OradntitT« , oprat*, LJubljana, Kopitarjeva I. lelefon «001—4U04. Maaoiua aaroSnlna U Ur, aa Ido-cematTo 40 Ut, - Cek. ra4. Ljub. Uana I0.65C ta naročnin« lo 10»« ia tnaerata. ■ Izključno laatopatTi ■a aslaae li t tali J« ln Inoiematvai
DPI 3. A. Ullano. Bakoplaot a« t r a t a m a.
SLOVENEC
lUNiJ IV44
NEDELJA
Erbitterte Kampfe um die Albaner Berge
Die feindlichen Angriffsspitzen zum Stehen gebracht — Ver-geblicher Versuch der Sowjets, das bei Jassy verlorene Gelande zuriickzugewinnen
DNB. Aus dem Fiihrcrhauptquartier, 3. Juni. Das Oberkommando de.- Wehr-macht gibt bekannl:
Um die Albaner Berge wurde auch gestern erbittert gekampit. Bei und vvestlich L a n u v i o sehlugen unsere Truppen in harten Kampien alle feindlichen Angriife zuriick. An den Siidost-hangen der Albaner Berge und beider-seits der Via C a s i I i n a griif der Feind mit iiberlegcnen Kraften vvahrend des ganzen Tages an. Unseren erbitter-ten Widerstand leis<enden Truppen ge-lang es, die feindlichen Angriffsspitzen in den Abendstunden ostlich R o c c a d i Pa p a und siidlich Palestrina-C a v e zum Stehen zu bringen.
Kampf- und Nachschlachtflugzeuge griffen feindliche Kolonnen und Bsreit-stcllungcn im Raum von Valmontone mit guten Eriolg an.
Sicherungsfahrzeuge eines deutschen Gelcits und Bordflak schossen vor K r e -t a bei der Abwchr eines schwercn Luft-angriffs secbs feindliche Bomber ab.
An der Ostfront versuehten die Sovvjets vergeblich, das nordlich Jas-s y in den lctztcn Tagen verlorene Gelande zuriicl<zugewinnen. Bei dcT Ab-wchr ihrer Angriffe wurde eine aus 23
Panzern bestehende feindliche Kampf-gruppe restlos vernichtet. Nordwestlich Jassy brachen deutsche und rumanisehe Truppen in harten Kampfen in die stark ausgebautcn feindlichen Stellungen ein und nahmen ein beherrschendes Hohen-gelande.
Starke Kampf- und Schlachtflieger-verbande griffen wiederholt wirksam in die Erdkampfe ein und unterstiitzten die verbundeten Truppen in Angriff und Abwehr. 22 sovvjetische Flugzeuge vvurden iiber diesen Raum abgeschossen.
Major Rudel, mit dem hdchsten deutschen Tapferkeitsordeo ausgezeichnet, flog an der Ostfront zum 200C. Male gegen den Feind.
Nordamerikanische Bomberverbande griffen gestern mehrere Orte in U n -g a r n und R u m a n i e n an. Fiinf feindliche Flugzeuge wurden dabei vernichtet.
Einzelne britisehe Flugzeuge warfen in der vergangenen Nacht Bomben auf Orte im rheinisch-westfalischen Gebiet.
Ober den besetzten Weslgebielen und den Reichsgebiet lvurden bei Tage und in der Nacht 33 feindliche Flugzeuge, darunter 20 viermotorige Bomber, zum Absturz gebracht.
Izvidniško delovanje na vzhodu
Berlin, 3. julija. Boljševiki so izpraznili v ponedeljek na |>odroeju Lou-hiia na visokem severu navidezno neko taborišče, da bi v to past zvabili neko nemško ogledniško skupino; nedaleč od tega taborišča pa so se skrbno zakrinkani skrili. Nemški lovci so spoznali njih namero. V presenečenja polnem sunku bo zavzeli taborišče ter zadali z nenadnim napadom Sovjetom lež.ke krvno izgube. Izvidniška skupina se je morala sicer začasno umakniti proti zahodu pred Sovjeti, ki so napadali s podporo topništva, vendar pa je dobila ojačanje in napadla boljševike ter jih pognala v bog. Sovražnik je pustil na bojnem polju večjo količino streliva, hrane in vojnega gradiva ter je imel občutne iz.-gube v moštvu.
Tudi delovanje naskakovalnih čel pri Vitebsku je stalo Sovjete dnevno številne vojake in orožje. Ko je bil dne t. junija odbit napad sovražnih naskakovalnih čet vzhodno od mesta, je obležalo na bojišču večje število mrtvih Sovjolov. fte hujše so bile sovražne izgube severovzhodno od Vilebska, kjer
je bil razbit sovjetski napad v jakosti bataljona z nemškim topništvom in težkim pehotnim orožjem že deloma v pripravljalnih položajih, deloma pa na pred bojišču. Poskusi Sovjolov. da bi dobili vpogled v jakost nemških obrambnih položajev s temi sunki, so ostali brezuspešni.
Jugovzhodno od Stanislavlja so izvajali boljševiki stično izvidniško delovanje. Z nekega dobro utrjenega bunkerja s priključnim jarkom so imeli dober vpogled v nemške položaje. Obstreljevali so vsako gibanje v nemških jarkih. Vzhodno-pruski pionirji so dobili jiovelje uničiti sovjetsko oporišče z dvema »Golialonia«. Pionirji so prinesli vozili, natovorjeni s strelivom v prvi jarek ler ju namestili pred lastno glavno bojno črio. V. jutranjem mraku so spustili vozili »Cioliat« skozi žitno polje proti cilju. Prvi »fioliat se je zaletel v svoj cilj ter razdejal bunker. Kmalu nato je dosegel ludi drugI »Golial« svoj cilj ter z ogromnim zubljem razdejal ostanek, lako da je na mestu bivšega bunkerja zevala črna praznina.
»šola pred štirimi leti«
Kovno. 3. junija. V uvodnem članku velikega litavskega dnevnika >Ateitis< pod naslovom »Šola pred štirimi letu kaže člankar na to, da ni nihče hotel verjeti, s kakšnimi strašnimi in krvavimi strahovalni mi metodami preganjajo boljševiki narode, čeprav so boljševiki pred štirimi leti dovedli v Litvo svojega trojanskega konja — rdečo armado. Mnogi so se izživljali s sofistič-nim nazorom, da ni Litva holiševikom ničesar naredila in da lako velika država pač nima potrebe, da bi majhni
litavski narod fizično uničila. &ele aretacije, množično preseljevanje in po 22. juniju odkopani grobovi strašno mučenih in umorjenih Litvancev so odprli prebivalstvu oči. Če so se takrat boljševiki sramovali javno ubijali popolnoma nedolžno ljudi, so zapustili sedaj povsod krvave madeže na poli proti za-nodu in ta šola pred štirimi leti je nedvomen opomin, da bi ponoven povra-tek boljševizma pomenil dokončno uničenje litavskega naroda in tudi ostalih narodov.
— II —
Tla so mu postala prevroča
Pariz 2. junija. Zelo znana osebnost francoskih disidentov, petrolejski magnat in politik Lamaigre de Breuil, je nenadoma odpotoval v Španijo s trdno odločitvijo, da nc bo nikoli več odšel v Severno Afriko, področje svojega zadnjega političnega delovanja. De Breuil je svoječasno pespeševal pogodbo med Darlanom in Združenimi državami, kakor tudi med Giraudom in severnoameriškimi oblastmi ter pripravljal zasedbo Severne Afrike po četah Združenih držav.
Ena najbolj izpostavljenih osebnosti francoskih disidentov je postala ponoven disident. Svoje ogromno delo v Severni Afriki je pustil vnemar ter se podal raje v Španijo na varno. Ni nobenega dvoma, da de Breuilu ni ugajala razširitev komunizma v Severni Afriki ter se je odločil, rešiti raje glavo ter se odreči nevarnosti polni politiki ter pobegniti v varstvo Španije.
Človeška vest se upira
Pariz, 2. jun. Marseillski škof Dela je naslovil svojim škofljanom pastirsko pismo, ki vsebuje oster protest proti severnoameriškemu bombniškemu strahovanju. V pastirskem listu piše, da je njegova resna dolžnost, da dvigne v imenu vseh svečani protest proti zločinom proti našim mestom. Človeška vest se upira proti takšnim umorom, ki onečaščajo vojno in človeška vest se z gnusom odvrača od nespoštovanja najelementarnejših temeljnih pojmov civilizacije, katerih zastopnik mora biti.	____
Budimpešta. Za zagotovitev in dvig madžarske letalske industrije je bil imenovan vladni komisar in podrejen vojnemu ministru. Delokrog tega novega vladnega komisarja se ne razteza le na preskrbo potrebnih produkcijskih in prevoznih sredstev, temveč tudi na zagotovitev potrebnih delovnih sil.
Ankara. Kralj Faruk je izjavil pri sprejemu palestinskega škofa Hakima. da je zanj palestinsko vprašanje prav tako važno, kakor egiptsko vprašanje.
Tihe izgube
Ženeva. 3. junija. Časopis »Daily MaiU je označil kot »srečno vrnitev« pristanek nekeg3 strahovalnega bombnika, ki je trčil v trenutku manevriranja za prislnnek z nekim drugim bombnikom, se vnel in zrušil na tla, tako da se .je le del posadke lahko rešil.
Slična usoda je zadela seveda tudi drugi bombnik. To so izgube, ki jih ne vidimo objavljenih v uradnih nemških poročilih, temveč spadajo v dolgo vrsto neznanih »tihih izgub«.
Viktorja Emanuela so izselili
Stockholm, 2. junija. Po nekem poročilu, ki je izšlo v londonskem dnevniku »Times«, so Angloamerikanci za-branili italijanski kraljevski rodbini pravico uporabe kraljevskega gradu v Neaplju. Ta kraljevski grad, ki je bil zgrajen v 10. stoletju in ki je bil prej residenca italijanskega prestolonaslednika, so spremenili v hare, igralno sobe in športne dvorane. 10.000 mož posadke je nameščenih v gradu, kjer so bile napravljene vse potrebne naprave za nastavitev in prehrano vojaštva.
Roosevelt se izmika
Ženeva, 3. junija. Ko so Roosevelt« vprašali v petek na novinarski konferenci o napredovanju pri nameravanem petrolejskem vodu v Saudijevi Arabiji, je odgovoril, da so pogajanja med veliko Britanijo in Združenimi državami še v teku. Nihče pa ne more vedeti, ali bo prišlo sploh kedaj do gradnje pelrolejskega voda. Vendar pa ne smejo njegovih izjav lako razlagati, da bi bil načrt že ovržen.
Roosevelta so ludi prosili, da poda komentar h glasovom, da je bilo gradivo na osnovi zakona o najemu in posojilu, posebno oklepniki, uporabljeno proli vladnim četam v dveh južnoameriških državah. Roosevelt je odgovoril, da ne more na to vprašanje dati nobenega odgovora.
Ogorčeni boji za Albanske gore
Sovražnikove napadalne osti so bile zaustavljene. — Sovjeti niso mogli zavzeti ozemlja, ki so ga izgubili pri Jašiju
Fiihrerjev glavni slan, 3. junija. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Za Albanske gore so divjale tudi včeraj ogorčene bilke. Pri in zahodno od l.nnuvija so odbile naše četo v hudih bojih vse sovražne nn-
I>adc. Na jugovzhodnih obronkih Al-mnskih gora iu nn obeli straneh V i n C a s I i n s k e ceste je nnpadal sovražnik ves dan z nadmočnimi silami. Našim četam, ki so nudile ogorčen odpor, je v večernih urah uspelo, zaustaviti sovražne napadalne (»ti vzhodno od K o c c a d i Pa pa in južno od P a I e s t r i n a - C a v e.
Bojna in nočna borbena letnln so napadla z dobrini uspehom sovražne kolone in pripravljalne položaje na področ ju V a 1 m o ii t o n e j a.
Zaščitne ladje neke nemške spremljave in Indijsko protiletalsko topništvo so sestrelili pred Kreto pri obrambi nekega težkega letalskega napada fi sovražnih hoiunikov.
Na vzhodnem h o j i š č n so Sovjeti zaman poskušali osvojiti ozemlje severno od Jašija. ki so ga bili pred nekaj dnevi izgubili. Pri obrambi njihovih napadov je bila sovrnžni-kova bojna skupina, ki je obsegala 23
oklepnikov, popolnoma uničena. Severnozahodno od Jašija so vdrle nemške iu romanske čete v hudih bojih v močno izgrajene sovražnikove položaje ter zavzele obvladujoče višinsko ozemlje.
Močni oddelki bojnih in borbenih letal so posegli uspešno v boje na zemlji ter podprli zavezniške čete v napadu in obrambi. 22 sovjetskih letal je bilo sestreljenih nnd tem po-d ročjem.
Major Rudel, ki je odlikovnn / najvišjim nemškim redom za hrabrost, je poletel lin vzhodnem bojišču 2IHMI krni proti sovražniku.
Severnoameriški homhniški oddelki so napadli včeraj več krajev na Madžarskem in v Romuniji. Pri leni je bilo uničenih 3 sovražnih letal.
Posamezna brilnnska letala so odvrgla v pretekli noči bombe na kraje v rensko - vvestfalskcm po-dročjti,
Nad zasedenimi zahodnimi področji in nad nemškim d ž a v n i m področjem je bilo sestreljenih podnevi in ponoči 13 sovražnih letal, 1 med temi 20 štirinvolornih bombnikov.
Nemški narod - skupna bojna družina
Tokio, 2. junija. Bivši japonski poslanik v Kimu Horikirili je podal pri svojem vhodu v Mandžulin novinarjem izjavo o vtisih v Evropi; v Icm poročilu je podal zanimiv pregled položaja o sedanjih političnih kakor tudi gospodarskih razmerah v Nemčiji. Ta izvajanja so naletela na zelo veliko zanimanje in časopisje jih objavlja z obsežnim1 komentarji.
V Nemčiji, tako poudaria japonski poslanik, je izvedena gospodarska načrtna in vojna organizacija, predvsem pa so bili
izdani zadostni ukrepi proti pojavom črne bofze in vsak Nemec dobi danes določene količine živil. O strahovalnih napadih, ki jih je poslanik v Berlinu »am doživel, pravi, da «o pokazali stalno mirno in trdno zadržanje prebivalstva. »Kamor koli sem prišel v Nemčiji«, je ugotovil Horikirili, »sem dobil vtis. da ie sovražnikovo letalsko »trahovanje mnogo pripomoglo k temu, da je ves nemški narod strnilo v eno samo bojno družino, ki pozna le en cilj: zmago!«
Hull in mali narodi
Slnekholm, 2. jimija. Čeprav si Roo-seveltovo časopisje zelo prizadeva opevati Rooseveltov načrt za »organizarijo svetovnega miru« po tej vojni kot darilo Sevemoamerikanrev človeštvu, tako je vendar odmev, ki ga je izzval la |K>-litiČni akt pri državljanih Združenih držav. manj močan, kakor so želeli in pričakovali v Beli hiši. Vsekakor govori dnevnik »Washinglon Posle o pomanjkljivem navdušenju ter se zelo trudi, da bi ugotovil, da se ta načrt ne sme smatrati za malo važnega.
Po nekem londonskem poročilu v dnevniku »Stockliolma Tidningent označujejo ves la reklamni . manever okoli nameravano konference za zagotovitev miru za to, kar dejansko je. namreč z,a velepotezni volilni Rooseveltov manever, s katerim si hoče zagotoviti glasove in s tem ponovno izvolitev. Iloose-veltu ugaja poza »osrečevalca človeštva« in velikega »apostola miru«, ki misli na vse in hoče preskrbeli narodom varstvo in blaginjo.
Vendar pa nikakor ni? ne ovira državnega podtajnika zunanjih zadev v vladi Združenih držav Cordella Ilulla, da
Ogorčenje v Franciji
Vichv. 3. junija. Skoraj popolno razdejanje častitljive rouenske katedrale. ki so ga povzročili anglo-ameriški sirahovalni letalci, je izzvalo v vsej francoski javnosti globoko ogorčenje, in bolečino. Časopisi grajajo to barbarsko dejainje, ki se nc ustavi niti pred svetišči.
Vlarfni orgnn »Moniteur« izjavlja, dn ve sedaj vsak Francoz, kaj bi mu prinesla angloameriška osvoboditev. Časopis »Fvenir«, Irrli, da je padel eden največjih simbolov vse zahodne civilizacije kot žrtev angloameriškegu uničevalskega besa.
Trenja med USA-SSSR na Bližnjem vzhodu
Stockholm, 3. junija. Poročila, da je odposlala sovjetska vlada nekega novega posebnega pooblaščenca k tbn Sami u v Sautlovo Arabijo, dn bi se z njim pogovoril o političnih in gospodarskih vprašanjih, so izzvala v angleških in ameriških krogih veliko vznemirjenje, b tem ne taje, da je naredila Moskva nov korak zn utrditev svojega položaja na področju, ki so si ga doslej pridržali Angleži in v katerega so skušali ravno pred kratkim prodreti Amerikanci. ).c prej so bile osnovane predvsem v Egiptu in Siriji močne agitacijske centrale, ki so spletle svoje mreže daleč naokrog ter izvajale nad arabskim prebivalstvom močan vpliv. Ta vpliv pa je bil usmerjen nasprotno interesom imperija; sedaj pa vznemirja celo Ameri-kance, ki so si skušali, kakor potrjuje njihov načrt zgradnje petrolejske-ga voda od Perzijskega zaliva do ■'sredozemskega morja, zagotoviti odločujoče politično stališče.
»Nemci se ne bodo umaknili«
Bern. V nekem uvodnem članku, ki obravnava vojni poiožaj, piše tednik »Die Welt\roche«; »Nič ni bolj napačno,
v istem trenutku, ko \Vashington skupno s svojimi tovariši oh Temzi izvaja neznosen pritisk na nevtralne in majhne države, zagotavlja, da I »odo v nameravani mirovni organizaciji majhne, države imele odgovarjajme zastopstvo. Ilnll je slično izjavo že enkrat podal, ravno zato, ker so majhni narodi dvomili nad njegovimi besedami in je skušal nadaljnje ugovore s strani majhnih narodov kratkomnlo odpraviti z gobezdavo opombo, da pač ni nikjer nobenega raz,-lot'a. da bi morali vsako jutro pred zajtrkom spraševali Združene države o njihovem stališču k mirovnim pogojem. Cordell Itull je gotovo zelo občutljiv, če si kdo drzne dvomiti o njegovih obljubah, čeprav ne more pričakovali, da l>i njegovo besede pri majhnih narodih naletele na zaupanje. Z neskrbno ošab-nosljo severnoameriškega politika za-branjuje llull. da bi ga majhni narodi nadlegovali. 2e ta majhni Intermezzo označuje duševnost onih. ki nosijo v torbi načrt novega »sveta narodov« in kaže majhnim narodom, kako bodo ti severnoameriški iniperialisti in mednarodni židje i njimi postopali.
"Il —
ko misliti, da mislijo Nemci na kapitulaciji'. Nemci ne mislijo na možnost umika, oni vedo dobro, da jih lahko le zmaga od škoduje za to, kar so pretrpeli, Odločitev, tako je dejal dr. Giib-liels, ne zadene le naše narodne suverenosti. lomveč tudi naše življenje in našo narodno bodočnost. To so temeljne resnice, ki jih je s temi besedami označil dr. Gobbels. Dejstvo pa je, da tudi večina nemškega naroda misli lako, kakor on.«
Kratka poročila
Stockholm. Dnevnik »New York Times« piše k nameravanemu zavezniškemu vdoru: Kakor so pokazali veliki bojni pohodi na vzhodu, tako je tudi potrdila sedanja bitka v Južni Italiji, kako mogočna jc nemška sila. Nemško vojaško vodstvo ima še vedno isto elastičnost. »Nacisti so še vedno nevarni,« pravi list dobesedno.
Bern, Agencija »Ezchange« poroča iz Moskve; Predsednik severnoameriške trgovske zbornice Johnson je dospel v Moskvo ler se bo pogajal z gospodarstveniki.
Amsterdam. Severnoameriški podpredsednik Henry Wallace je dospel na svojem potovanju v Čungking že v Sibirijo, javlja agencija Reuter.
Amsterdam. K zahtevi Vatikana, da bi odobrili ladjam, ki plujejo z živili, ki jih je nabavil Vatikan, prosto spremljavo, javlja diplomatski dopisnik agencije Reuter, da zavezniki z upoštevanjem težav vojaškega položaja šc niso našli nobene možnosti, da bi ugodili željam Vatikana. V svojem včerajšnjem nagovoru je ugotovil sv. oče, kakor je bilo javljeno, da je hotel ustvariti posebno papeško mornarico, s katero bi bilo pomagano trpečim prebivalcem Rima. Ta načrt pa sc je sedaj žalostno izjalovil, ker ni hotela dati pristanka ena velikih vojskujočih se sil.
Amsterdam. Disidentski komite v AI-žirju je objavil, kakor javlja agencija Reuter, da se bo v bodoče imenoval »Provi-zorična vlada francoske republike«.
