, Ljubljana VII, Aleševčeva 26 Zahtevajte ponudbe in ce Biki 242 11 Dober črn klavir »Scbnabel« poceni proda Bajde, Gosposvetska e. 12. dvorišče — med 8. In 12. uro. 41903-26 Kovčeg - gramofon prvovrsten, z 12 modernimi ploščami za 1000 Din naprodaj v Kolodvorski ulici št. 26-11. 42726-26 Koncertno violino svojo, proda Karlo Rupel, Poljanska cesta 15-IV — atop. VII. 42738-26 2 para lepih kobil prame, privedenih iz Hrvatske, za težko vožnjo, vsestransko garantirane, 5 let stare, prodam ter pridem z njimi na željo event. na semenj v Ljubljano. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »•Kobile«. 42694-27 'los ©a. rruCirurV-fcs V EVANREDNA TOMU! Železna «lužinska patent postelja zložljiva, a ta* 'pecirafiom madracom, se* Jo praktična ta vsako 'hiio, hotele, nočne službe in potujoče * osobe stane samo Dia 390.—. jiazpoSiijara po poSine* nom povzetju. tako IZŠLEM SU32EN >1 CTV0RO4 Lesen* pateat postel?«, zložljiva, s tapeciranim madracom. telo prak-lična. »tan« umo D 280. Leialka ta sunčanf« — (Liegestuhl) najnovije vrsti. stane samo Din 150. UfHIPPET avtomobil Whippet avtomobili so vozovi za vsako svrho, kakor vozovi za rodbino, za trgovskega potnika ali za taksi, oni popolnoma zadovljujejo. Vozovi so komodni — za pet odraslih oseb, so ekonomični, ker potrošijo manj kakor vozovi iste sile in velikosti. Oni so močni in nagli — 105 km na uro in odgovarjajo vsem vrstam terena in potov. Oni so končno najcenejši vozovi svojega razreda. Motor 40 KS; hidravlični amortizerji; Servo-kočnice; Premični sprednji sedež. Krasen zunanji izgled in jako udobna notranjost. Odprti vozovi 54.000 Din, zaprti vozovi 68.000 Din. Zaprti De Lux 75.000 Din, Šport 58.000 Din. GENERALNO ZASTOPSTVO ALBION BEOGRAD, Dečanska 7. ZAGREB, Gunduličeva 7. Vse modele voz in rezervnih delov imamo vedno na skladišču. Poleg Whippet avtomobilov imamo na razpolago tudi Willys, Šest in Osem po ceni od 63.000 Din do 130.000 Din; Willys Knight od Din 95.000 do 220.000, kakor tudi tovorne šasije Willys in Manchester od tone do 5 ton od 63.000 Din višje. Plačevalni pogoji zelo ugodni. 14505 I" Hičina Ljubljana Mestni pogrebni zavod V globoki žalosti naznanjamo, da je naša nadvse ljubljena soproga, mamica, hčerka, teta, svakinja in tašča, gospa Fani Novak soproga brivca dne 15. t. m. po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 17. oktobra t. 1., ob 5. uri popoldne od doma žalosti Za Bežigradom (male mestne hiše n/3) na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 15. oktobra 1930. ZALKA in ZDRAVKO, hčerka in sin ter vse ostalo sorodstvo. V neizmerni žalosti naznanjamo tužno vest, da je naša ljubljena, dobra mati, tašča, babica, prababica, gospa posestnica v Brestu dne 15. t. m. v starosti 87. let, previdena s tolažili svete vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek 17. t. m. dopoldne ob 9. uri. V Brestu, dne 15. oktobra 1930. ŽALUJOČE RODBINE: Anton Modic, Dr. Ivan Modic, Jakob Modic, Marija Modic, Marjana Mazi in ostali sorodniki. Madrad ^punjenl « vol-noo stanejo samo D u BROZOV1Č, ZAGREB ILICA 82. 262 Zahvala. Ob nepričakovani, prerani in nenadomestni izgubi moje nepozabljene soproge, predobre mamice, sestre, tete in svakinje, gospe Roze Knežič roj. Kutin sem prejel toliko izrazov iskrenega sočutja, da mi ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Zahvaljujem se v prvi vrsti preč. o. o. frančiškanom, svojemu ljubemu svaku in preljubeznivi svakinji g. Adolfu in ge Milki Jurca, v katerih gostoljubni hiši je prebila moja nadvseljubljena ženka zadnje trenutke svojega za me in svojo družino dragocenega življenja, za bratsko in požrtvovalno skrbnost in nego, si. pevskemu zboru gg. magistratnih uradnikov pod vodstvom g. Frana Avšenjaka in prijateljskem prizadevanju g. ravnatelja Ježa, zapetih, ganljivih žalostinkah, vsem ljubim sorodnikom, ki so prihiteli od daleč, da se slednjič poslove od drage pokojnice in ji položili toliko cvetja na prerano krsto, vsem dragim Postojnčanom in Tržačanom živečim v Mariboru, vsem prijateljem in znancem, kakor tudi neznanim darovalcem za poklonjene vence in šopke ter častno spremstvo na njeni zadnji poti. še enkrat prav prisrčna in iskrena zahvala. Bog plačaj! Maribor-Rab-Trst, dne 15. vinotoka 1930. 