Sovjetski načrti na Balkanu
Zanimivo Je pogledati, kako je reagirala svetovna javnost, ko je iz angleških listov »Paiiy Mali« in >Paily Herald« zvedela za vsebino pogodbe, sklenjene med bolgarsko in grško komunistično stranko na eni ter med Kreniljem na drugi strani, lo je za pogodbo o u-ta-novitvi zveze socialističnih sovjetskih republik na Balkanu. Prvo dejstvo, ki izvira iz lega, je, da je ves svet z objavo omenjene pogodbe, vsekakor stoodstotno verodostojne objave, dobil dokumenta-rjčno potrdilo in dokaz, da je razpust Kominterne le propagandna formalnost in pesek v oči demokratskim sovjetskim zaveznikom, ki vsaj tako dolgo, dokler so v zavezništvu s Sovjetsko zvezo, morajo verovali v odkritost svoje zaveznice. I/ lega pa je že za vsakogar jasna ludi druga stopnja: da stremi Moskva po boljševi/.acijl vse Evrope. Severnoitali-janski Ijsti so v zvezi s tem na primer popolnoma edini v tem, da naj bi bile v novo »balkansko sovjetsko republiko« vkljiK •'(> vsa Romunija. Madžarska, nekdanja (.ehoslovaška in Avstrija. »Corrie-re della Sera« obuja spomine na zahteve Mololova, ko je nn svojem obisku v Berlinu novembra 1011 odkrilo objavil vse, kar terja Moskva zase na Balkanu. Zadnje čase je poleg tega popolnoma prišlo do izraza »ovjelsko stremljenje po vdor.u v Sredozemlje. Dokaz za lo je sovjetska politika v ju/nj Italiji, prevzem dela italijanske vojne mornarice in v zvezi s tem seveda tudi zahteva po lastnih oporiščih v Sredozemlju.
Ako naj hi se po sovjetskih načrtih ustanovile »balkanske sovjetske republike', ako imajo Sovjeti v Sredozemlju svojo mornarico, potem |e neobhodno potrebno, da pridejo ludi v pojest par-danel. čeprav s to zahtevo zaenkrat še niso prišli javno na dan.
Italijanski publicist Anzio Maria Grav je objavil v listu Jlia/.elta del Popo!o< zanimivo razpravo o zgodovinskem razvoju sovjetske politike na Balkanu. Prostor med Donavo, Jadranom in turškimi ožinami — tako piše Gruv — je bil že dolgo obljubljena dežela Petrograda in Mo-kve. Med imperialistično politiko Petra Velikega in Stalina konec koncev ni nikake rariike. Kakor je nekdaj carski orel prodiral na Balkan, lako vidi tudi sovjetska zvezda v Balkanu sovjetska vrata v svet. Koga pa Sovjeti « letni težnjami ogrožajo? Vs»kakor in v prvi vrsti male narode, živeče na leni prostoru. Ali so torej v Londonu s tolikim vikom objavili pogodbo med bolgarsko jn grško komunistično stranko o ustanovitvi »balkanskih sovjetskih republik« zalo. ker so v skrbeh za le male narode? Ne, pač pa zalo, ker bi se s tem zamajal ves angleški Srednji vzhod, ker bi bila s tem ogrožena življenjsko važna pot angleškega imperija, ki vodi skozi Gibraltar in Sueški prekop v Indijo. Zalo je Angliia poslala pozorna in se je začela ozirati na Balkan, ki ga je prej sama pahnila v zmedo; to zmedo še danes pospešuje. ker se ne more izmotali iz katastrofalnega položaja, v katerega je po lastni krivdi zašla. Če hj bila namtej Anglija danes močna, bi morala Sovjetom zaklicali: Roke proč od Balkana, roke proč od Dardanel, roke proč od Sredozemlja! Tako pa mora dan"* Angliia kakor z zavezanimi rokami mirovati, čeprav Moskva v Sredozemlju še ni bila- nikdar lako močna kakor sedaj. Evropski narodi, ogroženi od komunizma. pa danes vsi do'>ro čutijo, kolikšnega in edinslvenecra pomena je naslon nemške oborožene sile v tem delu Evrope, kjer edina odriva boljševiško nevarnost.
Bagrianov navdušeno sprejet
Sofija, 3. junija. Bolgarsko ljudstvo pozdravlja imenovanje Ivana Bngrianova za ministrskega predsednika z velikim navdušenjem. Bolgarski kmetje, tako pravi poročilo bolgarske poročevalske agencije Bulga, vidijo v novem predsedniku moža iz svojih vrst. Z vzornim načinom, s katerim je več let obdeloval svoja posestva, jim je postal ideal. Kot deželnogospodarski minister v letih 1938-39-40 se je izkazal za velikega organizatorja. Izdal je celo vrsto zakonov, ki so dovedli do zvišanja deželnega gospodarstva in življenjske stopnje bolgarskih kmetov. Kot stari borec v prejšnji vojni razpolaga z velikim razumevanjem in zasleduje svoje jasne načrte z uez'.,mljivo energijo. Vedno je živci med narodom ter bil z njim v stalnem dotiku Njegov govorniški talent mu je pridobil naklonjenost naroda, ravno tako kot njegova dejanja in skrb za narod. Bolgarski narod pozdravlja danes svojega novega ministrskega predsednika z ljubeznijo in zaupanjem ter zaupno pričakuje od njega, da bo vezi, ki vežejo Bolgare z domovino. še trdneje povezal. Ves narod je prepričan, da je on osebnost, ki jo potrebuje Bolgarija, dn lahko živi -in obstoja v teh težkih, resnih časih.
Turčija protestira
Ankara. Turško časopisje se brani proti angleškim napadom in obdolžitvam. V dnevniku »Son Posla« ščiti Mentcšeglu turško stališče in politiko. Turčija ni v nikaki zvezi z izbruhom sedanje vojne in ni pomagala pri zlomu posameznih premaganih dežel. Čc časopisa »Sunday Times« in »Spectator« danes zahtevata kaznovanje Turčije zaradi neudeležbe pri vojni, potem moramo to naziranje nai-energičneje odklanjati. Men(cšeglu podčrtava nh tei priliki v zvezi « temi utSo« tovitvami vojni duh turškega naroda.
Ii!?|j za Poljake so komunisti našli Mikuža
Ker se je komunistični poskus z Mikužem pri nas nopolnoma ponesrečil, skuša OF delati zmedo s »patrom« Orlemanskim
Pisali smo že o »patru« Orlemanskem, Poljaku, ki živi v Združenih državah, in
ki je »v imenu poljskega naroda« Sel na razgovor k Stalinu. Pri razgovorih je bil menda navzoč tudi Molotov. Kaj so se raz-govarjali — če se sploh v resnici so — bo težko izvedeti. Svet ve samo to, da jo komunistična propaganda tega nepomembnega poljskega »patra« žo izrabila za varanje naivnih ljudi. Kaj je Stalinu sprejeti enega nepomembnega patra, poslušati njegove naivnosti, povrhu pa Se uživati nad spoznanjem, da je znala komunistična propaganda preslepiti celo tiste, ki bi posvoji službeni dolžnosti morali druge opozarjati na nevarnost komunizma. Saj je komunizem postavil načelo: v6e je dobro, kar služi revoluoiji. Po komunistični nemoralni »morali« je dovoljeno moriti nedolžno ljudi, pokončevati colo narode, dovoljeno je uničiti cel stan, torej je tudi dovoljeno bliniti naivnemu suspendiranemu »patru« versko strpnost. Celo dobro in zaslužno je, ker to služi komunistični revoluciji.
Komunisti izdali letak o »patru« Orlemanskem
OF na Slovenskem bi dokazala, da ni komunistična, če ne bi te najnovejšo komunistične potegavščine s patrom Orlemanskim takoj izrabila v svojih običajnih lažeh. Glede komunistične propagande in glede najnovejših komunističnih gesel, ki odmevajo po vsem svetu, je tudi komunistična OF vedno na tekočem. Komaj je komunistična židovska propaganda dvignila ime »patra« Orlemanskega v Ameriki, Angliji in po drugih deželah, se jim je pridružila tudi že OH. V rokah imamo komunistični letak, ki ga je izdal »Odsek za informacije in propagando«.
Tudi če no bi poznali komunističnih načrtov za prirejanje revolucij, tudi če ne bi vedeli, da spadajo, k pripravi krvave revolucijo odpadli duhovniki žalostnih imen, kakor jih poznamo iz špansko revolucije, iz komunističnega divjanja na Slovenskem, bi žo iz tega ofarskega letaka lahko razbrali vso resnico o suspendiranem »patrur Orlemanskem.
2e letak sam nam jasno pokaže vso smešno-naivno in obenem žnlostnoMzda-jrdsko vlogo tega doklej neznanega patra. Nam je to vseeno, ali so izjave, ki mu jih ofarski letak pripisuje resnične ali ne. Važno je za nas 6amo, kakšno vlogo in
kakšen pomen pripisuje komunistična propaganda sama obisku »patra« Orlemanskega pri Stalinu.
Suspendirani pater daje izjave
Prvo s Čimer ee je pater Orlemanski
pohvalil, jo to, da je njegovo »posvetovanje z maršalom Stalinom in Molotovom trajalo dve uri«. Obema je »zelo hvaležen za njihov demokratičen način, s katerim je bil sprejet ob bivanju v Moskvi«. Razumljivo: nepomemben pater, ki zaradi svoje nediscipliniranosti in svojih »posebnih« gledanj nikjer ni naše! prilike, da bi uveljavil svojo osebo, je bil nad vse blažen, ko se mu je nekdo klanjal in laskal, čeprav je bil to morilec milijonov in milijonov nedolžnih ljudi.
In sedaj pridejo trditve, ki jih zmore samo naiven ali pa zloben človek. Na vsak način pa ne človek, pri katerem bi računali na normalnost. Ta ubogi pater, ki je prišel iz Ameriko in najbrž ni slišal o trpljenju svojega naroda pod boljševi-škim pritiskom, si drzne trditi, »da je maršal Stalin veli.k prijatelj poljskega naroda«. Gotovo bo poljski narod, ki so mu komunisti pobili vse častnike in jih zmetali kakor mrhovino v skupne jamo, ki so mu boljševiki odpeljali iz domovine preko dva milijona mladine in inteligence, povedal čislo drugačno sodbo o »prijateljstvu« rdečega boljševizma do poljskega naroda. Poljski narod dobro ve in tudi na svojem hrbtu občuti, da ga boljševiški mogotci ljubijo, kakor ljubi volk ovce: ljubijo tako, da z njim nasitijo svoj pohlep po krvi in po zemlji.
Pater Orlemanski pa 6e je povzpel 5e do druge trditve, ki v 6voji zlaganosti prvo prekaša. Ofarski letak pripisuje patru Orlemanskenvu tole izjavo: »Podajam tudi zgodovinsko izjavo, da l>o bodočnost dokazala, da je maršal Stali« prijateljsko razpoložen do rinvsko-katoliške cerkve in da želi sodelovanja s papežem v boju proti tistim, ki rimsko-katoliško cerkev preganjajo.«
V prihodnjih dobah, ko bodo ljudje z neko razsodnostjo in treznostjo gledali na sedanje dogodke, se no bodo mogli načuditi dejstvu, da so se morali resni ljudje ukvarjali s tako bedastimi domisleki, kot je ta izjava suspendiranega patra, in jih zavračati. Kako sc more na izjavo neznanega patra iz Amerike sploh kdo ozirati, ako je vse govorjenje boljševiških mo-
gotcev, predvsem pa njihovo krvavo delo, v celoti naperjeno proti katoliški cerkvi.
Kako more nek neznani pater iz Ameriko govoriti o sodelovanju med komunizmom in katoliško cerkvijo, ko pa je glavar katoliške cerkve jasno izjavil, da je komunizem nekaj bistveno slabega in da zato prav v nobeni reči no bo z njim sodeloval, komur je mar krščanske kulturo.
Suspendirani ,pater' Orlemanski - za Slovence nič novega
Zadeva patra Orlemanskega bi na Slovenskem res lahko nekoliko zmešala pojmo, ako ne bi bil pater Orlemanski Slovencem žo dobro znan. Slovenski pator Orlemanski tfo sicer piše Mikuž, vendar je ameriškemu patru Orlemanskemu tako zelo podoben. Lo da se ni tako daleč povzpel, da bi nK>gel obiskati rdečega maršala v Kremlju, ampak se mora zadovoljiti s kolovodji slovenskega komunizma. Rdeči maišal je pač prihranjen samo
Mikužem večjega formata, najmanj ameriškega. Drugače pa »ta si Mikuž in Orlemanski povsem enaka. Oba sta se v svojejn napuhu dvignila proti svojim predstojnikom, oba sta od cerkvenih predstojnikov prejela kazen, oba sta suspendirana. Oba sta hlapca mednarodnega komunizma in oba pomagata komunistom slepiti svoj lastni narod in ga spravljati v [k>gubo. Oba sta v svoji zaslepljenosti slepo orodje komunizma, oba bodo komunisti ob koncu za hlapčevsko delo izplačali tako, kot izplačajo vso pomočnike, ki jim ob koncu postanejo nadležni: z udarcem s kladivom po glavi, ali 6 strelom v tilnik. Za slovenski in za poljski narod pa velja pravilo, da se v dneh preizkušnje zvesto držimo naukov in navodil svetega očclR, ki ima edini jamstvo nezmotljivosti in pravilnega vodstva; da se zvesto držimo svojih škofov in zvestih duhovnikov, ki v edinosti s sv. stoliro pravilno vodijo katoliško narode skozi dneve zmot in prevar in ki svojo ljubezen in zvestobo katoliški cerkvi plačujejo tudi s svojim življenjem. Slovenskemu narodu tu ni bilo težko izbirati, fn zato je že pravilno izbral. Suspendirani Mikuž, feinon, Černelič so za nas samo še komunisti, naši duhovniki in naši voditelji so škof in vsi ostali duhovniki, l<i zvesto vztrajajo s svojim v edinosti z nauki in navodili svetega očeta.
Gospodarstvo
Angleške bombe na slovenske komuniste, ali »Za¥czniii¥o« v besedah in v dejanjih
Novo mesto, 30. maja. li V svojih Kstih in letakih komunisti že
■dolgo pozivajo Slovence, naj se oddaljijo od nemških in domobranskih postojank in železnic, češ da jih bodo »zavezniška« letala bombardirala. S tem hočejo delati vtis, kot da so ljudje na ozemlju, ki je v oblasti domobrancev, v 6talni nevarnosti pred bombardiranjem angleških in ameriških letal, dočim so komunistične postojanke pred bombardiranjem povsem varne. Se več: letala, ki naj bi — po njihovem — sipala uničenje in smrt na domobranske postojanke, prinašajo komunistom same dobrine: orožje, municijo, obleko in hrano.	<
Angleška in ameriška letala so zadnje čase preletela naše domače ozemlje, ne da bi se zmenila za nas. Doživeli smo sicer nekaj zračnih bitk in več omeriških letalcev je zasilno pristalo na naših tleh. Če so imeli srečo, da so se spustili na tia?em ozemlju, jih je doletela usoda vojnega ujetništva, kjer jim nc bo prehudo, ako so pa padli na komunistična tla, jih je čaltala smrt od krogle njihovih »zaveznikov«, Titovih komunistov. Sicer pa letala niso kazala zanimanja ne za domobrance in ne za komuniste. Včeraj se je prvič zgodilo, da so angleška in ameriška letala bombardirala in obstreljevala nekatere kraje na Dolenjskem. Toda kakšno presenečenje. Zavezniki so bombardirali komunistične postojanke! Tako so padale Tušilne bombe na Dvor, Toplice in na komunistične »položaje« na Gorjancih, obstreljevala pa so zavezniška letala s strojnicami Staro žago, Stražo, Hmeljnik
in vse polno krajev po Gorjancih, koder se prav zdaj klatijo komunistične »brigade«. — Prav tako so danes zavezniška letale zopet bombardirala kraje, kjer so komunisti in jih obstreljevala.
Včeraj in dane« se je pokazalo, kje ]e večja nevarnost pred bombardiranjem, ali na domobranskih tleh, ali na komunističnih, kjer si izpostavljen bombam obeh 6trani.
Novomeški OFaril so včeraj sicer trepetali, ko so ameriška letala krožila nad mestom, a po prestanem strahu so si meli roke, da so »zavezniki« obstreljevali domobransko postojanko, češ zdaj bodo pa naši kmalu tukaj, če bo zavezniško letalstvo uničilo domobrance. Nekam ra-čudeno so sicer gledali proti Gorjancem in proti Kočevju, kjer je bobnelo in se je s tal dvigal gost dim. Kar verjeti niso mogli ne svojim očem in ne svojim ušesom. Potem pa so potfruntall, da morajo tam biti nemška letala in ne ameriška. Tako so se skušali tolažiti,a ta tolažba je trajala kratko časa Radi ali neradi so se polagoma sprijaznili 7. dejstvom, da so »eave,zniki« obstreljevali postojanke slovenskih komunistov. Zdaj 6i belijo glave, kako neki je bilo to mogoče.
Nam pa je stvar čisto jasna, če je »zavezništvo« med komunisti in Amerikanci tako, da komunisti streljajo ameriške padalce, potem se ne čudimo, da Amerikanci bombardirajo položaje svojih »zaveznikov« komunistov. V besedah' sama laž in hinavščina, dejanja pa resnico govore.
Evropska prehrana zagotovljena
Če nasprotniki nemškega Rajha menijo, da bodo tekom vojne vedno večje težave v prehrani prebivalstva, jim lahko pokažemo z našimi rezervami, da jc proizvodnja živil dosegla mirno-dobsko stanje. Težnost evropske gospodarske proizvodnje leži, kakor doslej na nemškem področju. To je ugotovil dr. Hrumeli pred zastopniki drž. preskrbovalnih uradov. Nc glede na to pa je treba upoštevati, da je na iniciativo državnega ministra Bncke-jn v vseh evropskih državah sledilo zvišanje pridelkov. To zvišanje je dovedlo tfo tega, da so nekatere dežele, ki so potrebovale ob pričelku vojne dodatke, medtem z energično preusmeritvijo proizvodnje dosegle, on se sedaj lahko same preživljajo in <la imajo ceio gotove presežke. Preskrbovalni položaj Evrope lahko sedaj smatramo za pozitiven; prizadevanju evropskih držav pa se morajo usmeriti v prvi vrsti na to, da pridelajo največ žita za kruh, krompirja in zelenjave ter poleg tega nasade dovoljno količino oljaric ter da povzdignejo in pospešijo proizvodnjo masti. V živinoreji pa jc treba paziti, da se obdrži v čim večjem številu stanje goveje živine, da se doseže in zveča proizvodnja masla. Stanje svinj pn se mora prilagoditi zalogam krme. Vsekakor pa je treba tudi v tem pogledu skrbeti za zadostne količine rezervne krme, ki je nujno potrebna.
Po mobilizaciji vsega evropskega deželnega gospodarstva po teh podlagah in temeljih ne bo Evropa nikoli stradala. .	,
Nov drobiž v fašistični Italiji. Finančni minister fašistične in republikanske Italije je odredil izdajo novega papirnatega drobiža po 2 liri in siccr 200 milj. komadov, ter 200 milij. kosov papirnatega drobiža po 1 liro. V zadnjem času so si v plačilnem prometu pomagali z znamkami.
Vatikan ustanavlja svojo mornarico. Vatikan hoče za svojo preskrbo organizirati redne pomorske prevoze, ki naj bi jih opravljali dve ladji po 10.000 ton z imenom Arhimcj in Monte Orlando. Hočejo pa najeti še druge ladje. Ladje bi vozile pod nevtralno rumenobelo zastavo in sicer iz španskih in portugalskih pristanišč.
Državni kreditni zavod v Zagreba zaključuje lansko poslovno leto s čistim dobičkom 20,021.255 km, dočim je znašal čisti dobiček za 1942 10,866 170 kun.
Kmetski dolgovi v Srbiji. Do dne 6. aprila 1911 jo bilo na Privilegirano agrarno banko prenesenih 484.622 kmet-skih dolgov za 1.183 milij. din, od tega v Srbiji in Banatu 124.448 dolžnikov za 484.2 milij. din. Od 16. aprila 1941 do 25. februarja 15)44 je bilo plačanih potom davčnih uprav na račun anuitet 56.1 milij., na blagajno banke pa v obliki
amortizacije vseh dolgov 174.9 milij., skupno 231.1 milij. din. Tako se vidi, da so bilo anuiteto do 1941 plačane lo v majhni vsoli, nato pa v vedno večji meri, kar kaže veliko likvidnost kmečkega stanu. Kmečki dolgovi so znašali v Srbiji dne 25. februarja 1944: zaostanki anuitet 1—6 224.1, zapadla 7. in 8. anuiteta 104.36, tako da je ostalo za amortizacijo še 195.86 milij. din, skupno torej 524.35 »nitij., od česar je odšteti plačila do 25. februarja v znesku 231.1, tako da znašajo kmetski dolgovi le še 293.25 milij. din. Računati je, da bo veuiua dolgov plačana v letu 1945.
Hrvatska sladkorna industrija. Državna delniška družba za proizvodnjo sladkorja, ki hoče zgraditi nove sladkorne tvornice na Hrvatskem, bo zvišala svojo glavnico od 100 na 250 milij. kun, da bi začela z gradnjo tovaren. Sedanja tvorni-ca v Osjeku ne zadostuje za kritje hrvatskih potreb.
SP0RT
PROMETNIKI: žšK HERMES
Vnedoljo bodo pokazali železniški pro-metniški uradniki knko znajo 0111 tudi v no. gomotu postaviti celega mo?.a. Prometniki so se odložili, da pokažejo tudi svojo nogometno znanjo, ki baje prav nič no zaostaja za znanjem naših prvornurednlh klubov saj bodo igrali v vrstah prometnikov skoraj sami igralci naših prvorazrodnib klubov. Postava prometnikov vsebuje samo zna ne nogometaše: v vratih bo nastopil Pikič ki je bil prej vratar Keke; v obrambi nastopita branilen Košmerl (Hermes) in Tit Sčinkovee (Ljubljana); v krilski vrsti vi dimo sama znana imenn: srednjega krilca bo zaigral Pilej, pomsgača pa mu bosta Franzot (H) in Vahen (L). V napadu bodo nastopili: Sibcnik (Ml.), Iiogelj (It.), Lazar — neorganiziranec, Verbek I. in Verbek II (Mladika). Tekma prične ob 18 na Hermo-sovem stadionu v Šiški; predtekma prične ob 17, nastopili bosta mladinski moštvi.
TEKMOVALNE V ODBOJKI IN KOŠARKI
ŽSK Hermes bo v okviru svojih jubi lojnih proslav priredil v nedeljo ob 8 tek movanjo moštev v odbojki in košarki. Doslej so so prijavila naslednja moštva: 6K Mladika. ŠK Zabjak, SK Iztok, moštvo športnih učiteljov in ŽSK Hermes z dvema moštvoma. Tekme bodo jako zanimive, saj je odbojka pri nas jako razširjen Šport, le da sc gn doslej ni pojilo v društvih, temveč lo zasebno. Po tekmovanju v odbojki pa jo na sporedu tekmovanje v košarki. Ta panoga v Ljubljani ni posebno razširjena. Doslej sta jo gojila le SK Mladika in Hormos. Ta dva se bosta tudi pomerila v tekmovanju ter pokazala prvič na javnem nastopu v Ljub. l„'ani svoje znanje. Tekme obetajo Izvrsten šport, zato vabimo športno občinstvo, da so teh tekem udeleži. Vstopnina iz propagandnih razlogov minimalna: odiasli 3, dijaki 2 liri.	, . 1
Opozorilo
Prefekt tržaške pokrajino je z nared-bo z dno 15. t. m. odredil, da si morajo osebe, ki prihajaio v Trst iz drugih občin tržaške pokrajine kakor tudi oni, ki prihajajo iz katere koli druge pokrajine »Jadranskega prlmorja«, torej tudi iz Ljubljansko pokrajino, pa nameravajo ostati v Trstu nad 7 dni, i/.poslovati predhodno posebno dovoljenje tržaške pre-fekture.
M	ef
Prijava koles za leto 1944
Ljubjana, dne 3. junija. Spričo odredbe prezidenta nokraiin-ske uprave z dne 2. junija 1944 opozarja uprava policjie vse lastnike koles, da prijavijo svoja kolesa za uporabo v tekočem letu po spodaj naznačenem redu: Pri registraciji ee plačajo naslednje pristojibine:
1.	za prijavo in izpolnilni listek t liro tekse z državnim kolekom za 2 liri, kar se prilepi na prijavo:
2.	taksa v gotovini 5 lir;
3.	za nove prometne knjižice, te stare že izrabljene ali za nova kolesa 5 lir.
- Prijave se oddajajo po vrstnem redu evidenčnih tablic koles po 300 vsak delavni dan, kakor je označeno na oglasni deski v Beethovnovi ulici 7.
Enaki predpisi veljajo tudi za tri-ciklje. v kolikor še niso bili za tekoče leto prijavljeni.
Uprava policije.
M M **
Is Trata
Posvetitev novomašnikov. V nedeljo
4. junija bo tržaški škof Santin v stolnici sv. Justa posvetil v mašnike sledečih osem bogoslovcev: Božo Jelovac, Alojzij Kalac, Božo Milanovič, Vladimir Valen-tič, Marij Bcnso, Alojzij Silvani, Rasti-slav Udovič in Emil Zanardelli.
Sotrudnik »Adria-Zeitung« padel. Dne 29. maja je v izpolnjevanju svoje vojaške dolžnosti padel vojni poročevalec Friderik Habenicht. Pokojni je bil stalni sotrudnik tržaške »Deutsche Adria-Zeitung« in se je odlikoval zlasti s svojimi poročili v slikah.
Živilske nakaznic« za vojake. S 1. junijem je stopila v veljavo nova živilska izkaznica za nemško in italijansko oboroženo vojno silo. Nove izkaznice veljajo za nakup v prodajalnah in za prehrano v gostinskih obratih. Živila se smejo kupiti samo v oblastveno določenih trgovinah. Kruh pa v vsaki poljubni pekarni.
Vstop v tržaško prosto luko. Tržaška pristaniška policija javlja, da se morajo izkaznice, s katerimi je dovoljen vstop v prosto luko, do 30. junija predložiti pristaniškemu kapitanatu v sobi 69 v podaljšanje. Tem propustnicam naj se priložijo pismene vloge z imenom ln priimkom lastnika tvrdke in z navedbo števila izkaznic, za katerih podaljšanje se naproša.
Bivanje tajcev v Trstu. Tržaška kve-stura razglaša: Na podlagi odredbe tržaške prefekture z dne 15 naja se strogo opozarjajo vsi javni obrati in zasebne družine, da ne smejo dati stanovanja za več kot sedem dni nikomur, ki ni vložil prošnje za bivanje v mestu. Ta prepoved velja za vse osebe, ki so dospela v Trst iz drugih pokrajin, pa tudi za one, ki so prišle iz Jadranskega Primorja in iz občin tržaške province. Opozarja se tudi na dolžnost, da se v teku 24 ur jdvijo vse spremembe stanovanj. Prestopki se bodo kaznovali s strogimi policijskimi ukrepi. Izvajala se bodo tudi določila prefektur-ne odredbe.
Js Gorice
Kdaj zapirajo trgovine v Vidma? Od
I 1. junija so v veljavi novi predpisi, ki jih je glede zapiranja trgovin izdala prelek-tura. Po tej novi odredbi zapirajo trgovine z jestvinami in cvetličarne ob navadnih dneh ob 19. oziroma ob 19.30 uri, vse druge trgovine pa že ob 18.30, ob šestih in pol zvečer.
Tatvine na dnevnem reda. Kmetu Alojziju Markiču iz Podgore so neznani zlikovci odpeljali iz gozda 10 hrastovih in 7 kostanjevih debel. Tatvino, ki gre v težke tisočake, je kmet naznanil varnostni oblasti, ki zadevo preiskuje. — Brčka Antonija Maraž je prinesla v mesto košaro lepih češenj. Imela je nujne opravke in je spravila košaro za kratek čas v neki veži. Ko se je vrnila, so bile sladke češnje zginile.
?5
gnar, topovi in kri...
Pralik takega informativnega lista je bil »Potit Parisien«, ki je bil last družine Dupuv. List je izhajal v ulici Enghien; bahal se je, rla ima največjo naklado nn svetu. Povprečno se je gibala naklada tesa lista od milijona do poldrugega milijona naročnikov. Da bi list. obdržali na višini, so se njegovi uredniki zelo potrudili. Petit Parisien je hotel veljati kot uradno glasilo. _Na tej stopnji se je tudi vzdrževal kljub večkratni menjavi vlade in njenih predsednikov, tako v času Lavala, 151 u-ma, Tardieua in Chautempsa. Kljub temu pa je večkrat zasukal svoje pero po svoje in je oporekal mnenju, ki ga je prejšnjega dne še zagovarjal. To se je zgodilo vedno takrat, kadar je kazalo, da se bo v vladi kaj spremenilo, (fa bo zapihal drugačen veter; tedaj se je list potrudil, da bi dogodke prehitel, ^a preproste ljudske množice je osnoval ta list še razne druge liste, ki naj bi ustrezali potrebam preprostega človeka in potrebam izobražencev. Ti listi so se imenovali Mirni rs — ogledala: Miroir du monde, Miroir de šport, Cine-\riroir, Miroir ngrirole itd. Za »boljšo družbo« in plemstvo pa je Po-j:* parisien izuoi al ilustriran jutranji list Eseelsior.	, _ .
Naklada dnevnika lisTa »Pariš Soir« je baje leta 1939 prekašala naklado
lista »Petit Parisien«. T.ist »Soir« je ustanovil Charles Merle. Imel pa je precej sitnosti s policijo. Vendar je kmalu dvignil list med prve francoske dnevnike. List je bil urejevan na arne-rikanski način: okoriščal pa 6e je s škandali, s črno kroniko in s senzacijami. Poleg tega jc prinašal članke raznfh učenjakov in ministrov. To mu je dajalo večji sloves. Članki so bili res dobri, poročila stvarna — vsaj videz je bil tak. Prikupna je bila tudi oblika lista. V času abesinske in španske vojne, je dobri Francoz lahko bral izčrpna poročila o Badogliu in Negu-šu; poročila iz Salamanke in iz Va-lencije. Ni pa bilo važno, ali so bili dan poprej ali dan pozneje, a!i če, so poročila poveličevala zmago abesinskih čet, ko so korakale na Mahale. Ni bilo važno, ako je^ bilo poročilo o padcu Bilbao in Valen-cije in o porazu legionarjev, napačno. Važno jo. bilo, da je članek napisan tako, da ima bralec vtis, da list poroča 6tvarno. Najbolj Vlažno pa je bilo, da so novice vstrezale eni ali drugi državi, da so podpirale koristi kakšnega bankirja ali pa veleindustri-ialca. Zanimivo podajanje gradiva je {iil prvi pogoj teh listov; stvarnost je bila, postranska stvar. Prav takšne smernice je zasledoval list »Pariš Midi«,
Na krmilu tega lista sla bila dva bogata gospoda iz severne Francije, Jcan Prouvost in Jožef Begliin. Ta dva gospoda ' sta bila lastnika lista, dva slamnata moža. Mogoče je tudi, rla je bilo več lastnikov, kajti Beghin je bil član upravnega sveta Iinnk Grenit du Nord in Union Industrielle de Credit, čigar predsednik je bil Charles Ser-gent od Union Parisienn. Sergent pa je bil v tesnih zvezah s Comitejem dois Forges. Pronvost je imel tudi veliko število sorodnikov. Bralec je poleni našel poleg posvetnih poročil in škandalov tudi članke, ki so se nanašali na verske prireditve. »Petit Parisien« in »Pariš Soir« sta bila v zvezi s tru-stom. Listu »Pariš Midi« pa je uspelo, da je potolkel svojega poglavitnega tekmeca, večernik »LTntraneigeant«, ki je pričel pojemati zaradi odlioda svojega i/vrstnega urednika in organizatorja, Leona 'Bailbvia. Perijodične izdaje tega lista so bile: Confessions. Marie-Claire, ter oni od lntra.na: Pour vous in Mateb, ki sta bila proti koncu leta 1939 obnovljena in modernizirana. V njihovem uredništvu je bilo dve tretjini Židov, ki so pribežali iz Nemčije.
Z listom »Matin« bomo končali pojasnila o poglavitnih informativnih listih, ki so bili odvisni od srebrnih dolarjev. l astnik teh listov je bila družina Bunau-Varilla. O tej družini so v času panamskega škandala veliko govorili. Njen poglavar. Filip Bunau-Varilla je bil 11890 politem kandidat radikalne socialistične stranke, ledaj
se je s tem listom zgodila velika sprememba. Politika »Matina« je na moh postala radikalna. »Matin« pa je nenadoma zdrknil od naklade enega milijona na 500 do 600 tisoč naročnikov. To so povzročili razni napadi drugih listov, iz česar jc sledilo, da se je število naročnikov manjšalo od leta do leta. 'I oda podjetje je pozneje te izgube nadomestilo na drug način, n. pr. s poročili o bojih zn in proti Magino-tovi črti in s poročili glede gradnje bojnih ladij, za kar se jc potegoval Comite des Forges, ki je imel pripravljenih v ta namen 40 milijonov frankov.
Kakor trdijo izvedenci, je bil tudi »Journal«, in sicer še bolj kot »Matin«, v službi Comiteja des Forges ali bolj točno — v služibi krščanskih protestantskih bank. To lahko sklepamo tudi iz tega, ker je bil Robert IJarb-lav, regent Francoske banke, obenem tudi predsednik tega listn in član sosveta bogate Fenix, ki je bil njen predsednik Pavel Ilnttinguer, njegovi sodelavci pn: Raoul Mallet, Picrre Mi-rabeaud, Gerard Vcrnes in Charles Sergent. Ravnatelj lista Pierre Gumier je bil po nalogu Bluma odstavljen kot ravnatelj Ilavasa; tako tudi Darblav, ki jc moral kljub temu, da je imel precejšnje število delnic, zapustiti uredništvo. »Petit Journal« je bil nesrečen dnevnik. Medtem ko je bil leta 1900 na višku francoskih časopisov, .jc število naročnikov okoli leta 19>0 zelo .^adlo. List je večkrat menjal svoje go-
spodarje. Louclieur, bogat kapitalist iz severne Francije, je 1. ■ 1925 prodal ta list Patenotru, radikalno-socialistične-niu milijonarju. Dne 10. maja 1927 pa je Louclieur svoj list prodal La Roc-queu, ki ga je kar čez noč preoblikoval v glasilo konservativcev. In uredniki? Nekateri so odšli drugam, večina pa je še ostala. Treba je bilo pač živeti!
»Figaro« ni bil niti informativen, niti strankarski, niti zasebni list. Naročali so ga višji sloji: aristokracija, inteligenca, finančniki in politični voditelji. Ta list je postregel z novicami v lepem tonu, s fineso pa tudi s točnostjo. List je polagal veliko važnost na lepo izražanje in opisovanje velikega sveta. Pri tem listu so sodelovali najboljši pisatelji in časnikarji. List je imel čudno zgodovino; najbolj čudna pa je bila tn. da jc bil ravnatelj in lastnik tega lista izdelovatelj parfumov, slavni Cotv, ki so mu njegovi milijoni pomagali in ga (fvignili na stopnjo nekakšnesrn političnega reformatorja. Od 1. 15)38 je bila lastnica lista gospa Yvonne lc Baron, vdova Cotv-jevn. ki pa se je pozneje v drugič omožila z romunskim diplomatom Leonom Cafnareanujem. Gospa Coty je bila toliko pametna, da je prepustila uredništvo lista trem zelo zmožnim urednikom: Ilenriju Vonovenu Lucienu Romiorju in Vladimirju dOr-mossonn. Romier in Ormesson pa sle bila vdinjana tudi pri drugih listih ki so bili odvisni od Comiteja des Forces.
t
bt. 127.
>SLOVl\Nt(J«, nedelja, 4. junija 1944.
Stran 3
P©
komunističnih porazih v Trebnjem in Mirni peči - nov poraz komunistov v Tržišču
Da so mogli komunisti v Tržišču eno uro gospodariti in požgati župnišče in eno hišo — so žrtvovali 150 ljudi
Komunisti poraženi tudi pri Slivnici
Ze
pri
r_ komunističnih napadih na Trebnje in Mirno peč se je pokazalo, da so komunistične tolpe v razsulu. Komunisti jih za silo držijo skuppaj samo še tako, da jim ne pustijo miru in počitka, ampak jih ženejo iz kraja v kraj, s hriba v hrib— in tako — iz enega poraza ▼ nov poraz. Ko so bile komunistične tolpe poražene in razpršene pri Trebnjem in pri Mirni peči, so se ekaj dni kasneie zbrale in poizkusile svojo srečo v Tržišču. Komunisti so namreč zavohali, da je domobranska posadka šibkejša in je bilo upati na uspeh.
Vse od velike noči, ko ao domobranci zasedli Tržišče, ni bilo tod nikakih resnejših bojev. Ljudje v okolici so že skoraj pozabili na komuniste. Nedeljo za nedeljo so v trumah prihajali na zborovanja, ki so jih prirejali tržiški fantje po vaseh daleč naokoli. Vse to komunistom ni šlo v račun, posebno še, ker so se tudi tisti, ki so preje komunistom pomagali, pričeli odločno odvračati od komunizma, ko so videli pozitivno in nesebično delo domobrancev. Komunisti so se zato namenili Tržišče napasti. Vse, kar je ostalo živega od napadov na Trebnje in Mirno peč. se je pričelo počasi pomikati proti Tržiču skupno z badoljevo artilerijo. Med potjo so s silo pobrali še vse moške, kar |ih je ostalo doma in se niso pravočasno poskrili.
Postojanko je držala četa domobrancev in Nemci z dvema oklopniko-ma. Malo pred napadom je odšla naša manjša izvidnica v okolico in naletela na dva komunista. Takoj po klicu »stoj« sta se oba zrušila pod streli iz brzostrelke. Skoraj istočasno je prišla komunistična izvidnica v bližino našega dobro maski-ranega bunkerja. Oglasila se je težka Breda in trije »tovariši« so plačali svojo predrznost z življenjem. Zopet drugje se je manjša skupina približala našim položajem. Padli so štirje, ostali so se takoj umaknili.
Napad se pričenja
Okrog 4. ure zjutraj so komunisti pričeli močno obstreljevati z artilerijo višje ležeči položaj pri Št. Juriju. Padlo je mnogo topovskih granat, ki so po večini
zadevale cerkev, tako da je vsa razrušena. Dolgo se je tu držal en domobranski vod in odbijal komunist«, ki 60 po pobočju silili navzgor.
Komunistov je pri Št Juriju padlo nad 20. Močno je razredčil njihove vrste naš minomet, ki je neprestano bruhal mine v dolino.
Takoj nato je vdrla v Št. Jurij vsa masa komunistov. Ne oziraje se na točo krogel, ki so jih pošiljali naši fantje tja iz nižjih položajev, so neumorno stikali za plenom. Da bi jim ohladil prevročo roparsko kri, je zapelji na pobočje nemški oklopnik in sipal iz vsega razpoložljivega orožja smrt v strnjene gruče komunistov. Podali so drug za drugim. Zelo redki so ušli strahotnim curkom metalca ognja.
Poseben domobranski bataljon prodira proti Tržišču
Že ponoči je odšel poseben domobranski bataljon proti Tržišču. Med potjo je naletel na dve komunistični »brigadi«, ki sla imeli nalogo zavrniti vsako pomoč iz Novega mesta. Po kratkem boju je^ bila komunistična zaseda pregnana. — Ko so komunisti v Tržišču začutili, da jim za hrbtom postaja vroče, so na vsak način hoteli izsiliti odločitev. Pritisnili so proti nEŠ;ni položajem, a so bili krvavo odbiti. Neprestano so regliale naše strojnice. Ker se ie napad vršil čez dan, jc bil teren dobro viden in napadajoči so drveli v neizogibno smrt. Štirii lahki minometi so nepretrgoma sipali mine na komuniste, ki so napadli. Mine niso zadevale v prazno.
Okrog 10. ure dopoldne so komunistični funkcionarji poslali v napad vse razpoložljive tolpe. Na vsem področju je vladal pritisk. Naši fantje so krepko odbijali vsak poizkus vdora v postojanko. Izgleda, da se komunisti niso ozirali na številne padle, katerih — proti svoji navadi — niso več vlačili iz bojišča. Dano je bilo povelje, naj se pripravijo za izpad. S poslednjimi naboji 60 potem res okrog
Iz življenja beguncev v Novem mestu
Novo mesto, 1. junija.
Novo mesto je že dolgo časa skoro prenatrpano z ljudmi. Poleg meščanov domačinov imajo v mestu še množice beguncev iz okolice. Vseh beguncev je nad tisoč, za Novo mesto velika številka. Od tega je pribežalo sem 123 družin s 441 dru-žinskir i člani Največ je kajpada med temi begunci moških, ker so bili ti najbolj ogroženi od komunističnih tolp.
Skrb za preživljanje beguncer
Prva skrb beguncev po njihovem prihodu v Novo mesto je bila, da so iskali stanovanje. Nekateri so ga našli pri sorodnikih, znancih in prijateljih, ki so pokazali, da razumejo težave beguncev in so jim z razumevanjem ponudili streho. Vsakdo pa ni ime! dobrih ljudi, ki bi mu mogli ponuditi stanovanje. Za begunce, ki niso mogli najti strehe kje drugje, je poskrbela Škofijska dobrodelna pisarna, podružnica ljubljanske pisarne Za mnoge begunce je ta pisarna edina rešitev v izrednih težavah, ki jih prinašajo težki časi. Ko bi ne bilo te pisarne, bi bili brez vsakršnih sredstev.
Škofijska pisarna je ustanovila Ljudsko kuhinjo, v kateri se hrani zadnji čas do 200 ljudi. Hrana je izdatna in poceni, dnevno stane 8 lir. Več kot polovici beguncev plačuje hrano Socialna pomoč, ki ima tudi pri nas svojo podružnico. Kuhinja se je morala aprila preseliti iz Kon-dričeve hiše v prostore ženske bolnišnice. V Kondričevi hiši pa stanujejo zdaj begunci, možje in fantje. Prej so bili prostori za njihova stanovanja določeni v Rokodelskem domu, zdaj pa je postalo tam že pretesno.
S pomladjo se je odprla dežela in ▼
12.30 naredili izpad proti nemški meji in prišli z vsem orožjem v Sevnico.
Nepričakovan sprejem
Komunisti so pijani zmagoslavja pridrveli v Tržišče. Razlegali so se klici: »Živel Tito, zmaga je naša!« Niso pa opazili, da je v postojanki ostal še nemški oklopnik. Večja gruča mu je izza hiše pridrvela ravno nasproti. Curki umetnega ognja ko tu opravili 6Voie pogubonosno delo. Ves čas, ko se ie oklopnik pomikal iz Tržišča proti nemški meji, je uničeval vse, kar se mu je v brezglavem navdušenju približalo. Zopet je obležalo na desetine komunistov.
Prvo delo komunistov: požig
Takoj po zasedbi so komunisti v naglici zažgali župnišče in Malusovo hišo, kjer je bilo naše poveljstvo. Prebivalstvo je pred komunisti zbežalo na nemško stran.
Drago so plačali eno uro »vladanja«
Posebni domobr. bataljon se je po-tetn. ko je razpršil varovalne zasede dveh bngr.d postojanki hitro pribbževa'. Od Litije pa ie prav tako prodiral na pomoč poseben drugi dom bataljon. Kno uro po izpadu iz postojanke je poseben bataljon Tržišče zopet zasedel. Četa domobrancev, ki je preje držala postojanko v Tržišču, je danes zopet na svojih položajih. — Celokupno je padlo pri napadu na Tržišče do izpada preko 150 komunistov.
Komunisti, ki znajo na papirju lako brž »likvidirati« domobranske postojanke drugo za drugo, se v resnici v bojih ne obnesejo. Tolpa ostane tolpa, pa čeprav sc imenuje »bataljon«, »divizija« ali »korpus«. In s temi tolpami znajo domobranci povsod na kratko ir, temeljito obračunati. Kot v Trebnjem in Mirni peči je sedaj tudi v Tržišču že popolnoma redno življenje in domobranci bodo zopet nadaljevali s svojim borbenim pa tudi propagandnim protikomunističnim delom.
Dne 31. maja je odšel poseben bataljon iz Logatca, da pregleda in očisti ozemlje okoli Begunj in Cerknice. Na komuniste je naletel šele na Slivnici. Domobranci so ponoči zasedli Slivnico, niso pa bili obveščeni, da so no nekaj višjem hribu v neposredni bližini nahaja komunistična »brigada«. Ponoči so komunisti pričeli napadati domobrance, pa so slabo neloleli. Domobranci so večkrat pregnali komuniste iz njihovih položajev in jim zadali znatne izgube. Vendar je komunistom stalno prihajala pomoč, tako da je njihovo število naraslo od 30 do 3"i0. V tem so domobranci začeli obsipavati komunistične položaje s težkimi minomelalci in komunisti so so v neredu umaknili.
V teku borhe so komunisti doživeli več neprijetnih presenečenj. Tako so so štirje komunistični kurirji na kolesih odpeljali na pomoč proli Begunjam. Tam so padli v zasedo, ki jo je držal pose-hen domobranski vod. Vsi kurirji so bili pobili, pošlo so pa zaplenili domobranci. V borbi sami pa je k domobranskemu poveljniku skozi grmovje pritekel komunistični kurir. Strumno jo pozdravil in ves r.asopljen povedal, da njihova čela takoj potrebuje ojačenje, ker so jih »belic že skoraj obkolili. Ko mu je komandant povedal, da |o padel v roke »belim«, j« kurir prostodušno Izjavil: »Bom pa kar pri vas ostal.« Komunisti so imeli precejšnje izgube. Na mestu so pustili 16 padiih, dva pa so domobranri ujeli.
Cvet in sad po ljubljanskih vrtovih
Kdo je že napisal knjigo o razvoju estetskih nazorov v zgodovini? Zadnje čase jo je videti v izložbah in prav visoko ceno ima. Bogve. ali je obdelano lam notri vprašanje, kako se s potrebami časa spreminjajo estetski nazori ljubljanskih meščanov, vsakega posebej in ljubljanske mestno občino na sploh.
Včasih so ljudje cenili cvetje, samo cvetje, ki ne rodi nikakršnega sadu. Pod prozornosvetlim zelenjem Tivolskega drevja so žarele lulpe, begonije, potonike, vrtnice in čudovite roie neznanih imen. okoli katerih so se podnevi smukali pisani metulji, so brenčale ose čebele, Činrlji in v nekoliko večji oddaljenosti iu na drugačen način ludi mladi ljudje, ponoči pa so, k.nlnr ni bila ravno polna luna. da bi bila preveč svetla noč. veliki a ubožui ljubitelji rož hodili tja iu jih na skrivaj nosili domov.
Zdaj pa so se časi spremenili. Važno je utile, ne več dulce. Ali pa kvečjemu še dulce cuin ulili. Mesečina jo poslala v I>istvii nepotrebna, odkar imamo policijsko uro in zatemnitev. Omamno d ii h I oče roie, ki se ohi'pa jo brez vsake koristi, svetlo zelenje sanjajočih brez in žulioreči potočki, ki so na svetu le za to, da delajo šum, — lo vso je ostalina starih časov, uporabna snov za sentimentalne verze. Praktični meščan, ki je Ž3 prej imel časa za te stvari le ob ne-
deli-kih popoldnevih, ima zdaj druge, resnejše t>krbi, — skrbi za vsakdanje življenjske potrebe, lu Čudovito, kako ®o znali nekateri združiti vsakdanje skrbi z. dekorativnimi potrebami.
Seveda, saj končno tudi krompir evn-te. ajdov cvet kar lepo diši in solata jo prav tnko zelene barve kot brezovo lislje. izumljajoči studenčki so lahko uporabijo za zalivanje gredic in kdor ni čisto brez fantazije, si ho vkljub temu znal ob njih vzbuditi poetična čustva.
Ljubljanski vrtovi kažejo, da so jo izvršila sprememba v potrebah in mogoče tudi v estetskih nazorih Ljubljančanov. V Zvezdi raste plevel kmalu bo začel cvcleti — v Tivoliju jn nasajeno zelje, šolala izpodriva mačehe. Le redki pro-lori so oslali samo še za okrasitev. Od cvetja ima prednost tisto, ki rodi kakšen sad, od zelenja ono, ki je užitno, če že ne samo, pa vsaj s kisom in oljem, lu nihče ne žaluje zn temi spremembami, počasi se oživljamo vsi v misel, dn mora bili Ljubljanu vsaj glede zelenjave avlarkičn.i.
Posla Prcserje bo opravljala od 5. junija dnljc spet redno celotno postno službo.
Katera žena bo Slovencem vzgoji Ia nov rod:
ali iloventka mati i ctrokom v naročiu ali komun'r.'ena .moiaklja' s puško v roki
mesto so prihajali tudi ljudje z dežele, strgani in razcapani, bosi, živi, žalostni dokazi komunističnega gospodarjenja. Tudi ti so se obračali na Škofijsko pisarno in so dobili pomoč, kadar je le bilo mogoče. Samo v dveh mesecih — marca in aprila — je bilo prosilcem razdeljenega nad 1000 m blaga in okoli 90.000 lir podpore v denarju.
21. aprila se je ustanovila tudi Kmečka pisarna, ki si je nadela predvsem to nalogo, da bo skrbela za zaposlitev moških, ki ne gredo k vojakom.
Skrb ca versko življenje beguncev
Prvi begunci so prišli z dežele, ker so jih komunisti preganjali zaradi vere in narodne zavednosti. Ti žive dobro versko življenje in si zato žele dušnopastirskih skrbi. Drugi, ki so prišli kasneje, so prišli zaradi osebne varnosti. Vsi pa zaslužijo, da se nekdo briga posebejz za njihovo versko življenje. Skrb za to je po dogovoru s Škofijsko pisarno prevzel g. Petrič, župnik iz Mirne peči, ki je tudi sam begunec. Marca je poskrbela pisarna za rckolek-cijo, ki je lepo uspela in se je zaključila s skupnim obhajilom na dan Marijinega oznanenja. Skupnega obhajila se je udeležilo okoli 600 ljudi.
Za dekleta se prirejajo vsako nedeljo verski sestanki. Za vse begunce pa je vsako nedeljo ob pol 7 zjutraj skupna maša v kapiteljski cerkvi. Mašujejo duhovniki begunci, udeleženci pa med mašo pojejo.
Tako je v vseh ozirih poskrbljeno, da tisti, ki so morali bežati iz rdečega komunističnega raja lažje prenašajo vse tegobe in dočakali lepših dni, ko se bodo spet vrnili na svoje domove. Upajmo, da jim bo to kmalu mogoče.
Die slowenische Mutter hat Jahrhunderte lang ihr Volk belreut und gut erzogen. — Takšna je slovenska mali, ki je skozi stoletja ohranjevala slovenski rod in ga uttjevala v dotrem.
Die Zpichnung auf einem Flugzcttel zcigt das Ideal der kommn-nislischeu Frau, die bevvaffnet gegen das eigene Volk k&mpit. — Letak kaže ideal komunistične žene, ki se z orožjem bor' proti lastnemu narodu.
KULTURNI OBZORNIK
Pred izidom Doma in sveta
Kakor lani bo tudi letos izšel Dom in svet v dveh zbornikih, ki je vsak zase posebna zaključna literarna celota brez nadaljevanj v drugem zborniku ter bo tako veljal kot posebna knjiga s posebno paginacijo, obenem pa bosta oba predstavljala celoten letnik revije Dom in svet (56 leto!), za kar bo sestavljeno tudi skupno kazalo. Ta praksa se je lani dobro obnesla v dveh pogledih: ohranila se je kontinuiteta revije, ki pa zopet ni bila razbita na majhne snopiče, temveč je izšla v dveh knjigah po 160 straneh revijalne veličine (kolikor je za pol letnika odobreno). Koncem prihodnjega tedna bo izšel prvi zbornik letošnjega leta z bogato vsebino, katero danes ssmo naznanjamo, da opozorimo naročnike revije in njene prijatelje na njen obstoj in nov razmah.
Ves zbornik je posvečen stoletnici rojstva dolenjskega pisatelja Josipa Jurčiča s posvetilno urednikovo besedo, v kateri se spominja tudi današnje usode njegove deželice. Takoj prihodnje pesmi so posvečene sodobni Dolenjski, tako Dularjev! »Živo zrnje« in »Zapuščen dom« ter Šalijeva »skromna godovna poslanica pesniku Jožetu Dularju«. Tako se je spomnil Dom in svet ob Jurčiču sodobne težave lepe Dolenjske, kar pomeni uvodni akord v leposlovje tega zbornika. Dru-
gi poudarek pa je dan pokojnemu domin-svetovcu pesniku Balantiču, kateremu je urednik Doma in sveta dr. lino De-beljak napisal nekrolog v obliki študije o Balantiču-pesniku sonetov, zlasti pa z objavo njegovega načrta Venca sonetnih vencev, kakor ga je zamislil v Gonarsu in je ohranjen v njegovem gonarskem »Quadernu«. S tem jc odprl pogled v njegovo religiozno rast in velezanimivo zasnovo, ki je ni realiziral. Morda je neka realizacija Drugi Sonetni venec, ki ga Dom in svet tudi takoj za studijo priobčuje, v kolikor je seveda ohranjen. V Zapiskih sta Balantiču posvečena še dva spomina nanj, kakor sta ga zapisala slikar M. Tršar in tovariš-borec iz goreče hiše v Grahovem S. Tomažič in ki sta objavljena kot dokument na njegovo kratko življenje in tragično smrt. — Izmed pripovednikov stoji na prvem me6tu Stanko Majcen s svojo zgodbo iz Slovenskih goric Bogar Meho in Marija. Je to zgodb« iz konkretnega okolja, spada pa v isto vrsto njegovih religioznih črtic, kot jih je začel z »Ženinom«, le da je problem močno realistično zasidran v domačem sneženskem okolju, z mislijo pa sega ž« v legendarno mistiko. Še močnejša pa je njegova kratka zgodbica »Sosedov Janez« iz vojske I. 1915 v Galiciji, ki spada gotovo med najmočnejšo slovensko vojno ustvaritev z močno ekspresivno mislijo pa zopet realističnim opazova-
njem. Biser v slovenskem pripovedništvu, ki dosega Cankarjeve vojne podobe. — Mladi pesnik Milja Šarabcn se jc zdaj prvič predstavil s celotnim ciklom 8 pesmi »Iščem Te«, s katerim je pokazal izredno velik pesniški vzpon od prejšnjih skromnih začetkov. Zopet se je pojavil pravi pesnik, ki 6edaj še izhaja iz Gradnika, pa ima pred sabo veliko pot uspehov in razvoja, na kateri ga bomo z veseljem spremljali. — Stanko Kociper je svojim izredno sečnim in optimistično zdravim novelam iz Prlekije priključil novo »Koline Rudneka Novaka«, ki ima prav takšne oblike kot prejšnje: živahno pripovedovanje, živo razpoloženje, barvito ckolje: podoba močne ljubezni, ki je zmožna tudi heroičnega dejanja. Tragika se pri Kocipru umika idili, ne da bi pri tem trpela umetniška moč oblikovanja in izraza. Kadar bo izšla zbirka teh novel, bomo zopet bogatejši za nekaj lepih, živih in sočnih podob iz našega lepega podeželja, ki nam ga bodo kazale v drugačni luči, kakor smo ga bili vajeni do-sedaj. — Tine Debeljak je prevel dve Kasprovviczevi pesmi, s katero nas uvaja v raz.položenje današnjih dni, ko se človek v »Moji pesmi večerni« obtožuje greha, v »Veronikinem prtu« pa v obupu najde tolažbo pri Kristusu. Nov pisatelj se je javil v bivšem generalnem konzulu dr. Janku Goliasu, ki ie napisal v svoj-skem slogu in francoskem duhu zanimiv leposlovni sestavek »Zagorelo stanovanje govori«. Tu je — kot pozneje Cevc v Preprostih stvareh — dal govoriti preprostim stvarem svojega stanovanja kakor
so knjižnica, spalnica, jedilnica, kuhinja, klet, pepel, kiju.* itd. ter s tem odprl pogled v int mnost družine in sobe, obenem pa izrazil močno optimistično vero v Boga in njegove stvari. Neka tolažba vsem tistim, ki 60 kot on, izgubili stanovanje v trenju časov. Ta svojska stvaritev je bila napisana v Rimu 1. 1911, pa jo je bilo šele sedaj mogoče objaviti. — Sodobnost današnjega časa je našla izraza tudi v pesmih Staneta Bračka (Moja soba, Nedeljsko pričakovanie, Domobrancev novoletni sonet, Pomlad med polji), Vinka Bcličiča (Žalostinka, Pesem o smrti in življenju), pa tudi Poldeta Legata (Deklica s češnjami) ter Janeza Kolcnca (Kje polje si, kje sončno polje): sami mladi pesniki, ki so opevalci današnjega časa, kakor so pripovedniki Niko Jeloč-nik (Francek od Sv Križa), Janez Novak (Podobe iz lela 1943: Miklavževonje na Viču, Nova domačnost) ter Zorko Simčič (Človek, ki je ubijal) zajeli s svojimi svoj-skimi in močnimi peresi realistične podobe sodobne vojske, miselne zmede in siromaštva. Jeločnik je na Dolenjsko stran prenesel znani motiv sv. Tarcizija ter s tem nakazal vsaj v majhni meri, kakšna bo naša povojna književnost, ki ji bo v osnovi današnja borba. Novak je v salonski obliki miniaturnih črtic pokazal na duha, ki giblje sodobno meščanstvo, hoteče uvajati nov red iz komunistične miselnosti. S svojimi podobami ne prehaja v tendenco, temveč ostaja na umetniški višini komaj z rahlo ironično poanto, ki je niti vsak ne bo zasledil. Simčič pa, ki sedaj prvič vstopa v Dom
in svetu kakor tudi oba predhodnika, je s črtico Človek ubija ustvaril cankarjen-sko novelico o človeku, ki ne ve, s kakšnimi malenkostmi je mogoče ubiti človeka. Je to problem ve6ti, ki najde greh tudi v postopku, ki ni kot greh kodifici-ran. Močna črtica pisatelja svojskega romana »Prebujenje«. Pesnik Jože Šmil je z Dunaja poslal ciklus pesmi »Zemlja«, s katerim proslavlja kmeta na zemlji ter daje hvalo njegovemu delu in znoju, pa tudi pomenu. Vinko Žitnik pa poje v tehnično izredno rafiniranih verzih lepoto pomladi in ljubezni, ki se prebuja s pomladjo vred v njegovem srcu. Joža Lov-renčič je prispeval dva značilna pesniška občutka ob vrnitvi na Goriško: »Doma« in v »Gorici«, izmed katerih je zlasti zadnja močna podoba dihajoča beladno občutje spremembe Gorice od let njegovo mladosti. Janez Jalen pa se je zopet lotil dramatične oblike ter tu priobčuje tretje dejanje pesniško dramatične zgodbe izpod Triglava »Roža mogota«, ki se godi v slarosvetnih časih ter iina za osnovni motiv Zlntoroga. Drama pomeni nov, izviren način obdelave stare Zlatorogove pravljice, za kar je gotovo poklican ta pesnik triglavskega kraljestva.
Takšno je leposlovje tega zbornika.
Znanstvene razprave pa predstavlja' jo:_ literarno zgodovinsko študijo prof. Bačarja o Gregorčičevi mladosti, s katero začenja Dom in svet Gregorčičevo leto. Dr. Anton Vodnik dodatno k svoji monografiji o Robbi priobčuje razpravo o Robbovi oltarni arhitekturi, prol. ur. A. Debeljak p« je napisal kratko studijo a
Vsem Slovencem ob spravni osmini
mmsMmmmmammmmmmammmamamammmmmmm	'
praznika presvetega Srca Jezusovega
V	času gospodarske krize, ki je povzročila ogromno brezposelnost in je milijone družin pahnila v največjo bedo, leta 1°32„ je papež Pij XI. v okrožnici »o molitvi in pokori v zadoščevanje presv. Srcu Jezusovemu spričo sedanje svetovne stiske« odredil, naj bo »osmina praznika presv. Srca Jezusovega po vsem svetu posvečena spravi za grehe in sveti žalosti«
Tedaj smo opomin sv. očeta kar nekako preslišali. Čeprav je tudi med našim narodom tedanja gospodarska kriza mnoge spravila v hudo stisko, je vendar narod ni toliko občutil, da bi bil začel iskati vzrokov za to v svojih grehih in bi bi! skušal v duhu pokoro ^adoščevati božji pravičnosti za svoje grehe, ki so eakrivili božje kazni.
Danes živi naš narod v veliko večji stiski in v resni nevarnosti za svoj obstoj in za svoje zveličanje. Danes smo se zavedli, da potrebujemo posebnega božjega usmiljenja in da ga moramo biti vredni, če ga hočemo doseči. Vredni pa postanemo, če se grehu odpovemo ter za dosedanje grehe Bogu spravo in zadoščenje ponudimo. Danes se je tudi v nas zbudil tisti krščanski čut, o katerem papež Pij XI. v omenjeni okrožnici tako lepo piše: »Kadar koli so krščansko ljudstvo zadele velike nesreče in velike stiske in kadar koli je bila božja pomoč najbolj potrebna, vselej so se kristjani • ami od sebe ali pa še češče navdušeni po besedah in zgledu svoiih svetih pastirjev oklenili obojnega najmočnejšega orožja v duhovnem življenju, molitve in pokore. Po nekem svetem nagonu, ki naravno vodi krščansko ljudstvo vselej, kadar ga ne begajo sejalci razdora, in ki končno ni nič drugega kakor tisti ,čut Kristusov', o katerem govori apostol Pave! (t Kor 2. lč), so kristjani v podobnih položajih vselej takoj spoznali, da morajo svoje du?e očistiti grehov, zato so se jih odkrito kesali in izpovedovali ter skušali božji pravičnosti dati zadoščenje še z drugimi spokornimi deli.«
V	smislu papeževega navodila hočemo letos na praznik Srca Jezusovega in v njegovi osmini z veliko vnemo tekmovati med seboj v spravnih in prosilnih mo-
litvah. Na kolenih zbrani pred oltarjem bomo molili Odrešenika sveta in v njegovo usmiljeno Srce, ki je okušalo vse človeške bolečine, izlili iz svojih src vse obilne bridkosti, izpovedali bomo pred Njim svojo neomajno vero, svoje trdno upanje in svojo gorečo ljubezen. Po rokah deviške božje Matere, srednice vseh milosti, bomo ponudili Srcu Jezusovemu zadoščenje, to je molitve in prostovoljno pokoro za grehe vseh ljudi, zlasti za svoje lastne grehe in grehe našega naroda, da s tem sprosimo temeljito spreobrnjenje sebi in vsem grešnikom med nami, tudi sovražnikom Boga in Cerkve, »da bi se tudi oni spreobrnili in živeli.«
S to spravno pobožnostjo upamo nagniti božje usmiljenje, da odvrne od našega naroda, kjer koli biva, nevarnost brezboštva.
V	duhu molitve in pokore naj vsi verniki vztrajajo skozi celo osmino. Češče-nje, spravo in zadoščenje božjemu Srcu bomo najlepše dajali s sv. mašo, zaradi tega naj bi se — če le mogoče — udeleževali vsak dan osmine svete maše in pristopali pobožno k zadostilnemu svetemu obhajilu. Gotovo bo stalo to nekaj truda in samopremagovanja, a to naj bo za pokoro, ki jo hočemo pridružiti spravni molitvi. Da bomo boli razumeli pomen in namen spravne osmine, bodo kratki govori zjutraj ali zvečer pri litanijah, kakor je po krajevnih okoliščinah bolj primerno.
V	tej spravni osmini naj si premožnejši v duhu krščanskega zatajevanja radi kaj pritrgajo in dajo miloščino v podporah onim, ki so v pomanjkanju in odvisni lc od podpor svojih bližnjih. Škofijska dobrodelna pisarna bo uredila zbiranje teh spravnih milodarov.
Z vso resnostjo, vnemo in s krščansko potrpežljivostjo v prenašanju vseh stisk in neobhodnih odpovedi opravimo letos to spravno osmino, da bomif s tem — tako upamo — »najhitreje pospešili uro miru in usmiljenja«.
Podrobnejša navodila in tvarino za govore bo izdal odbor za prve petke in sobote.
t Gregorij, ikof.
Za današnji dan
Koledar
Nedelja, 4. rožnika: 1. pobinku8tna; avotn Trojica; Kvatr«: Frano Karačolo, «pi>-
ninvaleo ln ustanovitelj reda. Ponedeljek, 5. rožnika: Bonifacij, škof ln mučenec; Valerija, mučenica; Ferdi-
nnml, »poznavalec. Torek, I. rožnika: Norbert, Ikof ln ustanovitelj roda; Mehtilda, devica ia ustanoviteljica roda; Bertrand, oglejski škof. Lunina sprememba: Sčip oh 19.48, Her. scliel napoveduje oh aoveru lepo, ob jugu dež.
Dramsko gledališče »Dona Dlana«. Izven. Ob 18.
Operno gledališče
»Melodije arca«. Opereta, Izven. Ob 18.
Kino Matica »Slavtkova pesem« ob 10.30, 15, 17 ln 19.
Kino (Jnion »ljubavna pisma« ob 10.30, 15, 17 ln 19.
Kino Slogo »Sandert živi nevarno« ob 15, 17, 19.
Kino Kodeljevo »Dal Pare« ob 15, 17 in 19.
Lekarniška služba Nočno alntbo Imajo lekaraei
v nedeljo: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Dou-Klanjšček, Oosposvetska o. 10; lur Kotlino ded,, Itimska cesta 31; v ponedeljek: mr. Leustek, Resljova o. 1; uir. Bnlioveo, Kongresni trg 12, in mr. Koinolar, Vič, Tržaška ccsta.
Zdravniška služba Nedeljsko zdravniško dežurno slnžbo bo
I opravljal od soboto od 20 do ponedeljka Ido 8 mestni višji zdravnik dr. Ciher Fran, I Ljubljana, Štefanova ulica 7, tel. 36 IL
Novi srrobovi
+ Mi'ca šeršen. Konec mnrca je umrl 'g. Milia Šeršen, soažilec oken. Sveta maša zadušnica za rajnega bo 7. junija ob sedmih zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjeni. Naj počiva v miru, vsem njegovim dragim naše iskreno sožalje.
Zgodovinski paberki
4. rožnika
1839. leta so združeni Francozi in Italijani zmagali nad Avstrijci pri Magcnti. Od dunajskega kongresa 1814. leta, ki je uredil Evropo po starem načinu, ne da bi se oziral na narodno misel, pa tja do srede druge polovice pretekjega stoletja sta evropske politike vedno znova zanimali, šc večkrat pa razburjali dve vprašanji: zahteva Italijanov po enotni narodni državi, ki naj bi obsegala ves polotok in zedinjenje Nemčije. Dočim so Nemci pod vodstvom Prusije in njenega spretnega ministra Bismarcka sami ustvarili enotno državo, so sc vsi tozadevni poskusi Italijanov ponesrečili. Mazzinijeva misel, di sc bo prebujeni italijanski narod zedinil iz. lastnih moči, je doživela v letih 1848,49 po zaslugi avstrijskega maršala Radeckyja žalosten konec. Kljub neuspehu stari idealist sicer ni obupal, toda reševanja zedinjenja Italije se je lotil sedaj realist, vsekakor najpomembnejši mož, ki se je rodil v 19. stoletju na Apeninskem polotoku, B. Cavour. Iz skušenj v letih 1848 49 jc modri mož uvidel, da je njegov narod dalsko prešibek, da bi mogel uveljaviti svojo voljo, zato je začel iskati zaveznikov. Da bi vzbudil pozornost Evrope in si pridobil naklonjenost zahodnoevropskih držav, je dosegel, da je sardi-nijsko-piemontska država posegla 1855. 1. v boje na Krimu, dasi reševanje »vzhodnega vprašanja« Lahe ni neposredno zanimalo. Cavour je svoj cilj dosegel v celoti. Ko se je v Parizu sklepal mir, je opozoril evropsko javnost na težave svojega naroda. Za svoj načrt je pridobil francoskega cesarja Napoleona III., ki je
fio uspehih, doseženih v krimski vojni 1853—1856), stremel za novimi lavorika-jni. Napoleon in Cavour sta se domenila,
'grškem bojnem pesniku Tirteju ter pre-vel pet njegovih elegij, bojnih vžigank. Tako je iz stare klasične preteklosti odkril Slovencem sodobnega vojaškega pesnika domovinske borbenosti in vojaških vrlin. — M. Jevnikar primerja Slomškovo knjigo Blaže in Nežica s Krištofom Šmidom.
Bogat je razglednik, kjer so v rubriki Književnost ocenjene moderne slovenske leposlovne knjige (Šali, Kociper, Dular, Jalen, Bcličič, Bračičeva), katere ocenjujejo Zavbi, Vodnik, Moder. Dalje Grivčcva ocena Nahtigalove rekonstrukcije treh starocerkvenoslovanskih izvirnih pesnitev, J. S. poroča nekaj novih bogoslovnih del, ki zanimajo tudi lajike (Cerkvenih očetov izbrana dela, Snoj: Jezus Kristus, Grivec: Cerkev itd.) sem spada dr. Krivčcva ocena pravniških Razprav, Rakovčeva Šančeve Povijesti filozofije ter Gregoričeva obširna ocena hrvatskega pesnika Galoviča ob priliki Benešičeve izdaje zbranih del. V Zapiskih je poleg spominov na Balantiča še zanimiva registracija Prešerna kot sobskega pesnika (A. D.) oznaka Erjavčevega opisa Police (M. Jevnikar). Urednik
Ea se spominja pokojnih Dominsvetovcev ee Faturjcve, dr. Breznika ter žrtev domače revolucije pesnikov dr. Vuka, Fr. Balantiča in Lada Piščanca, ki so vsi sodelovali pri Domu in svetu.
Dom in svet bo veljal celoletno 70 lir (oba Zbornika vkup), dočim bo v posamezni prodaji vsak Zbornik stal 50 lir. Urejuje ga dr. Tine Debeljak. -
da bo Francija podprla Piemont proti Avstriji, zato pa bo dobila Nizzo in Sa-vojsko. Kljub dogovoru pa je Napoleon še vedno omahoval. V tem pa je Avstrija spoznala položaj in sklenila sovražnika prehiteti. Ne oziraje sc na pomirjevalne predloge je Picmontu napovedala vojno. Napoleon je sedaj prevzel vodstvo francoskih čet, v Piemont pa so prihajali prostovoljci iz vseh delov Italije. Avstrijska vojska je bila kljub začetnim uspehom po bilki pri Magenti in posebno po oni pri Sollerinu potisnjena iz Lombar-dije, ki jo je nato cesar Franc Jožef v curiškcm miru odstopil Napoleonu, ta pa Piemontczom. Ko je bila tako odstranjena glavna ovira zedinjenja, se je Napoleon umaknil v ozadje, posebno še, ker se mu združenje apeninskega polotoka v eno samo državo ni zdelo za Francijo nič kaj ugodno. Tu pa jc posegel vmes Gari-baldi, ki se mu je s podporo Angležev posrečilo pregnali Bourbone iz Južne Italije, nakar j« bilo proglašeno zedinienje e Piemontcm. Nastala je nova država Italija.
izšle so zbrane pesmi f Franceta Balantiča:
V ogniti groze plapolam
2epna oblika. 208 strani Br. 45, vez. 60 lir LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Pred škofijo 5 - Miklošičeva cesta S
Ljubljančanka Ivanka štern obhaja 100. rojstni dan
Že na pet križev je marsikdo ponosen in zato se srečanje z Abrahamom včasih celo omenja v časopisu. Danes pa obhaja na Emonski cesti gospa Ivanka Sternova svoj stoti rojstni dan. Malo je ljudi, ki bi ga doživeli, Še manj pa jih je, ki bi ga doživeli prj takem zdravju in sve-žosti duha, kot naša jubilantka.
Gospa Ivanka ftternova se je rodila y Naklem v časih, ko je naš kmet bil še odvisen od zemljiških gospodov, namreč 3. junija 184-"». Se sedaj se spominja, kaj ji je pripovedoval njen oče o časih, ko so Francozi zasedli našo kraje. Kakor da bi bjlo včeraj, vam pripoveduje o dogodkih v protipotresni Ljubljani in o strahu in trepetu meščanov, ko se je tresla zemlja. Takrat je premnogi Ljubljančan postal Diogcnes, ko si je napravil stanovanje v kaki veliki trnovski zclj-nati kadi.
Poročila se je naSa jubilantka s priznanim kapelnikom vojaško godbe v Trstu. Skupaj sta prepotovala veliko sveta, od potresa naprej pa sta se nastanila v Ljubljani, kjer je mož 1913 umrl.
Gospa Šlernova je sama videla ves razvoj našega mesta od »Ljuhljance — dolge vasi< pa do danes. Zlasti v povojnih letih — tnko pripoveduje — se ji je često primerilo, da kake ulice ni več spoznala, kadar je po daljšem času spet vanjo zašla.
V soboto je praznovala ga. Sternova vsa čila stoti rojstni dan in po dopolnjenem 09. letu stopila v stoto leto življenja. Lep šopek ji je s častitkami poslal ob tej priliki po svojem tajniku g. A. finbru tudi g. prezident general Rupnik. Vsem častilkam se pridružujemo ludi mi in želimo jubjlantki, da bi nekoč obiskovalcem pripovedovala še o tej vojni in da bi doživela še lepši razvoj bele Ljubljane in vse domovine.
žrebanje knjižne tombole Zimske pomoči
Tombolske gobitke knjižne tombole bomo žrebali danes v nedeljo 4. junija t. 1. ob 10 v mestni posvetovalnici (magistrat I. nadstropje). Vse srečne dobitnike prosimo, da pridejo točno ob napovedani uri v dvorano in se prijavijo takoj članu tombolskega oddelka, da bo ugotovil točnost tablice in zadetka, vpisai dobitnika v seznam. Dobitnik bo takoj žrebal številko od 1 do 60, ki določa vrstni red za pravo žrebanje denarnih dobitkov tombole,
Žrebali bomo Iz bobna, v katerem so številke od 1—100 in dobitniki bodo sami določili kdo dobi prvi dobitek 5 000 lir, najnižja ali najvišja izžrebana številka. Ostale dobitke bomo potem zvrstili navzgor ali navzdol po izžrebanih številkah. Denarne zneske bomo izročili takoj po izvršenem žrebanju in prav tako tudi
10 knjig, ki so določene poleg denarnega
zneska za dobitek tombole.
Za odsotne dobitnike bo žrebal član tombplskega oddelka. Žrebal bo posebej za vsako tablico, ki ne bo predložena. Posameznim tablicam oziroma številkam blokov, bomo takoj po žrebanju pripisali odgovarjajoči denarni znesek, ki bo dobitnikom na razpolago do 4. julija t. 1.
S tem bo ljudska knjižna tcmbjla končana. Med narod bo šlo skoraj 9.COO knjig. Od 12 knjig, ki tvorijo tombolske dobitke, jih je založila Zimska pcmoč 5, ostalih 7 pa je kupila na knjižnem trgu in jih primerno opremila za to priiiko.
V kratkem bomo začeli r biblioiilsko knjižno tombolo. Vse podrobnosti bomo objavili danes teden.
Vsem, ki so nam ob dviganju pripadajočih dobitkov darovali denar, se najlepše zahvaljujemo. Posnemajte jih!
2}\o&ne novice
Popis stanovalcev po ljubljanskih hišah
V	teh dneh bodo organi policijskih stražnic dostavljali po hišah ljubljanskega mestnega področja dvoje tiskovin in sicer: »Hišni seznam stanovalčeve in »Srznnm osebja zaposlenega v obratih«. Prvo tiskovino prejme hišni lastnik oziroma hišni upravitelj, drugo tiskovino pa lastnik obrata odnosno obratovodja.
V	prv0 tiskovino >TIišni seznam stanovalcev« naj se vpišejo vsi hišni stanovalci in sicer j>o abecednem redu. (Najprej se vpiše družinski poglavar, nato n jegova žena in za njo po starosti vsi otroci in končno vse ostale osebe, ki žive z. družino v skupnem gospodarstvu.) Hišni gospodar odnosno upravitelj mora vpisati vse najemnike in podnajemnike, neglede nn to nli biva dotieni stanovalec v Ljubljani stnlno sli samo začasno, t. j, vpisani morajo biti vsi stanovalci, ki točasno stanujejo v hiši razen začasnih hotelskih gostov.
Drugo tiskovino so dolžni izpolniti
lastniki obratov ali obratovodje. Vnnjo naj vpišejo vse obratno osebje, zaposleno v obratu določen čas dneva ko se nahaja izven svojega stalnega bivališča.
Po preteku enega tedna bodo policijski organi pobrali izpolnjene tiskovine.
Ti seznami so namenjeni za sestavo pomožnih okrožnih prijavnih kartotek, zato morajo biti tiskovine izpolnjene čitljivo s ("milom z vso vestnostjo in natančnostjo.	_
Hišni lastniki, upravitelji, lnstniki obratov in obratovodje odgovarjajo za to, da bodo v seznam vneseni prav vsi hišni stanovalci, oziroma vse obratno osebje in ne sme biti prav nidiče izpuščen.
V primeru, da hišni lnstnik oziroma lastnik obrata ne bi prejel tozadevnih tiskovin, nn j se obrne na pristojno policijsko stražnico, v katerem okolišu stanuje oziroma izvršuje svoj poklic.
Molje ln fantje vaeh ljubljanskih f a r a I Pridite danes zvečer ob 19 v
frančiškansko cerkev k duhovni obnovi za moške In Jutri ob 1.30 k skupni av. maši prav tja. — Itedltcljl naj bodo že oh 18 pred glavnim vhodom v cerkev. — Dosedanji stalno naraščajoči obisk pri teh obnovah Je neizpodbiten dokaz, da Je tudi v Ljubljani ie veliko moških, kl nujno čutijo potrebo |in verskem življenju In kl se ne boje svoje versko prepričanje Javno pokazati. — Imajo pa te duhovne obnove popolnoma Izključno samo verski značaj v smislu poglobitve verskega življenja ln zavesti. Kdor gleda nanje s kakršnega koli drugem vidika ali so jih udeležuje z nepravim namenom, vara sam sebe.
Namesto evetja na groh pokojnega šolskega upravitelja Mlhcliča Josipa je darovala ga. referentka Ana Lebar 150 lir za podporni sklad poinožnošolske uitadlne. Bog plačaj.
Oh drugI obletnici mučeniške smrti Ivanke Novak-Skrabčeve bo sv. mn-a v to-rok, 6. junija, pri oo. olateroljnnelb v Slomškovem zavodu na Poljanski cesti (.
Škofijski dobrodelni pisarni, kl mi je oh povratku iz. Internacije priskrbela obleko In čovlje ter bila v pomoč, ko sem bil bolan ln hrez vseh sredstev, so najprisrčneje zahvaljujem kar po domače »ilog plačaj!« vam in vnSim darovalcem. — Alojzij Pnvlič, doma Bele cerkve pri Novem mestu.
IV, glasbena matineja, ki ho v glasbeni dvorani »Sloge« v nedeljo, 4. junija, oh 9..10, ima kot nadaljevanje dosedanjih matinej na sporedu sodobno violinsko sonato. Na vrsti «o skladalelji Alfano Kruuco, Lipov. Sek Marijan In Miloje Mllojevlč, Njih sonate bosta Izvajala gg. Dermelj Albert (gosli) In Lipovšek Marijan (klavir), ki sta z velikim uspehom izvajala vse sporede letošnjih matinej. Opoz.arjumo, dn »o matineja prične ob 9.30.
Junijska pnlininost r cerkvi Srca Jezu sovega: Vsako jutro v juniju je oh fi.30 sv. ma*a z blagoslovom, zvečer pa oh pol sedmih brunje vrtnic ln litanije Srca .Jezusovega s blagoslovom, častilci Src« Jezusovega, vabljeni!
Koncregnclja gospodlčen In kongrega HJa učiteljic pri sv. Jožefu Imata avoj redni sjiod v ponedeljek, 5. junija. Pridite vse!
II. vnnnja Marijin« kongregaclja pri nršulinknh v Ljubljani lina danes ob pol treh shod. — Voditelj.
■■■■■■■■■■■■■■SBBMMHBBB
V Vešo družinsko knjižnico mora
priti nova knjiga Slovenčeve knjižnice HENRY BORDEAUX:
Rodbina Rociuevil!ardov
To je v resnici družinska knjiga. Družina, ki jo je sin pahnil v sramoto, zbere vse svoje sile, da ohrani družinsko časi. Roman je globoko eličen, ves prepleten z ljubeznijo, ki veže družinske člane med seboj.
Knjiga bi morala bili ogledalo vsem našim družinam. — Zato naj pride v vsako družino; posebno naj bi jo prebral vsak oče!
Knjigo lahko dobite v vseh knjigarnah in trafikah
licdko darilo. Neka gospa, ki želi biti neimenovana, jo poklonila Podpornemu društvu za gluhonemo mladino tor upravi z.a-voda slepih v gluhoncmnlci vsakemu znesek 200 lir, ker se ji je rodil zdrav ln krepak otročiček. Skrbni in zadovoljni mamici k veselemu rodbinskemu dogodku iskreno čestitamo ter ji izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo.
Darilo slepen. Znani lndu.*lTialeo In trgovec na Starem trgu v Ljubljani g. Olup je poklonil obubožanemu in slepemu mladeniču novo bleko. Prav tako jo znana tvrdka Znjc iz, Stritarjeve ulico podarila istemu mladeniču nova črna očnla. Obema dobrotnikoma so uprava zavoda slopih naj-iskrenejo zahvaljuje.
(iraška Tagespost prinaša odslej dvakrat tedensko poročila iz Ljubljano!
Formlcot pastlle r.& dcsinfekcijo ust ln grla dobile v vsaki lekarni.
Mohorjeve knjige Se vedno lahko naročite y Mohorjevi prodajalni na Miklošičev! cesti 19.
Ilomobrančev molltvenlk Jo lr.Se! Iti se dobi v Mladinski založbi. Stari trg 30.
Sprejemni IziHtt xa I. razred gimnazije. Pohitite * vpisom v učne tečaje. Poučujejo profesorji prcdpisnne predmete. Učnlna nizka. Uspeh zajamčen. Vpis dnevno dopoldne v prostorih Delavske zbornico, Miklošičeva ccsta I. nadstroje.
llese.de obtožbe In tolažbe je naslov postnim govorom, ki jih Je imel lotos v atolnici g. škof dr. ltožmnn. Zdaj jih dobite v knjigi. Cena 8 tir.
Učenci ljudskih Sol Sv. Jakob, Trule, Graben, Vrtača, Vič! Prijavite se v tečaj za sprejemne izpito: Novi (Turjaški) trg 5. Za nedeljo
Važno za vsakogar sedaj ln ▼ bodoče v zasebnem alt Javnem poklicu Je inanje strojepisja! Novi dnevni ln večerni točnjl pri-čenjnjo 5., 6. in 7. junija. Učne uro po želji. Vpisovanje dnevno, informacije, prospekti: Trgovsko učlllšče »Chrlslofov učni zavod«, Domobranska 15.
Učite se strojcplsjnl Novi eno-, dvo- In trimesečni tečaji — dnevni tn večerni — pričenjajo 5., 6. in 7. junija. Pouk dopoldne, popoldne nli zvečer po želji obiskovalcev. Moderna atrojeplsnica. Učnina z.mema. Vpisovanje dnevno. Praktično znanje, vsakomur koristnol — Informacije, prospekti: Trgovsko učlllšče »Clirlstofov učni zavod«. Domobranskn 15.
Ne kupujte knjig na črni borzi, temveč snmo v poklicnih knjigarnah, kl vnm nudijo najceneje vse zaželeno po navadnih tržnih cenah. Poleg tega vam postrežejo tudi s strokovnimi nasveti.
Kremenskn loč, veliko, na stojnln, model »HANAU«, z gorilnikom y obliki irke
U, malo rabljeno ali novo kupi Slovenski Rdeči križ. Ponudbe naj se pošljojo v bolnišnico Slovenskega Itdečcga križa, Kolli mnnnov grad, med 8—111 dopoldne.
Zobni ambulatorlj Dentlstlčne šole. Ljubljana, Vegova 8-1., posluje oh ponedeljkih, sredah in petkih od 8-12. Cene nizke.
Za sprejemne Izpite v I. razred gimnazije Je včeraj pričel specialni pripravljalni tečaj. Predpisano učno snov poučujejo srednješolski profesorji-ice. Vpisovanje učencev-enk se vrši še v ponedeljek dopoldne In popoldne v pisarni vodstva: Specialne In-strukclje za srednje šole, Kongresni trg Z.
Trideseti dan po amrtl g. Josipa Stran-cnrja, župnika in čnatnega duhovnega svet. nika v Hihemhergu pri Gorici, bo sv. maša zadušnica v ponedeljek, 5. junija, ob 7 v stolnici. Sorodniki, prijatelji in znanci vabljeni!
MINO »UNION«
Z ozirom na poielni čas pričetek prve popoldanske predstave ob delavnikih ob 17. uri.
Slika Marijinega Srra. Spredaj v delnem ollarju uršulinsko cerkve je slika Marijinega Srca, ki jo je lansko loto napravila fi. m. Ignacija. Umotnici se je slika zelo posrečila; Marijin resni in mladostal obran razodeva veliko srčno plemenitost ia milino. Ali bi ne kazalo to sliko spraviti v javnost, 7.1asti sedaj, ko je mnogo povpraševanju Po slikah Marijinega Srca, kaj lepega so pn, razen slike Henrike I.angunov«, že težko dobi.
Junijska knjižica
Njeno Veličanstvo - Hoda
se doht v Mladinski r.aložhi — Stari trg 30
Zemljiška knjiga. Avtor, ravnatelj zemljiške knjige v p., Anton Spendo je svojo knjigo ii teta 1937 opremil ln spopolnll z dvema dodatkoma ls leta 1940 in 1944, ki vsebujeta vse spremembe in dodatke glede tnk«nlh predpisov v zemljiškoknjižnem postopanju, Itišllh po izidu knjigo do danes. V dodatku Ii leta 1944 je omenjeno tudi postopanje pri delitvi parcel. — Prva naklada knjige Je nnmre« razprodana. — Knjiga s pridjanima obema dodntkomn vred se dobi v seh knjigarnah oz. pri Blasniko-vl tiskarni. Imejltelji prve naklade zemljiške knjige pa lahko naročijo samo ob.i dodatka ali pa tudi aaino dodatek lz I. 1944.
Plemenito otroško srce. Na naš oklic v dnevnem časopisju Jc poslal mali Božidar-ček Fe.rnn« z Vrhnike svoje prihranke v znesku 1S7 lir za nabavo harmonik 30 letne, mu, lansko leto oslepelemu mladeniču. Do. hremu otroku se alepl mladenlfl Tono naj-topleje zahvaljuje. Naj b| nnšlo usmiljeno ln plemenito Božldarčkovo srce še mnogo posnemalcov, da bi čimprej lahko nabavili slepcu instrument, « kntorim bi laj'al sehl m ostalim svojim tovarlSom grenko usodo. Nadaljnja darila sprejma lz prijaznosti r sv. nateljstvo gluhonemnlco v Ljubljani, kjer so začasno nastnnjeni tndl alepel.
Trosvetnl oddelek pokrajinske opravo vabi vse zasebne glasbene učitelje, naj mu čimprej pošljejo na polovici polo v dvojni, ku te-le osebne podatke: 1. priimek in imo, 2. poklic. S. dan in leto rojstva, 4. rojstni kraj. 5. bivališče, S. glasbeni študij In kraj študijo, 7, opravljeni izpili, 8. sedanja zaposlitev, 9. ali je glasba va* glavni aH stranski opravek.
Šolski mladini priporočamo knjižico »Poi Sltnice«. Cena 1 lira.
Nova knjižica »Njeno Veličanstvo Moda« sn dobi v Mladinski založbi. Stari trg 30. Cena 1 lira.
Dober osebni avto. holjSe znamke, Ptlrt-sodežen, malo vožen, kupim takoj. Naslov T upravi »Slovenca« pod št. 4875.
Trgovsko bolniško In podporno drnUtvo sporoča, da se občni zbor delegatov, sklican za nedeljo, 4. junija 1944, ne ho vršil, temveč jo preložen na poznejši čas.
Rdeči križ poroča
Poziv: V poizvedovalnom oddelku RK na Mnrljinem trgn 5 naj se zglase pri ferenlu III naslednje osebe odn. njihovi svojci: Bergnnt Franjo, Bizjak Ljudmila. Devifi Desanka. Frltsch Draga, Oorjup Vo-ra. Krn.ševoo Marko, Hribar Alojzij, Grlni Fsna, Gorišek Franja, Langus Jožef, Ma-tičič Malvlna, Mauser Marija, Paulifi Pol. da, Pcčnr Marija, Pečjak Ančlca, Schador Herman, Sodej Tončka, Schlein Manja, Svo-tlifi Pavla, inž. Prešeren Milia, Subio Joža, Tavčar Josip, Terčolj Milena, Tomičovifi Hndosav, Trbano Josip, Vasifi Milutln, Ve~-bič Anita, Vošner Stnnf; v glavni pisarni, Marijin trg 5, naj se zglasita osebi, ki sta se zanimali za interniranca Kandifia Mirka in BnbVika Marjana.
Zalivala. RK sta darovali ga. NadliSek Marija 100 lir in ga. Stržinar Marija 150 lir, obe z Vrhnike. Prisrčna hvala!
Športni roman? ^^ Roman nogometašev? ^^
To je
ZOGA SREČE
novi lisfek »Slovenca«,
ki ga bomo začeli objavljati v torek, b. junija 1944. Nikar ne prezrite te številke, da ne boste zamudili začetka tega romana. »Žoga sreče« vas pove-de v svet mladine izpred vojno dobe, v svet, ko je dobro obvladalo zlo. »Žoga sreče« napeto prikazuje borbo med dobrim in zlim, opisuje dogodke iz srede našega življenja, nudi vnm zares živahno razpletanje dogodkov vseh vrst. Naročite se na »Slovenca«, da boste imeli priliko brati »2ogo sreče«!
St. 127.
»SLOVENEC«, nedelja, 4. junija 1944.
Strto g
še nekaj posebnih ocvirkov iz pasje afere
Jasno, da so zadnja odkritja o pasji klavnici delovala na ljubljansko javnost kot bomba. Šaljive! so spontano napravili pasjo pesem: >Ilov, hov!< Gostilničarji, ki so se prav za hlnkoštne praznike pošteno založili s pravim kozličkovim mesom, so |adikovali in se jezili, ker kozliček, lepo pečen in pripravljen, nikakor ni šel v prodaj. Gostie so se ga povsod branili. Mnogo anekdot je krožilo in kroži o kozličkovem mesu. Lepa je ta, da je bil opeharjen celo nekj me-sar-gostitničar, ki je svoje dni kupil pasje meso za kozličkovo in pa kot takega prodajal v svoji gostilni. Sedaj so dognali, da jo bilo tudi njemu prodano pa^ie me ?o za kozličkovo. Prevaritl izkušenega mesarja, ie pač višek predrznosti in ve-rižniške špekulacije!
Poizvedbe in nreiskave na kriminalnem oddelku policijske uprave trajajo dalje; zaznamujejo pa tudi nekatere nove uspehe. Poslej je dognano, uradno ugotovljeno, da je bilo v nekaj mesecih
v mestu ukradenih 42 plemenitih psov. V Rožni dolinj je bil n. pr. ukruden velik mesarski pes, ki je tehtal 5ti kg in ga je lastnik cenil na 50.000 lir. Nekje v Šiški so bili ukradeni trije veliki psi, bernardjnci, vredni prav tako 50.000 lir. Na policijski upravi se je doslej zgla-silo polovico oškodovancev. Policija bo zaplenjene pasje kože hranila še nekaj dni. Kdor se v dveh dneh ne bo oglasil, ho prišel zaman, ker bodo potem kože oddane naprej v tovarno, ker je nevarnost, da se pokvarijo.
V pasjo afero zapletene In aretirane osebe so podalo marsikatero zanimivost. Glavni krivec odnosno zasnovatelj pasjih tatvin je pravočasno pobegnil iz Ljubljane in so sedaj skriva nekje po Dolenjskem.
Kakor' zatrjujejo, bo preiskava o pasjih tatvinah v kratkem končana, nato pa ho zadeva s poročilom izročena državnemu pravdnišlvu v nadaljnje sodno postopanje.
Kaj je novega pri naših sosedih
Gorenjskega
Zborovanje lovcev s Koroške in Gorenjske ho 3. junija v St. Vidu ob Glini. Na tem pokrajinskem zborovanju bo tudi poeebna razstava najlepših trofej, pridobljenih v vojnih letih. Na zborovanje bo prišel tudi vodja državnega lovskega urada, vrhovni lovski mojster Scherping.
Počastitev krajevnih zmagovalcev v poklicnih tekmah. 2e 1. maja so bile pokrajinskim emagovalccm v poklicnih tekmah izročene diplome in spominske idle Te dni pa so bili na Jesenicah ob priliki obratnega zborovanja počaščeni krajevni rmagovalcl. Diplome in po eno knjigo so prejeli naslednji zmagovalci: Alojzij Knpus, Janez Arnež, Janez Mcznarič, Jožef Zidar, Matej Klinar, Franc Stihcrl, Anton Špec, Alojzija Ulčar, Marija Oblak, Frančiška Jancžič, Ivana Petcrncl in Pavla Čcferin.
S Spodnje Štajerskega
Moderna san na v Celju. Pred nedavnim je bila odprla v Trbovljah kopalna naprava takoimenovana sauna. Sedaj pa jo bila svojemu namenu izročena najmodernejša sauna na Štajerskem, v Celju. Obratni vodja inž. Msks VVesten je za svoje delavstvo v skupnem delu s šport-
KundfRacftungen der Ernahrungsanstalt
Abgabe von Eicr
Vcrhrnucher bekommen von hcute bis lum 15. d. M. in aiimtlichcn Milchliidon ein-selilioaslicher Jonen, die keine Milch ver-teilen, je 2 Eler, auf don Abachnitt »Jun — 70« dor vom SVA in Lalbaoh nnsgegehcncn Junigrundlcbfnsiuittolkaitcn. Trcis 4 Lire luu ein Stiick.
Anweisungen von We!n
Onstvirtachaftcn und \Velnschnnke, die koine WeInvorrlite haben und fiir Monat Mat die Anwclsung nicht heliohen boben, bekommen dieso am Montag, den 5. d. M., und zwar Betriebo mit dem Anfangsbuch-staben A, B und O. Ankautehcwilli|{iingon ertoilt »Trovod«, Novi trs 4-1II. Zinuner 18. Beheber der Ankaufsbowilligung haben das Hegistor fiir den Ausschank von Alkohol-getriinken des bctreffendon Betrieb vorzu-legen.
Obvestila »Prevoda«
Delitev jajc
Potrošniki dobijo od danes do 15. t. m. v vseh mlekarnah, tudi tistih, ki no razdeljujejo mleka, po 2 jajci na odrezek »Jun —7Ct junijskih živilskih nakaznic, izdanih od mostnega preskrbovaluega urada v Ljubljani. Cona 4 lire kos.
Nakazilo vina
Gostinski obrati In vinsko točilnice v Liubljani, katero so popolnoma brez vina in za mesec moj niso dvignili nnkupnic za nabavo vinn, prejmejo nakupnice v ponede. ljek, 5. t. m., za obrate 7, začetno črko A, B ln O. Nakupnice izdaja »Prevod«, Novi trg 4-III, soba 18. Prevzemnik nakupnice mora predložiti register za točenjo alkoholnih pijač dotičnega obrata.
Četrta izdaja »Prve pomoči«
Avtor te priročne knjižice dr. Mavri-cij Rus, mestni fizik in šefzdravnik mestne reševalne postaje v Ljubljani, si je v dolgih letih svojega javnega udejstvo-vanja nn zdravstvenem polju pridobil tudi velike zasluge za zdravstveno vzgojo vsega naroda. Njegova priročna knjižica Prva pomoč« je pravkar izšla v četrti, znatno izpopolnjeni izdaji.
Dr. Rusova »Prva pomoč« 5e pisana preprosto, razumljivo, saj uporablja izraze, navadne med narodom, obenem pa delajo njene nauke laiku šo bolj dostopne raznovrstne slike. Skoraj bi lahko dejali, da tistemu, ki je nalanko proučil to knjižico in se izuril po njenih navodilih, skoraj ni treba več posebnega tečaja. Prva pomoč pri nenadnih obolenjih, ranah, zastrupi,ienjih in raznih nesrečah nedvomno bistveno odloča o zdravju, hitrem povratku zmožnosti za delo, pogosto pa relo pri rešitvi življenja ponesrečenega. Še tako znamenit tn izkušen zdrav-nik-specialjst večkrat ne more več popravili pogreši? in napak, ki iih je ta ali oni napravil pri prvi pomoči iz nevednosti ali celo znrndi malomarnosti.
Priročna knjižica »Prva pomoč« obravnava vsa poglavia nenadnih obolenj, ran in nesreč, v četrti, najnovejši nakladi so pa obravnavani tudi načini prve pomoči pri znstrupljenjih z vojnimi nllni in pri drugih vojnih poškodbah. Njena vsebina, prav tako pa oprema in oblika je takšna, da bi ta priročnik moral poslali res vsemu narodu dostopna ljudska knjiga, ki naj širi praktično znanje o prvi pomoči.
nik! v Celju uredil vzorno šporlno igrišče, kjer je postavljena tudi najlepša sauna vse Štajerske. Ob hinkošlih jo jo odprl zvezni vodja Steindl. Sauna je lepo stilno zgrajena in ima dve sobici, od katerih vsaka lahko sprejme šest do osem oseb. Peči za saune so nekaj čisto novega, ker porabijo zelo malo najslabšega kuriva in nudijo vendarle najvišjo temperaturo 130 stopinj pri te dveh odstotkih vlage v zraku.
400 novih članov je bilo sprejetih v Trbovljah v Štajersko domovinsko zvezo na posebni slovesnosti, združeni s pevskim koncertom.
Priznanje ztslužalm delavcem v trboveljskem okrožju je izrekel te dni na posebnem sestanku okrožni vodja F.berhardt in iim tudi podelil posebna odlikovanja.
Prireditev šolske mladine v Slovenski Bistrici. Te dni je šolska mladež nasto-
fiila s pravljično igro »Gosja pestirica«. griča je prav uspela. Glavno zaslugo za uspel nastop so si pridobile učiteljici Steharnik in Pailcr ter strokovna učiteljica Carz.
Na dom vam bodo prinesli
knjižico našega znanega pisatelja Narteja Velikonje
Malikovanje zločina
Ne zavrnite jih, kajti oni, ki Vam jo bodo prinesli, so sami žrtev komunističnega Moloha in njegovih malikovalcev — to so naši begunci s podeželja. V slučaju, da bi usoda teh naših beguncev grozila tudi Vam, bi Se prav radi hoteli pokupiti sami vso naklado, ako bi le mogli g tem odvrniti od sebe nesrečo. Zavedajte te dolžnosti, ki jih današnji čas zahteva od vsakogar. Knjižice dobile tudi v vseh knjigarnah za malenkostno ccno 5 lir.
Obvezno cepljenje zoper tifus
za vse lastnike in uslužbence obratovalnic 7. živili, torej vseh gostiln, mlekarn, slaščičarn, pekarn, mesarij, trgovin z živili itd., prav tako pa za vso perice in v javnih pralnicah uslužbeno osebje ler za vse strežno osebje v zdravstvenih zavodih se prične, kar smo že pred dnevi v daljšem pozivu objavili, v ponedeljek 5. t. m. zjutraj ob 7 v prostorih mestnega fizikala iu sicer za moške v 2. nadstropju Mestnega doma, za ženske pa v pritličju Mahrove hišo pa Krekovem trgu št. 10 v mestnem atnhuln-toriiu. Za vso zgoraj navedene osebe je cepljenje obvezno.
Zlat jubilej pomembnega društva
Letos 4. junija praznujemo znamenito 50 letnico 5. K. Delavskega društva v Ljubljani. Omenjena organizacija je bila seine, iz katerega se je razvila Slovenska krščanska socialna zveza in poznejša Prosvetna zveza. Naša dolžnost je, da se te 50 letnice tudi spomnimo s tem, da pokličemo v spomin njeno ustanovitev.
Takrat je zapel dr. Janez Ev. Krek
pesem:
»Sejmo, sejmo semena Kristove Ijtibovi, z golgotskega slemena, da se svet ozdravi.«
Ta jubilej je namreč živa priča, na kako rodovitna tla so padle Krekove besede nove socialne zamisli in kako delovni so bili sejalci in gojiki krščansko socialnega gibanja med Slovenci. Prvi slovenski katoliški shod, ki se je vršil I. 189'., je za vsestranski razvoj slovenskega naroda neprecenljive važnosti. Takrnt se je sprožilo pri nas delavsko vprašanje; sprejela je bila resolucija: »loplo se priporoča snovanje katoliško delavskih društev.«' Ta resolucija je prešla v meso in kri in življenje mc-eca junija IS94, ko je priredilo delavstvo ljubljanske predilnice svoj tretji izlet na binarno goro. Tisto leto jc šel
Najvišje cene na ljuhljan. živilskem trgu
Z odlokom VIII/2 št. 167,8 je Sel pokrajinske uprave v Ljubljani dne 3. junija t. 1. določil za tržno blago v Ljubljani najvišje cene, ki veljajo od ponedeljka 5. junija 1944 zjutraj dalje do objave novega cenika.
Najvišje cene, ki ie po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, to naslednje:
Kislo zelje 4 50 L. kisla repa 4.20 L, repa 1.60 L, krmilna pesa t L., bela in rdeča redkvica, šopek po 1? dkg 1 L, kilogram 8 L, radič 8 L, osnažena berivka 6 L, glavnata šolala 10 L, špinača 8 L, kolerabice 10 L, šopek zeleniave za juho 0.50 L, peleršili 6 L, por 5 L. osnaženi hren 4 L, rabarbara 4 L, beluši 24 L, čc-
Vsakdania Uublinnn no kronistovih zapiskih
Ke
Jezovi v Ljubljanici
nekaj dni pripravljajo v strugi
Ljubljanice pod Čevljarskim mostom nekakšen jez. V velike mrežo vlagajo debelo prodnate krogle in s temi velikimi vrečami zastavljajo vodo ob začasni brvi, ki so jo napravili na kozah. Ta za-grada bo zadrževala vodo v koritu Ljubljanice, tako da v betonirani strugi voda bolj globoka. Veliki kupi proda na nasipu pod Zmajskim mostom kažejo, da bodo tako pregrado napravili tudi ua tem mestu, tretja pa bo pod Šentpetrskim mostom. Radovedneži se sprašujejo, .čemu to »igračkamo«. Je dokaz, da pristojni činitelji budno pazijo, da ne Ik> zagrešena nobena malomarnost v nizu protiukrepov za primer letalskega napada na mesto. V tem primeru je namreč predvideno, da bi se za gašenje požarov črpala voda tudi iz korita strugo. Lahko pa bi se znodilo ob napadu, da bi ruševine zasule strugo žo v zgornjem toku korita. Voda bi prenehala dotekati, v spodnjem delu korita pa bi odtekla in gasilci bi ob vsej strugi na lepem ostali brez vode. Z jezovi pa bodo ustvarjeni trije veliki bazeni, iz katerih voda ne bo odtekla.
Drevo pri nas redkokdaj cvetoče
Na vrtu vile Cesnik-Juvanovič na oglu Bleiweisuve cc6te in nunske ulice, ie zdaj z Bleiweisove ceste videti v polnem cvetu visoko eksotično drevo, ki pri nas prav redkokdaj cvete. Imenuje se pavlov-nija ali japonsko cesarsko drevo (Pau-lovvnia imperialis tomentosa), japonsko »kiri«. Doma je v Vzhodni Aziji. V Evropo je prišlo v prvi polovici XIX. stol., v Francijo n. pr. 1. 1834 Radi hitre rasti in velikih srčastih listov je drevo priljubljeno kot okras nasadov in parkov. Tudi v drevoredih ga imajo. V Parizu n. pr. je v drevoredih širokih cest nad 1000 pav-lovnij. Cveti so veliki in zvončasti (zija-lasti), stoje v vršičnih pokončnih latih, so lilasto-Višnjevi in blagodišeči. Plod je glavica. V naših krajih pride drevo le redkokdaj do cveta. Za mraz jako občutljivi cvetni popki se namreč razvijejo že jeseni, pa jih zima pomori. Minula mila zima je torej vzrok, da ie drevo razcvetelo. Precej let je že, ker sem videl lepo cvetočo pavlovnijo v krasnem parku graščine Novi dvor ob Radečah pri Zid. mostu. V Ljubljani je še nekaj teh dreves, n. pr. na Šarabonovcm vrtu in v Tivolskem parku ob glavnem drevoredu. — Drevo pavlovnija pripada družini črnobiin (Scrofulariaceael. kamor 6pada n pr. znani strupeni rdeči naprstec (Digitalis purpurca) in naši zajčki ali odolin (An-tiTohinum maius). — Po rasti in po srčastih listih ie pavlovrilji precei podobno drevo katalpa (Catalpa bignonkides), ki je dome v Ameriki in Vzhodni Aziji Cveti so pa manjši in « splošnem beli, plod ie dolg okrogel strok- podoben viržinki. Katalpa cvete pri nas jako pozno, ne pred julijem. — O paviovniji nai še povem, da igra važno vlogo v japonskem slikarstvu in da so bili nekdoi v japonskem cesarskcm grbu trije Ugti in trijj cveti pavlovnije.
Dve novi nesreči pri košnji
Ze pred dnevi smo kratko opozorili, da je treba biti po mnogih travnikih koscem zelo previdnim pri košnji, da ne nalete na skrite granate in bombe. Kronika ie v zadnjem času zaznamovala že dve nesreči z bombo med košnjo na travniku, sedaj pa sta se v petek primerili kar dve. Prva na Ježlci, druga na Barju Na Ježici jc v petek zjutraj edšel na travnik ob Dunajski cesti kosit 78 le'n! posestnik Vinko Ahlin. S koso jc rade! ob skrito bombo, ki se je takoj razpočila. Ahlin jc l dobil poškodbe po rokah in nogah. Huiša
nesreča pa je doletela posestnika Antona Suhadolnika na Ižanski cesti. Pri košnji ga je razpočena bomba zadela v trebuh. Oba poškodovanca sc sedaj zdravita v splošni bolnišnici na kirurgičnem oddelku. Žena železniškega uradnika na glavnem kolodvoru, Josipina S v a j g a r • i e v a . si jc v petek zjutraj pri padcu hudo poškodovala desno nogo.
Z doma pobegle dijakinje
Ravnateljstvo II. ženske realne gimnazije je policiji sporočilo, da so neznano kam odšle z doma i« da ne prihaja;o več v šolo dijakinje IV. a razreda: Konta Slavka, rojena 5. marca 1929, stanujoča na Vodnikovi cesti št. 9, Merjasec Marija, rojena 6. avcuda 1929, stanujoča na Celovški cesti št. 80 in Štrukelj Vilma, rojena 22. januarja 1929, stanujoča v Gutsnianovl ulici št. 45. Vzrok pobegu ni znan, najbrž strah pred slabimi spričevali. V šolo so te deklice že poprej neredno zahajale.
Večna luža
se razliva od vodnjaka v Zvezdi in sicer daleč po poti, ki vodi, diagonaino počez. Čim bolj je vroče, tem večja je luža, kar ni nič čudnega, saj se inla-dež tem bolj igra ob vodnjaku in razliva tem več vode okrog lijaka. Ze nekaj let bode pešce ta Iti/a, ki bi se dala vendar tako Inhko odpraviti. Ves vodnjak je postavljen na tlaku, ki ima obliko kroga. Pred lijakom pa je še betonski tlak. Voda sedaj odteka obeh tlakov na tla in odtod naprej na pešpot. Ali se ne bi dal ob okroglem tlaku napraviti ozek odtočni jarek, betonski tlak pa nai bi se s špranjo pre sekal. Tako bi lahko voda odtekala nazaj na travnik. Ta rešitev ni niti težka, še manj pa draga. Podobna napaka se je nekaj let kasneje ponovila pri vodnjaku na otroškem igrišču v Tivoliju. Je pač videti, da izkušnje enega, koga drugega še ne izmodre. Upajmo, da ta predlog iie bo zadel na gluha ušesa.
B9BCIBBBBBBBBBBBBBEBBBEBEBB
Javna zaklonišča služijo le onim, ki jih žaleče alarm na cesli in no morejo doseči svojega hišnega zaklonišča ter onim iz najbližjega sosedstva, kjer v hi šah iz tehničnih razlogov zaklonišča sploh ni možno napraviti. Nedopustno je, da se v javna zaklonišča zatdkajo osebe iz hiš ali celo uradov, ki imajo lastno hišno zaklonišče.
■QaS3aB3BBBB39BBBBBBBB8B9HHI
Pesem izvir lepote
Orphous, peveo grškega bajeslovja, je 0'aral s svojo čudovito igro živali v gozdu, da «o ga vnelo posluSale; potoček Je pre. nehal žuboreti in celo iz kamenja so pri vrele vročo solze) tudi v človeSkem srcu so bili surovi nagoni in strasti premagani ter očiSčenl. Liszt je vidol v mitološki Orfejevi osebnosti simbol glasbo same. Zvoki glasbe In noodoljlva sila umetnosti prepovedujejo človeštvu harmonijo in slogo vseli narodov sveta. Se dandanes prevladujo v srcu ljudi divja strast, pohlep ln brezobzirnost. Visoka naloga umetnosti pa je, da slepo in nizke človeške nagone ublaži In poplcme-nltl človekovo misel in čud. Kakor v davnini prlvro tudi danes iz neminljivega Or-feja in njegove večne pesmi tista čnrobna sila, k! Izžareva svojo melodično lepoto kakor vse objemajoča luč, ki zmaguje nad vsem, kar so ji zoperatavlja. Poleg le skladbe bomo sliSali na X. sinfoničnem koncerlu. ki ho v ponedeljek, 5. junija, tudi Se dela Slavka Osterca, Antona Dvoraka, Talila Du-ka»a « &*rLa Vebcra.
bula 6 L, čebulček 12 L, šalota 8 L, češenj 8 L.
Kjer ni posebej naveden liler, veljajo cene za kilogram Opozarjamo pa da vse te najvišje dopustne cene vcljaio samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrapni, ker za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, veljajo cene, ki jih za vsako pošiliko posebej odobri Sef pokraiinske uprave.
Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor <c opisano v ceniku. Vsa povrlnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa nc več mokra ali namočena, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene na vse.a v ceniku navedenem blagu nc samo na Vodnikovem in Pogačarjevcm trgu, temveč tudi na živilskih trgih v Moslah, na Viču, na sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski.
Blago, ki so bile cene zanj objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih in jih tedaj ni v ceniku, se mora prodajati po prejšnjih cenah kakor ob Isti letni dobi lanskega leta, čc ni bila za tisto blago s posebno odločbo Scfa pokrajinske uprave — odsek za določanje ccn — odobrena drugačna cena.
Ponavljamo, da imajo proda:a1c? na drobno dolžnost na blago postaviti listič z enotno ccno in kakovostjo blaga.
Ta cenik mora biti obešen na vidnem mestu tako v trgovinah na debelo kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki se dobe v mestnem tržnem uradu po 50 cenlesimov.
Za pride'ke, ki jih ta cenik ne navaja, veliaio zadnje cene iz prejšnjih cenikov
KrSitelii predpisov tega ccnika bodo kaznovani po naredbah z dne 26. januarja 1942 št. 8 z dne 25 novembra 1942 št. 215 ter po oaredbi z dne 12. marca 1941 M. s. št. 3:3.
z delavci slučajno tedanji kapVon v
stolnici dr. J. Krek. Med delavci je bil tukrut še nepoznan, vendar je vzbudil med njimi s svojo prijaznostjo mnogo zanimanja. Ko so se vračali domov, so stopili v gostilno na Biodu »ua majhen pobolsck«, tu je med raznimi pogovori sprožil dr. J. Krek misel, nuj bi se ustanovilo ▼ Ljubljani Katoliško delavsko društvo. Čez štiri dni se je zbralo na stanovanju dr. Kreka kakih bO delavcev, ki so izvolili pripravljalni odbor. Pravila so bila vložena pri deželni \ladi in kmalu tudi potrjena. 22. julija 1S94 se je vršil ustanovni shod v dvorani Rokodelskega ilonia. Kot glavni govornik je nastopil takratni poslanec Frane Povše, ki je v krasnih in jedrnatih besedah pozival delavce, dn se združijo in oklenejo s\. kri/a, ker samo v tem znamenju pride rešitev. Dr. Krek pa je pozival delavce, da se oklenejo društva za prospeh svojega stanu. Za prvega predsednika je bil izvoljen g. Ivan Trtnik, poslovodja v tobačni tovarni, zn podpredsednika g. Franc Urbančič, delovodja v predilnici.
Pno prostore je društvu začasno prepustila Katoliška družba v Ahaei-čevi hiši na Starem trgu. Društvu je sedaj prirejalo redno nedeljske sestanke, na katerih so razni govorniki poučevali in bodrili delavce. Se istega leta so osnovali delavski list »f.ln«-nik«. Sprejet je bil krščansko socialni nnčrt. ki je bil podlaga vsemu poznejšemu delovanju.
Poleg duševne hrane je društvo nudilo članom gmotne podpore, pri čemer si je tedanji blagajnik c. Ivan Kakovec slekel s svojim vzornim delovanjem lepih zaslug.
Društveno delovanje pa ni bilo omejeno satno ua Ljubljano, temveč je budilo delavstvo tudi po deželi i/ spanja. Vrstili so se razni shodi: lia Jesenicah, Tržiču. Medvodah in Devici Mariji v Polju. Takrat se je ustanovilo več delavskih društev, ki so bila skozi 50 let prave delavske trdnjave. Organizacija je posegla tudi nn gospodarsko polje ter ustanovila vrč konzumnih društev. Medtem ko «o nasprotniki napram delavcem hnjsknli proti veri. je naša orc.mizac i ia svoje člane poučevala o vseli potrebnih socialnih vprašanjih in s tem dosegla svoj namen. Ta delavska društva so se združila v Krščansko socialno /vezo, ki je pritegnila tudi kmetsko prebivalstvo v Izobraževalna društva. Zn 10 letnico so se zopet zbrali na šmarni gori prt Mnteri božji, kjer «e je začelo to gibanje. Tin por so pohiteli ob srebrnem jubileju 1919 spomlndi. Takrat je nastopil kot glavni govornik g. Jože Costinfar in izrekel sledeče besede: »Majhno 7rnee je vse-jal dr. Krek pred 25 leti, n zrn«lo je iz njega veliko drevo, ki rodi /p sedaj najlepše sadove. Dol/nost vs«-h vernih delavcev je, da to drevo pridno goje, zato nnj raste krepko, cvete krasno in rodi bogate sadove v blagor slovenskega ljudstva.«
To je torej prvi početek naših or-eanizacij med Slovenci. Zhitega jubileja ne moremo praznovati z zunanjo slavo, pač pa Inhko v svojih srcih pripoznamo, ako bi vsi verni Slovenci sprejeli semena krščanskega socialne, ga gibanja v svoja srca. bi nam bila prihranjena sedanja komunistična revolucija.
križanka it. 140
1	2	3		t	5	ti	7	8	9	10	U	12	13	14
15			Iti								17	18		
lit	20			21	22					28	24			25
26	27		28		20	30			31	•	32	33	34	
35		30		37		3«		39			40	41		
42			-lil	14			45	48			47			
48		40	>0			51		52	53			54		
	55		5«		67				58		59		00	
bl			R2	i»3						04		05		60
87	|			RS							b9			
Vodoravno: 1. reka v Sloveniji, 4. Iz njo-ga črpamo vodo, 11. alkoholna pijana. 15. vsaka stvar ga ima, lfi. trpljcnka, 18. grSkl olok, 20. švicarski kanton, 22. Špansko mesto, 24. strupena kala, 2fi. oče, 2S. življenjski drus, .10. svetopisemska oseba, 31. ribiška priprava. 3.1. oksidirano železo. 35. južnoame. riSka država, 37. Stovllo, 30. Nootov sin, 40. priimek slovenskega cerkvenega pravnika, 42. prebivalce slovenskega ozemlja pod Napoleonom, 41. star veznlk, 4(5. dol voza, 47. brazilski pridelek. 4«. iglasto drevo, 50. vrtna hiSa, 51. ozlralnl zaimek, 53. žensko ime. 54. Šahovski Izraz, 55 oblika pomožnega glagola, 57. vodni cvet. 51). del stroja. SI. vranji glas, fi2. kleparji .lo uporabljajo. 6S. kra.iovni prislov. fi7. mrena, fiS. glasbilo. SO. ločilo,
Navpično: 1. oblika pomožnega glagola, 2. sredn cazljska reka, 3. božja čednost, 4-elektrotehniška kratica, 5. strupena žuželka. 6. filmsko zvezde, 7. de.l polja, 8. afriško mesto, 9. žensko imo. 10. začetnici imena in priimka prvega Evropca v Ameriki, 12. bnjo. slovni letalec, 1.1. vojaška enota, 14. del kolesa, lfi. geometrijsko Število, 17. kemični znak za srebro, 10. vetrlč, 21. čevljarska i<o IrebSčIna. 23. puSčavska lad.in, 25. zlatarska mera (množ.), 27. domača žival, 28. njemu. 29. soproga. 31. o«lnnck pri gorenju. 33. vez-nik. 34. malajski otok. 3fi. japonska mera, 38. kazalni zaimek, 89. oblika pomožnega glagola, 41. prilrdilnica, 43. kemični znak zn rutenij, 45. samostanski oče, 47. začetnici priimka in imena slovenskega politika. 49.
zdravilna rastlina, 51. lesena stavba, 52. podzemski hodniki, 54. družinski član, 55. poljsko ororl.te, 56. kratica za glasbeno delo, 57. staro orož.ic. 58. družinski član, 59. kemični znak za barij, fiO. taksen, fil. voznik, 6.1. romanoki člen, fil. predlog, 68. italijanski veznik.
Rešitev križanke šf. 139:
Vodoravno: 1. podoba, 6. tod, 8. dolina. 1,1. op., 15. Adana, 16. koran, 17. ep, 18. lub, 20. ara, 21. Krk, 23. kes, 24. Oka, 25. etan, 27. krona. 29. ukor, 80. niti. 32. menih, 34. dona, 35. Oka, 36. SOS, 38. aen, .19. nam, 41. pot, 43. oprta, 45. nakit, 48. Ko. sovel, 49. Ironija, 51. Ineni, 53. zopet, 55. koj, 57. ata, 58. kal, 60. dir. 61. zob, 63. Olaf, 65. Koren. 67. pola, 6S. bera, 70. mlada, 72. orel, 73. tnd, 74. ura, 76. oča, 77. pop, 79. ara, 80. lo, 81. vrana, 83. karat, 84. od, 85. ailvent, 86. ona, 87. Savica.
Navpično: 1. poleno, 1 da, 3. oda, 4. Para, 5. Ana, 7. obronek, 8. dok, 9. oreh, 10. las, 11. In, 11. aparat, 14. potika, 17. ekonom, 19. Bala, 21. kres, 22. Knin, 21. okop, 26. ni, 27. km. 28. ah, 29. ud, »1. kor-veta, 31. Jakopič, 36. tpona, 87. stena. 31. narod, 40. miner. 42. oko, 43. osi, 44. Ali, 45. nI*. 46. Tlt, 47. dar, 50. koleno. 52. Pa. raMn. 54. holero, 55. kobila, 56. Jard. 58. kolo, 59. Leda. 61. zora, 62. balada, 6). fa. 65. K. M. (Kmet Marija), 66. na, 67. To, 69. Uran. 71. gora, 74. ure, 75. Ant, 77. pas. 78 nn v. «1 V V. (Valentin Vodnik). 83. U.
Dramsko gledališče
Nedelja, 4. junija, ob 18: »Dona Diana«. Izven. Cene od 26 lir navzdol. Ponedeljek, 5. junija: Zaprto.
»Dona Diana«, voseloijrra t I. dej. Osebo: Don Dieeo, vladajoči grof v Barceloni — VI. SkrbinSek, Dona Diana, dedna princesa, nje sova bčl — Kazbergerjeva, Dona Lavra ln Dona Feuisa, njegovi nočakinji — Vida .lu vanova in Ukmar.Boltarjeva, Don Cezar, prino U Drgela — Bregorln, Don Lotil«, prino lz Bearne — Blteue, Don Oaston, prino lz Foxa — Verdonik. Perin, prlneesin tajnik ln zaupnik — .lan, Florela, prineesina tiiSna
—	Pugljeva. Režiser prof. O. Sest
Operno gledališče
Nedelja. 4. junija, ob 18: »Melodije sres«.
Opereta. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Ponedeljek, S. junija: Zaprto.
j. Gregorc »Melodije srca«, opereta v S
dejanjih. Osebe: Arnifi — Zupau, Silva — Baukartova, Vera, Anda, Katja, manekenke, študentke konz.ervatorija — Barbičeva, Sancinova, .lapljeva, Glzela — Slavčova, Viktor, sluga — P. ICovič, Mirtičova, Sil-vina mati — Gorinškova, Bariliieva — Bučarjeva. Marijan Barilič, njen sin, tenor — B. Sancin, Okretič, njegov tajnik — M. Sancin, Barilič, bankir — Hiuioučič, Ala Ba-l-iličeva, njegova žena — Poličeva, baron — Milčinski, Marijana, sobarica v Orand hotelu — Kačičeva, Marijan, pikolo — Bnjdo, hotelski ravnatelj — Iturner, radio-napo-vedovaleo — Planecki, radio-tenor — BoSt-janftič, natakar — Oblak, 1. novinar — .lel-nikar, !. novinar — Gregorin, 3. novinar
—	fikabar. šoTer — Marenk. bo.v — Robal; plešejo: Bravničar jeva, Polik, Kemškarjo-va T., Kiirbos In baletni naraščaj. I. dejanje: spomladi v prostorih »Noblese«, II. dejanje: poleti na letovišču ob jezeru, III. dejanje: dva dni kasneje istotain. Režiesr E. Frelih, dirigent J. Gregorc. scena inž. E. Franza, koreograf inž. P. Golovin.
Oddajnlška skupina »Jadransko primorje«
RADIO LJUBLJANA
Dnevni spored za 4. junij:
7 Toročila v nemščini — 7.10 Veseli zvoki za nedeljsko jutro, vmes: 8.30 Poro. čila v slovenščini — 9 Nemška zakladnica
—	10 Poročila v nemščini in napoved sporeda v nemščini in slovenščini — 10-15 Orgelska glasba, versko prodavanje, praznična glasba — 11.30 Slovenska ljudska oddaja — 12 Opoldanski koncert — 12.3il Poročila v nemščini in slovenščini — 12.43 Nemški ljudski koneert - 14 Poročila v nemSčini -11.10 Koncert Ljubljanskega zvona, vmesne samospeve poje alt. l'elun Danica, vodi Doro Mntul — 16 Koncert za vojake — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Drobno — pa lepo — 17.45 15 minut za podeželje, inž. Repanšek: Praktična navodila kmetovalcem za junij — 18 Filhnrmoničnl kon. eert — 19 Ura pesmi, pojeta altistka Vida Hudolfova in baritonist Miro Gregorin — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda — 19.45 Kaj prines« prihodnji tedon
—	20 Poročila v nemščini — 20.15 Veliki koncert za krajši čas — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Plesno glasbo iz\ aja plesni orkester Marjana Vodopivca.
Dnevni spored za 5. junij-. 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes: 7.30 Poročila v slovenščini
—	9 Poročila v nemščini — 9.10 Koračnica, napoved sporeda v nemščini in slovenščini, nato koračnica — 12 Opoldanski koncert — 12.:i0 Poročila v nemščini In slovenščini — 32.15 Koncert malega orkestra vodi Dermelj
—	14 Toročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Pisano polje, daj ž.idane voljo
—	18.45 Segave besede, Lipah: Ljubljanske slike — 19 Poročila v slovenščini, napoved sporeda — 19.15 Prenos X. sinToničnega koncerta ljubljanske radijske postaje iz velike unionsko dvorane Izvaja radijski orkester pod vodstvom dirigenta D. M. Si. janca, vmes: 20 Poročila v nemščini — 21 Kar ti manjka, to je dobra volja — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Glasba za lahko noč.
,EL KINO »SLOGAI« ""
Duhovita parodija na kriminalne filme, pol-
na humorja, napetosti, piksnlnosti iD razgibanosti v TOBIb-ovem filmu
»Sanders živi nevarno«
'sol Verhoeven, Else v. MBltendorlf, Greli Schtirg. Harald Paulsen. Predstave danes ob 15, 17 ln 19.
,EL Vil NO »JfiTJC^«'"'
Mariborčank« Elfie Meverhofer in Ljubljen-čanka Fifi Hille (Flten llillel v sijajnem pevskem filinu
»Slavčkova pesem«
Najlepše arije iz Traviate, Bnhem. Madame Butterfiev. Gasparone. V ostalih vlogah Jo-ctianes Riemann, Fant Kemp, Theo LindeD ild.
Predstave oh 10.3«, 15, 17 ln 1»!
Predprodaia od lt do 12.
KINO »UNION*
Romantična pnstolovSčina poročenega gospoda >v najboljših letih«, gospoda, ki je hotel drugič doživeti svojo mladost . ..
»Ljubavna pisma«
Hermann Thimig, Klithe llanrk, Suse Graf, Paul Iluhselimid ild. Pradtlava ob n*del|ah: 10.50, II, 17 In II Jutri, v ponedeljek, predstava samo oh 17, ker večerna zaradi koncerta odpade.
KINO »KODELJEVO«
Tel. 41-6«
Nad vso zabavna zgodba s petjem in plesom
»Bal Parš«
v glavnih vlogah: lise Werner,
Hartmsnn. Predstavo: delavnik ob 19, v nedeljo oh 15, 17 In 19.
Paul
MALI OGLASI
|_Vajenci 1
PR AKTI KANTIN J O
za pisarno, proti dobremu plačilu, sprejme takoj. — Merkur. Puharjeva 6.	(b
TESARJA ali MIZARJA
veščega tesarskih del. sprejmem. . Irnovski pristan 20.	(b
HLAPCA
veftčega k metkih del, takoj sprejmem. Irnovski pristan 20. (b
UPOKOJENEC,
ki ima veselje ra stalno oskrbovanje sadnega drevja — obrezovanje, škropljenje itd. — si lahko doni stalen zaslužek. Vp.ra-šati dnevno od 12 — H in od 18 dalje v Triglavski 5 — Vidmar Frane.	(b
2 HIAPCA
h konjem in za poljska dela, sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Krušič Iran. — Bczenškuva 10.
15-I.ETNO DEKLE sprejmem - k dvema otrokoma. — Pirmnn, l.averea.	(b
KOVINO-STRUG \RJA zmožnega samostojne, dela. snrejme To« urna /a k loj, č martinčka e. 50.	(b
VAJENCA
/a sedlarsko in vozno ličarsko obrt, sprejme. 11 runu in stanovanje v hiši. Klemen Peter, Klefe	Jezica pri
Ljubljani.	(▼
VAJENCA
poštenega, za ipec. trgovino, iSrem. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 4789.	(v
IftcEM mesto mehaniškega va-jenra. Naslov v upravi »Slovenca« pod itev. 4817.	(v
MVILJSKO
vajenko, sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slov.« poti št. 4822.
VAJENCA
mehaniko. poštenih staršev, sprejmem. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vajence« 4852._(v
ISobe §
It želo j
DVE URADNICI
iščeta opremljeno sobo separatnim vhodom centru. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod It. 4t>94.
SOBO opremljeno, išče st«. rej.ši . gospod z lastnim posteljnim peri-
FANTA
za kmečka in domača ela sprejmem. Predo-ič. Poljanska c. 75.
služkinjo
?i po«trežnieo za dopoldanske tire sprejmem. Celovška 112.
HLAPCA konjem in za gospodarstvo sprejmem.
I )'o mo-
stnina služba branska 7.
(b
KUHARICO
samostojno. sprejmem. — Vprašati delikatcsa. \Volfova 12.	(b
MVILJSKO
pomočnico in prakti-antko. sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4*22.
BEGUNKA mati z eno hčerko li zaposlitve, najrajši za hišnieo. Naslov upravi »Slov.« pod šl. 4^26.	(a
PRVOVRSTNO
pomočnico kot vodilno moč za pripravljanje dela (vsi kroji nn raz. polago), več dobrih pomoč n i r, vestnih delavk. in kroja>ko po-pomo^nico, zn delo roke pri krojaču, proti dobremu plačilu, sprej me prvorazredni atelje Mire S k a b a r — Ulica 5. Maja 5-II. (b
UPOKOJENEC
pomoč v gospodarstvu.
sprejme na trajno zaposlenje. Naslov upravi »Slovenea« pod št. 4857.	(b
lom. Ponudbe »Slov.« pod št. 4757.
HLAPCA sprejmem za vsa poljska tlela. 7g. Siškn. Vodnikova 58.	tb
SPREJMEM hlapca in deklo, poštena za vsa poljska dela. Potok ar Franc, Pot na Fužine 2. (b
a upr. Miren« (»
SOBO
išče nradnica. Odejo in rjuho ima svoje. • Ponudbe pod »Zračna soba«. 4S19.	(s
PRAZNO SOBO
išče gospodična z dr*, slu/bo. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Prazna soba«. 4^1S. (s
9 Sobe I
1 oddalo H
oprf.mi.jf.no sobo
oddam gospodu. - Pogačnik. Jegličeva ce-sla 9. Ljubljana. k
| Poizvedbe |
*REVKN DIJAK
je izpubil v četrtek 1. jun. rjavo usnjeno denarnico i manjšo soto denarja, od klasične gimnazije po elenburgovi in Pre-ernovi ulici do frančiškanov. Pošten najditelj je naprošen. da odda oboje v upravi »Slovenca«.
IZGUBIL SEM
stanovanjske ključe v četrtek popoldne, od 5 do 6 v Tivoliju. ' Poštenega najditelja prav lepo prosim, da proti nagradi izroči ključe v upravi »Slovenca«.
DENARNICO ok rog 80 lir sem zadnje dni izgubila v šentjakobski fari ali poti do Kmetijske zadruge. Uboga begunka težko pogreša to izgubo. Vljudno prosim poštenega najdi teljn. nnj odda i upravi »Slovenca«.
KDOR JE KUPOVAL
na binkoštno soboto sveče v svečami »Pax«, Gosposvetska cesta 14, n pozabil denarnico vsebino, nnj se zgla-i tam, da jo dobi
MIZAR. POMOČNIKA
in vajertca sprejmem. Mizarstvo Mišvelj ljubljanska ulica 57. Zelena jama.	b
POŠTENO DEKLE ki zna kuhati, takoj sprejmem. Plača hrana dobra. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4851.	b
Gospod. POMOČNICA
vešča kuhe, dobi takoj slu/bo. Hrana in plača dobra. Ponudbe, pod »Pridna« št. 4850 upravo »Slov.«	b
sem
ju ni jo. "ono
IZGUBILA
Četrtek, 1. . sveti njico s pod> Matere božje, na poti po Gosposvetski ce«ti Prešernovi ulici? čez tromostovje, Stritarje-ulici, do stolnice. Najditelja vljudno naprošam. «la jo odda proti nagradi v upravi »Slovenca«.
i:
8L.JI 1
POSTREZNICA
išče zaposlitve. Samo za dopoldanske ure ocl 7 do 12, po dogo-govoru. - Sprejmem vsako delo. tudi pra. nje in likanje. Naslov v upravi »šlov.« j>od št. 4:45.	(a
KUHARICA
izvežbana, čisla, mirna, vajena vsakega dela. išče niestn h krščanski mnnjši družini aii k starejšemu go. spodil. Naslov v upravi »Slovenca« pod it.
4806,	(a
GOSPODIČNA
ki zna dobro kuhati, pre brezplačno, samo za hrano, k boljši rodbini kuhali, event. hi nekoliko pomagala v gospodinjstvu. . Pn. nudbe na upravo »Slo-venca« pod šifro »Vnr-čna« 4S24.	(a
I Kurivo 1
ves iz medenine, tridelni, za 4 žarnice in zidno ogledulo, bruše-steklo v izrezljanem • florentinskcin okvirju, ugodno prodam. Ilinko Privšek, jubljana, Kolodvor-ku 7.	(I
JEDILNI PRIBOR
Berndorf alpaca — in Irugili znamk, japonski čajni servis, steklene kozarce - 1 del, prodam. Hinko Privšek, Ljubljana, Kolo-Ivorska 7.	(I
PEGE IN LI&AJ »am zanesljivo od«
strani »Al.HA« krema. DKOGKHIJ A KANC. Židovska ulica t.
PISALNI STROJI
Remington, Invicta — Hesperia, Oliver, pisarniški. malo rabljeni, ugodno naprodaj. Hinko Privšek, I jubljana, Kolodvorska 7.
(I
OTROŠKI V ozir F. K
globok, odlično ohranjen, predvojni material, ugodno prodam, iinko Privšek. Ljubljana, Kolodvorska 7.
(I
TEHTNICO
avtomatično - sistem Hcrkel, nosilnost do 10 kg, prodam. Hinko Privšek. 1 jubljana — Kolodvorska 7. (I
OTROŠKI VOZIČEK
globok* zadnji avto-model. znotraj in zunaj tapeciran, pr»r>it, ves k roinan. prodam t»V;0 lir. Ogled od 9—11 dopoldne. Nasl.
upravi »Slov.« pod št. 4749.	(I
BRAMORJE prav gotovo pokončate Bramorin zrni. 'L navodilom v drogeriji Kane, Židovska ul, 1.
PORCFJ.\N
za 6 o«cb, 52 koma-<!n\. prodam za c«-no 5^tK) lir. Ogled v torek popoldne. Naslov v ii pra v i »Slovenca« ood 4750.	(I
VRTNA ČRPALKA
fpumpa), nova, št. 18. naprodaj. (Ogled od 14—«/tl6). — Na«dov v upravi »Slo\enca« poti 4786.	(I
PRAVE JUTA VREČE Lepe prave juta vreče, dokler traja zaln^a ugodno naprodaj. Pe-tronafta, Ljubljana — Ciril-Metodova st. 55a prej Tyrieva.
KOŠNJO sladko, kravjo, zamenjam po dogovoru. -K. ZiTie. Ljubljana -Breg, 2-1!. Od polil do pol 12 dop. (I
PRODAM
pleteno otroško košaro. Tulta O.. Ljubljana, Hranilniška 14.
ŽAGANJE za kurjavo ali naste-1 jo dobite v Jeranovi ul. št. 14 . Trnovo.
SPALNICE pleskane in jelenove ler orehove jedilnico si lahko ogledate vsok četrtek in nedeljo od 5, v gostilni Celovška 72. -A
RAČUNSKE prodam. -Dvorakova 5.
STROJE
Simandl,
o
MARMORNA KREDA Bela marmorna kreda, kalifev karbonat 0, 00, 000. 0000. Plnslikol, Sinlexponiiee, Knrboli-nej. katran. Olje zl jermena siatno nn za logi: PETRONAFTA. Ljubljana, Ciril Melo-gova 5'a, prej Tyr-Ševa.	(1
JAVNA DRAŽBA
najdenih predmetov bo junija ob 1 dop. železniški poslnji Ljubljana.	r
Kolesa |
KOLESA mnška, dnniska in pa dečja. rabljena in nerabljena. Irieiktje — kupim in prevzamem v komisijsko prodajo. Ilinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7.
DVOSOI.FSA
(bieiklje) moške, skoraj nove, ter manjši otroški bieikelj ugodno prodam. — Ilinko Privšek. Ljubljana — Kolodvorska 7. (oo
tn KOLES lit moSkih in 4 damske), v novem stnnju in V moderna moloma kolesa, poceni naprodaj: šušteršič, mehanična delavnica. Dunajska e. n (Figovec, levo dvorišče.)
NAJVIŠJO CENO
plačamo za stare bieiklje, bieikelj giiine, molnrna kolesa ler gume zn motorna kolesa. Merkur, Puharjeva 6.	(oo
TRICIK1.JE
različne velikosti In nosečnosti, dobavijo Merkur, Puharjeva h.
DVA KOLESA
moška, dobro ohranjena, prodam, ogleda sc Gosposvetska c. ?5-l.
(oo
tn Frančl Sls Briška 11 Telefon »9-61
MOČAN TRIOIKELJ kupim! Ponudbe na naslov: KeSpret Ivan, Rakovnišk« h.	(k
dva para
ženskiti, nizkili, fev Ijev, št. Ili in mrfškc št. tO in 42 ter 2 rabljene rjuhe, prodom. Strossmavcrjeva 4-1., desno.	(1
Kupujem suhe gube. be/.gov cvet, preslleo rohiitnv list ter vsa ostuln v.draviluu zelišča. v«ak(i količino po najvišjih dnevnih eeuali.
M. Cucek
Ljubljana Sv. Pclr« c. n
VODNJAK
kompleten, naprodaj. Poizve se pri lirol Ivan. Gnidovčeva 5 -Ljubljana.	(I
MRČES IN GOLAZEN uši, stenice, bolite, ščurke, molje, miši, »odgane, voluharje io irarnorje zanesljivo dokončate s strupom, ci ga dobite v drogeriji Kane, Židovska 1.
PISALNE STROJE
r> r o d a in. - Simandl, )vorakova 5.	(I
2.80 m BLAGA
(kočevski) za moško obleko ter črtast kam-garn p-odo m nli zamenjam. Naslov v upr. »Slo\.« štev. 4^55. I
ŠIVALNI STROJ
orig. Singer za domačo uporabo, črn dežni plašč za srednjo postavo, 5.20 m blaga za moško obleko in roe-damsko urieo — naprodaj. Kamniška 15.
j Kupimo j
STEKLENICE razne vrste, kupujemo Plačamo dobro. Na vato željo 11 h prevzamemo na domu. . B. Guitin, Vodnikov trg )t. 2.
POSTELJNO PERILO:
rjuhe, kapne, blazin-kc prevleke, ter namizne prte, rabljene nerabljene, kupujem stalno in plačam dobro. - Ilinko Priv-k, I jubljana, Kolodvorska 7.	(k
POZORI Knpnjem vreče in vse tekstilne odpadke ter plačam po najvišii ce-ni. — Grebene Alojzij, Gallusovo nabrežje 59. Ljubljana.	<k
BLAGAJNE
ognjavarne - stoječe, ležeče, registrirne — kupim in prevzamem v komisijsko prodajo. Ilinko Privšek, I jubljana, Kolodvorska 7.
KUPUJEMO prazne cementne In sličue papirnate vreče. PUH ON A HA, Tyrše. ▼a cesto 55 a.
PISALNE STROIE
raznih znamk, rabljene ali nove, pisarniške ali portabl - kupim nli prevzamem v komisijsko prodajo. -Ilinko Privšek. I jubljana, Kolodvorska 7.
STARE URE zapestne, žepne in budilke, samo prav dobro ohranjene kupim, fnnko Jazbec, Miklo-šičeva cesta 12. (k
JEDILNI PRIBOR
rje prost, za 6 ali 12 o^eb; kuhinjske tehtnice. balančne in druge ter decimalne kupim ali prevzamem v komisijsko prodajo. -Ilinko Privšek, ljubi Ijnna, Kolodvorska 7.
MOŠKE rabljene obleke, Čevlje, perilo, pohištvo itd., kupuje. Drame Aloizijn. — Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29.
OTROŠKE VOZIČKE
•rl oboke in športne -kupim ali prevzamem v komisijsko prodajo. Ilinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7.
INTERESENTI za prekle za fižol in paradižnik, naj pohitijo z prevzemom v Maistrovi ulici 10. dokler je .še zaloga. I
DVA LEPA
lorberjeva dreveščka proda. Naslov r upravi »Slovenca« pod štev. 4605.	(i
PRODAM žimo, delno zn protivrednost. Ribniška 1. Moste.	(j
PRODAM
4 rjuhe, ogled danes od 10 do 12. Hnber-nik, Linhartova 28. (1
RJUHE
predvojne, zelo močne, prvovrstno ohranjene. po zmerni ceni prodam. Nnslov pove uprava »Slov.« 4858. (I
lisičke krasne, mlade, prodam. Glavna carinarnica. Dremelj Pavle, Vilharjeva ulica. (I
MODRA GAI.ICA
ugodno naprodaj. — Štefanova 22, Šiška.
d
KARTOTEČNE OMARE naprodaj pri Mestni hranilnici ljubljanski.
Zelo ugodna naknpna prilika zn pnilefelske hranilnice. statistične urade in podobno. — Informacije med uradnimi nrami.	1
ŠIVALNE STROJE
raznih znamk, rabljene in nerabljene -šivil je, krojače, t čevljarje, sedlarje in za šivanje vreč, kupim ali prevzamem v komisijsko prodajo. — Ilinko Privšek. Ljubljana, Kolodvorska 7.
I Posestva |
IIISO ali PARCELO kupim do 5IKMMK) lir, brez posredovalca. Ponudbe na upravo >SI.< pod »Gotovina lakoj « št. 4755.	(p
PARCELO KUPIM do 100.000 lir, znotraj bloka; brez posredo. valca. Babič, Dolenjska c. 13, priti. (p
Enostanovanjsko Ill^O
/ večjim m tom, kupim, v bližnji ali daljni okolici Ljubljane. Ponudbe na upravo »Slovenea« pod »čim-prejc. 483(i.	(p
j Pohištvo |
SPALNICO novo nli dobro ohra-njeito kupim takoj. Ponudbe upravi »SI.« pod »Spalnica tak«y» št. 4700.	(k
PRODAMO
visoke in nizke omare, pisalne mize, otroško mizico, cvetlična stojala in razno. — I reovina »Ogled« na Mestnem trgu 5, vhod skozi vežo.	1
patentne posteljne
di reže, otonu ne, moderne kauče in fotelj« nudi solidno ln pc nlzKl ceni
RUDOLF RADOVAN
tapetnik
ljubljana
Meštni trg štev. 18
™ STOLOV proda trgovina »Ogled« na Mestnem trgu 3, vhod skozi vežo. I
1 StrojT~|
POLJEDEL. STROJE vseli vrst, rabljene in nerabljene, ludi pokvarjene, kupim ali prevzamem v komisijsko prodajo. - Ilinko Privšek, Ljubljana -Kolodvorska 7. (k
KUPIMO ELEKTRO MOTORJE
od l-(i KS, potrebujemo nujno. Plačamo zelo dobro. — Merkur, Puharjeva fi.
1 Knjiga |
KUPIMO Zvon, Ktang, kommen-tar, Spengler Urten-eang, Kroniko, Argo, Pleteršnikov slovar, Ramovševo dialeklolo-ško karto, vse najnovejše slovenske pripovedne spise iu sploh v raznih jezikih znanstvene. medicinske in tehnične knjige novejšega č asa. Knjigarna kleinmaver A' Bam-berg, Miklošičeva Iti.
VSAKO
anllkvnrično slovensko kniigo. revijo, časopise, posamezne odtise kol tudi llarr listine kupuje In aaj-oa j boljše plačuje knji garna Janei D o I ž a n. Ljubljana, Stritarjeva ulic« 6. •
ČRPALKO 7.A VODO
po možnosti z malim motorjem, kupimo. — Petronaftn A. llmelak. Tvrševa 33 a.	(k
KISLINO žve.pleno. solno in so-litrrio, kupim vsako množino. šmartiuska 24-1.. desno.
KUPIM 4.60 m Široko-in O.GO m dolgo vagolisko ponjavo (plahto) iz dobrega jadralnega platna. Sme biti ludi kaj večja ali tudi obstojati iz dveh komadov 4.(i0X4.S'(l m: — Ponudbe: gostilna Kajfež, Florjanska 4.
PLINSKE CEVI različne dimenzije In vlilo železo kupimo, plačamo zelo dobro. -Merkur, Puharjeva h.
ŽOGO of roško ali nogometno, kupim. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4^61. k
|~Prldelkl j
STOIKfO TRAVO prodam n.i Viču v bloku. Ponudbe z navedbo cene nn upravo »Slov.c pod »4300 in'« št. 473L_O
KOŠNJO TRAVE k u p i m. Musar, sv Petra cesta-61. (k
KO*NJO SENA govejega, kupim, "n-nudbe na L Vižinlm. Močnikov« 13.	k
Čitajte knjigo
»Slovenčeve knjižnice«
ki vara nudijo nnogo zanimivega.
MOHORJEVE KNJIGE in dru;e slovenske -kupim. . Ponudbe n« upravo »Stov.« pod »Dobro ptnčara« Itev. 4462.	(k
I' šiv, stroji |
ŠIVALNI STROJ
z okroglim čolničkom prodam. Ogleda sc pri Štrukelj, - Gosposvetska 41.	(šiv
ŠIVALNI STROJI
raznih znamk, novi -salonski in rabljeni navadni, od 2'>00 lir naprej ugodno naprodaj. Ilinko Privšek — Ljubljana - Kolodvorska 7.	(šir.
ŠIVALNI STROJ
Simrer. z dolgim čolničkom. dobro ohranjen. prodnm. - Dolenjska cesta 19-1.
ŠIVALNI STRO
rROJ
urezi j i v,
»Singcrc, po, . . prodam. Simandl, L)vo-rakova 5.
ŠIVALNI STROJ
»Singer«, za domačo nporabo. prodam za ceno 2.400 lir. - Pred škofijo 19-1. nadtdr., Adamič.
2 STRU/NICI
(stružna dolžina 70cm) ena nova. ena Tablic-na, moderni vrtalni stroj in različno orodje poceni naprodaj. Merkur, Puharjeva 6.
|_Živali B
PROD\M
par lepih golobov in I par mladičev. Potše, Mala vas 40, Ježica.
PRAŠIČKE ZA RFjO
7 tednov stare, oddamo. Linhartova 41 — zraven Pižame. (j
1 Obrt I
POPRAVLJAM nli predelavam otroške vozičke, športne iu globoke, luksus. -Tlnsa Ferdinand, Gosi invvetsk a c. 41.
| Denar 1
_0 POSOJILIH
na hiše, posestva in poroštva dobile infor-niaeije Ljubljana, Beethovnova 13. levo pri JLiGO-KRKDIT. (d
NAJBOLJŠA naložitev denaria. —
Podjetje v Ljubljani z 50 nastavljenei. zaradi selitve za 500X00 lir naprodaj. — Ponudbe pod šifrn: »Mesečni zaslužek 50.000«. 4=14. (p
sii«siEa)«nsMaH»
Vse tlrnarnc in trgovske posle
izvršim hitro, točno m solidne. Priporoča «e
rudolf zore
Ljubljana Gledališka ul. 12
Tel. 38-10. BHBHBlSaBBEBB
PRODAM
Singer šivalni slroj z« domačo uporabo. Poizve se pri hišnici Pred škofijo 19-11.
i&vts-motorj
KUPIMO
motorna kolesa v vsakem stanju ter gume za motorna kolega. — Merkur, Puharjeva 6.
1 Filatelija I
KOMPL. ZNAMKE
pokrajinske, kupim. Ponudbe pod šifro; »Filatelist« štev. 4fcC0 upravi »Slov.«
Še medveda bi obrila krema Rapida brez mila
6RIVNA KRE^.v
R A PTTi ft ' ' Brezni/a;
XI X:.l i^Tl.;, brez perte
"'." "■,rr''' 1 ! ' ".■■ii.mi	". -. K'. ;••
V b o i i v od ir-: v a m k K i f
Lep zaflužek imate 7. nabiranjem
bezgovega cveta
svežega ali suhega, redno ga kupuje
,ALPA" Ljubljana
Vidovdanska cesta št. 18
Mladi prašički
Naročniki, ki so se prijavili za prašičke pri Gospodarski zvezi, naj pridejo ponje v torek 6. t. ni. od 9. ure dalje na dvorišče restavracije pri wLevua, Gosposvetska c.
LASTNIKI GLASOVIRJEV! Poslužujte se telefonske iievilke 39-25, ki pokliče specialno tvrd-ko za uglaševanje ter popravila glasovirjev
in harmonije? J n rase k, Zrinjskega cesta 7'11, Ljubljana.
KLAVIRJE
z angleško in drugo mehaniko, pianina — harmonike, klavirske in diatonične, kupim ali prevzamem v komisijsko prodajo. — Ilinko Privšok. I jubljana. Kolodvorska 7.
VIJOLINO
/e uigrano, ugodno prodam. Informacije: Rimska cesta 13 (levo).
RADIO APARATE
raznih znamk, rabljene ali nove, kupim ali prevzamem v \o-misijsko prodajo. 11 i it. ko Privšek, Ljjublja-ua, Kolodvorska 7. (k
RADIO APARATE
H is Masters, Pliilipi Orion, Llektrit patria, Phonola. nove in rabljene prodam. Ilinko Privšek. Ljubljana — Kolo<lvorska 7.	(i
RADIOAPARAT
znamko »Tclefunkcn«, ali novejše 4 cev. naprej, - Ponudbe upravo Slovenea pod šifro: »Plačam dobr stev.. 4574.
zadnje pc, od kupim.
+ Dne 29 njirrn t. L, jo po kratki in mučni bolezni preminul naš brat, svak in stric gospod
Šeršen Miha
snažilec oken.
Sr. maša zadušnica se bo brala, dne 7. junija v cerkvi Marijinega Ozua-njenja, ob 7. nri zjutraj.
Žaliljočn rodbina SERSEN in ostalo sorodstvo.
Co-Cl
znamke in vse druge
pretiskanc zn&mke Ha. Iljanbke okupacije — tudi kompletne serije id posamezne zoll e, > kupim. — Ponudbe na I oglasni oddelek »Slo« I venca« pod ftifro: >De- ■ tailna ponnoh «. 4446.
| ženitbe I
UPOKOJENEC starejši, z. opremljenim stanovanjem, se želi poročiti s skrbno žensko mirnega značaja. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Obojestranska solidarnost« -št. 47S3.	(ž.
| Glasba |
"gramofone
V kovčku in v krasni črno politirani omarici; sopran saksofon -posrebren; citre in violino ugodno prodnm. Ilinko Privšek. Ljubljana, Kolodvorska 7.
harmoniko
klavirsko, znamke Ar-rigo Guerini. 80 basov. tovarniško novo, prodam. Simandl, Celovška cesta 14. g
ZAHVALA. Vsem. ki ste našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica, gospoda
Draga Čeha
višjega poštnega kontrolorja v pok.
spremili na njegovi zadnji poti, sočustvovali z nami, počastili njegov npomin s cvetjem ali kakor koli; pevcem, ki so zapeli ganljive žalostinke, izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo. — Sveta maša zadušnica se bo darovala dne 7. junija 1944 ob b zjutraj v frančiškanski cerkvi.
Ljubljana, dne 5. junija 1944. ŽALUJOČI OSTALI
Zahvala
Vsem, ki ste našo dobro mamo
NAGLOST MARIJO
spremili na poslednji poti, ji poklonili cvetje in na kakršen koli način počastili njen spomin — iskrena hvala!
Ljubljana, 1. junija 1944. ŽalujoSi ostali
PO VASI ŽELJI VAM IZDELA
»sie immm
V LJUBLJANI
KOPITARJEVA 6/II
v svoji ortalnici raz. ne poslovne knjige, ako niso že v zalopi. Istotako izvrši tndi
vsa draga fcnjigo-veška dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik t vseh barvah. Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbic,šolskih torbic in slionih, pasov, denarnic, kovčkov ia drugega . ~~ ' galanterij, hlajra
Vam nnd) te predmete vedno v lepih, olensnih in modernih oblikah vsaki čas.
CENE SO SKRAJNO NIZKE1 POSLDŽITE SE Jffll
i tti »Ljudska tiskarna« — &a Ljudsko tiskarno; joie Kramario
iierttUšgebdi, U' JatelJ; loi Joie 5c-iia
SchriJtlsilsf. arsclnis: Jaška Hafner.