14507 Žalujoči FRANJO KNEŽIČ in sorodniki. Antiseptično nrenarirana Ali »OLLA« Je . _„ mnogo boljša. J Dokazano najbolj dovršena. l'f-5 Geodetska in stavbarska akademija »Profesor An-donovic" Beograd, Brankova 23, telefon 16—36 sprejme geodete, geometre (zemljemerce, davčne pripravnike, stavbenike-preduzima-če) železniš' e stavbenike (več nadzornikov prog, tehnične uradnike po specijelnem programu) njihove pomočnike in tehnične risarje. Pouk traja dve in eno šolsko leto za risarje. Šolnina 3300 Din prvi in 3000 Din drugi semester. Zimsko šolsko leto prične 15. oktobra in letno 15. maja. Izpiti se prično 21. oktobra. Vpisovanje je že pričelo. Pripravljalni in dopolnilni tečaji odprti. Vsa pojasnila kakor brezplačno uredbo daje in pošilja Direkcija, Beograd, Brankova ul. 23, telef. 16—36. 14468 (D/octce na bradi pri damah in nadležne k o e i n e pod pazduho, na nadlehteh ln mečih hitro odstrani »Cito-kura«. Zlasti na obrazu in na mečih, ki jih pokriva kot dib nežna svilena nogavica, se močno opažajo nadležne kocine in »o Vas mogoče že često spravile v zadrego. »Cito« odpravi vsako nezaželjeno rast Kocin v par sekundah zajam čeno brez Bolečin in nevarnosti, radikalno in ta vse lej. Gospa T. piše: »Čutim se srečno, odkar je »Cito« sovražnik kocin in dlačic ugonobil korenike nezaželje nih dlačic.« Tndi gospodje jo lahko uporabijo. Brije brez mila. brez noža in brez aparata. Cena 12 Din, 3 steklenice 35 Din. Dr Nic. Kemčny, Košice, D„ poštni predal 12/M 9 CSR. 341 PRiRODNA RADIOAKTIVNA SlSACIfA fn* > VlAfNIK KTESLIGr SISAK Alkalni blatni jodni vrelec Pijača sama, z vinom, mlekom ali sadnim — — sokom — — OZDRAVI iznemoglost, arteriosklerozo, kožne, ženske in očesne bolezni, potem bolezni žlez, črevesa, želodca, sopil, spolnih in sečnih organov, ledvične in želodčne kamne, živčne bolezni, vnetje sluznic, golšo, hemoroide in neplodnost. Zahtevajte In dobili boste povsod Sisačko mineralno vodo! Popravite in čuvajte svoje zdravje! Likanje obleke 18 Din Gospodje, dame! Vaša jesenska obleka, suknja, damski plašči, kostumi bodo zopet kakor novi, ako jih pošljete v Vallet Express, Ljubljana, Stari trg 19, ki Vam kemično sčisti, zlika, temeljito popravi, na željo ustavi novo podlogo, obrne. Cena obračanju Din 300. Likanje takoj, čiščenje, popravljanje v 24 urah. — Pišite dopisnico, da pošljemo iskat. 14475 Oglejte si otomane v različnih vzorcih od 550 Din naprej, patent divane od 1500 Din, salonske garniture od 1800 Din, peresnlce od 290 Din, madrace - afrik, močno blago, 240 Din. Vsa popravila izdeluje točno in najceneje le 13286 SAJ0VIC. LJUBLJANA, Stari trg št. 6._ Dvokolesa. motorji, šivalni »troli. otroški ta lgračnl vozički, pnevmatika, posamezni deli. — Velika Izbira, najnižje cene. — Prodaja na obroke, ceniki franka 6 TRIBUNA F. B. L^ tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovška cesta št 4. INSERIRAJTE V „JUTRU" ff Brzovoz t* -eii Ljubljana — Maribor — Ljubljana vozi tovorni avto ter prevzame različne pošiljke večje ali manjše. 14369 Odhod vsak torek in četrtek, povratek drugi dan. Cenjenemu trgovstvu in občinstvu se priporoča »BRZOVOZ" LJUBLJANA, Celovška cesta 79. — Telefon št. 2343 Zahvala Podpisana Loger Marija, smatram za svojo dolžnost, da se gospodu profesorju dr. ALOJZIJU ZALOKARJU v svo* jem in v imenu svojcev najiskrenejše zahvalim za uspešno, težko operacijo, ki jo je izvršil na meni in me s tem rešil gotove smrti. Prav tako se vljudno zahvaljujem gospodu dr. KRAJCU, hišnemu zdravniku v Leonišču za ves trud in ljubeznivo skrb, ki je v veliki meri pomagala do popolnega okrevanja Končno izrekam še prisrčno zahvalo čestitim se» stram Leonišča za njih vzorno samaritansko delo, ki so mi ga doprinesle. Ponovna hvala vsemi 14499 MARIJA in JAKOB LOGER in sinovi. BGMTOT Q Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša ljubljena, dobra mati, stara mati, teta in sestra, gospa Jfeža Stanko roj. JTiatko dne 14. t. m. ob pol 8. uri zvečer po kratki bolezni preminula. Pogreb blagopokojnice se bo vršil danes, dne 16. t. m. ob 2. uri pop. iz barake, Ljubljana VII, Černe* tova ulica št. 6 na pokopališče k Sv. Križu. Blag ji spomin! Ljubljana, dne 15. oktobra 1930. ŽALUJOČI OSTALI. Zalivala. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega dragega soproga, brata, strica in svaka, gospoda Ivana Gačnika se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni darovalcem lepih ven= cev in cvetja, čč. duhovščini, pevskemu društvu »Sla« vec« za ganljivo žalno petje in končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti. Vič Rožna dolina, dne 15. oktobra 1930. 14501 Občina Ljubljana ŽALUJOČA SOPROGA Mestni pogrebni zavon Urejuje Davorin Ravfcen, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Franc Jezeršek. Za inseratni de" )e odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubttairi,