Poštnina plačane v gotovini
URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Letnik VII.
V Ljubljani, dne 21. junija 1950.
Številka
20.
VSEBINA
Vi). Odlok o ustanovitvi anketnega odbora Ljudske skupščine LRS za preiskavo načina in stanja preskrbe v LRS.
100.	Odlok o ustanovitvi m nalogah anketnega odbora za pre-iskavo odkupnega sistema v LRS.
101.	Odlok o potrditvi uredb., ki jih je izdala vlada LRS na podlagi zakc.ua o pooblastilu Za izdajanje uredb na pod. roeju narodnega gospodarstva.
102.	Zakon o obilni šivu.
I0o. Zakon o gozdovih.
10t. Zakon o državljanstvu Ljudske republike Slovenije.
195. Zakon o vzdrževanju stanovanjskih poslopij.
108.	Zakon o premoženjskih razmerjih med zakonci.
107. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi LRS.
108.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš.
109.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o posesti in nošenju orožja.
110.	Ukaz o ustanovitvi ministrstva za izvoz in uvoz.
111.	Ukaz o imenovanju ministra za izvoz in uvoz.
113. Uredba o ustanovitvi Glavne direkcije za pospeševanje kmetijstva.
113.	Uredba o ustanovitvi Glavne direkcija repmbliških kmetijskih posestev LRS.
114.	Pravilnik o stroških v upravnem kazenskem postopku.
— Zapisnik 1. seje VII. rednega zasedanja Ljudske skupščine
LRS dne 13. VI. 1950.
L]0HJL SKOMŠiiM IM
99.
s	Odlok
Ljudske skupščine LRS u ustanovitvi anketnega odbora Ljudske skupščino LRS za preiskavo načina in
stanja preskrbe v Ljudski republiki Sloveniji
Na podlag, predloga predsednikov obeh domov Ljudske skupščine FLRJ, ki sta ga dala po odloku o ustanovitvi anketnega odbora Ljudske skupščine FLRJ za pre-škavo sistema in stanja preskrbe v Federativni ljudski republik- Jugoslaviji, št 565 z dne 18. aprila 1950 in na podlagi OS. in 05. člena ustave LRS ter 8. člena poslovnika je Ljudska skupščina LRS na 2. seji VII. rednega Nasedanja sprejela odlok, ki se glasi:
»Da bi se izboljšal način in stanje preskrbe delovnih ljudi v Ljudski republiki Sloveniji, odloča Ljudska skupščina LRS, da se ustanovi anketni odbor za vprašanja preskrbe Naloga anketnega odbora je, da preišče način in stanje zagotovljene preskrbe in preskrbe v ekonomijah mestnih in okrajnih ljudskih odborov, podjetjih in zavodov, v delavsko-uslužbenskih restavracijah in toenzah, v bolnišnicah, zavetiščih, otroških jaslih, domovih igre in dela in šolskih kuhinj in preskrbe s prostim trgom.
Odbor mora način in stanje preskrbe preiskati neposredno pri državnih zavodih in uradih, pri gospodarskih vodstvih, v delavsko uslužbenskih restavracijah in menzah, v trgovinah, na ekonomijah in v gospodinjstvih.
Odbor uporablja poročila državnih uradov in zavodov iv družbenih organizacij, posebno flh sindikatov, jmkor tudi poročila posameznih državljanov.
Odbor Lma 7 članov.
Člani tega odbora sodelujejo pri delu anketnega od-k°ra Ljudske skupščine FLRJ za preiskavo sistema in stanja preskrbe v FLRJ.
Odbor lahko ustanovi pctfrebrio število komisij, ka-erjh naloga bo, obdelovati posamezna vprašanja ali preiskovati stanje na določenem ozemlju v okviru nalog ^kotnega odbora.
V komisijah lahko sodelujejo tudi osebe, ki niso ljudski poslanci, vendar pa mora komisiji načelovati član anketnega odbora.
Državni uradi, zavodi in podjetja morajo dati anketnemu odboru na razpolago potrebne strokovnjake za delo v komisijah ves čas, dokler anketni odbor misli, da so mu potrebni.
Anketni odbor povabi k sodelovanju sindikalne in druge družbene organizacije. Vsi stroški anketnega odbora gredo v breme Ljudske skupščine LRS.
Anketni odbor predloži po končanem delu Ljudski skupščini LRS poročilo o uspehu svojega dela in priprav; zbrano dokumentacijo za objavo.<
St. 798/1-50
Ljubljana, dne 14. junija 1950.
LJUDSKA SKUPŠČINA LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Tajnik:	Predsednik:
Miloš Ledinek L r.	Dr. Ferdo Kozak 1. r.
100.
Odlok
Ljudske skupščine LRS o ustanovitvi in nalogah anketnega odbora za preiskavo odkupnega sistema v Ljudski republiki Sloveniji
Na podlagi predloga predsednikov obeh domov Ljudske skupščine FLRJ, ki sta ga dala po odloku o ustanovitvi anketnega odbora Ljudske skupščine FLRJ za preiskavo sistema m stanja preskrbe v Federativni ijudski republiki Jugoslaviji, št. 566 z dne 18. aprila 1950 in na podtegj 63, in 65. člena ustave LRS ter 8. člena poslovnika je Ljudska skupščina LRS na 2. seji Vil. rednega zasedanja sprejela odlok, ki se glasi:	x
»Da bi, se pripomoglo k pravilni izmenjavi blaga med vasjo in mestom, zboljšanju preskrbe delovnih ljudi in k napredku kmetijstva, izvoli Ljudska skupščina LRS anketni odbor za preiskavo odkupnega načina v Ljudski republiki Sloveniji z nalogo, da analizira dosedanji odkupni način in njegovo izvajanje v praksi in poda Ljud-
slu đkupšoinii poročilo ter potrebno dokumentacijo m objavo.
Odbor ima 7 članov.
Da bi izpolnil dano nalogo, mora anketni odbor preiskati:
1.	vse dosedanje predpise o odkupu kmetijskih pridelkov,
2.	delovanje dosedanjega odkupnega načina, zlasti kako se odkup izvaja, kakšni kršitve veljavnih predpisov se pri tem pojavljajo, kakšnj ukrepi so bili storjeni pri neizpolnitvah obveznosti ali kršitvah predpisov, kakšen vpliv ima dosedanji odkupuj nadim na kmetijsko produkcijo, na socialistično preobrazbo vasi in na odtekanje delovne sile iz vasi v mesto, kakšni so odnoešaji med organi ljudske oblasti in državnih odkupnih podjetij in državnih odkupnih podjetij in proizvajalci, kakšna je vloga kmetijskih zadrug pri odkupu in kolikšni so stroški odkupnega aparata.
Anketni odbor uporablja poročila ta drugo dokumentacijo državnih uradov in zavodov, državnih podjetij in zadrug in pa poročila družbenih organizacij ter posameznih državljanov.
Odbor lahko ustanovi potrebno število komisij, katerih naloga bo obdelovati posamezna vprašanja ali preiskovat; stanje na določenem ozemlju v okviru nalog anketnega odbora.
V komisijah lahko sodelujejo tudi osebe, ki niso ljudski poslanci, vendar pa mora komisiji načelovati
član anketnega odbora.
Državni uradi, zavodi in podjetja morajo dati anketnemu odboru na razpolago potrebne strokovnjake za delo v komisijah ves čas, dokler anketna odbor misli, da so mu potrebni.
Vsi stroški anketnega odbora gredo v breme Ljudske skupščine LRS.«
St. 798/2-50
Ljubljana, dne 14. junija 1950.
LJUDSKA SKUPŠČINA LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Tajnik:	Predsednik:
Miloš Ledinek 1. r.	Dr. Ferdo Kozak 1. r.
101.
Odlok
Ljudske skupščine LRS o potrditvi uredb, ki jih je izdala vlada LRS na podlagi zakona o pooblastilu vladi LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva
Potrjujejo se uredbe, ki jih je izdala viada LRS na podlagi zakona o pooblastilu vladi LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva z dne 23. januarja 1947. in sicer:
1.	uredba z dne 25. januarja 1950 o podaljšanju veljavnosti uredbe o odkupu mleka in mlečnih izdelkov v lete 1949 za leto 1950 (Uradu, Met LRS, št. 5—23/50);
2.	uredba z dne 22. februarja 1950 o spremembi uredbe o ustanovitvi in pristojnosti Uprave za vodno gospodarstvo pri predsedstvu vlade LRS (Uradni list LRS, št. 9-37/50);
3.	uredba z dne 22. marca 1950 o obveznem zatiranju škodljivcev in bolezni sadnega drevja (Uradni list LRS, št. 11-50/90);
4.	uredba z dno 24. aprila 1950 <, odkupu fižola v gospodarskem letu 1950/51 (Uradni list LRS, št. 14-60/50);
5.	uredba z dne 24. apratl/a 1950 o odkupu krompirja v gospodarskem letu 1950/51 (Uradni list LRS št 14— 61/50);
6.	uredba e dne 20. aprila 1950 o omejitvi paše koz (Uradni list LRS, št. 14-62/50).
St. 798/3—50
Ljubljana, dne 14. junija 1950.
LJUDSKA SKUPŠČINA LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Tajnik:	Predsednik:
Mira Tomšič 1. r.	Dr. Ferdo Kozak 1. r.
PRHEzmir LitmsKi, skupsčme yis
102.
Ukaz
Na podlagi 4, točke 72. člena ustave LR Slovenije razglaša Prezidi j Ljudske skupščine LR Slovenije zakon o obrtništvu, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije na VII. rednem zasedanju dne 13. junija 1950 in ki se glasi:
.	Zakon
o obrtništvu
I. DEL
SPLOŠNE DOLOČBE 1. Temeljne določbe
1. člen
Da bi se zaradi vsestranskega zadovoljevanja ljudskih potreb in dviga življenjskega standarda prebivalstva v socialistični graditvi države obrt pravilno razvijala im pospeševala, organizira m podpira država obrtništvo ter skrbi za usposabljanje obrtniškega naraščaja in za to, da se ohranita in razvijate strokovno obrtniško znanje 'n spretnost, ki sta odvisna od osebnih izkušenj in strokovnih sposobnosti obrtnikov.
2- člen
Država skrbi za razvoj obrtništva v Ljudski republiki Sloveniji z gospodarskim planom Ljudske republike Slovenije in z gospodarskimi plani ljudskih odborov-
Komite vlade LRS za lokalno industrijo ima splošno vodstvo in nadzorstvo nad obrtništvom.
Okrajni ljudski odbori skrbijo neposredno, da se iz* vajajo ukrepi za razvoj in napredek obrtništva in imajo neposredno nadzorstvo nad opravljanjem obrti.
Za zadeve, ki so s tem zakonom dane v pristojno«1 okrajnim ljudskim odborom, so v mestih, ki so izločen3 iz okraja, pristojni mestni' ljudski odbori.	z
3.	člen
Obrt opravljajo:
1.	državni obrtni obrati in obrtne delavnice;
2.	obrtniške zadruge;
3.	obrtne delavnice družbenih in zadružnih organih' cij in
4.	zasebni obrtniki.
4.	člen
Katere gospodarske delavnosti se štejejo za obrt. določajo posebni predpisi.
člen
Vlada LRS predpiše, za katere gospodarske delavno sti, ki so podobne obrtom, se uporabljajo določbe tegu
z&koiut m uti kakšen način »e toke dedavnos-ti lukko opravljajo. Za tako gospodarske delavnosti ne veljajo določbe tega zakona o strokovni usposobljenosti.
6. člen
Predpisi tega zakona se ne nanašajo na domačo obrt.
Natančnejše določbe o tem, katere gospodarske delavnosti se štejejo za domačo obrt in ob kakšnih pogojih se domača obrt lahko opravlja, predpiše vlada LRS z uredbo.
11. Strokovna usposobljenost in drugi pogoji za opravljanje obrti
1. Skupne določbe ?. člen
Obrtno delo sme opravljati samo tisti, ki ima po zakona določeno strokovno usposobljenost, in sicer obrtni pomočniki, obrtni mojstri in državni obrtni mojstri.
Strokovna usposobljenost za opravljanje obrtnega dela pridobi z. učenjem v obrtnem obratu ali delavnici oziroma v strokovni šoli in se dokaže praviloma s spričevalom o opravljenem izpitu za obrtnega pomočnika oziroma -m obrtnega mojstra ali s spričevalom o opravljenem končnem izpitu na strokovni šoli, ki daje po posebnih predpisih kvalifikacijo obrtnega pomočnika ali obrtnega mojstra.
Izjemoma predsednik Komiteja za lokalno industrijo rtliko posameznikom ali za posamezne obrti spregleda dokaz usposobljenosti po prednjem odstavku ali dovoli olajšave.
prebil v obrtnem obratu ati v obrtni delavnici v tujini. 0 vštetju časa odloči pristojna izpitna komisija.
O prošnjah za priznanje »pričeval« o pomoćui:kem ali mojstrskem izpitu, ki ga je kdo napravil v tujim, m o prošnjah za priznanje »pričeval tujih strokovnih -0| odloča predsednik Komiteja za lokalno industrijo po prosti presoja.
11.	člen
Obrtniški izpiti po tem zakonu so javni in se opravljajo pred pomočniško oziroma mojstrsko izpitno kom.si jo.
Clan izpitne komisije ue more biti tisti, pri katerem se je kandidat učil ali je bit pri njem zaposlen, j n tudi ne tisti, o katerega nepristranosti se lahko dvomi glede nu I njegovo sorodstveno razmerje ali glede ti a njegova druga osebna razmerja do kandidata.
0 pripustitvi k pomočniškemu oziroma mojstrskemu izpitu odloči pristojna izpitna komisija. Zoper odklonilno odločbo je dovoljen«, pritožba v osmih dneh po prejemu odločbe. 0 pritožbi odtoči poverjenik za lokalno industrijo in obrt pri okrajnem ljudskem odboru oziroma predsednik Komiteja za lokalno industrijo glede rut to, ali je postavil izpitno komisijo izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora ali predsednik komiteja.
2. Obrtni vajenci
12.	člen
8.	člen
Obrtni učenec lahko dela strokovni izpit za obrtnega pomočnika po treh letih učenja, kolikor za posamezne obrtne stroke ni določena krajša ali daljša učna doba, če je ■' r-'pelioni dokončal strokovno šolo za obrtne učence.
Obrtni pomočnik Lahko dela izpit za obrtnega mojstra, če j« bil po opravljenem izpitu za obrtnega pomočnika ali Po uspešno končani strokovni šoli, ki daje kvalifikacijo obrtnega pomočnika, zaposlen štiri leta v obrti, kolikor s Posebnimi predpis j za posamezne obrtne stroke ni predpisat, krajši ali daljši čas zaposlitve kot obrtni pomočnik.
9.	člen
Kot čas. ki je potreben za pripustitev k izpitu za obrtnega pomočnika oziroma za obrtnega mojstra se šteje lahko tudi čas, ki ga je kdo prebil kot vajenec oziroma kot kvalificirani delavec v industriji iste ali sorodne -troke. če je bilo na prejšnjem učnem oziroma delovnem mestu preskrbljeno zn strokovno učenje, ki je |.o-bebno za opravljanje lega izpita.
Opravljeni oziroma priznani izpit za obrtnega pomočnika oziroma obrtnega mojstra v eni obrtni stroki se lahko prizna prt prehodu v sorodno obrtno stroko, če dajeta način in vrsta zaposlitve v prejšnji stroki zagotovilo, da dna tisti, ki želi prestopiti v sorodno stroko, potrebno Usposobljenost tudi za opravljanje obrti v sorodni stroki.
O vštetju časa oziroma o priznanju izpita po tem členu °dloči izpitna komisija oziroma organ, ki presoja, ali ima toosilee pogoje za pripustitev k izpitu ozirom" za oprav, mtoje obrti. Od takega prosilca se lahko zahteva, da opra-v‘ ramo dopolnilni izpit te posameznih predmetov.
Katere obrtne stroke veljajo za sorodne, določijo po-$ebni predpisi.
10.	člen
Obrtni vajenec je, kdor je na podlagi pisineue učne j pogodbe zaposlen v obrtnem obratu oziroma obrtn i del a v. niči zato, da s praktičnim delom jn s strokovnim šolanjem pridobi potrebno znanje, da bo lahko opravljal obrtno delo v določeni obrtni stroki.
13.	člen
Obrtni obrati in delavnice so praviloma dolžni imeti obrtne vajence. Vodja oziroma lastnik obrtnega obrata ali delavnice mora skrbeli za obrtniški naraščaj m zlasti za strokovno vzgojo obrtnih vajencev. Skrbeti mora. da obrtni vajenci redno obiskujejo strokovno šolo za obrtne vajence.
Predsednik Komiteja za lokalno industrijo določi, koliko obrtnih vajencev smejo oziroma morajo imeli obrtni I obrati in delavnice, kateri obrtni obrati in delavnice niso ! dolžni imeti vajencev in kateri jih ne smejo imeti.
14.	člen
Za obrtne vajence veljajo določbe zakona o učencih v gospodarstvu, kolikor tu zakon ali drugi zakoniti predpisi ne določajo drugače.
15.	člen
Obrtnemu vajencu, bi je končal strokovno šolo. ki daje kvalifikacijo obrtnega pomočnika, ni treba dvUiti upita za obrtnega pomočnika.
16.	člen
Izpit za obrtnega pomočnika dela obrtni vajenec pred pomočniško izpitno komisijo, v katere okolišu «e je kandidat učil.
Prošnjo za pripustitev k pomočniškemu izpitu poda lahko obrtni vajenec ali njegov zakoniti zastopnik ah podjetje, prj katerem se je učil.
Kot čas, ki je potreben za pripustitev k izpitu za °brtnega pomočnika oziroma za obrtnega mojstra, se ob gojili prednjega člena lahko šteje čas, ki ga je prosilec
17.	člen
Za območje vsakega okrajnega ljudskega odbor« se postavi ena pomočniška izpitna komisija za pomočniške un
pHe vseh obrtnih strok. Izvršilni odbor okrajnega ljudske-ga odbora imenuje po predlogu okrajne obrtne zbornice za douo enega leta predsednika, enega ali več namestnikov predsednika in potrebno število članov izpitne komisije. Za člane komisije se imenujejo obrtni mojstri iz posameznih obrtnih strok.
Za vsak posamezni pomočniški izpit sestavi predsednik komisije iz imenovanih oseb tričlansko izpitno komisijo. Komisiji predseduje sam ali eden njegovih namestnikov, ki ga določi. Dva člana izbere iz ustrezne obrtne stroke.
Ce se v kakšnem okraju zaradi pomanjkanja obrtnih mojstrov ne more postaviti pomočniška izpitna komisija, lahko predsednik Komiteja za lokalno industrijo po predlogu poverjenikov za industrijo in obrt prizadetih okrajnih ljudskih odborov in po zaslišanju okrajnih obrtnih zbornic prizadetih okrajev postav; skupno pomočniško izpitno komisijo za več okrajev ali za okraj in za mesto, ki je izločeno iz okraja, ali pa določi, da bodo obrtni vajenci iz okraja, kjer ni pomočniške izpitne komisije, delali pomočniški izpat pred pomočniško komisijo drugega okraja.
Ce se zaradi pomanjkanja izpraševalcev ali jz drugih razlogov v kakšnem okraju ne more sestaviti izpitna komisija za opravljanje izpita iz določene obrtne stroke, določi po predlogu poverjenika za industrijo in obrt okrajnega ljudskega odbora predsednik Komiteja za lokalno industrijo, pri kateri dragi izpitni komisiji bodo delali pomočniški izpit kandidati iz takega okraja. Zoper to odločbo ni pritožbe.
Nadzorstvo nad delom pomočniške izpitne komisije opravlja poverjenik za lokalno industrijo in obrt okrajnega ljudskega odbora, prj katerem je izpitna komisija postavljena
18.	člen
Kdor je imenovan za člana izpitne komisije, te dolž nosti ne more odkloniti brez utemeljenega razloga.
Ce član izpitne komisije svojo dolžnost zanemarja, ga pristojni poverjenik okrajnega ljudskega odbora po predlogu predsednika izpitne komisije kaznuje z denarno kaznijo do 1000 dinarjev.
19.	člen
Pri pomočniškem izpitu mora kandidat dokazati, da je pridobil potrebno teoretično in praktično znanje za opravljanje dela v določeni obrtni stroki kot obrtni pomočnik.
Ce kandidat z uspehom oprav; izpit, ga izpitna komisija prizna za obrtnega pomočnika in mu izda o tem spričevalo.
Komisija odloča z večino glasov.
Ce vajenec ne napravi izpita, mu komisija določi rok, v kater em lahko izpit ponovi in mu o tem izda pismeno odločbo. Ta rok ne srne biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od enega leta. Izpit se lahko ponavlja samo dvakrat.
Zoper odločbo komisije, izdano po prednjem odstavku, je v 8 dneh po prejemu dovoljena pritožba, o kateri odloči pristojni poverjenik okrajnega ljudskega odbora, pri katerem je pomočniška izpitna komisija.
Ce se pritožbi ugodi, sestavi predsednik komisije novo komisijo z drugim predsednikom in z drugimi člani, kot je bila sestavljena prva komisija, in določi rok za izpit tako, da se dela izpit najpozneje v enem mesecu po tem, ko prejme izpitna komisija odločbo poverjenika. Zoper cdločbo nove izpitne komisije ni pritožbe.
Kandidat, ki ponavlja izpit po četrtem odstavku tega člena, mora prošnji za pripustitev k izpitu priložiti po-
trdilo, da je bil v roku, ki mu je bil določen, zaposlen v obrtni strdki, iz katere ponaflja izpit.
20.	člen
Pisarniško delo opravlja za pomočniško izpitno komisijo okrajna obrtna zbornica na sedežu komisije. Vsi stroški, zvezani s poslovanjem komisije, gredo v breme obrtne zborni ce-
21.	člen
Natančnejše določbe o pomočniških izpilili, zlasti <> sestavi in delu pomočniških izpitnih komisij, o izpitnem programu, o izpitnih rokih, o načinu vlaganja prošenj za pripustitev k izpitu, o nagradah članov izpitne komisije in podobno predpiše Komite za lokalno industrijo s pravilnikom.
3.	Obrtni pomočniki
22.	člen
Obrtni pomočnik je kvalificiran obrtni delavec,, ki je napravil pomočniški izpit oziroma z uspehom končal strokovno šolo, ki daje kvalifikacijo obrtnega pomočnika in je tako sposoben, da samostojno opravlja obrtno delo oziroma vodi določena opravila v obrtnem obratu ali delavnici ali v oddelku industrijske delavnice.
23- člen
Obrtni pomočnik lahko postane obrtni mojster, če napravi izpit za obrtnega mojstra ali če z uspehom konča strokovno šolo, ki daje kvalifikacijo obrtnega mojstra.
24.	člen
Izpit za obrtnega mojstra dela obrtni pomočnik pred mojstrsko izpitno komisijo, v katere okolišu je zaposlen.
Predsednik Komiteja za lokalno industrijo postavi za določene okoliše, ki obsegajo lahko območje enega ali več okrajev, po eno mojstrsko izpitno komisijo za mojstrske izpite iz vseh obrtnih strok. Po predlogu republiške obrtne-zbornice imenuje za dobo enega leta predsednika, enega ali več namestnikov in potrebno število članov mojstrske izpitne komisije. Za člane se imenujejo iz posamez-: nih obrtnih strok obrtni mojstri, ki se odlikujejo po strokovnem znanju in strokovnih sposobnostih ter strokovnjaki z ustrezno visokošolsko ali višjo strokovno izobrazbo-
Za vsak posamezni mojstrski izpit sestavi predsednik komisije iz imenovanih oseb praviloma tričlansko kotni' sijo Komisiji predseduje sam ali eden njego vili namestnikov, ki ga določi. Kot člana določi v komisijo dva strokovnjaka ustrezne obrtne stroke. En član komisije mora imeti visokošolsko ali višjo strokovno izobrazbo
Predsednik Komiteja za lokalno industrijo lahko določi, da sestavljajo mojstrsko izpitno komisijo za izpit posameznih obrtnih strok po štirje člani.
Nadzorstvo nad delom mojstrske izpitne komisij® opravlja Komite za lokalno industrijo,
25.	člen
Kdor je imenovan za člana mojstrske izpitne komisij6» te dolžnost; ne more odkloniti brez utemeljenega razloga-
Ce Član izpitne komisije svojo dolžnost zanemarja, ga predsednik Komiteja za lokalno industrijo po predlog6 predsednika izpitne komisije kaznuje z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev.
26.	člen
Prošnjo za pripustitev k mojstrskemu izpitu vloži kandidat pri mojstrski izpitni komisiji, v katere območju j6 zaposlen.


Go za opravljanje mozirskega izpita iz posamezne obrtne stroke zaradi pombnjkanija izpraševalcev ali iz drugih razlogov izjemoma ni mogoče sestaviti izpitne komisije, določi predsednik Komiteja za lokalno industrijo P° predlogu predsednika krajevno pristojne mojstrske jz. Pitne komisije drugo mojstrsko izpitno komisijo, pred katero bo kandidat delal izpit. Zoper to odločbo ni pritožbe.
27.	člen
Pri mojstrskem izpitu mora kandidat pokazati, da teoretično in praktično popolnoma obvdada svojo stroko in da je sposoben samostojno voditi obrtni obrat.
Ce kandidat z uspehom opravi izpit, ga komisija prizna za obrtnega mojstra določene obrtne stroke in mu 0 tem izda mojstrsko spričevalo.
Komisija odloča z večino glasov. Če je komisija sestavljena iz štirih članov (četrti odstavek 24. člena tega zakona), odloči pri enakosti glasov glas predsednika komisije.
Če kandidat ne napravi izpita, mu določi komisija ■'«k, v katerem lahko ponovi mojstrski izpit, in mu izda 0 tern pismeno odločbo. Rok za ponavljanje mojstrskega izpita ne sme biti krajši od šestih mesecev in ne -daljši °d dveh let. Mojstrski izpit se sme ponavljati samo dvakrat.
Zoper odločbo komisije po prednjem odstavku je v 8 dneh po prejemu odločbe dovoljena pritožba, o kateri °dloči predsednik Komiteja za lokalno industrijo-
Če se pritožbi ugodi, sestavi predsednik komisije novo izpitno komisijo z drugim predsednikom in z drugimi člani, kot je bila sestavljena prva komisija, in določi r°k za izpit tako, da se dela izpit najpozneje v enem mesecu po tem, ko prejme izpitna komisija odločbo predsednika komiteja. Zoper odločbo nove izpitne komisije 11 i pritožbe.
Kandidat, ki se po preteku roka, ki mu ga je določila ’zpitna komisija za ponavljanje izpita, priglasi k izpitu, mora priložiti dokaz, da je bil v tem času žaro'i «n v stroki, iz katere ponavlja izpit.
28.	člen
Pisarniško delo za mojstrsko izpitno komi - pr opravlja okrajna (mestna) obrtna zbornica v mestu, kjer je moj-stoska izpitna komisija. Vse stroške, zvezane z delom moj-strske izpitne komisije, plača okrajna (mestna) obrtna zbornica. Njej pripadajo izpitne pristojbine, ki se določijo s Pravilnikom.
20.	člen
Natančnejše določbe o mojstrskih izpitih, zlasti o sestavi in delu mojstrskih izpitnih komisij, o izpitnem pro-Rranni, o izpitnih rokih, o načinu vlaganja prošenj za pripustitev k izpitu, o nagradah članov izpitne komisije, o Izpitnih pristojbinah" in podobno predpiše Komite za lokal-tlr> industrijo s pravilnikom.
4.	Obrtni mojstri
30.	člen
Obrtnj mojster je, kdor si pridobi kvalifikacijo za samostojno vodstvo obrtnega obrata oziroma za vodstvo 0brtnih opravil v industrijski delavnici.
31.	člen
Obrtni mojster lahko postane vodja obrtnega obrata 1 delavnice, če ima tele splošne pogoje:
1.	da je državljan FLRJ;
2.	da je opravilno sposoben;
3.	da mu s sodbo ni prepovedano opravljati določeno obrt in
4.	da -ni izgubil s sodno sodbo državljanskih pravic razen roditeljskih pravic.
Glede drugih pogojev, ki jih mora imeti obrtni mojster, da.lahko postane vodja državnega obrtnega obrata alj delavnice, se uporabljajo predpisi temeljnega zakona o državnih gospodarskih podjetjih.
III.	Firma
32.	člen
Vsak obrtni obrat oziroma delavnica mora imeti firmo, to je ime, s katerim se podpisuje jn pod katerim posluje.
Obrtna firma obsega označbo, ki kaže na obrtno stroko ali na poslovni predmet, ima pa lahko še droge označbe kot sestavni del firme-
V	firmi državnega obrtnega obrata, ki ga vodi državni obrtni mojster, sto lahko tudi njegovo ime in priimek.
Firma obrtnih delavnic državnih uradov, zavodov in podjetij ter družbenih in zadružnih organizacij obsega tudi označbo ustanovitelja.
V	firmi obrtniških zadrug mora biti tudi označba »zadruga«.
Firma zasebnega obrtnika obsega tudi imein priimek tistega, na katerega ime se glasi obrtno dovoljenje.
Firma je lahko tudi skrajšana; v tem primeru velja tudi skrajšana označba firme kot popolno ime. Zasebni obrtniki ne smejo imeti skrajšane firme.
Firma mora biti v slovenskem jeziku- V krajih, ki ar živi narodna manjšina, ki predstavlja najmanj eno tretjino vseh prebivalcev kraja, je firma lahko dvojezična; v slovenskem jeziku in v jeziku narodne manjšine.
33.	člen
Vsaka nova firma obrtnega obrata oziroma delavnice se mora razločevati od firm drugih obrtnih obratov in delavnic iste vrste ter od firm drugih državnih, zadružnih in zasebnih gospodarskih podjetij oziroma obratov iste vrste, ki so že vpisani ali pravilno priglašeni za vpis v območju okrajnega oziroma mestnega ljudskega odbora.
Firma obrtnega obrata oziroma delavnice uživa varstva na območju okrajnega (mestnega) ljudskega odbora, kjer je vpisana.
34.	člen
Vsak obrtni obrat oziroma delavnica mora na zunanji strani glavnega vhoda v poslovni prostor imr'i napis z besedilom firme.
IV.	Registracija
35 člen
Vsak obrtni obrat oziroma delavnica mora biti vpisana v registru, ki ga vodi poverjeništvo za finance okrajnega ljudskega odbora za svoje območje.
Državni obrtni obrati in delavnice se vpišejo v register državnih gospodarskih podjetij po predpisih, ki veljajo za registracijo državnih gospodarskih podjetij.
Obrtniške zadruge se vpišejo v zadružni register.
Obrtne delavnice družbenih in zadružnih organizacij, razen obrtnih obratov oziroma delavnic obrtniških za. drug, se vpišejo v register obrtnih delavnic družbenih in zadružnih organizacij.
Zasebni obrtni obrati in delavnice morajo biti vpisani v registru zasebnih obrtnih obratov.
36.	člen
Ustanovitev obrimäke zadruge in vse poznejše sp Bern embe se vpišejo v zadružni register na podlagi priglasitve, ki jo mora podati upravni odbor zadruge.
Obrtniška zadruga sme začeti z delom šele, ko je vpisana v zadružnem registru- Poprej pravno ne obstoji.
Natančnejše določbe, o zadružnem registru za obrtniške zadruge predpiše vlada LRS z uredbo.
37.	člen
V register obrtnih delavnic družbenih in zadružnih organizacij in v register zasebnih obrtnih obratov se vpišejo obrtne delavnice družbenih in zadružnih organizacij in zasebni obrtni obrati jn delavnice uradoma, poznejše spremembe pa po priglasitvi ustanovitelja oziroma lastnika.
Državni organ, ki izda obrtno dovoljenje družbeni ah zadružni organizaciji ali zasebnemu obrtniku, mora dostaviti overjen prepis ofortnega dovoljenja pristojnemu poverjeništvu za finance okrajnega ljudskega odbora, ki vp»e obrtni obrat oziroma delavnico v obrtni register. Obrtno dovoljenje, opremljeno s potrdilom, da je obrat oz»roma delavnica vpisana v obrtnem registru, se dostavi stranki šele po vpisu v obrtni register.
Obrtni obrati oziroma delavnice, navedeni v prvem odstavku tega člena, ne smejo začeti z delom, dokler niso vpisani v ustreznem registru.
Natančnejše določbe o obrtnem registru predpiše minister za finance v sporazumu s predsednikom Komiteja za lokalno industrijo.
36.	člen
Minister za finance predpise v sporazumu s predsed-mkiorri Komiteja za lokalno industrijo, katerj registrski vpiisi &e morajo objaviti in na kakšen način.
V.	Poslovni prostor
39- člen
Vsak obrtni obrat in obrtna delavnica mora praviloma
imeti -voj poslovni prostor, to je prostor, v katerem se obrt opravlja in ki mora biti določen z obrtnim dovoljenjem oziroma z dovoljenjem za ustanovitev obrtne delavnice.
Poslovni prostor mora ustrezati veljavnim gradbenim, tehničnim, varnostnim, zdravstvenim in drugim predpisom.
Zunaj poslovnega prostora ali zunaj sedeža obrtnega obrata oziroma zadruge se sme opravljati obrtno delo samo takrat, kadar -e po svoji naravi tako delo ne more opravljati v obrtnem prostoru ali če to naročnik izrečno zahteva.
40. člen
Preselitev obrtnega obrata (delavnice) v območju istega krajevnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora -e mora prighsiti v 15 dneh pristojnemu poverjeništvu za finance, da vpiše preselitev v ustrezni register. 0 priglasitvi izda poverjeništvo potrdilo.
Za preselitev obrtnega obrata (delavnice) v območje drugega krajevnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora je potrebno dovoljenje organa, ki je pristojen za izda io obrtnega dovoljenja oziroma dovoljenja za ustanovitev obri.niške zadruge; kjer ni potrebno obrtno dovoljenje, ie za preselitev državnega obrtnega obrata potrebno dovoljenja operativnega upravnega vodstva,.
VI.	Poslovne knjige
41. člen
Obrtni obrati in delavnice obr tonski h zadrug in drugih zadružnih organizacij ter družbenih organizacij in zasebni obrtniki morajo voditi poslovne knjige, ki ustrezajo naravi njihovega poslovanja, po predpisih, ki jih izda predsednik Komiteja za lokalno industrijo v sporazumu z ministrom za finance.
Navedeni obrati morajo na zahtevo pristojnih državnih organov v mejah posebnih predpisov dajati podatke, ki potrebni za razvid in kontrolo njihovega poslovanja.
II.	DEL
POSEBNE DOLOČBE ZA POSAMEZNE VRSTE OBRTNIH OBRATOV IN DELAVNIC
I.	Državni obrtni obrati in delavnice
4‘2. člen
Državni obrtni obrati se ustanovijo in delajo po predpisih temeljnega zakona o državnih gospodarskih podjetjih, kolikor ta zakon ne določa drugače.
<3. člen
Državni obrtni obrat neposredno vodi in upravlja poslovodja. ki ga postavi operativni upravni voditelj obrata.
Poslovodja mora hiti obrtni mojster, ki ima vse pogoje po 31. členu tega zakona.
44 člen
Državni obrtni obrat ima lahko več delavnic. Posamezne delavnice lahko vodijo obrtni pomočniki, kj so se izkazali s svojim delom-
Odločbo o tem, da se odpre delavnica, izda operativni upravni voditelj državnega obrtnega obrata
II.	Državni obrtni obrati pod vodstvom državnih obrtnih mojstrov
45. člen
Državni obrtni mojster je obrtni mojster, M se vidno odlikuje z veliko strokovno sposobnostjo, izkazano izkušenostjo pri opravljanju obrti in z visoko kakovostjo svojega dela in ki mu država zaradi tega podeli naslo^ državni obrtni mojster in zaupa v upravo državni obrtni obrat.
Zasebnemu obrtnemu mojstru, ki ima zasebni obrtni obrat jn izpolnjuje pogoje po prednjem odstavku, se lahko podeli naslov državni obrtni mojster le, če je pripravijo11 oddati državi svoj obrtni obrat.
Državni obrtni mojster se ne sme ukvarjati z zasebnim opravljanjem obrti in tudi ne sme imeti zasebnog6 obrtnega obrata.
Vlada LRS predpiše z uredbo, v katerih obrtnih 6toy k ah se lahko podeli naslov državni obrtni mojeter.
46- člen
Obrtni mojster poda prošnjo za pridobitev naslova državni obrtni mojster pri izvršilnem odboru okrajnega ljud' skega odbora, v katerega območju je zaposlen oziroma obrat. Izvršilni odbor pošlje prošnjo Komiteju za lokah10 industrijo s svojim mnenjem-
Obrtni mojster mora priložiti prošnji izjavo izvrši -nega odbora okrajnega oziroma mestnega ljudskega od'10' ra, od katerega naj bi prevzel obrtni obrat, da mu ga ■ pripravljen oddati v upravo. Ce naj bi prevzel prosil60
obrtni obrat ljudskega odbora kraja oziroma mesta, ki spada k okraju, mora priložiti izjavo izvršilnega odbora t6ga ljudskega odbora.
Zasebni obrtni mojster, ki ima obrtmi obrat, mora Priložiti prošnji tudi izjavo izvršilnega odbora okraj-nega oziroma mestnega ljudskega odbora, v katerega ob-ttiočju ima obrat, da je pripravljen njegov obrat prevzeti in da se je s prosilcem o pogojih prevzema sporazum eL
47.	člen
Prošnjo za podelitev naslova državni obrtni mojster preskusi komisija treh do sedmih članov, ki jo za vsak Posamezni primer imenuje predsednik Komiteja za lokal-no industrijo. Za člane komisije imenuje priznane teh-nične strokovnjake oziroma obrtne mojstre.
48.	člen
Predsednik komiteja na predlog komisije nj vezan. Predsednik komiteja lahko zahteva od komisije, da dopolni poizvedbe, lahko pa tudi postavi drugo komisijo.
Predsednik Komiteja za lokalno industrijo izda odločbo, s katero prizna prosilca za državnega obrtnega moj-stra, ali odločbo, s katero prošnjo zavrne. Zoper odločbo Predsednika komiteja ni pritožbe.
Obrtnemu mojstru, ki mu je z odločbo priznan naslov državni obrtni mojster, se izda diploma državnega obrtnega mojstra.
49.	člen
Predsednik Komiteja za lokalno industrijo lahko razpiše natečaj za pridobitev naslova državnj obrtni mojster.
50.	člen
Zasebni obrtni mojster, ki postane državni obrtni Hiojster, dobi za oddani obrat cenilno vrednost obrata, ki &6 mu izplačuje v mesečnih obrokih.
Vrednost obrata, ki ga obrtni mojster odda državi, °ceni tričlanska komisija, v katero imenuje dva elana po-vorjenik za lokalno industrijo in obrt pri okrajnem ljudskem odboru, tretjega Člana pa obrtni mojster.
Če se državni obrtni mojster odpove plačilu za oddani obrat, mu lahko predsednik Komiteja za lokalno industrijo v sporazumu z ministrom za socialno skrbstvo kot delovno dobo za določitev pokojnine prizna na njegovo zahtevo leta, ki jih je prebil v obrti kot pomočnik in kot ttiojster, če dela v državni službi najmanj pet let. Če tak državni obrtni mojster umre. preden dopolni službena leta, ki so po veljavnih predpisih potrebna, da pridobi njegova rodbina pravico do rodbinske pokojnine, se njegovi rodbini prizna kot podlaga za, pridobitev pravice do rodbmske pokojnine tisto najmanjše število let, ki je potrebno, da se po veljavnih predpisih lahko pridobi pravica do rodbinske pokojnine.
0 pogojih oddaje obrata in o izplačilu cenilne vrednosti obrata sklene obrtni mojster z državo pogodbo-
51.	člen
Državni obrtni mojster sklene pogodbo z izvršilnim •Vihorom tistega ljudskega odbora, katerega obrtni obrat **> vodil. S pogodbo se določijo pogoji, s katerimj pridobi *1 'ž vni obrtni mojster državni obrtni obrat v upravo, in Pogoji, ob katerih se pogodba lahko odpove ali razdere.
Za odločanje o sporih, izvirajočih iz te pogodbe, je Pristojno redno sodišče.
Nnri 'ičneiše določbe o «klepanju pogodb po tem členu !n po tv č[©nu tega zakona predpiše Komite za lokalno 'Mustri jo.
52.	član.
Državni obrtni mojster opravlja obrt in vodi delo državnega obrtnega obrata osebno.
Ime državnega obrtnega mojstra je lahko v firmi obrate, ki ga vodi.
Državni obrtni mojster je državni uslužbenec; zanj veljajo predpisi o državnih uslužbencih, kolikor ta zakon ne določa drugače.
58.	člen
Državni obrtni mojster prejema za svoje delo stalno mesečno plačo v višini, ki je določena s pogodbo. S pogodbo se določi tudi odstotek, s katerim je državni obrtni mojster udeležen pri dobičku obrate. Poleg tega lahko dobi državni obrtni mojster tudi posebne nagrade za uspeh prj vodstvu obrata.
54.	člen
Državni obrtni mojster Ha vse pravice poslovodje državnega obrtnega obrata-
Državni obrtni mojster sprejema naročila, sklepa pogodbe in podpisuje firmo.
Za obveznosti, ki izvirajo iz teh pogodb, odgovarja država s premoženjem, ki ga je dala v upravo državnemu obrtnemu mojstru. Država ima pravico, zahtevati povračilo od državnega obrtnega mojstra, če je nastala škoda po njegovi krivdi.
55.	člen
Državni obrtni mojster skrbj za vzgojo in strokovno izpopolnitev obrtnili vajencev, pomočnikov in mojstrov, zaposlenih v obratu, ki ga vodi. Zlasti mora skrbeti, da prenese nanje svojo spretnost in izkušenost pri opravljanju obrtnega dela.
56.	čl en
Državnemu obrtnemu mojstru se odvzame ta naslov:
1.	če ne izpolnjuje več pogojev iz 31. člena tega zakona ;
2.	če je obsojen na kazen odvzema prostosti ali odvzema prostosti s prisilnim delom, daljšo od dveh let;
3.	če po lastni krivdi ne pokaže uspeha pri strokovni vzgoji tistih, ki delajo v obratu, zlasti pa pri obrtnih vajencih;
4.	če izdelki oziroma storitve obrata po njegovi krivdi ne dosegajo potrebne kakovosti,
Odločbo o odvzemu naslova državni obrtni mojster izda predsednik Komiteja za lokalno industrijo po predlogu izvršilnega odbora ljudskega odbora, ki je sklenil z državnim obrtnim mojstrom pogodbo. Državni obrtni mojster se lahko zoper to odločbo pritoži na vlado LRS v 30 dneh po prejemu odločbe.
Predlog za odvzem naslova državni obrtni mojster po 3. in 4- točki tega člena preskusi najprej komisija treh do sedmih članov, ki jo imenuje predsednik Komiteja za lokalno industrijo. Za člane komisije imenuje priznane tehnične strokovnjake oziroma obrtne mojstre. Komisija da predsedniku komiteja obrazložen predlog, na katerega pa predsednik komiteja ni vezan-
57.	člen
Državni mojster, kj se mu odvzame ta naslov, izgubi vse pravice iz pogodbe in vse druge pravice, ki jih ima državni obrtni mojster po določbah tega zakona.
Vendar izguba naslova državni obrtni mojster ne vpliva na dolžnost države, da izplača obrtnemu mojstru ocenjeno vrednost obrata, kolikor ta še ni plačana. Ocenjena vrednost obrata se izplača obrtnemu mojstru tudi tedaj, če je oddal obrat državi s pogojem, da se mu namesto p#a-
Č4ia ocenjene vrednosti obrata priznajo kot delovna doba za dosego pokv tune Idta, ki jih je prebil kot zasebni obrtni pomočnik in obrtni mojster, razen če je medtem že izpolnil pogoj za pridobitev pokojnine po 50. členu tega a&kona. v takem primeru obdrži pravico do pokojnine.
III.	Obrtne delavnice državnih podjetij, zavodov in uradov
58.	člen
Državna podjetja, zavodi in uradi smejo zaradi uspešnejšega izpolnjevanja svojih nalog ustanavljati:
a)	obrtne delavnice, ki delajo samo za ustanovitelja in ne za druge (zaprte delavnice); za take delavnice se štejejo delavnice, ki delajo samo to, s čimer neposredno podpirajo ali pospešujejo delo ustanovitelja;
b)	obrtne delavnice, ki delajo za ustanovitelja in tudi za druge ali samo za druge (odiprte delavnice).
Za ustanovitev in delo zaprtih obrtnih delavnic državnih podjetij, zavodov m uradov posebno dovoljenje ni potrebno in se zanje ne uporabljajo določbe tega zakona.
59.	člen
Za odprte obrtne delavnice državnih podjetij, zavodov in uradov se uporabljajo določbe temeljnega zakona o državnih gospodarskih podjetjih, kolikor ta zakon ne določa drugače.
Dovoljenje za delo odprtih obrtnih delavnic državnih podjetij, zavodov in uradov splošnega državnega pomena in republiškega pomena da predsednik Komiteja za lokalno industrijo, dovoljenje za delo odprtih obrtnih delavnic državnih podjetij, zavodov in uradov lokalnega pomena pa izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora Prj izdaji dovoljenja za delo je treba upoštevati, ali je taka delavnica potrebna glede na že obstoječe obrtne delavnice in glede na število oseb, kateri je taka delavnica namenjena.
Dovoljenje za delo se izda na prošnjo, ki jo mora državno podjetje, zavod oziroma urad v vsakem primeru podati pri izvršilnem odboru okrajnega ljudskega odbora. V prošnji je treba navest firmo delavnice, sedež in poslovni prostor delavnice, podatke o osnovnih in obratnih sredstvih in podatke o poslovodju. Prošnje podjetij, zavodov in uradov splošnega državnega in republiškega pomena pošlje izvršilni odbor s svojim mnenjem Komiteju za lokalno industrijo.
60.	člen
Obrtne delavnice državnih podjetij, zavodov in uradov vodi in upravlja neposredno poslovodja, ki ga postavi operativni upravni voditelj delavnice. Poslovodja odprte delavnice mora biti obrtni mojster, ki ima vse pogoje po 81. členu tega zakona
61.	člen
Za delo odprtih obrtnih delavnic državnih podjetij, zavodov in uradov veljajo smiselno ustrezno določbe temeljnega zakona o državnih gospodarskih podjetjih, koliko- ta zakon ne določa drugače.
IV.	Obrtniške zadruge
1 Obrtniške proizvajalne in storitvene zadruge
a)	Ustanovitev, naloge in članstvo
62.	člen
Obrtni mojstri in pomočniki se lahko združujejo v
obrtniške zadruge, če tako združevanje pospešuje napredek
obrti. Obrtniške zadruge se lahko pečajo z izdelavo ali s predelavo ali s storitvami ali z enim in drugim.
Ustanovitev zadruge, ki se peča z delom več obrtnih strok, je jpožna le, če gre za sorodne stroke ali za take stroke, ki se glede na naravo dala zadruge mied seboj dopolnjujejo.
Za ustanovitev zadruge je potrebno najmanj sedem obrtnih mojstrov, in pomočnikov, vendar mora biti vsaj eden od njih obrtni mojster.
Če obsega delo zadruge več dopolnjujočih se strok, je za ustanovitev zadruge potrebno, da je za vsako dopolnjujočo obrtno stroko vsaj po en obrtni mojster.
Ustanovitev obrtniške zadruge z manjšim številom članov se dovoli lahko le izjemoma glede na posebne krajevne razmere-
63.	člen
Ustanavljanje obrtniških zadrug in članstvo v njih je prostovoljno.
Obrtni mojstri in pomočniki, ki nameravajo ustanoviti zadrugo (ustanovitelji), morajo predložiti Komiteju za lokalno industrijo v potrditev načrt zadružnih pravil. Ta predlog mora podpisati po prednjem členu predpisano število obrtnih mojstrov in pomočnikov. Ustanovitelji zadruge so lahko samo polnopravni državljani FLRJ Obenem s potrditvijo načrta pravi] da predsednik Komiteja za lokalno industrijo dovoljenje za ustanovitev zadruge. Načrt zadružnih pravil se he potrdi, če ni v skladu z zakonom ali če posebne okoliščine kažejo na to, da se zadruga ne ustanavlja z namenom, da bi izpolnjevala naloge. ki so dane obrtniškim zadrugam s tem zakonom.
Zoper odločbo predsednika Komiteja za lokalno industrijo, s katero se zavrne potrditev pravil in ustanovitev zadruge, se ustanovitelji lahko v 15 dneh pritožijo na vlado LRS.
Zadruga mora predložiti Komiteju za lokalno industrijo v potrditev tudi poznejše spremembe in dopolnitve pravil, ki jih sprejme zadružni zbor.
Predsednik Komiteja za lokalno industrijo lahko prenese pravico za potrditev pravil in za dovolitev ustanovitve obrtniških zadrug določenih strok na v/vršilrve odbore okrajnih ljudskih odborov.
6'4. člen
Če je načrt pravil potrjen in dano dovoljenje za ustanovitev zadruge, «skličejo ustanovitelji ustanovni zadružni zbor, ki sprejme zadružna pravila in izvoli upravni 'n nadzorni odbor.
Upravni odbor mora predlagati registracijo zadruge-Zoper odločbo, s katero se registracija zadruge odkloni» je dovoljena pritožba v 15 dneh po prejemu odločbe na ministra za finance.
65. člen
Delovno področje obrtniške proizvajalne oziroma storitvene zadruge je zlasti:
izdelava ali predelava predmetov določene vrste oziroma opravljanje storitev s skupnim delom, /- zadružnimi proizvajalnimi sredstvi in z uporabo naprednejših delovnih metod;
skrb za stalno zboljševanje kakovosti svojih izdelkov in storitev;
ustanavljanje in gradnja delavnic, prodaialn, zgradb in naprav za lastne potrebe ter za krepitev m napredek obrti;
prodaja lastnik izdelkov;
strokovno usposabljanje, vzgoja in izpopolnjevanje obrtnih vajencev in zadružnikov;
skrb za zboljšanje splošnih življenjskih razmer svojih članov ter za kulturno-prosvetno in politično vzgojo zadružnikov in vajencev.
ti6- člen
Obrtniške zadruge so pravne osebe.
Obrtniške zadruge odgovarjajo za svoje obveznosti a svojim premoženjem.
Ce premoženje obrtniške zadruge ne zadostuje za poplačilo njenih obveznosti, jamčijo vsi zadružniki solidarno za te obveznosti v mejah, ki jih določijo zadružna pravila.
67.	člen
Članstvo v obrtniški zadrugi' preneha z izstopom, z izključitvijo ali s smrtjo
S prenehanjem članstva prenehajo vse članske pravice.
b)	Delo zadruge
68.	člen
S tem, da je dovoljena ustanovitev zadruge, je zadrugi dano dovoljenje za delo v mejah potrjenih zadružnih pravil brez posebnega obrtnega dovoljenja. Vendar sme začeti zadruga z delom šele z dnem registracije.
69- člen
Obrtniške proizvajalne in storitvene zadruge praviloma lahko uporabljajo samo delovno silo svojih zadružnikov.
Izjemoma lahko uporabljajo obrtniške proizvajalne in storitvene zadruge delovno silo nezadružnikov za pisarniško delo. Z dovoljenjem poverjenika za lokalno industrijo in obrt pri okrajnem ljudskem odboru uporabljajo lahko delovno silo nezadrožnikov v posebnih upoštevanja vrednih primerih tudi za pomožna nestrokovna dela; v dovoljenju mora biti določeno, koliko največ pomožnih nekvalificiranih delavcev sme taka zadruga zaposliti in za kakšne vrste dela.
Za zaposlovanje vajencev v obrtniški proizvajalni oziroma storitveni zadrugi veljajo predpisi o vajencih.
70.	člen
Obrtniške zadruge delajo na podlagi plana, ki ga same sestavijo. Svoj plan vskladijo s planom ljudskih odborov upoštevaje potrebe splošnega državnega piana.
c)	Zadružno pr e m oženje
71.	člen
Pri vstopu v zadrugo plača vsak zadružnik denarno vlogo v višini, ki se določi z zadružnimi pravili. Denarne vloge so zadružna last in se ob prenehanju članstva ne vračajo.
72.	člen
Člani zadruge vložijo pri vstopu v zadrugo proizvajalna sredstva, ki postanejo last zadruge.
Zadružna pravila določijo, katera proizvajalna sredstva vlože zadružniki v zadrugo, ob kakšnih pogojih jih vteže, kdo jih oceni in v kakšnem roku izplača zadruga Zadružnikom njihovo vrednost.
73.	člen
Splošno ljudsko premoženje se lahko s pogodbo da obrtniškim zadrugam v uporabo.
To premoženje uporablja zadruga po njegovem name-I nu, ne sme ga pa dati komu drugemu v uporabo.
Če uporablja zadruga to premoženje v nasprotju s prednjim odstavkom, ji ga državni organ, ki ji ga je dal v uporabo, lahko odvzame.
74.	člen
Izdelki in dohodki, ki jih doseže zadruga z uporabo zadružnega premoženja in z uporabo državnega premoženja, ki je dano zadrugi v uporabo, so zadružna lastnina.
Ti dohodki se uporabijo za povečanje zadružne lastnine, za pospeševanje zadružnega dela, za povečanje in zboij:ovarije proizvodnje, za plačilo dela zadružnikov, za plačevanje zadružnih obveznosti in za izpolnjevanje drugih nalog zadruge.
Obrtniške zadruge izločijo del svojih dohodkov v te-I meljni sklad zadruge kakor tudi v druge sklade, ki se določijo z zadružnimi pravili.
75.	člen
Obrtniška zadruga ne sme strojev, orodja in drugih proizvajalnih sredstev, ki so last zadruge, prenesti v last zasebnikov; prav tako jim jih tudi ne sme dajati v uporabo. Okrajni ljudski odbor lahko v utemeljenih primerih
dovolj izjeme.
Pravna opravila, ki so sklenjena v nasprotju z določbo prednjega odstavka, so nična.
76.	člen
Na premoženju obrtniške zadruge ne more nihče s j priposestvovaniem pridobiti lastnine in drugih stvarnih j pravic.
Na premoženju obrtniške zadruge se ne more ustano-I viti zastavna pravira-
77.	člen
Za svoje delo v zadrugi so zadružniki plačani v denarju po učinku in kakovosti svojega dela-
Zadruga sme dajati posebne nagrade zadružnikom za posebno, pridnost, za zboljšanje izdelkov, za prihranjeni material in za druge uspehe pri delu.
8) Organi zadruge
78- člen
Obrtniško zadrugo vodijo njeni člani neposredno na zadružnem zboru in po drugih organih zadruge, kj jih i izvolijo zadružniki.
Organi obrtniške zadruge so: zbor, upravni odbor in nadzorni odbor.
79.	člen
Zadružni zbor je naj višji organ zadruge. Sestavljajo ga vsi člani zadroge.
Zadružni zbor skliče upravni odbor. Če zahteva nadzorni odbor ali najmanj tretjina zadružnikov sklicanje zbora z navedbo dnevnega reda, ga mora upravni odbor sklicati najpozneje v 14 dneh.
Če upravni odbor v predpisanem roku zadružnega zbora ne skliče, ga skliče nadzorni odbor. Ce ga tudi ta ne i skliče, ga skliče lahko vsak zadružnik.
Če se redni zbor ne opravi v dveh mesecih potem, ko bi moral biti, ga skliče poverjenik za lokalno industrijo in obrt. Poverjenik lahko skliče tudi izredni zbor, če je to potrebno.
80.	člen
Vsak član zadruge ima pravico, dh se zadružnega zbora udeleži osebno in da na zboru odloča. Vsak član ima pravico le do enega glasu.
Vsak zadružnik, razen tistih zadružnikov, ki so obsojeni na izgubo državljanskih pravir, razen roditeljske pravice, ima pravico voliti in biti voljen v upravni oziroma nadzorni odbor.
81.	člen
Upravni odbor vodi vse delo zadruge in odloča na seji z večino glasov vseh svojih članov. Za svoje delo je odgovoren zadružnemu zboru.
Predsednik upravnega odbora je predsednik zadruge in osebne- vodi njeno delo. Predsednik predstavlja in zastopa zadrugo in zanjo podpisuje
82.	člen
Nadzorni odbor spremlja in nadzoruje vse delo zadruge, zlasti delo upravnega odbora. Nadzorovati mora zlasti, kako se izpolnjuje plan, pregledati mora lethi končni račun zadruge in o tem poročati zboru.
Člani upravnega odbora ne smejo biti obenem tudi člani nadzornega odbora.
Člani upravnega in nadzornega odbora ne smejo biti med seboj v ožjem sorodstvu ali svastvu-
d)	Prenehanje zadruge in likvidacija -	83. člen
Obrtniška zadruga preneha, če to sklene zadružni
zbor.
Predsednik Komiteja za lokalno industrijo lahko Izda odločbo o prenehanju obrtniške zadruge, če je njeno delo v nasprotju z njenimi nalogami, če je njeno delo namenjeno prikrivanju kapitalističnega ali špekulantskega delovanja ali če ostane število zadružnikov več kot eno lete pod najnižjim številom, določenim za ustanovitev zadru j ge. Zoper to odločbo se v 15 dneh po prejemu zadruga , lahko pritoži na vlado LRS.
84.	člen
Ce preneha zadruga po prednjem členu, se opravi njena likvidacija, ki jo izvedejo likvidatorji.
Če preneha zadruga po sklepu zbora, izvoli zbor iz-, med zadružnikov najmanj tri likvidatorje- Ce preneha zadruga po odločbi predsednika Komiteja za lokalno industrijo, imenuje predsednik komiteja enega ali več likvi. datorjev izmed zadružnikov ali nezadružnikov
Likvidatorji odgovarjajo za svoje delo zadružnemu zboru, če je zadruga prenehala na podlagi sklepa zadružnega zbora, oziroma predsedniku Komiteja za lokalno industrijo, če je prenehala zadruga na podlagi njegove odločbe.
Z izvolitvijo oziroma imenovanjem likvidatorjev pre. neha dolžnost upravnega odbora, dolžnost nadzornega odbora pa traja do konca likvidacije.
85.	člen
Likvidatorji morajo v 15 dneh po izvolitvi oziroma Imenovanju priglasiti izvršilnemu odboru okrajnega ljudskega odbora prenehanje zadruge in imenovanje likvidatorjev zaradi vpisa v zadružni register. V 15 dneh po vpisu v zadružni register morajo pozvati upnike, naj priglasijo svoje terjatve v treh mesecih. Ta rok se šteje od dneva objave tega poziva v Uradnem listu LRS. Znane upnike morajo pozvati tudi neposredno. Pred potekom roka za prijavo likvidatorji ne smejo pričeti plačevati ob-veznost- m deliti 'zadružno premoženje Ce upnik ne ori-glasl svoje terjatve v tem roku, pride za plačilo njegove
ter jave v poštev samo tisto zadružno premoženje, ki ob priglasitvi še obstoji.
86.	člen
Likvidatorji popišejo in ocenijo zadružno premoženje, napravijo začetno likvidacijsko bilanco, ki jo predlože zboru zadružnikov v potrditev, dokončajo tekoče zadeve zadruge, vnovčijo zadružno premoženje, izterjajo terjatve in izplačajo oziroma izpolnijo obveznosti zadruge. Terjatve, ki ob prenehanju zadruge niso dospele v plačilo, se z uvedbo likvidacije spremene v dospele terjatve.
Po končani likvidaciji sestavijo likvidatorji zaključni likvidacijski račun in skličejo zbor, ki sklepa o poročEu likvidatorjev, o zaključnem likvidacijskem računu in o razrešnici likvidatorjem in nadzornemu odboru. Likvidatorje zadruge, ki je prenehala po drugem odstavku 83. člena tega zakona, razreši predsednik komiteja za lokalno industrijo po predložitvi zapisnika zbora zadružnikov.
Likvidatorji imajo pravice in dolžnosti upravnega odbora. Firmo zadruge podpisujejo z dostavkom >v lifcvtb daciji-c,
87.	člen
Če se iz premoženja zadruge ne morejo poravnati njene obveznosti v celoti, uveljavijo likvidatorji jamstvo zadružnikov. V ta namen morajo napraviti proračun prispevkov iz naslova jamstva in ga predložiti zboru, da ga potrdi.
Med likvidacijo se proti zadrugi ne more dovoliti oziroma nadaljevati izvršba, razen za obveznosti, M nastanejo v zvezi z likvidacijskim postopkom.
Ce se pokaže, da tudi z uveljavitvijo jamstva ne bo mogoče poravnati obvez zadruge, predlagajo likvidatorji uvedbo stečaja.
88.	člen
Premoženje, ki preostane po končani likvidaciji zadruge, prevzame okrajna oziroma mestna obrtna zbornica-
Zbornica izroči to premoženje novi obrtniški zadrug’ iste vrste, če se v enem letu po končani likvidaciji zadruge, ki je prenehala, ustanovi v istem okolišu nova zadruga. Po tem roku uporabi zbornica to premoženje z9 podpiranje obrtnega zadružništva sploh.
Poslovne knjige likvidirane zadruge hrani okrajna oziroma mestna obrtna zbornica-
e)	Združevanje in cepitev zadrug
89.	člen
Dvoje ali več zadrug lahko sklene, da se združijo v eno zadrugo. 0 združitvi sklepajo zbori zadružnikov tisti 1' zadrug, ki se združijo. Sklep o združitvi se predloži pri stojnemu državnemu organu (03. člen tega zakona), d’ ga potrdi.
Če pristojni državni organ potrdi sklepe zborov 0 združitvi, skličejo upravni odbori zadrug, ki se združil"0 skupni zbor zadružnikov teh zadrug. Ta zbor »prej®' pravila nove zadruge in izvoli njeno organe.
Potrditev pravil nove zadruge in njena registracija s® opravita po določbah toga zakona.
Pravice in obveznosti združenih zadrug, med katere se štejejo tudi njihove planske naloge, preidejo na nov0 zadrugo.
90.	Sen
Zadruga lahko sklene na svojem zboru, da se r°7 cepi na dve ali več zadrug.
Pravice in obveznosti zadruge, ki preneha zaradi r
pitve, med katere se štejejo tudi njene planske nalog
preidejo na zadruge, na katere se razcepi, in sicer v tistem razmerju, ki ga določi zbor zadruge,
.'.Ivi e p zbora o cepitvi zadruge se predloži pristojnemu državnemu organu (68. člen tega zakona), da ga potrdi-Če ga potrdi, skličejo zadružniki, ki želijo ustanoviti nove zadruge, zbore teli zadrug. Ti zbori sprejmejo pravila za-drug 4n izvolijo njihovo organe. Potrditev pravil novih zadrug m registracija teh zadrug se opravita IH» določbah tega zakona-
91.	ölen
Ena obrtniška zadruga se lahko pridruži drugi. 0 tem sklepata zbora obeh zadrug in predložita svoj sklep Pristojnemu državnemu organu (68. člen tega zakona), da ga potrdi,
Pravice in obveznosti zadruge, ki preneha zaradi pridružitve, med katere se štejejo tudi njene planske naloge, preidejo na zadrugo, kateri se je druga zadruga pridružila.	#
Z i - timi pogoji lahko dovoli zbor določenemu številu zadružnikov, da se ločijo od zadruge zato, da bi se pridružili drugi zadrugi.
f)	Druge določbe
92.	člen
Natančnejše določbe o pridobitvi in prenehanju članstvu, o pravicah in dolžnostih zadružnikov, o sredstvili zadruge, o sestavi in delu organov zadruge, o organizaciji dela in nagrajevanju v zadrugi, o skladih zadruge in o finančnem poslovanju zadruge predpišejo zadružna pravila.
90.	člen
Komite za lokalno industrijo predpiše natančnejše določbo o likvidaciji obrtniških zadrug, o uporabi pre-<hta Inga premoženja likvidirane zadruge, o postopku, če se po končani likvidaciji odkrije novo premoženje Ultvidi-rano zadruge, m o postopku pri združevanju in cepljenju zadrug,
2.	Obrtniške nabavne ii| prodajne zadruge
94.	člen
'/:i- -imj obrtniki se lahko »drtižujojo v obrtniške tul« bavne in prodajne zadruge.
Člani teh zadrug so lahko tudi proizvajalne in storitveno obrtniške zadruge.
Obrtniške nabavne jfi prodajne yadnige tohkg uporabljajo delovno silo m-zadnižnilcov le za nubavno-pro-dajnn opravila in za p>isaeniško dejo-
95.	člen
Delogno področje obrtniške nabavne in prodajne zadruge je zlasti:
preskrhovanje zadružnikov s proizvajalnimi sredstvi ‘n z drugim male rialom;
prodaja obrtnih izdelkov svojih članov;
ustanavljanje prodajaln in drugih obratov za skupne POtrepS zadružnikov zaradi krepitve obrti;
strokovno usposatiijanje ta izpopalnjevauje zudruini* kov in vajencev,
90. člen
Za obrtniške nabavne :n prodajne zadruge velja|o
»miselno določbe tega zakona o obrtniških zadrugah.
Obrtne delavnice družhcnlh tu zadružnih organizacij
97, člen
Družbeno in zadružno organizacije lahko zaradi x'*P<-'tuejšegy izpolnjevanja «vojib nalog uittuiavljaj»;
a)	obrtne delavnice, ki delajo samo za ustanovitelja in ne tudi za druge (zaprte delavnice); za teke delavnice
se štejejo delavnice, ki delajo samo to, s čimer nejpsrednn podpirajo ali pospešujejo delo ustanovitelja;
b)	obrtne delavnice, ki delajo za ustanovitelja in tudi za druge alt samo za druge (odprte delavnice).
Družbena oziroma zadružna organizacija, ki prosi za dovoljenje za delo odprle delavnice, mora navedi ijmo in sedež delavnice, podatke o njenih osnovnih in obratnih sredstvih in podatke o poslovodju.
98.	Člen
Družbene in zadružne organizacije so operativni upravni voditelji delavnic, ki jih ustanovijo,
99.	člen
Zb obrtne delavnice družbenih in zadružnih organizacij veljajo smiselno tiste določbe tega zakona, k. -e nanašajo na obrtne delavnice državnih uradov, zavodov in podjetij.
VI. Zasebni obrtni» obrati
100.	člen
Z«sobni obrtni obrat vodi osebno im opravlja v njem obrt obrtni mojster, ki je obrat ustanovil,
V zasebnem obrtnem obratu so praviloma lahko /.uposleni obrtni pomočniki in mojstri. Koliko pomočnikov in mojstrov sme biti največ zaposlenih v obratu zasebnega obrtnika, lahko predpiše Komite za lokalno industrijo,
Vlada LRS lahko po predlogu predsednika Komiteja za lokalno induetrijo predpiše, de se v zasebnih obrtnih obratih določenih strok ne sme uporabljati tuja delovna sila.
Skupen obilni obrat imata lahko največ po dva obrtna mojstra, ki imata vsak svoje obrtno dovoljenje-
101.	člen
Zasebna obrt se sme opravljat; samo na podlagi obrtnega dovoljenja.
Obrtno dovoljenje izda izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora, na katerega območju se obrtnj obrat ustanovi.
Vlada LRS lahko odredi, da izdaja obrtna dovoljenja za določene obrtne stroke predsednik Komiteja za lokalno industrijo.
102.	člen
Obrtni mojster, kj želi ustanoviti zasebni obrtni obrat, vloži prošnjo pri poverjeništvu za lokalno industrijo in obrt pristojnega okrajnega ljudskega odbora. V prošnji mora navesti svoje ime in priimek ter rojstne iiodalke, vrste obrata, firmo In sedež obratu ter mora priložiti dokazila o svoji strokovni usposobljenosti za obrtnega mojstra in o tem, da izpolnjuje vse pogoje po 31. členu iv ga zakona.
Dovoljenje »a opravljanje /nsebne obrti se j/.d a. če ima prosilec vae pogoje, predpisane * tem zakonom, In če Je obrtni obrat, ki ga prosilec želi ustanoviti, potreben.
Zoper odločbo, s katero se prošnja za obrtno dovođenje zavrne, je v 1Ö dneh po prejemu odločbe dovoljna pritožba na Komite za lokalno industrijo, če le izdal od kič. bo predsednik Komiteja za lokalne Indii-drljn. pa 'tu v kuto LRS. Pritožba se vloži pri organu, ki je lodal odločbo.
103.	člen
Obrtno dovoljeni» se izd# samo ra eno obrtno -h"k* , Za opravljanje več sorodnih obrtnih strok v enem obratu
se sine izdati dovoljenje samo, če se te stroke po svoji naravi ali krajevnih potrebah oziroma običajih opravljajo skupno.
Obrtno dovoljenje za zasebni obrtni obrat obsega tudi iirmo obrata in določitev poslovnega prostora.
104.	člen
Obrtno dovoljenje se ne more prenesti na drugega.
Zasebni obrtni obrat vodi lahko samo tisti, na čigar ime se glasi obrtno dovoljenje.
Poverjenik za lokalno industrijo in obrt okrajnega ljudskega odbora lahko dovoli za določen čas, da vodi zasebni obrtni obrat poslovodja, če ga lastnik zaradi bolezni. vojaške službe, prestajanja kazni ali iz drugih opra. vičenih razlogov ne more voditi osebno. Poslovodja je lahko samo obrtni mojster, ki izpolnjuje vse pogoje, predpisane po 31. členu tega zakona.
105.	člen
Zasebni obrtnik sme z dovoljenjem izvršilnega odbora okrajnega ljudskega odbora, v katerega območju je obrtni obrat, za določen čas, toda za največ eno leto, začasno ustaviti svoj obrat- To dovoljenje se lahko podaljša.
Začasna ustavitev zasebnega obrtnega obrata se dovoli, če iz opravičenih razlogov lastnik ne more voditi svojega obrata osebno, pa ni mogoče, da bi v njegovi odsotnosti vodil obrat poslovodja.
Nadaljevanje obrata se mora vnaprej priglasiti državnemu organu, ki je dovolil začasno ustavitev.
Ustavitev in nadaljevanje se vpišeta po uradni dolžnosti v register zasebnih obrtnih obratov.
106.	člen
Pravica, opravljati zasebno obrt, preneha:
1.	po zakonu,
2.	če se odvzame obrtno dovoljenje,
3.	če lastnik odglasi obrt in državni organ, ki je izdal dovoljenje, odglasitev potrdi, in
4.	če lastnik obrata umrje.
107.	člen
Pravica, opravljati zasebno obrt, preneha po zakonu v tehle primerih:
1.	če lastnik obrata izgubi državljanstvo FLRJ,
2.	če je obsojen na izgubo državljanskih pravic, ra. zen roditeljskih pravic;
3.	če izgubi opravilno sposobnost,
4.	Če se mu s kazensko sodbo prepove opravljati določeno obrt,
5.	če je obsojen na kazen odvzema prostosti ali odvzema prostosti s prisilnim delom, daljšo od dveh let.
108.	člen
Obrtno dovoljenje lahko odvzame državni organ, ki ga je izdal (101. člen tega zakona), v tehle primerih:
1.	če lastnik obrata, ki nima dovoljenja za ustavitev obrata, iz neopravičenih razlogov več kot tri mesece ne opravlja obrti;
2.	če je bil lastnik obrata v zvezi z opravljanjem obrti zaradi špekulacije ali podobnih dejanj obsojen
n. /.nivo dejanje ali če je bil ponovno kaznovan za pre-ki k po tem zakonu;
3,	če je lastnik obrtnega obrata drugič kaznovan, ker je dopustil, da je nekdo, ki ni imel obrtnega dovoljenja, zlorabil njegovo obrtno dovoljenje za opravljanje obrti (8. točka 132. Člena tega zakona).
Zoper odločbo o odvzemu dovoljenja se lastnik obrata lahko pritoži v 15 dneh po prejemu odločbe na Komite za lokalno industrijo oziroma na vlado LRS. Pritožba ima odložilno moč.
109.	člen
Lastnik zasebnega obrtnega obrata sme odglasi ti svojo obrt pri državnem organu, ki je izdal obrtno dovoljenje.
Odglasitev velja, ko jo v prednjem odstavku navedeni državni organ potrdi.
Odglasitev obrata se ne potrdi, če je škodljiva za splošne gospodarske koristi.
Zoper odločbo, s katero se ne potrdi odglasitev, se lastnik obrata lahko pritoži na višji državni organ v 15 dneh po prejemu odločbe.
110- člen
Vsako prenehanje zasebnega obrtnega obrata ugotovi pristojni državni organ z odločbo, s katero se določi tudi dan prenehanja obrata.
Zasebni obrtnik, ki preneha opravljati obit, mora vrniti obrtno dovoljenje državnemu organu, ki mu ga je izdal.
114. člen
Vdova oziroma mladoletni otroci umrlega lastnika zasebnega obrtnega obrata lahko nadaljujejo obrt še eno leto po njegovi smrti. Po preteku tega časa preneha veljati izdano dovoljenje.
Tak obrtni obrat se lahko vodi samo po poslovodju, ki mora biti obrtni mojster in mora imeti vse pogoje, določene v 31. členu tega zakona. Nadaljevanje obrti po vdovi oziroma mladoletnih otrocih, se mera priglasiti v enem mesecu po lastnikovi smrti državnemu organu, ki j je izdal dovoljenje, in se po uradni dolžnosti vpiše v i register.
V opravičenih primerih lahko državni organ, ki jo izdal obrtno dovoljenje, njegovo veljavnost podaljša še za Šest mesecev. Ce je vdova nesposobna za delo in skrbi za mladoletne otroke alj če td nimajo več matere in nimajo drugih sredstev za preživljanje, jim lahko državni organ, ki je izdal obrtno dovoljenje, podaljša pravico, opravljati obrt, dokler traja ta pogoj,
112.	člen
Tuj državljan sme opravljati zasebno obrt na podlagi dovoljenja, In ga izda predsednik Komiteja za lokalno industrijo v sporazumu z ministrom za notranje zadeve.
Sicer pa veljajo za obrtne obrate tujih državljanov določbe tega zakona.
Posebne določbe za opravljanje obrtnega dela brez stalnega poslovnega sedeža
113.	člen
Brez stalnega poslovnega sedeža se lahko opravlja obrtno delo (potujoči obrtniki) samo v takih obrtnih ' trohah, ki se opravljajo na tak način po svoji naravi ali po dosedanjih običajih. Katere so te stroke, določi Komite za lokalno Industrijo.
Kdor opravlja obrtno delo brez stalnega sedeža, o0 sme uporabljati tuje delovne sile in tudi ne sme zaposlovati vajencev.
114.	člen
Brez stalnega poslovnega sedeža se lahko opravi p' obrtno delo le na podlagi posebnega dovoljenja, ki ga z«

eno loto izda poverjenik za industrijo jn obrt pri okrajnem ljudskem odboru, na katerega öhmbcjti prosjiiec prebiva, 'Poverjenik latikb to dovoljenje podatjSa od leta do
leta.
Dovoljenje za opravljanje obrtnega dela brez stalnega sedeža se lahko izda samo osebam, ki so takega dela zmožne, če je za tak način obrtnega dela podana krajevna gospodarska potreba.
Dovoljenje po prednjem odstavku velja za območje okrajnega ljudskega odbora, v katerem je bilo izdano-Izven tega območja se opravlja na podlagi takega dovoljenja obrtno delo lahko samo, če da dovoljenje za to še poverjenik za lokalno industrijo in obrt pri drugem okrajnem ljudskem odboru; to dovoljenje ee vpiše v izdanem (prvotnem) dovoljenju.
Dovoljenje po prvem odstavku ee lahko omeji na posamezne kraje ali okoliše okraja.
Dovoljenja po prvem odstavku tega člena se ne vpišejo v r egister zasebnih obrtnih obratov, temveč v e ©znam potujočih obrtnikov, ki ga vodi poverjeništvo za lokalno industrijo in obrt pri okrajnem ljudskem odboru.
Tujemu državljanu se dovoljenje po tem členu ne sme izdati.
115.	čilem
Dovoljenje za opravljanje obntnega dela brez stalnega sedeža lahko vsak čas z odločbo odvzame poverjenik, ki ga je izdal, če je imetnik takega dovoljenja kaznovan zaradi prekrška po tem zakonu ali zaradi hujšega kaznivega dejanja.
116.	člen
Komite za lokalno industrijo izda natančnejše predpise o načinu in obsegu opravljanja obrti brez stalnega sedeža.
Posebno določbe za opravljanje obrti kot postranskega poklica v kmetijstvu
117.	člen
Določbe tega zakona ne veljajo za tiste, ki opravljajo po krajevni!h običajih poleg kmetijstva kakšno obrtno delo kot postranski poklic sami ali s člani svoje družino
na svojem domu.
. Za opravljanje takega obrtnega- dela ni potrebno obrtno dovoljenje. Kdor ee peča s takim obrtnim delom, mora to naznaniti krajevnemu (mestnemu, rajonskemu) ljudskemu odboru, v katerega območju prebiva. Krajevni ljudski odbor sporoči to poverjeniku za lokalno industrijo in obrt pri okrajnem ljudskem odboru, ki vodi poseben razvid takih kmečkih obrtnikov.
Taki kmečki obrtniki ne smejo zaposlovati tuje delovne sile in vajencev.
Izvršilni odbor krajevnega ljudskega odbora lahko iz tehtnih razlogov z odločbo prepove opravljanje obrtnega dela po tem členu. Zoper tako odločbo je v 15 dneh po TTcjemu dovoljenja dopustna pritožba na izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora.
Za obrtne delavnice kmetijskih zadror vn,;-':n določbe ^7. do 99. člena tega zakona-
III. DEL
STROKOVNE OBUTNE ORGANIZACIJE "1. Okrajne obrtne zbornice
118.	člen
Vsi državni, zadružni in zasebni obrtni obrati, obrt-no delavnice družbenih in zadružnih organizacij ter obrt-
niške nabavne in prodajne zadruge na območju enega okraja so včlanjeni praviloma v eno okrajno obrtno zbornico-
Kjer je mesto izločeno iz okraja, ee ustanovi skupna okrajna obrtna zbornica za mesto, izločeno iz okraja, in za okoliški okraj.
Predsednik Komiteja za lokalno industrijo pa lahko določi, da se za dva ali več okrajev ustanovi skupna okrajna obrtna zbornica in kje bo njen sedež, kakor V. di, v katerih velikih mestih se ustanovi posebna mestna obrtna zbornica. Za mestne obrtne zbornice veljajo določbe tega zakona o okrajnih obrtnih zbornicah.
110.	člen
Okrajne obrtne zbornice so pravne osebe.
Okrajno obrtno zbornico predstavlja in zastopa predsednik upravnega odbora.
Okrajna obrtna zbornica ima svoj statut, kj ga snroj-i me skupščina zbornice.
Statut okrajne obrtne, zbornice potrdi izvršilni odbor ! okrajnega ljudskega odbora. Statut skupne obrtne, zbor-j niče za več okrajev ali za okraj in mesto potrdi predsed-! uik Komiteja za lokalno industrijo.
120.	člen
Okrajna obrtna zbornica predstavlja obrtništvo okraja in ima zlasti tele naloge: skrbi za napredek obrtništva, za zboljšanje izdelkov, za zboljšanje metode dela in za preskrbo svojih članov s proizvajalnimi sredstvi in z materialom; podpira strokovno, kulturno in idejno politično vzgojo oziroma izpopolnjevanje obrtniških kadrov; daje predloge oziroma mnenja o cenah obrtniških izdelkov in storitev, o kreditni sposobnosti svojih članov, o krajevni potrebi za izdajo obrtnih dovoljenj, o odvzemu obrtnega dovoljenja in o važnejših gospodarskih in strokovnih pro. blemih obrtništva za svoj okoliš; sodeluje z okrajnim ljudskim odborom pri sestavi plana obrtnega dela v okraju; predlaga strokovnjake za oddajo izvedeniških mnenj in za člane pomočniških izpitnih komisij; opravlja pisarniško delo za pomočniško izpitno komisijo; zbira, obdeluje in analizira statistične podatke o stanju obrtništva in priobčuje svoje izsledke državnim organom in obrtni zbornici LRS; vodi razvid obrtniških obratov (delavnic) in kadrov, skrbi za socialno pomoč svojim članom in njihovim svojcem.
121.	člen
Organi okrajne obrtne zbornice so skupščina, upravni in nadzorni odbor.
122.	člen
j
Skupščina je najvišjj organ okrajne obrtne zbornice-Skliče jo upravni odbor. Skupščina je redna ali izredna.
Redna skupščina mora bitj vsaj enkrat na leto.
Če zahteva nadzorni odbor, izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora ali najmanj tretjina članov skupščine sklicanje izredne skupščine z navedbo dnevnega reda, jo ! mora sklicati upravni odbor najpozneje v 15 dneh.
Ce upravni odbor skupščine ne skliče v predpisanem roku, jo skliče nadzorni odbor, če je tudi ta ne skliče, jo skliče lahko izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora.
Prvo skupščino okrajne obrtne zbornice skliče izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora-
123.	člen
Skupščino okrajne obrtne zbornice sestavljajo:
a)	zastopniki državnih 'obrtnih obratov in delavnic, ki jth izmed njihovih poslovodij imenuje izvršilni odbor
okrajnega oziroma mo=tnega ljudskega odbora, upodevaje pri tem število iu stroke krajevnih obrtnih obratov;
b)	zastopnik obrtniških zadrug, ki jih določijo pred-sedniki zadrug na skupnem sestanku;
e) zastopniki obrtnih delavnic družbenih in zadružnih organizacij, ki jih dotočijo te organizacije;
ö) zastopniki zasebnih obrtnikov, ki jih izberejo zasebni obrtniki na volivnern sestanku.
Predsednik Komiteja za lokalno industrijo določi skupno število članov skupščine vsake okrajne obrtne zbornice in število zastopnikov posameznih vrst obrtnih obratov.
Vsak član skupščine ima en glas.
124.	člen
Skupščina zbornice je pristojna ta tele zadeve.
1.	izdaja in'spreminja statut in poslovnik zbornice;
2.	voli izmed svojih članov upravni in nadzorni odbor ter zastopnike za Obrtno zbornico Ljudske republike Slovenije in jih razrešuje;
3.	sklepa o poročilih upravnega in nadzornega odbora!
4.	daje upravnemu odboru smernice za njegovo delo;
•1 sprejema proračun in potrjuje letni zaključni račun zbornice;
6.	določa prispevke članov zbornice;
7.	določa najvišji znesek, do katerega sme zbornica najeti posojilo;
8.	dovoljuje odsvojitev, zamenjavo, nakup in obremenitev zborničnih nepremičnin;
9.	odloča o vprašanjih, ki jih predložita skupščini v odločitev upravni in nadizorni odbor;
10.	odloča o drncih stvareh, ki so dene v pristojnost skupščini s statutom-
126.	člen
Natančnejše določbe o sestavi in delu skupščine ter ^pravnega in nadzornega odbora ter o sredstvih in finančnem poslovanju okrajne obrtne zbornice se predpišejo s statutom in poslovnikom zbornice.
126. člen
Delo okrajne obrtne zbornice nadzoruje izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora. Zastopnik izvršilnega odbora okrajnega ljudskega odbora ima pravico, udeleževati se skupščin in sej upravnega in nadzornega odbora zbornice s posvetovalnim glasom.
Če je delo upravnega ali nadzornega odbora v nasprotju z zakonom, statutom, poslovnikom ali s sklepi skupščine, lahko izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora zadrži izvršitev sklepov upravnega oziroma nadzornega odbora. lahko pa tudi celotnemu odboru začasno prepove opravljati njegovo dolžnost. Če prepove odboru opravljati dolžnost, mora izvršilni odbor z isto odločbo »klicati izredno skupščino zbornice in določiti dan skupi, ščino najpozneje za trideseti dan po izdaji odločbe. Do izvolitve novega odbora opravlja naloge odbora delegat, kj ga določi izvršilni odbor.
2.	Obrtna zbornica Ljudske republike Slovenije
127.	člen
Ustanovi se Obrtna zbornica Ljudske republike Slo-ven 'n e	v Ljubljani
bi« zbornica LRS je pravna oseba. Predstavlja in
zastopa jo predsednik upravnega odbora.
V	Obrtni zbornici LRS so včlanjeno vse okrajne obrtne zbornice na območju Ljudske republike Slovenije.
Obrtna zbornica LRS ima statut o svoji organizaciji, iu delu. Statut izda skupščina zbornice, potrdi ga pa predsednik Komiteja za lokalno industrijo.
128.	člen
Obrtna zbornica Ljudske republike Slovenije predstavlja obrtništvo Ljudske republike Slovenije in ima zlasti tele naloge: sodeluje z državnimi organi pri pospeševanju obrti, pri pravilnem izvajanju državne obrtne politike ter pri strokovnem, kulturnem in idejnopolitičnem dviganju obrtniških kadrov; organizacijsko utrjuje okrajne in mestne obrtne zboraJice in jim pomaga pri preskrbovanju obrtnih obratov s proizvajalnimi sredstvi in z materialom; sodeluje pri sestavljanju plana obrtnega dela v republiki; predlaga člane za mojstrske izpitne komisije; vodi razvid o obrtništvu v Ljudski republiki Sloveniji; zbira, obdeluje in analizira statistične podatke o stanju obrtništva in svoje izsledke priobčuje Komiteju za lokalno industrijo.
109.	člen
Organi Obrtne zbornice Ljudske republike Slovenije so skupščina, upravni in nadzorni odbor-
Skupščino Obrtne zbornice LRS sestavljajo izvoljeni zastopniki okrajnih in mestnih obrtnih zbornic. Skupno število zastopnikov in razmerje, po katerem volijo svoje zastopnike posamezne okrajne in mestne obrtne zbornice, določi predsednik Komiteja za lokalno industrijo.
V	ostalem veljajo za Obrtno zbornico LRS smiselno določbe o okrajnih obrtnih zbornicah.
130. člen
Obrtna zbornica LRS je pod neposrednim nadzorstvom predsednika Komiteja za lokalno industrijo, ki ima oh smiselni uporabi drugega odstavka 126. člena lega
zakona pravico, zadržati nepravilne in nezakonite sklepe organov Obrtne zbornice LRS in začasno prepovedati opravljanje dolžnosti upravnemu ali nadzornemu odboru.
3.	Uslužbenci obrtnih zbornic
181. člen
Pisarniško in strokovno delo pri obrtnih zbornicah opravljajo uslužbenci zbornic, ki imajo položaj uslužbencev družbenih organizacij.
IV. DEL
Kazenske določbe
132. člen
L denarno kaznijo do 20.000 dinarjev: ali s poboljSevaP nim delom do dveh mesecev se kaznuje za prekršek:
1.	kdor brez pravice vodi obrtni obrat oziroma brez pravice opravlja obrt;
2.	kdor opravlja delo, ki ne spada v obrtno stroko, z* katero je ustanovljen obrtni obrat ali delavnica;
8, lastnik obrtnega obrata, ki dopusti, da nekdo, kt nima obrtnega dovoljenja, zlorabi njegovo obrtno dovoljenje za opravljanje obrti;
1	4, kdor brez opravičenega razloga ustavi delo ozirom»
ne postavi poslovodje;
5.	kdor brez opravičenega razloga noče zaposliti obrtnoga vajenca;
6.	kdor izdeluje slabe izdelke ali slabo opravlja storitve;
7.	kdor trati material, ki mu je dodeljen;
8.	kdor ne daje pravih podatkov o stanju in dedu obrata oziroma delavnice, ki jo vodi.
Kdor je ponovno kaznovan zaradi prekrška iz 1. točke tega člena, se lahko poleg določene kazni kaznuje tudi z odvzemom orodja, priprav in surovin, s katerimi je brez pravice opravljal obrt-
133.	člen
Z denarno kaznijo do 2.000 dinarjev se kaznuje za prekršek, kolikor ni s posebnimi predpisi določena strožja kazen:
1.	kdor zaposli pomožno osebje brez predpisanih listin;
2.	kdor se ne ravna po določbah 34. člena tega zakona o napisu obrtnih obratov in delavnic;
3.	kdor ne priglasi spremembe sedeža obrata ali druge nastale spremembe, ki bi jo moral po določbah tega zakona priglasiti;
4.	kdor ne vodi predpisanih poslovnih knjig ali jih vodi neredno ali nepravilno.
V. DEL
Prehodne in končne določbe .
134.	člen
Pravice, pridobljene po prej veljavnih predpisih, ostanejo v veljavi, kolikor niso v nasprotju s predpisi tega zakona.
135.	člen
Kdor je do uveljavitve tega zakona napravil izpit za obrtnega mojstra ali je pridobil strokovno uspsoblienost, ki je bila po prejšnjih predpisih enaka temu izpitu, ali kdor je pred uveljavitvijo tega zakona najmanj tri leta opravljal obrt na podlagi dovoljenja, izdanega po prej veljavnih predpisih, ima pogoje za obrtnega mojstra in za opravljanje obrti tudi po določbah tega zakona.
136.	člen
Kdor je na dan 9. julija 1949 opravljal zasebno obrt. a nima pogojev, ki so po tem zakonu potrebni za opravljanje take obrti, mora v roku. ki ga določi predsednik Komiteja za lokalno industrijo ali likvidirati svoj obrat, ali v tem roku pridobiti pogoje, ki so predpisani s tem zagonom.
Predsednik Komiteja za lokalno industrijo lahko posameznim obrtnikom tudi spregleda nekatere pogoje.
187. člen
Vdove oziroma mladoletni otroci umrlega lastnika zasebnega obrtnega obrata smejo na podlagi dovoljenja, izdanega po prej veljavnih predpisih, opravljati obrt še 'J|'o leto po uveljavitvi tega zakona. Obrat vodi poslovodja, ki mora biti obrtni mojster in ima vse [»goje, določene v 'ki. členu tega zakona. Po preteku tega roka preneha ve-liati izdano dovoljenje. V opravičenih primerih lahko Iržavni organ, kj je pristojen za izdajo obrtnega dovo-i^nja, dovoli opravljati tako obrt še za šest mesecev. Ce " vdova nesposobna za delo, pa skrbi za mladoletne '"ke ali Če ti nimajo več matere in nimajo drugih sred
za preživljanje, se jim lahko pravica, opravljat; obrt, mljša, dokler ti pogoji trajajo.
138.	člen
Obstoječi obrtni obrati in delavnice se morajo priglasiti pristojnim organom za registracijo v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Svoje delo morajo v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona prilagoditi določbam tega zakona.
Obstoječi obrtni obrati in delavnice, ki se ne priglasijo za registracijo v roku, določenem v prednjem odstav. ku, morajo prenehati z delom.
139.	člen
Iniciativni odbor za zadružništvo Slovenije v Ljubljani, Obrtniška zveza za Slovenijo v Ljubljani in okrajna (mestna) združenja obrtnikov nadaljujejo svoje delo do ustanovitve obrtnih zbornic, ki so določene s tem zakonom, nato pa preidejo v likvidacijo.
V tridesetih dneh potem, ko začne ta zakon veljati, imenujejo izvršilni odbori okrajnih (mestnih) ljudskih odborov likvidatorje okrajnih oziroma mestnih združenj obrtnikov svojih območij, predsednik Komiteja za lokalno industrijo pa likvidatorje za Iniciativni odbor za zadružništvo Slovenije in za Obrtniško zvezo v Ljubljani.
Likvidatorji prično z likvidacijo takoj, ko se konstituirajo okrajne obrtne zbornice oziroma Obrtna zbornica Ljudske republike Slovenije.
Likvidacija se opravi ob smiselni uporabi določb 84. do 87. člena tega zakona.
Preostalo premoženje likvidiranih okrajnih oziroma mestnih združenj obrtnikov se izroči okrajnim obrtnim zbornicam njihovih okolišev, preostalo premoženje likvidiranega Iniciativnega odbora za zadružništvo Slovenije I in likvidirane Obrtniške zveze za Slovenijo v Ljubljani pa j Obrtni zbornici Ljudske republike Slovenije, da ga uporabijo za podpiranje in pospeševanje obrtnega zadružništva.
140.	člen
Predsednik Komiteja za lokalno industrijo je pooblaščen, da razen predpisov, za katere je pooblaščen po posebnih določbah tega zakona, izdaja po potrebi tudi druge predpise za izvajanje tega zakona, kolikor ni za to s tem zakonom pooblaščena vlada LRS
141.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS<.
U št. 192
Ljubljana, dne 20. junija 1950.
PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPTTJ TKE SLOVENIJE
Sekretar:	Predsednik:
France Lubej 1. r.	Josip Vidmar L r,
103.
Ukaz
Na podlagi 4. točke 72. člena ustave LR .Slovenije razglaša Prezid::] Ljudske skupščine LR Slovenije zakon o gozdovih, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije na VII. rednem zasedanju dne 13. junija 1950 in ki se glasi:
Zakon
o gozdovih
Da se zagotovi trajna produkcija gozdnih proizvodov j in da se zadosti nalogam, ki jih imajo gozdovi v zvezi I z varovanjem gozdnega in kmetijskega gospodarstva.
tehničnih in prometnih naprav, ljudskega zdravstva in prirode ter na področju narodne obrambe, izdaja Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Zakon
o gozdovih
1.	Splošne določbe
1- člen
Vsi gozdovi v Ljudski republiki Sloveniji so ne glede na lastnika namenjeni splošnim koristim ljudske skupnosti in so pod posebno skrbjo in nadzorstvom države.
2.	člen
Za gozdove veljajo po tem zakonu tudi:
1.	zemljišča, ki niso trajno prikladna za drugo vrsto kulture kot za gojitev gozda;
2.	zemljišča, ki po svoji legi, oblikovitosti, fizikalnih in kemijskih lastnostih ter po klimatiönih razmerah najbolj ustrezajo narodnemu gospodarstvu im drugim splošnim koristim, če imajo gozdno kulturo.
0 sporih, ali je šteti določeno zemljišče za gozdno zemljišče po tem zakonu, odloča minister za gozdarstvo v spiorazumu z ministrom za kmetijstvo.
3.	člen
Zboljšanje in razvoj gozdarstva ter gozdnega in lesnega gospodarstva ureja državni gospodarski plan Ljudske republike Slovenije v okvira splošnega državnega gospodarskega plana v skladu z nalogami in s proizvodno zmogljivostjo gozdov. V ta namen se izdelajo gozdni gospodarski načrti.
4.	člen
Organi, pristojni za gozdarstvo, gozdna gospodarstva ter drugi organi in podjetja upravljajo gozdove po gozdnih gospodarskih načrtih, v okviru splošnega državnega go spxxiarskega plana za zboljšanje ;n pospeševanje gozdarstva in lesnega gospodarstva.
5.	Člen
Zaradi smotrnega gospodarjenja z zadružnimi in zasebnimi gozdovi nadzoruje država gojitev in izkoriščanje teh gozdov.
6.	člen
Gozdni predeli s posebnimi naravnimi lepotami in gozdovi zgodovinskega ali znanstvenega pomena se lahko z zakonom Ljudske republike Slovenije razglasijo za narodne parke.
Narodni parki se upravljajo po posebnih predpisih.
II Varstvo in gojitev gozdov
7.	člen
Gozd se sme krčiti in spremeniti v drugo vrsto kulture samo z dovoljenjem pristojnega državnega organa, in sicer zaradi potreb splošnega gospodarskega napredka, zaradr' trajnega boljšega gospodarjenja, zaradi potreb državne varnosti in državne obrambe ali zaradi utemeljenih gospodarskih potreb lastnika.
Krčitev ali spremembo gozda v drugo kulturo dovoli minister za gozdarstvo v sporazumu z ministrom za kmetijstvo in s Komitejem za vodno gospodarstvo.
Zr krčenje gozdov in opustitev gozdne kulture za potrebe državne varnosti in državne obrambe, zlasti v državnem obmejnem pa «n nadalje za krčen je gozdov :n opustitev gi -ne kulture oh vodah, ki se uporabljajo za plovbo, veljajo zvezni predpisi.
Označba kulture pri zadružnih in zasebnih zemljiščih, ki so v zemljiških knjigah in katastrskih operatih označena kot gozdovi, se sme spremeniti samo na podlagi pravnomočne odločbe gozdarskega organa pri pristojnem okrajnem (mestnem) izvršilnem odboru.
Ce zemljiškoknjižno sodišče ali katastrski organ ugotovi, da je bilo zadružno ali zasebno zemljišče, ki je po j njegovih uradnih podatkih označeno kot gozd, spremenjeno v drago vrsto kulture, mora to naznaniti organu, na-■ vodenemu v prvem odstavku tega člena.
9.	člen
Pustošenje gozda je prepovedano. Za pustošenje gozda se šteje vsako dejanje, s katerim se slabi rodovitnost gozdnega zemljišča ali zmanjšuje gozdni prirastek ali ogroža trajnost gozdne proizvodnje, obstoj ali gojitev gozda.
10.	člen
Če se na gozdnem drevju pojavi škodljivi mrčes ali nalezljiva bolezen, m-ora pristojni državni gozdarski organ pa tudi posestnik gozda takoj ukreniti vse potrebno, da se nalezljiva bolezen ali škodljivi mrčes zatre oziroma prepreči širjenje.
Posestniki gozdov morajo takoj priglasiti pristojnemu j gozdarskemu organu okrajnega (mestnega) izvršilnega 1 odbora, če opazijo škodljivi mrčes ali nalezljivo bolezen v svojem gozdu ali na svojem gozdnem drevju izven gozda.
Pristojni gozdarski organ organizira in nudi pomoč posestnikom gozdov, ki z lastnimi sredstvi ne morejo zatreti ali preprečiti nalezljivih bolezni ali škodljivega mrčesa.
Ce se pojavi škodljivi mrčes ali nalezljiva bolezen v ! večjem obsegu, lahko vlada LRS odredi, da morajo vsi prebivalci v ogroženem okolišu, ki so za to sposobni, sode. lovati pri akciji za zatiranje škodljivega mrčesa oziroma nalezljive bolezni.
11.	člen
Paša in žirjenje v lastnih in služnostnih gozdovih sta praviloma dovoljena.
V gozdovih, bi so pod upravo republiških organov, dovoli, kolikor ne gre za žo pridobljene pravice, pašo in žirjenje minister za gozdarstvo, v gozdovih, ki so pod upravo ljudskih odborov, pa • poverjenik za gozdarstvo ; okrajnega (mestnega) ljudskega) odbora.
Na zemljišča, ki so določena za pogozdovanje ali po-m Lajanje, v gozdne nasade in v mlade gozdove se živina ne sme spuščati.
Kjer je nevarnost, da bi se s pašo alj žirjenjem delala pomladku ali gojitvi gozda škoda, pristojni gozdarski organ pašo oziroma žirjenje lahko prepove.
Paša koz v gozdu je prepovedana.
12.	člen
Pianine iznad gozdne vegetacije in planinski pašniki se ne smejo razširjati v škodo gozda. Izjeme sme dovoliti vlada LRS, če je to v - korist narodnega gospodarstva.
13 člen
Pridobivanje stelje v gozdovih z grabljenjem = košnjo alj, s kleščenjem se sme izvajati le na način, ki ne
ogroža proizvodne sposobnosti gozdov.
14. <a©n
Zaradi varstva gospodarskih, zdravstvenih in drugih splošnih koristi ali koristi posameznikov se smejo določeni gozdovi razglasiti za stalne ali začasne varovalne gozdove-
16.	člen
Za varovalne gozdove se smejo razglasiti:
!• gozdovi, ki varujejo zemljišča usadov, izpiranja ali krušen ja, gozdovi na strmih obronkih ali bregovih voda, gozdov., ki varujejo vodnogospodarske in energetsko-tchnične naprave pred zapreden jem, gozdovi na zemljiščih, ki so izpostavljeni vetru, ter gozdovi na graških tleh;
2.	gozdovi, ki v hudourniških in padavinskih območjih energetsko važnih vodotokov zadržujejo naglo odtekanje vode in s tem varujejo izvirke in zemljišča poplav in plazov ter enakomernost vodnega pretoka;
3.	varovani gozdnj pasovi prot vetru, pesku in vodi;
4.	gozdovi na zgornji meji gozdne vegetacije;
5.	gozdovi, ki se uporabljajo v zdravstvene namene jn
6.	gozdovi, ki so pomembni za obrambo države.
Gozdovi, ki so bili do uveljavitve tega zakona razglašeni za varovalne, ostanejo še nadalje varovalni.
16.	člen
Gozdove, navedene v 1. do 5- točki 15. člena tega zakona razglasi za stalne ali začasne varovalne gozdove minister za gozdarstvo v sporazumu s predsednikom vlade LRS. Za razglašanje v 6. točki 15. Člena navedenih gozdov za varovalne gozdove, veljajo zvezni predpisi.
17.	člen
Krčenje in sečnja na golo v varovalnih gozdovih sta prepovedana.
18.	člen
Sečnja gozdov je dopustna samo na tak način, da ni v škodo umnemu pomlajanju in gojitvi gozda-
Načeloma sta dovoljeni prebirala; sečnja in ©plodna sečnja; Sečnja na golo je dovoljena le na majhnih površinah, ki omogočajo naravno pomlaja n j e.
19- člen
Sečnja drevja in predelovanje lesa v gozdovih se mora opravljati na način in v času. ki je v skladu z načeli racionalnega izkoriščanja gozdov in s posebnim ozirom na pomlajanje m varstvo gozdov. Natančnejše; predpise o dovolitvi sečnje ter o načinu in času izkoriščanja gozdov izda minister za gozdarstvo.
V	državnih gozdovih, v gozdovih na krasu in v varovalnih gozdovih, v zadružnih in zasebnih gozdovih pa, kolikor ne gre za lastne potrebe zadružnega oziroma zasebnega kmečkega gospodarstva, se drevje ne sme podirati, dokler se ne odkažejo drevesa z žigom sečnje, če naj se poseka gozd do golega, pa ne, dokler se za sečnjo določeni deli ne zaznamujejo.
20. člen
Minister za gozdarstvo lahko določi, da se smejo določene redke ali zredčene vrste dreves sekati samo z njegovim dovoljenjem.
21 člen
V	prvih dveh mesecih od začetka vegetacije se gozdovi ne smejo redčiti in čistiti-
22.	člen
Gozdni proizvodi se smejo spravljati iz gozda in eplavljati samo tako, da se ne dela gozdu škoda.
Lastnik zemljišča mora dovoliti spravljanje gozdnih proizvodov čez svoje zemljišče, če to ni mogoče opraviti na drug način ali v drugi smeri ali če h; drug način ali druga smer bila nesorazmerno dražja. Če se stranki ne sporazumeta, odloči o dovolitvi zasilne poti gozdarski organ okrajnega (mestnega) izvršilnega odbpra. Lastnik zemljišča ima pravico do povračila škode, ki pri tem nastane. O sporih za odškodnino odlova sodišče.
23.	člen
Zaradi čim umn-jšega izkoriščanja proizvajalne sile zemljišča se morajo predvsem pogozditi goljave, kraške in druge goličave ter zemljišča, ki po svoji legi, oblikovi-toeti, fizikalnih in kemijskih lastnostih ter po klimatičnih razmerah najbolj ustrezajo narodnemu gospodarstvu in drugim splošnim koristim, če imajo gozdno kulturo.
24.	člen
Posestnik gozdnega zemljišča je dolžan pogozditi goljave, na katerih je bil nekdaj gozd, in vsa v 2. členu tega zakona navedena zemljišča, in sicer v roku, ki ga v okv.ru splošnega državnega gospodarstva plana določi gozdarski organ okrajnega (mestnega) izvršilnega odbora.
Poseke, ki so nastale po 1. januarju 1947, je treba pogozditi, kolikor niso naravno pomlajene, in sicer najdalje v treh letih po opravljeni sečnji, če je ta rek že potekel, pa najdalje do konca leta 1952.
Ce posestnik v določenem roku zemljišč po določbah j tega člena ne pogozdi, napravi to gozdarski organ okraj-: nega (mestnega) izvršilnega odbora na njegove stroške.
25.	člen
Država podpira pogozdovanje zadružnih in zasebnih zemljišč, navedenih v 23. in 24. členu tega zakona, ‘er z bolj Sevanj e zadružnih i:i zasebnih gozdov na način in ob pogojih, ki jih predpiše vlada LRS z uredbo.
26.	člen
Gozdovi, ki so zaradi čezmerne sečnje, kleščenja, objedanja brstja ali pa^e spretnem jeni v grmišča, in gozdovi, ki so zanemarjeni in v rasti zaostali, se morajo obnoviti oziroma zboljšati.
III.	Uprava gozdov in nadzorstvo nad njimi
27- člen
Minister za gozdarstvo vodi in nadzoruje vse gozdarsko organe na območju Ljudske republike Slovenije, vodi gozdna gospodarstva republiškega pomena ter Jaje ljudskim odborom navodila za upravljanje gozdov in gozdnih gospodarstev, ki so pod njihovo upravo-
28.	člen
Ljudski odbori upravljajo gozdove, ki so pod njihovo upravo in lesne industrijske naprave lokalnega pomena, praviloma po gozdnih gospodarstvih, skrbijo za pogozdovanje, za gojitev in varstvo gozdov in za melioracijo gozdnih zemljišč: skrbijo za preskrbo ljudstva z. gozdnim: proizvodi ; urejajo pašo in žirjenje; skrbijo, da se v gozdovih ne dela škoda in da se nepravilno in protipravno ne izkoriščajo; neposredno nadzorujejo zadružne in tiste zasebne gozdove, ki niso ped posebnim državnim nadzorstvom.
29.	člen
Gozdove v lokalni upravi, ki izjemoma niso v sestavu
gozdnegii gosp : ar dva, up' nujo kot .... 'boe giwpodar-
j ske enote ljudski odbori po svojem organu za gozdarstvo J neposredno.
30.	Ölen
Temeljni organ za upravo državnih gozdov je gozdno gospodarstvo.
Gozdno gospodarstvo je državno gospodarsko podjetje, ki se ustanovi po predpisih splošnega zakona o državnih gospodarskih podjetjih.
Gozdna gospodarstva so republiškega ati lokalnega pomena-
31.	61en
Naloge gozdnega gospodarstva so predvsem obnova, gojitev in varstvo gozdov, urejanje in izkoriščanje gozdov in nadzor nad izkoriščanjem gozdov, če jih ne izkorišča samo, melioracija gozdnih zemljišč, graditev in sodelovanje pri obnovj in graditvi gozdnih prometnih sredstev.
32.	člen
Izkoriščanje zadružnih in zasebnih gozdov je pod nadzorstvom okrajnega (mostnega) izvršilnega odbora.
38.	člen
Zadružni gozdovi in varovalni gozdovi zasebnikov so pod posebnim državnim nadzorstvom.
Kot posebno državno nadzorstvo je mišljeno nadzorovanje del, ki so v zvezi z obnovo, gojitvijo, ohranitvijo, varstvom in izkoriščanjem gozdov ter s pogozdovanjem in melioracijo gozdnih zemljišč.
Posebno državno nadzorstvo izvaja pristojni okrajni (mestni) izvršilni odbor.
Stroške državnega strokovnega nadzorstva nosi država, kolikor ge ne dajo poravnati iz rednih dohodkov gozda.
34. člen
Zaradi udeležbe ljudskih množic pri upravi, povzdi-gi, gojitvi, varstvu in izkoriščanju gozdov se ustanovijo pri krajevnih in okrajnih (mestnih) ljudskih odborih gozdarski sveti.
V gozdarski svet pridejo predstavniki gozdnih gospodarstev, lesnoindustrijskih podjetij, zadrug, sindikatov in drugih množičnih organizacij in tudi posamezni državljani.
Gozdarski sveti delajo pod vodstvom izvršilnega odbora.
36.	člen
Za potrebe znanosti in pouka sme minister za gozdarstvo določene državne gozdove ter objekte in naprave na njih izročiti gozdarskemu oddelku agronomske in gozdarske fakultete in drugim gozdarskim šolam jn zavodom v uporabo ali v sporazumu s predsednikom vlade dati v upravo.
36.	člen
Za čuvanje gozdov skrbi gozdni-, ljudska milica.
Za opravljanje nalog pomožne tehnične gozdne službe ekrbijo logarji po posebnih predpisih.
37.	člen
Zaradi pravilnega in racionalnega gospodarjenja z gozdovi se lahko izvrši ari dacija in komasacija gozdov in gozdnih zemljišč, in sicer praviloma v obliki zamenjave
Natančnejše določbe o arontaciji in komasaciji gozdnih zemljišč predpiše vlada LRS z uredbo.
IV. Kazenske določbe
38.	člen
Kaznivo dejanje slori in se kaznuje z odvzemom prostosti do treh let:
1.	kdor pustoši gozd ali gozdni nasad ali seka do golega v varovalnih gozdovih;
2.	kdor brez dovoljenja krči gozd ali beli drevje, zato da bi spremenil gozdno zemljišče v drugo vrsto kulture;
3.	kdor protipravno poseka v gozdu eno ali več dreves v vrednosti nad 1000 dinarjev ali si protipravno prilasti podrta drevesa, obdelan ati izdelan les v vrednosti nad 1000 dinarjev ne glede na to, ali je na kraju obdelave ali na skladišču v gozdu;
4.	kdor poškoduje ali uničuje gozdno drevesnico.
5.	kdor brez posebnega dovoljenja seka gozdna drevesa, katerih sečnja je po posebnih predpisih prepovedana.
Ce so posledice kaznivega dejanja posebno hude, se kaznuje storilec z odvzemom prostosti do petih let.
39.	člen
Prekršek stori in se kaznuje s poboljševalnim delom do dveh mesecev in z denarno kaznijo do 3000 dinarjev ali z eno od teh dveh kazni:
1.	kdor ne pogozdi v določenem roku;
2- kdor ne ukrene, kar je predpisano za zatiiranje in preprečitev nevarnosti po škodljivem mrčesu ali nalezljivih boleznih na gozdnem drevju;
3.	kdor protipravno poseka v gozdu eno ali več dreves v vrednosti ne nad 1000 dinarjev ali si protipravno prilasti podrta drevesa, obdelan ali izdelan les v vrednosti ne nad ipOO dinarjev ne glede na to, ali je na kraju obdelave ali na skladišču v gozdu;
4.	kdor poškoduje gozdne poti, objekte in naprave ter druge priprave, ki so v zvezi z njimi;
5.	kdor poškoduje ali uniči mejna ali gozdnogospodarska znamenja;
6.	kdor se ne ravna po predpisih gozdnega gospodarskega načrta;
7.	kdor seka na golo brez poprejšnjega dovoljenja, če je tako dovoljenje predpisano.
40.	člen
Prekršek stori in se kaznuje s poboljševalnim delom do tridesetih dni ali z denarno kaznijo do 1500 dinarjev:
1.	kdor goni na pašo ali na žirjenje v nasprotju z določbami! tega zakona ali z drugimi predpisi pristojnih državnih organov;
2.	kdor poškoduje stoječe drevo z zasekovanjem, pre-sekovanjem, žaganjem, narezovanjem, trganjem, sekanjem iveri, vrtanjem, kleščenjem, sekanjem vrhov ali na drug način;
3.	kdor v nedovoljenem času seka, predeluje les v gozdu alj ga spravlja iz gozda.
41.	člen
0 kaznivih dejanjih iz 38. Člena tega zakona sodi okrajno sodišče.
Za postopek in odločanje o prekrških iz 39. in 40 člena tega zakona na prvi stopnji je pristojen izvršilni od bor okrajnega oziroma mestnega ljudskega odbora
V. Prehodne in končne določbe
42.	člen
Dokler ne bodo izdelani gozdni gospodarski načrti, se izkoriščajo državni gozdovi in gozdovi pod posebnin I ' ž.avnim nadzorstvom podlagi letnih planov za sečnj m pogozdovanje.
4S. člea
Mmi&fcer za gozdarstvo je pooblaščen da izda:
1.	predpise o napravi in potrjevanju gozdnih gospodarskih načrtov (4. čim);
2.	predpise o postopku za izdajanje dovoljenj m krčitev gozdov ali za spremembo gozdne kulture v drugo kulturo (7. člen);
3.	predpise o ukrepih za zatiranje in preprečevanje škodljivega mrčesa in nalezljivih bolezni na gozdnem drevju (10. člen);
4.	predpise o paši in žirjenju v gozdovih (11. Člen);
5.	predpise o pridobiivanju stelje v gozdovih (13. člen);
6.	predpise o načinu sečnje ter načinu in času izkoriščanja gozdov (18. in 19. člen);
7.	predpise o spravljanju lesa iz gozda, o splavlja-nju lesa in o zasilnih gozdnih potih (22. člen);
8.	predpise o obnovi in zboljšanju zanemarjenih in v rasti zaostalih gozdov (26. člen);
9.	po potrebi druge natančnejše predpise za izvajanje tega zakona, kolikor za to ni pooblaščena vlada LRS.
44. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v -»Uradnem listu LRS<.
U št. 198
Ljubljana, dne 20. junija 1950.
PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLO VENI,TE
Sekretar:	Predsednik:
Fran ve Lubej 1. r.	Josip Vidmar L r.
v 104.
Ukaz
Na podlagi 4. točke 72. člena ustave LR Slovenije razglaša Freziddj Ljudske skupščine LR Slovenije zakon o državljanstvu Ljudske republike Slovenije, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LE Slovenije na Vil. rednem zasedanju dne 13. junija 1950 in ki se glasi;
Zakon
PRIDOBITEV DRŽAVLJANSTVA 1. Pridobitev državljanstva po rodu
4.	člen
Otrok, katerega oba roditelja sta državljana Ljudske republike Slovenije, pridobi z rojstvom državljanstvo Ljudske republike Slovenije. *
5.	člen
A ko je eden staršev državljan Ljudske republike Slovenije, drugi pa tuj državljan, je otrok državljan Ljudske republike Slovenije, če po določbah zakona o državljanstvu Federativne ljudske republike Jugoslavije pridobi državljanstvo Federativne ljudske republike Jugoslavije.
6.	člen
Otrok staršev, katerih eden je državljan Ljudske republike Slovenije, drugi pa državljan kake druge ljudske republike Federativne ljudske republike Jugoslavije, je državljan Ljudske republike Slovenije, če se starši o tem
sporazumejo.
Če se taki starši glede otrokovega renuhli'kega državljanstva ne sporazumejo, postane otrok državljan Ljudske republike Slovenije, če imajo starši v času njegovega rojstva skupno stalno prebivališče v Ljud=k' republiki Sloveniji.
Ce se taki starši glede otrokovega republiškega državljanstva ne sporazumejo in v času njegovega rojstva nimajo skupnoga stalnega prebivališča niti v Ljudski republiki Sloveniji niti v tisti ljudski republiki Federa-tivne ljudske republike Jugoslavije, katere državljan je drugi roditelj, postane otrok državljan Ljudske republike Slovenije, če je rojen v Ljudski republiki Sloveniji.
Če tale! starši živijo skupaj in otrok ne pridobi republiškega državljanstva po nobenem izmed njih na podlagi prednjih treh odstavkov, postane državljan Ljudske republike Slovenije, če je njegov oče državljan Ljudske republike Slovenije.
Če taki starši živijo ločeno in se glede otrokovega republiškega državljanstva ne sporazumejo, postane otrok državljan Ljudske republike Slovenije, če je državljan Ljudske republike Slovenije tisti roditelj, s katerim živi otrok v skupnosti.
o državljanstvu Ljudske republike Slovenijo SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Državljan Ljudske republike Slovenije je lahko samo tisti, Iti je hkrati državljan Federativne ljudske republike Jugoslavije.
2.	člen
Državljani drugih ljudskih republik Federativne ljudske republike Jugoslavije so lahko častni državljani Ljudske republike Slovenije.
2.	Državljanstvo po rojstvu na ozemlju Ljudsko republike Slovenije
7.	fileti
Za državljana Ljudske republike Slovenije velja po rojstvu na ozemlju Ljudske republike Slovenije otrok, ki je rojen ali najden na ozemlju republike pa sta oba nie-gova roditelja nepoznana, če se mu starši ne u gotove do ! dovršenega 14. leta njegove starosti.
To velja tudi za otroka, ki ie rojen na ozemlju Ljudske republike Slovenije, pa sta mu oba roditelja brez državljanstva ali neznanega državljanstva.
3.	člen
Državljani dragih ljudskih republik Federativne ljudske republike Jugoslavije uživajo na ozemlju Ljudske republike Slovenije iste pTavice kakor državljani Ljudske republike Slovenijo, kolikor ni ivzvrševanje kake pravice s posebnim zakonitim predpisom izrecno vezano na državljanstvo Ljudske republik® Slovenije,
. 3. Sprejem v državljanstvo Ljudske republike Slovenije
a)	Sprejem tujih državljanov
8.	člen
Tu! državljan. H izpolnjuje pogoje za sprejem v dr-žavljanstvo Federativne ljudske republike Jugoslavijo |o zakonu o državljanstvu Federativne ljudske republike Ju-
goSkivije, se na prošnjo lahko sprejme v državljanstvo Ljudske republike Slovenije, če se hkrati sprejme tudi v državljanstvo Federativne ljudske republike Jugoslavije.
9.	člen
Prošnje tujih državljanov za sprejem v državljanstvo Ljudske republike Slovenije rešuje minister za notranje zadeve.
Proti odločbi ministra za notranje zadeve se v 15 dneh po prejemu odločbe lahko vloži pritožba na vlado LRS.
10.	člen
Tuj državljan, ki pridobi državljanstvo Federativne ljudske republike Jugoslavije s p Mujenjem po izredni poti (11. člen zakona o državljanstvu Federativne ljudske republike Jugoslavije), pridobi hkrati državljanstvo Ljudske republike. Slovenije, če ima v nji stalno prebivališče; če nima stalnega prebivališča v Federativna ljudski republiki Jugoslaviji, pa tedaj, če je rojen v Ljudski republiki Sloveniji.
11.	člen
Otroci izpod 18 let pridobijo državi jamstvo svojih staršev, če oba roditelja pridobita državljanstvo Ljudske republike Slovenije.
Če samo eden od staršev pridobi državljanstvo Ljudske republike Slovenije, pridobijo to državljanstvo tudi njegovi otroci, mlajši od 18 let, če to izrečno zaprosi in če žive otroci skupno z njim v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, če so otroci dopolnili 14 let, je potrebna tudi njihova privolitev.
12.	člen
Tuj državljan, sprejet v državljanstvo Ljudske republike Slovenije, pridobi to državljanstvo z istim dnem kakor državljanstvo Federativne ljudske republike Jugo-slavije.
b)	Sprejem državljanov drugih ljudskih republik Federativne ljudske republike Jugoslavije
13.	člen
Državljan druge ljudske republike Federativne ljudske republike Jugoslavije se mora na prošnjo sprejeti v državljanstvo Ljudske republike Slovenije, če izpolnjuje tele pogoje:
1 da je dopolnil 18 let,
2.	da ni izgubil državljanskih pravic, in da se ne vodi proti njemu postopek zaradi kaznivega dejanja, ki ima lahko za posledico izgubo teh pravic,
3.	da je do vložitve prošnje najmanj leto dni nepretrgoma prebival na ozemlju Ljudske republike Slovenije,
M.nister za notranje zadevo lahko tudi ne glede na te pogoje izda odločbo o sprejemu v državljanstvo.
14.	člen
Državljan druge ljudske republike Federativne ljudske republike Jugoslavije, ki sklene zakonsko zvezo z državljanom Ljudske republike Slovenije moškega ali ženskega spola m zaprosj za sprejem v državljanstvo Ljudske republike Slovenije, se sprejme v državljanstvo ne glede na pogoje iz prvega odstavka 13. člena tega. zakona.
15.	člen
Ce pridobita oba roditelja državljanstvo Ljudske republike Slovenije po 13. členu tega zakona ali če ga pridobi le eden od njiju, drugi ga jo pa že imel, pridobe to državljanstvo hkrati tudi njuni otroci izpod 18 let.
Ce samo eden od staršev pridobi državljanstvo Ljudske republike Slovenije, pridobijo otroci izpod 18 let to državljanstvo, če to sporazumno odredlita oba roditelja.
V vseh primerih iz prednjih dveh odstavkov je pri otrocih, starejših od 14 let, potrebna tudi njihova privolitev.
16.	člen
Na prošnjo posvojitelja, ki je državljan Ljudske republike Slovenije, se posvojeni otroci izpod 18 let, ki so državljani drugih ljudskih republik Federativne ljudsko republike Jugoslavije, sprejmejo v državljanstvo Ljudske republike Slovenije ne glede na pogoje iz prvega odstavka 13. člena tega zakona. Če so otroci starejši od 14 let, je za sprejem v državljanstvo potrebna tudi njihova privolitev.
17.	člen
Določbe 13. člejja veljajo tudi za državljana Federativne ljudske republike Jugoslavije, Iti nima državljanstva nobene ljudske republike Federativne ljudske republike Jugoslavije in želi pridobiti državljanstvo Ljudske republike Slovenije.
18.	člen
0 trnu, ali se v državljanstvo Ljudske republike Slovenije sprejme državljan druge ljudske republike Federativne ljudske republike Jugoslavije, odloča minister za notranje zadeve. Proti njegovi odločbi se v 15 dneh po prejemu lahko vloži pritožba na vlado LRS.
19.	člen
O sprejemu državljana druge ljudske republike Federativne ljudske republike Jugoslavije v državljanstvo Ljudske republike Slovenije se mora obvestiti Ijudfeka republika, katere državljan je bil dotlej.
20.	člen
Dokler ima državljan Ljudske republike Slovenije državljanstvo Federativne ljudske republike Jugoslavije, se ne more izbrisati iz državljanstva Ljudske republike Slovenije, dokler ne pridobi državljanstva druge ljudske republike.
IZGUBA DRŽAVLJANSTVA
21.	člen
Državljanstvo Ljudske republike Slovenije se izgubi s pridobitvijo državljanstva druge ljudske republiko Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Državljan Ljudske republike Slovenije, ki iz kakršnega koli razloga izgubi državljanstvo Federativne ljudske republike Jugoslavije, izgubi hkrati tudi državljanstvo Ljudske republike Slovenije.
ČASTNO DRŽAVLJANSTVO
22.	člen
Prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije lahko podeli častno državljanstvo državljanom drugih ljudskih republik Federativne ljudske republike Jugoslavije za njihove posebne zasluge, ki lih imajo za Ljudsko republiko Slovenijo.
Častni državljani imajo vge pravice, ki pripadajo državljanom Ljudske republike Slovenije.
RAZVID' DRŽAVLJANSTVA
23.	člen
Vsak državljan Ljudske republike Slovenije mora bitj vpisan v knjigo državljanov Ljudske republike Slovenije.
24.	člen
Sprejem tujih državljanov v državljanstvo Ljudske republike Slovenije kakor tudi izguba državljanstva Federativne ljudske republike Jugoslavijo ee mora objaviti v Uradnem listu LB S.
PBEHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25.	člen
Državljani Ljudske republike Slovsaije so postal1 z dnem 28. avgusta 1945 vsj državljani Federativne ljudske republike Jugoslavije, ki so bili dne 6. aprili 1941 pristojni v kako občino na ozemlju Ljudske republike Slovenije, če niso.pred 30. junijem 1948 pedali pred izvršilnim odborom okrajnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora, na katerega območju so imeli svoje stalno ali začasno prebivališče, izjave, da hočejo biti državljani kake drugo ljudske republike Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Enako so postali državljani Ljudske republike Slovenije tisti državljani Federativne ljudske republike Jugoslavije, ki bi bili morali postati državljani kake druge ljudske republike Federativne ljudske republike Jugoslavije, pa so pred 30. junijem 1948 pri izvršilnem odboru okrajnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora, na j katerega območju so imeli svoje stalno ali začasno prebivališče, podali izjavo, da žele biti državljani Ljudske republike Slovenije.
Državljani Federativne ljudske repubUke Jugoslavije, Idi dne 28. avgusta 1945 niso imeli svojega prebivališča na ozemlju Federativne ljudske republike Jugoslavije, so postali z dnem 28. avgusta 1945 državljani Ljudske republike Slovenije, če so bili pred 6. aprilom 1941 nazadnje pristojni v kako občino na ozemlju Ljudske republike Slovenije.
26.	člen
Državljan Federativne ljudske republike Jugoslavije, ki ni že vpisan v knjigo državljanov kake druge ljudske republike Federativne ljudske republike Jugoslavije, ne glede na pogoje in postopek iz 13. člena tega zakona lahko postane državljan Ljudske republike Slovenije, če v pol leta po uveljavitvi tega zakona pred izvršilnim odborom okrajnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora, na kateregä območju ima svoje stolno ali začasno prebivališče, poda izjavo, da želi biti državljan Ljudske republike Slovenije. Ce taka oseba na ozemlju Ljudske republike Slovenije nima niti stalnega niti začasnega prebivališča, se vpiše v knjigo državljanov v kraju svojega zadnjega prebivališča na ozemlju Ljudske republike Slovenije oziroma v kraju, ki ga odredi sam v svoji izjavi.
Z izjavo roditelja, dano po prednjem odstavku, postanejo državljani Ljudske republike Slovenije tudi njegovi otroci, če je tudi drugi roditelj državljan Ljudske republike Slovenije ali je dal na to svojo privolitev. Če so otroci starejši ad 14 let, je potrebna tudi njihova privolitev.
27.	Sl?n
Državljani Ljudske republike Slovenije so tudi vse druge osebe, ki so po določbah zakona o državljanstvu Federativne, ljudske republike Jugoslavije ali zakona o državljanstvu oseb na ozemlju, priključenem Federativni ljudski republiki Jugoslaviji po mirovni pogodbi z Italijo, pridobile ali bodo pridobile državljanstvo Federativne ljudske republike Jugoslavije, če so ali bodo pri tej priliki izjavile, da žele biti državljani Ljudske republikeSlo-
venijo ali če po predpisih Federativne ljudske republike Jugoslavije pridobe hkrati državljanstvo Ljudsko republike Slovenije.
28. člen
Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu j LRS«.
U št. 194
Ljiiibljana, dne- 20. junija 1950.
PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar:	Predsednik:
Franco Lubej 1. r.	Josip Vidmar L r.
105.
Ukaz
Na podlagi 4. točke 72. člena ustave LR Slovenije razglaša Prezidi] Ljudske skupščine LR Slovenije zakon o vzdrževanju stanovanjskih poslopij, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije na VII. rodnem zasedanju dne 13. junija 1950 in ki se glasi:
Zakon
o vzdrževanju stanovanjskih poslopij Splošne določbe
1.	člen
Določbe tega zakona se uporabljajo za stanovanjska poslopja v mestih, ki ne spadajo k okraju, v krajih, v katerih je sedež okrajnega ljudskega odbora, in v tistih mestnih, industrijskih, upravno-gospodarskih, prometnih, turističnih. zdraviliških in kopaliških naseljih, ki jih določi Komite vlade LRS za komunalne zadeve, za stano vanjska poslopja v drugih krajih pa samo, če se oddajajo v najem .
2.	člen
Za stanovanjska poslopja po tem zakonu se štejejo poslopja, ki so v celoti ali deloma namenjena za stanovanja ali za poslovne prostore (pisarne, lokali in podobno) ah se v ta namen uporabljajo. Za stanovanjska poslopja po tem zakonu se ne štejejo čisto gospodarska poslopja (tovarniška in kmetijska poslopja^ skladišča in podobno).
3.	Člen
Lastniki in uživalci stanovanjskih poslopij ter državni organi, ki upravljajo državna stanovanjska poslopja, kakor tudi najemniki in drugi uživalci stanovanjskih ali poslovnih prostorov morajo vzdrževati stanovanjska poslopja oziroma stanovanjske ali poslovne prostore z vsemi napravami in instalacijami v rabnem stanju in jih uporabljati tako, da se čimbolj obvaruje stanovanjski fond-
4- člen
Kdor poškoduje stanovanjsko poslopje ozirbma stanovanjske ali poslovne prostore ali zanemarja svoje obveznosti glede vzdrževanja in pravilnega uporabljanja stanovanjskega poslopja oziroma njegovih prostorov, naprav in instalacij, odgovarja za povzročeno škodo, v primerih, določenih v tem zakonu ali drugih predpisih, pa tudi kazensko.
5. člen
Določbe tega zakona, b veljajo za lastnike, veljajo tudi za uživalce stanovanjskih ped :pij, h katerim je šteti tudi zadružne in druge množične organizacije, ki so jim
priušti e» a v izkorišćmije stanovanjska poslopja iz splvž-noga ljudskega premoženja.
Določbe, kj veljajo za najemnike, se uporabljajo tudi za podnajemnike stanovanjskih in poslovnih prostorov in za vse tiste, ki niso niti lastniki niti najemniki ali pod-najemniki, pa k kakega drugega pravnega naslova uporabljajo stanovanjske ali poslovne prostore.
ti člen
Kor velja po tem zakonu za krajevne jn okrajne ljudske odbore ter izvršilne odbore In pristojne organe teh Ijiudskih odborov, velja tudi za ljudske odbore ter izvršilne odbore in pristojne organe ljudskih odborov, ki su po stopnji enaki krajevnim ali okrajnim ljudskim odborom.
Upravljanje stanovanjskih poslopij
7.	člen
Državnj organ, ki mu je izročena uprava državnega jrtWKmwjakega poslopja, imenuje upravitelja stanovanj. »koga poslopja, ki opravlja zadeve redne uprave in je neposredno odgovoren za redno vzdrževanje in pravdno uporabljani e stanovanjskega poslopja, njegovih prostorov, naprav in instalacij.
Upravitelj »e glede na obseg uprave imenuje lahko za eno ali več stanovanjskih poslopij.
Če je uprava državnega stanovanjskega poslopja izročena skupno več državnim organom, imenujejo upravitelj* ti sporazumno.
8.	člen
Državni organi, ki upravljajo driavua stanovanjska poslopja, morajo v svojih predračunih ozirom^ finančnih planih podrobno izkazaii posebej dohodke jn posebej jz. dat ko stanovanjskega poslopju, ki jim je dano v upruv-
Ijenje.
9.	člen
Zadružna ali družbena organizacija, ki ima lastno »tanovanjsko poslopje alj ji je dano v uporabo državno stanovanjsko poslopje, mora imenovati upravitelja po. »lopja, Ui v mujtih danega hni pooblastila opravlja zadeve redne uprave. Imenovanje upravitelja mora priglasiti pri. »tajnemu organu krajevnega ljudskega odbor«.
10.	člen
Za redno vzdrževanje j n pravilno uporabljanje stanovao jsk ih poslopij. |u so lastnina zasebnih fizičnih ali pravnih oseb, »o odgovorni lastniki oziroma njihovi zakoniti zastopniki.
11.	člen
Upravitelj državnega statiov-anjskega poslopja mora zlasli:
1.	skrbeti za vzdrževanje poslopja in pravočasno izvršitev tekočih popravil;
2,	pripravljali jn predlagali plane večjih popravil in finančne piano za poitopjtt, id jih upravlja;
't. skrbeti, cjfl se za vsako poslopje vodita inventar jn evidenca vseh potrebnih in izvršenih popraviti, In dalje, da ob izselitvah najemniki in drugi stanovalci pustijo inventar mi mestu v brezhibnem stanju;
4.	skrbeti, da se poslopje obvaruje okvar in poškodb, ter zavarovati poslopje proti požaru;
5.	sklepati najemne pogodbe in paziti, da najemniki in dragi stanovalci redno izpolnjujejo svoje obveznosti in pravilno uporabljajo najete prostore;
6.	skrbeti za redno plačevanje davkov in javnih dajatev;
7.	sklepati jn razdirati delovne pogodbe s liKuiki in nadzorovati njihovo delo;
8.	redno dajati račun o svojem delu jn opravljati vsa draga dela, poverjena mu v zvezi z upravljanjem poslopja.
Zadružne in družbene organizacije so odgovorne za to, da njihovi upravitelji (6. člen tega zakona) izpolnjujejo naloge iz prednjega odstavka.
18.	člen
Zaradi vzdrževanja poslopij, njihovih prostorov, na. prav in instalacij, zaradi vzdrževanja redu in snage, za. radi požarne varnosti itd. morajo državni organi ter zn-diružne in družbene organizacije oziroma njihovi upravitelji v večjih stanovanjskih poslopjih, ki so jim izročena v upravo ali uporabo ali so njihova last, po potrebi na zahtevo pristojnega organa krajevnega ljudskega odbora nastaviti hišnike.
En hišnik je lahko nastavljen tudi za več zgradb, ki ležjjo neposredno druga poleg druge.
Hišniku pripada kot del plače prosto stanovanje v poslopju, M ga oskrbuje. Pravica do stanovanja pu ugasne. Če je zaradi zanemarjanja svojih dolžnosti odpuščen ali če sicer preneha opravljati delo hišnika.
Komite vlade LRS za komunalne zadeve s pravilnikom natančneje določi delovno področje in dolžnosti hišnika ter izda navodila o tem, -zn kakšna poslopja pristojni organi krajevnih ljudskih on borov predpišejo nastavitev hišnika,
18.	člen
Ljudski odbori, ki upravljajo večje število stanovanj-j s|iih poslopij, lahko ustanovijo uprave jn lokalna podjetja za upravljanje in vzdrževanje teli poslopij Te uprave ali ta podjetja imenujejo potrebno število upraviteljev, ki so za svoje delo odgovorni neposredno upravniku oziroma direktorju,
1=1 člen
Ljudski odbori j® prednjega člena morajo ustanoviti lokalna gospodarska podjetja z« izvrševanje popravil na stanovanjskih poslopjih ter njihovih napravah in inata-ta cijeli tako za poslopja, ki eo splošno ljudsko premoženje, kakor tudi za poslopja, ki so tast zadružnih in družbenih organizacij ter zasebnih fizičnih in pravnih oseb.
Vzdrževanje stanovanjskih poslopij
19.	člen
Lastniki, državni organi, kj upravljajo poslopja, in upravitelji stanovanjskih poslopij morajo stanovanjska poslopja ter stanovanjske in poslovne prostore v njih z vsemi instalacijami in napravami izročiti najemnikom in jih vzdrževati v rabnem stanju ter ne glede na to, ali so oddani v najem ali ne, skrbeti v njih za snago in higieno.
Brez dovoljenja pristojnega organa krajevnega ljudskega odbora ne smejo odsvojiti ali demontirati tehničnih in sanitarnih naprav in instalacij.
It», člen
Ce lastnik ali državni organ, ki upravlja poslopje, na najemnikovo zahtevo ne oskrbi pravočasno potrebnih manjših popravil, ki gredo v njegovo breme, lahko najemnik z dovoljenjem pristojnega organa krajevnega ljudskega odbora oskrbi popravila na njegove stroške ter ootrebue izdatke odbija od najemnine,
1<7. člen
Ce najemniki ne morejo uporabljati najetih prostorov ali grozi poslopju ali prostorom, napravam ali instalacijam škoda, ker lastnik ne oskrbi potrebnih popravil, čeprav bi mu bilo to mogoče, kakor tudi če lastnik dosledno zanemarja popravila in vzdrževanje poslopja, lahko pristojni organ okrajnega ljudskega odbora odredi prisilno upravo prizadetega poslopja in postavi prisilnega upravitelja, ki oskrbi popravila na lastnikov račun.
Prisilna uprava preneha, ko so izvršena popravila in plačani stroški popravil.
18.	člen
Najemniki morajo stanovanjske in poslovne prostore m k njim spadajoče naprave in instalacije uporabljati v skladu z njihovim namenom in zahtevami snage in higiene ter jih, kolikor je v njihovi moči, zavarovati pred poškodbami. Na svoje stroške morajo oskrbeti vsa popravila, ki postanejo potrebna kakor koli po njihovi krivdi ali malomarnosti, in vsa popravila, ki postanejo potrebna v času, ki je krajši od časa normalne obrabe. Odgovorni so za vsako škodo, ki nastane po njihovi krivdi ali malomarnosti.
19.	člen
Ce postane potrebno tako popravilo, ki ga mora oskr beti lastnik, mora najemnik to brez odloga naznaniti lastniku oziroma upravitelju poslopja ali od teh določeni osebi. •
Ce v primernem roku lastnik oziroma upravitelj popravila ne izvrši, mora najemnik to naznaniti pristojnemu organu krajevnega ljudskega odbora-
Najemnik, ki se ne ravna po prednjih predpisih, odgovarja za škodo, ki nastane zaradi tega.
20.	člen
Najemnik mora ob izselitvi vrniti stanovanjske ali poslovne prostore v rabnem stanju in čiste.
Ce so prostori ob izselitvi po najemnikovi krivdi ali nemarnosti alj zaradi nepravilne uporabe zanemarjeni, zamazani ali poškodovani, mora najemnik prostore očistiti in spraviti v rabno stanje, če to ni mogoče, pa povrniti škodo.
21.	člen
Dvoje ali več najemnikov, ki uporabljajo eno dano vanje ali en poslovnj prostor, mora skupno skrbeti za izpolnjevanje dolžnosti iz prednjih treh členov.
Ce nastane škoda In se ne more ugotoviti, kdo je kode kriv, odgovarjajo za škodo nerazdelno vsi, ki uporabljajo stanovanje ali poslovni prostor.
22.	člen
Popravila, ki jih je dolžan oskrbeti najemnik, lahko z dovoljenjem pristojnega organa krajevnega ljudskega odbora oskrbi lastnik na najemnikove stroške.
23.	člen
Spore, ki nastanejo glede dolžnosti vzdrževanja ali popravljanja stanovanjskega poslopja ter njegovih pro- z torov, naprav in instalacij, rešuje pristojni organ okraj 'ga ljudskega odbora, na katerega ozemlju leži poslopje Odločba pristojnega organa okrajnega ljudskega od a se lahko izpodbija s tožbo pri sodišču-S tožbo se lahko 'zpodbija tudi samo izrek o višii kov za popravila, če naj po odločbi znašajo strošk kot 2.500 dinarjev.
24.	člen
Pristojni organ okrajnega ljudskega odbora lahko izda odločbo, da mora lastnik poškodovanega ali lastnik začetega, a nedograjenega stanovanjskega poslopja v mestu ali kraju iz 1. člena tega zakona izvršiti na poškodovanem poslopju potrebna popravila oziroma dokončati nedograjeno -stanovanjsko poslopje-
Ce lastnik v odrejenem roku ne prične s popravili ali z deli za dograditev poslopja, čeprav mu je to mogoče, ali če pri izvrševanju del ne kaže potrebne podjetnosti, lahko pristojni organ okrajnega ljudskega odbora odloči, da se poslopje popravi ali dogradi na lastnikov račun. V ta namen odredi prisilno upravo poslopja im imenuje prisilnega upravitelja, ki opravi na lastnikov račun po-trebna dela-
Prisilna uprava preneha, ko so končana vsa potrebna dela in plačani stroški za ta dela-
Če vrednost del, potrebnih za popravilo ali dograditev, presega vrednost poslopja in zemljišča, na katerem poslopje stoji, se a pogoji in po postopku temeljnega zakona o razlastitvi poslopje lahko razlasti.
25.	člen
Dolžnost, izvršiti popravila, je v vseh primerih odložena, dokler traja nepremagljiva ovira.
0 tem, ali obstoji nepremagljiva ovira, odloča pristojni organ krajevnega ljudskega odbora.
26.	člen
Ce je glede na starost, glede na regulacijski načrt ali iz drugih razlogov računati a pomšenjem stanovanjskega poslopja, odloči poverjeništvo za gradnje okrajnega ljudskega odbora, da ga ni treba več vzdrževati.
Če se tako poslopje začasno še dalje uporablja za stanovanjske ali poslovne namene, odloči pristojni organ krajevnega ljudskega odbora, katera najnujnejša popravila se morajo oskrbeti za ta čas.
27.	' člen
Ce lastnik, državni organ, ki poslopje upravlja, upravitelj ali hišnik Izve, da se s stanovanjskim poslopjem, s stanovanjskimi ali poslovnimi prostori ali z njihovimi napravami in instalacijami ravna tako, da lahko nastane večja škoda, in te škode ne morejo preprečiti sami, morajo o tem brez odloga obvestiti pristojni organ krajevnega ljudskega odbora, ki mora ukreniti potrebno, da se škoda prepreči.
28- Člen
Pristojni organ krajevnega ljudskega odbora vsako teto pravočasno ugotovi, kakšna popravila stanovanjskih I poslopij so potrebna na njegovem območju- Na podlagi teh ugotovitev da krajevnj ljudski odbor vsa potrebna popravila državnih, zadružnih, družbenih in zasebnih stanovanjskih poslopij svojega območja v svoj plan ter zagotovi potreben material in delovno silo.
Hišni sveti
29.	člen
Pristojne organe ljudskih odborov, lastnike, -iržavne organe za upravljanje poslopij, pristojne organe zadružnih in družbenih organizacij in upravitelje ■’tanov -’-i-k'h poslopij podpirajo pri upravljanju in vzdrževanju slano-j vanjskih poslopij hišni sveti.
Hišni sveti se ustanovijo v večjih stanovanjskih poslopjih. Volijo 'jih iz svoje srede za dobo enega leta vsi stanovalci stanovanjskih poslopij, k; so dopolnili 18 let.
Podrobne naloge, sestav in poslovanje hišnih svetov predpiše s pravilnikom Komite vlade LRS za komunalne zadeve.
Nadzorstvo
30.	člen
Uporabljanje in vzdrževanje tako državnih kakor vseh drugih stanovanjskih poslopij nadzorujejo na svojih območjih krajevni ljudski odbori po svojih pristojnih organih.
Pri ljudskih odborih okrajev, mest, ki ne spadajo k okrajem, in rajonov se lahko ustanove stanovanjske inšpekcije-
31 člen
Pri poverjeništvih mestmih in rajonskih ljudskih odborov, pristojnih za stanovanjske zadeve, in pri izvršilnih odborih krajevnih ljudskih odborov krajev iz 1. člena tega zakona se kot posvetovalni organi ustanove stanovanjski sveti. V te svete pridejo strokovnjaki iz gradbene stroke in druge osebe, ki jih imenuje izvršilni odbor.
Stanovanjski svet daje mnenja in predlaga ukrepe za 8i m boljšo ohranitev, vzdrževanje in izgraditev stanovanjskega fonda in' zlasti sodeluje pri izdelavi plana za večja popravila in plana za graditev novih stanovanjskih
32.	člen
Pri nadzorovanju se morajo organi iz 30. člena opirati na sodelovanje hišnih svetov ter množičnih in družbenih organizacij. Ob njihovem sodelovanju morajo opraviti vsako leto splošen pregled vseh stanovanjskih poslopij. Pr, tem pregledu morajo ugotoviti, v kakšnem stanju so in kakšnih popravit so potrebna stanovanjska poslopja in stanovanjski in poslovni prostori, naprave in instalacije v njih.
Pristojni organi ljudskih odborov
33.	člen
Kolikor ta zakon sam ne določa drugače, odloča o vseh zadevah s področja tega zakona na prvi stopnji poverjenik za komunalne zadeve (poverjenik za stanovanja) pristojnega ljudskega odbora, a pri krajevnih ljudskih odborih, kj nimajo poverjeništev, predsednik ali tajnik kakor to odredi izvršilni odbor.
Kazenske določbe
34.	člen
Kolikor dejanje ni sodno kaznivo, se kaznuje z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev alj s poboljševalnim delom do dveh mesecev ali z odvzemom prostosti do dveh mesecev:
1.	kdor namerno poškoduje stanovanjsko poslopje, posamezne stanovanjske ali poslovne prostore, naprave, instalacije ali druge predmete, ki so potrebni za uporabljanje poslopja in prostorov v njem;
2.	kdor v nasprotju z določbo 15. člena tega zakona demontira vzidane naprave ali instalacije ali jih odsvoji ali jih drugače odstrani alj napravi za neuporabne;
3.	kdor kljub opozorilom' trajno zanemarja vzdrževanje -tanovanjskega poslopja ali stanovanjskih in poslovnih prostorov ali trajno uporablja stanovanjske ali poslovne prostore ali naprave in instalacije v nasprotju z njihovim namenom tako, da nastane ali grozi večja škoda.
35.	Sen
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje:
1.	lastnik oziroma upravitelj stanovanjskega poslopja, a če ima poslopje hišnika, hišnik, ki ne naznani pravočasno pristojnemu organu krajevnega ljudskega odbora potrebnega popravila, pa zato, ker se popravilo ne izvrši, nastane na stanovanjskem poslopju znatna škoda;
2.	najemnik ali drug stanovalec, ki s svojo nepazljivostjo ali nemarnostjo pri vzdrževanju alj uporabljanju stanovanjskih ali poslovnih prostorov povzroči na stanovanjskih ali poslovnih prostor,h ali njihovih napravah in instalacijah znatnejšo škodo;
3.	kdor brez dovoljenja pristojnega organa stanovanjske ali poslovne prostore izpremenj tako, da se zmanjša njihov obseg alj njihova uporabnost;
4.	najemnik ali drug stanovalec, ki uporablja posamezne stanovanjske ali poslovne prostore ali njihove naprave in instalacije v nasprotju z njihbvim namenom tako, da s tem nastane škoda;
5.	najemnik ali drug stanovalec, ki ne obvesti lastnika oziroma upravitelja stanovanjskega poslopja pravočasno o potrebi večjega popravila v svojih prostorih ali na poslopju, pa zato, ker se popravilo ne izvrši, nastane znatna škoda;
6.	kdor ovira izvrševanje popravil po predpisih tega zakona.
36- člen
Z denarno kaznijo do 2.000 dinarjev se kaznuje lastnik oziroma upravitelj stanovanjskega poslopja, a če ima poslopje hišnika, hišnik, ki v odrejenem roku ne naznani krajevnemu ljudskemu odboru nepravilnega uporabljanja stanovanjskih ali poslovnih prostorov ali njihovih naprav in instalacij po 27. členu tega zakona.
Končne določbe
37.	člen
Komite vlade LRS za komunalne zadeve izda natančnejše predpise in navodila za izvajanje tega zakona.
38.	člen
Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRSc.
U št. 195
Ljubljana, dne 20. junija 1950.
PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Sekretar:	Predsednik:
France Lubej 1. r.	Josip Vidmar 1. r.
106.
Ukaz
Na podlagi 4. točke 72. člena ustave LR Slovenije razglaša Prezidaj Ljudske skupščine LR Slovenije zakon o premoženjskih razmerjih med zakonci, ki ga je "prejela Ljudska skupščina LR Slovenije na VII. rednem zasedanju dne 13. junija 1950 in ki sa glasi:
Zakon
o premoženjskih razmerjih med zakonci
I.	Splošna določba
1.	člen
Z določbami tega zakona se v smislu 14. člena in drugega odstavka 92. člena osnovnega zakona o zakonski
zvezi dopolnjujejo določbe o premoženjskih razmerjih med zakonci, obsežene v osnovnem zakonu o zakonski zvezi.
Ii. Predpisi o skupnem premoženju, pridobljenem z delom v zakonski zvezi
2.	Sen
S skupnim premoženjem, pridobljenim z delom v za. konski zvezi (10. član osnovnega zakona o zakonski zvezi), gospodarita in z njim razpolagata zakonca skupno in sporazumno.
Lahko pa zakonca dogovorita, da le eden izmed njiju gospodari s tem premoženjem ali njega delom ali da z njim gospodari ter z njim tudi razpolaga, upoštevaje koristi drugega zakonca. Tak dogovor lahko skleneta tudi le za posamezna opravila gospodarstva in razpolaganja.
Od takega dogovora vsak zakonec lahko vsak čas odstopi, ne sme pa tega storiti ob neugodnem času.
3.	člen-
Ce ni dogovorjeno drugače, lahko zakonec, ki mu je poverjeno gospodarstvo, v okviru rednega gospodarstva tudi razpolaga s skupnim premoženjem ali njega delom, poverjenim mu v gospodarstvo.
Ce o gospodarstvu s skupnim premoženjem med zakoncema ni sporazuma in noben zakonec ne zahteva delitve, lahko sodišče ua predlog le enega zakonca odredi to, kar je potrebno za redno gospodarstvo s tem premoženjem.
4.	člen
S svojim nedoločenim deležem na skupnem premože nju zakonec ne more razpolagati s pravnimi opravili med živimi, zlasti ne more tega deleža odsvojiti ali obremeniti.
5.	člen
Pravice na nepremičninah, ki spadajo v premoženje, pridobljeno z delom v zakonski zvezi, se vpišejo v zemljiško knjigo na ime obeh zakoncev kot njuno skupno premoženje po nedoločenih deležih.
6.	člen
Ob delitvi skupnega premoženja se izroče zakoncu na njegovo zahtevo poleg njegovega deleža predmeti, uame njeni izključno njegovi osebni rabi, kolikor vrednost teh predmetov m prevelika glede na vrednost celotnega skupnega premoženja.
Na zahtevo se zakoncu ob delitvi na račun njegovega deleža dodele iz skupnega premoženja predvsem tisti predmeti, ki so namenjeni izvrševanju njegovega poklica ah ki jih po njihovi narav) more rabit' ie on sam.
Vsakemu zakoncu se pri delitvi vračuna v njegov delež vse, kar dolguje v skupno premoženje.
7.	člen
Skupno premoženje lahko zakonca razdelita tudi na ta način, da določita sama vismo deležev ali pa zaprosita sodišče, da to stori, ter tako postaneta solastnika po dolo
čemh deležih.
8.	člen
Za obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoče potrebe zakonske skupnosti, in za obveznosti, ki po splošnih predpisih obremenjujejo oba zakonca, odgovarjata oba zakonca nerazdelno tako s skupnim kakor tudi s svojim posebnim premoženjem.
Za svoje osebne obveznosti odgovarja vsak zakonec ' svojini posebnim premoženjem in s svojim deležem na skupnem premoženju.
Stran 125
Zaradi plačila obveznosti iz prednjega odstavka imajo upniki pravico, da na podlagi pravnomočne sodbe zahle-vajo delitev skupnega premoženja,
9.	člen
Vsak zakonec lahko zahteva od drugega zakonca povračilo tega, kar se je ob poravnavi skupnega dolga u uje-govega posebnega premoženja ali iz njegovega deleža na skupnem premoženju plačalo več, kakor znaša del dolga, ki odpade nanj.
10.	člen
Če je v izvršbi proti enemu zakoncu pravnomočno odrejena prodaja njegovega deleža na skupnem premoženju, ima drugi zakonec pred vsemi drugimi kupci pravico, da kupi ta delež za ceno, ki se določi po predpisih o izvršbi.
III.	Oblika pogodb o premoženjskih razmerjih med zakonci
11.	člen
Kol.kor ne gre za običajna darila, ki niso v nesorazmerju z darovalčevim premoženjskim stanjem, za darila predmetov, ki so namenjeni osebni rabi, in za dogovore iz 2. člena tega zakona, je za veljavnost pogodb, ki jih o medsebojnih premoženjskih razmerjih skleneta zakonca glede na zakonsko zvezo ali med zakonsko zvezo, potrebno, da so sklenjene pred sodiščem.
Isto velja za veljavnost pog-tib, ki jih sklene kdo d mg z enim aij "bema zakoncema glede premoženja, ki ga glede na zakonsko zvezo izroči v last. ali uživanje enemu ali obema zakoncema.
IV.	premoženjska razmerja v zakonikih zvezah, sklenjenih pred uveljavitvijo osnovnega zakona o zakonski zvezi
12.	člen
Določbe 9. do 12. člena osnovnega zakona o zakonski zvezi in določbe tega zakona se uporabljajo tudi za premoženjska razmerja med zakonci iz zakonskih zvez, skle-njenib pred 9. majem 1946, kako: tudi za premoženja, p riti ob., ena pred tem dnevom z delom v zakonski zvezi, kolikor je zakonska zveza na dan 9. maja 1946 še obstajala.
13.	člen
Pogodbe o medsebojnih premoženjskih razmerjih, ki so jih pred 9. majem 1946 po prejšnjih predpisih veljavno sklenili zakonci med seboj ali s kom drugim, ostanejo v veljavi, kolikor ne nasprotujejo določbam osnovnega -.a-kona o zakonski zvezi in tega zakona.
Glede pogodb o premoženjski skupnosti in o doti, ki so bile sklenjene pred 9- majem 1946, veljajo posebej določbe naslednjih členov
14 člen
Ce sta zakoni1« pred ti majem 1946 dogovorila splošno ali delno skupnost premoženja med živimi in pride do delitve skupnega premoženja, se to premoženje deli po pogodbi. Vendar mora vsak zakonec dobiti najmanj toliko, kolikor bi znašal njegov delež na skupnem premoženju, p'ridobljenem ? delom v zakonski zvezi, če bi ne bilo pogodbe o skupnosti premoženja.
Če se pa zakonska zveza razveže po krivdi le enega zakonca ali razveljavi in je ob sklenitvi zakonske zveze vedel za razlog neveljavnosti le en zakonec, lahko drugi zakonec mesto delitve zahteva, da se mu vrne to, kar je nrinesp] v skupnost, premoženje, pridobljeno ? delom v zakonski zvezi, >a se deli po 10. in 67. Členu osnovnega zakona o zakonski zvezi.
15. člen
če »ta zakonca pred 9. majem 1946 dogovorila spitoe-no ali delno skupnost premoženja za primer smrti, ee skupno premoženje deli samo ob smrti, in sicer, če ni dogovorjeno drugače, na dva enaka dela. Vendar mora na vsakega zakonca odpasti najmanj toliko, kolikor bi znašal njegov delež na skupnem premoženju, pridobljenem i delom v zakonski zvezi, če bi ne bilo pogodbe o skupnosti premoženja.
C se pa zakonska zveza razveže ali razveljavi, pogodba o skupnosti premoženja za primer smrti izgubi veljavo; če pa se zakonska zveza razveže po krivdi le enega zakonca ali razveljavi in je ob sklenitvi zakonske zveze vedel za razlog neveljavnosti le en zakonec, so drugemu zakoncu pridržane pravice iz pogodbe.
$6. člen
Premoženje, ki ga je pred 9. majem 1946 dobil mož od žene, njenih staršev ali koga drugega kot doto, je ženino posebno premoženje.
Če je žena ostala lastnica tega premoženja, lahko kadar koli zahteva, da ji mož to premoženje izroči v gospodarstvo in uživanje. Dokler tega ne ~ahteva, se domneva, da je pooblastila moža, da gospodari s tem premoženjem.
Če je to premoženje postalo last moža. ga mora mož vrniti ženi v naravi, če je to mogoče, drugače pa mora plačati vrednost tega premoženja, in sicer ko žena to zah-teva, najkasneje pa ob prenehanju zakonske zveze.
Če se je to premoženje v celoti ali deloma uporabilo za potrebe rodbinske skupnosti, ker za potrebe rodbinske skupnosti dohodki zakoncev niso zadostovati, ali če bi bil mož na škodo žene očitno obogaten, določi sodišče znesek, ki ga mora mož vrniti ženi, upoštevajoč pri tem premoženjske in vse druge razmere obeh zakoncev.
17.	člen
Če premoženje, namenjeno za doto, možu še ni bilo izročeno, mož ne more zahtevati, da se mu izroči. Če so doto obljubili starši ali kdo drug, lahko žena od njih zahteva, da premoženje, namenjeno za doto, izreče njej kot njeno posebno premoženje.
V.	Prehodne in končni* določbe
18.	člen
Ta zakon se ne uporablja za primere, ki so ob njegovi uveljavitvi že pravnomočno razsojeni.
19.	člen
Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu
LRSt.
U št. 196
Ljubljana, dne 20. junija 1950.
PR F Z IDI J LJUDSKE SKUPSCLNE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Seirretar.	P i i'dsednik:
Franu Lubej ur.	Josip Vidmar 1.1
107.
Ukaz
Na podlagi 4. točke 72. člena ustave LR Slovenije razglaša Prezidt.j Ljudske skupščine LR Slovenije zakon
0	spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije na VII. rednem zasedanju dne 18. junija 1950.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije z dne 25. oktobra 1949 se spremeni in dopolni, tako da se glasi:
Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije
1.	člen
Okraj Dravograd se preimenuje v okraj Slovenj Gradec.
Okraj Mozirje se preimenuje v okraj Šoštanj.
Iz okraja Jesenice se izloči mesto Jesenice kot samostojen okraj, ostali del okraja Jesenice pa se preimenuje v okraj Radovljica.
Iz okraja Kranj se izloči mesto Kranj kot samostojen okraj, ostali del okraja Kranj pa se preimenuje v okraj Kranj okolica.
2.	člen
Okraj Jesenice mesto obsega tele katastrske občine in naselja:
Blejska Dobrava (deli; Blejska Dobrava (del Kočna), Pod-kočna,
Hrušica,
Jesenice (del), Javorniški rovt, Jesenice (del),
Jesenice (del),
Sv. Križ,
Plavški rovt,
Potoki,
3- člen
mesto obsega tele katastrske občine in
Oirčiče,
Huje,
Klanec,
Gorenja Sava, Kranj, Zlato polje, Gorenje, Primskovo,
Rupa,
Kalvarija, Labore, Stražišče (del), Šmarjetna gora,
Struževo.
4.	člen
4.	člen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi Ljudske republiko Slovenije z dne 25. oktobra 1949 (Uradni list LRS, št- 33 206/49) se spre
1	meni in dopolni tako, da se 3- b) člen in 3. c) člen glasita:
3.	b) člen
Ljubljanska oblast s sedežem v Ljubljani obsega območja:
Hrušica: Javornik: Jesenice: Koroška Bela: Planina: Plavški rovt:
: Potoki:
Okraj Kranj j naselja:
Ciinčiče:
Huje:
Klanec:
Kranj:
Primskovo:
Rupa:
Stražišče (del): Struževo:
1.	okrajev Celje okolica, Črnomelj, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Kranj okolica, Krško, Ljubljana okolica, Novo mesto, Radovljica, Šoštanj, Trbovlje in Trebnje;
2.	mest Celje, Jesenice in Kranj.
3. c) člen
Mariborska oblast s sedežem v Mariboru obsega območja:
1.	okrajev Lendava, Ljutomer, Maribor okolica, Murska Sobota, Poljčane, Ptuj, Radgona in Slovenj Gradec,
2.	mesta Maribor.
5.	elen
5.	člen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije z dne 35. oktobra 1949 (Uradni list LRS, št. 33—206/49) se spremeni in dopolni tako, da se 4. člen zakona o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije glasi:
Okraji Ljudske republike Slovenije so:
1.	Celje okolica (s sedežem v Celju),
2.	Črnomelj,
3- Gorica.
4.	Grosuplje,
5.	Idrija,
6- Ilirska Bistrica,
7.	Kamnik,
8.	Kočevje,
9.	Kranj okolica (s sedežem v Kranju)
10.	Krško,
11.	Lendava (s sedežem v Dolnji Lendavi).
12.	Ljubljana okolica (s sedežem v Ljtibljniu)
13.	Ljutomer,
14.	Maribor okolica (s sedežem v
15.	Murska Sobota,
Iti- Novo mesto,
17.	Poljčane,
18.	Postojna,
19.	Ptuj,
20.	Radgona,
21.	Radovljica.
22.	Sežana,
23.	Slovenj Gredoč,
24.	Šoštanj,
25.	Tolmin,	1 )
26- Trbovlje,
27. Trebnje,
Mesta, izločena	- -o:
1.	Celje,
2.	Jesenice,
3.	Kranj,
4.	Maribor.
6.	Člen
Sedež krajevnega ljudskega odbora je praviloma v naselju, po katerem se kraj imenuje- Odločbo, da je sedež krajevnega ljudskega odbora drugod, izda krajevni Ijud-sk; odbor na svojem zasedanju. Ta odločba se mora predložiti v potrditev pristojnemu okrajnemu ljudskemu odboru.
Sprememba sedeža krajevnega ljudskega odbora se mora objaviti v Uradnem listu LRS.
Kadar je sedež krajevnega ljudskega odbora v dragem naselju, kakor v tistem, po katerem se imenuje kraj, mora biti sedež krajevnega ljudskega odbora naveden v pečatu krajevnega ljudskega odbora.
7.	člen
7. člen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije z dne 25. oktobra 1949 (Uradni list LRS, št. 33-206/49) se dopolni tako, da se glasi:
Prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije je pooblaščen, da na predlog vlade Ljudske republike SLavemiiije lahko z ukazom spremeni irteje med kraji in okraji, ustanovi nove kraje in naselja alj združi obstoječe kraje in naselja ter da izda prečiščeno besedilo zakona o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije.
8.	člen
Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRSc
U št 197
Ljubljana, dne 20. junija 1950.
PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Sekretar:	Predsednik:
France Lubej 1. r. ^	J otip Vidmar L r.
I
108.
Ukaz.
Na podlagi 4. točke 72. člena ustaxe LR Slovenije razglaša Prezid:j ljudske skupščine LR Slovenije zakon ; o spremembah in dopolnitvah zakona o imenih naselij in j o označbi trgov, ulic in hiš. ki ga je sprejela Ljudska j skupščina LR Slovenije na VTI. rednem zasedanju dne ; 13. junija 1950.
Zakon o spremembi zakona <, imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš /. dne 23. lebraarja 1949 se spremeni in dopolni, tako da se glasi:
Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš
1. člen
Zakon o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in
hiš (Uradni list LRS. št. 10 64/1948). ki je bil spremenjen z zakonom o spremembi zakona o imenih naselij m o označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS. št. 8-3571949) se spremeni takole:
a)	V dragem odstavku 4. člena se besede »Ministr-j stvo za notranje zadeve« nadomestijo z besedami »Komite j vlade LRS za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti«.
b)	V prvem jn dragem odstavku 5. člena se besede »po predlogu ministra za notranje zadeve« nadomestijo z besedami >po predlogu Komiteja vlade LRS za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti«.
c)	9. člen se spremeni in se odslej glasi:
»Imena naselij, utic in trgov se morajo prilagoditi določbam 3., 5. in 7. Člena tega zakona.
Vlada predpiše z uredbo, kako je vlagati iu obrav. navati predloge za spremembo imen zaradi prilagoditve določbam 3., 5. in 7. člena tega zakona.«
č) V 10. členu se besede »Minister za notranje zadeve« nadomestijo z besedami »Komite vlade LRS za zakonodajo in izgr^injo ljudske oblasti«.
2. člen
Ta zakon velja od dneva objave v >Uradnem listu ! LRSt:.
U št. 198
Ljubljana, dne 20. junija 1950.
PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPITRi tt^E SLOVENIJE	\
Sekretar:	Predsednik:	;
France Lubej l. r.	Josip Vidmar 1. r. j
109.
UK:az
Na podlagi 4. točke 72. člena ustave LR Slovenije razglaša Frezidčj Ljudske skupščine LR Slovenije zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o posesti in nošenju orožja, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije na VII. rednem zasedanju dne 13. junija 1950.
Zakon o posesti In nošenju orožja z dne 25. oktobra 1949 se spremeni in dopolni, tako da se glasi:
Zakon	!
o spremembah in dopolnitvah zakona o posesti m nošenju orožja
1.	Člen
t
Prvi odstavek 7. člena zakona o posesti in nošenju j orožja (Uradni list LRS, št. 33—208/49) se spremeni tako, da se glasi:
»Dovoljenje za posest in nošenje orožja se lahko izda za čas do e noga leta ali za neomejen čas.«
2.	člen
2. točka 13. člena zakona o posesti in nošenju orožja se spremeni tako, da se glasi:
»2. kdor proda ali posodi orožje, za katero ima do-voljenje za nabavo, posest in nošenje, osebi, Id nima i dovoljenja za nabavo, posest in nošenje takega orožja.« |
3.	člen
14.	člen zakona o posesti in nošenju orožja so spremeni tako, da se glasi:
»Kdor nabavlja, prodaja, ima ali nosi orožje, katerega nabava, posest in nošenje ni dovoljeno, stori kaznivo d janje in se kaznuje z odvzemom prostosti od šestih mesecev do enega leta ali z odvzemom prostosti s prisilnim delom do enega leta in z zaplembo tega orožja.«
4.	člen
Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu i
LRSn
U št. 199
Ljubljana, dne 20. junija 1950.
PREZIDU LJUDSKE SKUPSClN h	j
LJUDSKE REPTJr’r !RE SLOVENIJE
Sekretar:	'	Predsednik:
France Lubej 1. r.	Josip Vidmar L r.
110.
Na podlagi 9. točke 72. člena ustave LR Slovenije in po predlogu predsednika vlade LR Slovenije izdaja Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije
ukaz
o ustanovitvi ministrstva za izvoz in uvoz
L V vladi LR Slovenije se ustanovi ministrstvo za izvoz in uvoz kot zvezno republiško ministrstvo ki prevzame zadeve dosedanjega Komiteja vlade LR Slovenije za zunanjo trgovino.
II.	Vlada LR Slovenije izvrši ta ukaz.
III.	Ta ukaz velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
U št. 190
Ljubljana, dne 12. junija 1950.
PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE RF p v’" • ■ SLOVENIJE
Sekretar:	Predsednik:
France Lubej 1. r.	Josip Vidmar 1. r.
111.
Na podlagi 7. točko 72. člena ustave LR Slovenije in po predlogu predsednika vlade LR Slovenije izdaja Prezidij Ljudsko skupščine LR Slovenije
ukaz
o imenovanju ministra za izvoz in uvoz
Za ministra za izvoz in uvoz v vladi LR Slovenije se imenuje Janez Vipotnik, do sedaj predsednik Oblastnega ljudskega odbora za Goriško oblast.
U št. 191
Ljubljana, dne 12. junija 1950
PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar:	Predsednik:
France Lubej 1. r.	Josip Vidmar I. r.
0BEDBE. 0ĐBEBBE. MV0BILÄ IM ODLOČBE
VLADE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
112.
Na podlagi drugega odstavka 78. člena ustave LRS o državnih gospodarskih podjetjih izdaja vlada LRS po predlogu ministra za kmetijstvo
uredbo
o ustanovitvi Glavne direkcije za pospeševanje kmetijstva
1.	člen
Pri Ministrstvu za kmetijstvo LRS se Kot operativni upravni voditelj republiških podjetij za oskrbovanje kmetijstva in veterinarske službe ter republiških državnih posestev namenjenih kmetijskim šolam in kmetijski znanstveni službi ustanovi Glavna direkcija za pospeševanje kmetijstva s sedežem v Ljubljani.
2.	člen
Glavno direkcijo vodi glavni direktor, ki ima lahko pomočnika. Glavni direktor je podrejen ministru za kmetijstvo.
U lavnega direktorja in po-movnika imenuje minister za kmetijstvo sporazumno s predsednikom vlade. Drugo osebje so postavlja po ustreznih predpisih.
3.	člen
Glavna direkcija ima kot gospodarska ustanova svdj predračun dohodkov in izdatkov in se vzdržuje iz prispevkov podrejenih podjetij. Prispevke plačujejo podjetja po ključu, ki ga določi minister za kmetijstvo sporazumno z ministrom za finance.
Odredbodajalec za izvrševanje predračuna je glavni direktor.
4.	člen
Glavna direkcija vodi knjigovodstvo in administracijo po načelih, ki veljajo za državna gospodarska podjetja.
5.	člen
Glavna direkcija ima kolegij, ki ga sestavljajo glavni direktor, sekretar glavne direkcije in načelniki oddelkov. Kolegij sklicuje na posvet glavni direktor v vseh važnejših i.n načelnih vprašanjih ter ga vodi.
G c se glavni direktor ne strinja s predlogi kolegija, sme vsak član kolegija obvestiti o tem ministra za kmetijstvo, kar pa ne zadrži izvršitve nalogov glavnega direktorja.
6.	člen
C o se obravnavajo v kolegiju važna strokovna vprašanja, lahko sodelujejo pni posvetu tutij strokovnjak; glavne direkcije in drugi strokovnjaki, ki jih pokliče k posvetu glavni direktor. V takem primeru se kolegij razširi v strokovni svet kot posvetovalni organ glavnega direktorja.
7.	člen
Natančnejše predpise o ustroju in poslovanju Glavne direkcije za pospeševanje kmetijstva predpiše minister za kmetijstvo.
8.	člen
Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
St. S—izak 233
Ljubljana, dne 13. junija 1950.
Minister
za kmetijstvo LRS:	Predsednik vlade LRS:
Franc Simonič 1. r.	Miha Marink» 1. r.
113.
Na podlagi drugega odstavka 78. člena ustave Ljudske republike. Slovenije izdaja vlada LRS po predlogu ministra za državna posestva vlade LRS
uredbo
o ustanovitvi Glavno direkcije republiških kmetijskih posestev LRS
1.	člen
Pri Ministrstvu za državna posestva vlade LRS se ustanovi kot operativni upravni voditelj republiških kmetijskih posestev tega resora Glavna direkcija republiških kmetijskih posestev LRS s sedežem v Ljubljani.
2.	člen
Zadeve glavne direkcije vodi glavni direktor, ki ima lahko pomočnika, zadeve posameznih sektorjev pa vodijo
j načelniki. Glavni direktor je podrejen ministru za držav-j na pogasiva.
'	3. člen
Glavna direkcija ima sekretariat, v katerega spadajo splošne, upravne in pravne zadeve.
Zadeve sekretariata vodi sekretar.
,	4. člen
Glavnega direktorja in pomočnika imenuje minister za državna posestva vlade LRS v soglasju s predsednikom vlade LRS. Drugo osebje se postavlja po ustreznih predpisih.
5.	člen
Glavni direktor, načelniki in sekretar sestavljajo kolegij glavne direkcije.
Kolegij je posvetovalni organ glavnega direktorja, ki : ga ta sklicuje na posvet v vseh važnejših zadevah in na-: čelnih vprašanjih operativnega vodstva, plana, organizacije podjetja, rekonstrukcije, racionalizacije in podobno.
Če se glavni direktor no strinja s predlogi kolegija, - me vsak član kolegija obvestiti o tem ministra za državna posestva, kar pa ne zadrži izvršitve nalogov glavnega direktorja.
(i. člen
Glavna direkcija se finansira na podlagi finančnega plana iz prispevkov podjetij, .ki jih vodi. Glavna direkcija vodi kuj igo vod .-Ivo in ;; Inuiisttacijo po načelih, ki veljajo za državna gospodarska podjetja.
7.	Men
Natančnejše predpise/ o organizaciji in poslovanju glavne direkcije izda minister za državna posestva.
8.	člen
Prenos obstoječih podjetij v pristojnost Glavne direkcije republiških kmetijskih posestev se oprav: po uredbi o prenosu državnih gospodarskih podjetij iz pristojnosti enega v pristojnost drugega državnega organa (Uradni list FLRJ, št. 110—823/47) ne upoštevaje določbe njenega 2. člena.
9.	člen
Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
St. S—zak 234
Ljubljana, dne 13. junija 1950.
Minister
za državna posestva LRS:	Predsednik vlade LRS:
Milan Skcrlavaj 1. r.	Miha Marink» 1. r.
PÄÄVILN1K1,0DHEBBE.MÄV0B1LÄ,0»)UICBE
i MINISTRSTEV LJUDSKI tEPUBUKE SLOVENIJE
114.
Na podlagi prvega odstavka 131, člena temeljnega . zakona o prekrških predpisujem
pravilnik
o stroških v upravno kazenskem postopku i. Splošne določbe 1. člen
Za stroške upravnega kazenskega1 postopka veljajo j izdatk:, ki so nastali od uvedbe postopka do pravuomoč-i nosti odločbe o prekršku, in sicer:
a)	izdatki za poštne pošiljke;
b)	stroški za pri vod. ogled in za preiskavo stanovanja;
c)	potni stroški uradnih oseb;
<?) potni stroški prič, izvederuev in tolmačev;
d)	nagrada izvedencev in tolmačev in povračilo nji-hovth potrebnih izdatkov;
e)	povračilo izgubljenega zaslužka prič, izvedencev
la tolmačev;
f)	drugi izdatki, ki eo v zvezi z upravnim kazenskim
portopikom.
2.	člen
Izdatki za poštne pošiljke obsegajo dejansko plačane poštne pristojbine za dostavo vabil, odločb, spisov in drugih stvari, ki so v postopku bile poslane po pošti.
3.	ölen
Stroški za privod, ogled in za preiskavo stanovanja
obsegajo:
a)	dejanske izdatke za prevoz obdolženca, če je bilo treba uporabiti prevozno sredstvo;
b)	potne stroške uradne osebe, kii je opravila privod, ogled ali preiskavo stanovanja;
c)	druge dejanske in potrebne izdatke, ki so nastali zaradi prlvoda, ogleda ali preiskave stanovanja.
4.	člen
Uradnim osebam se odmeri povračilo izdatkov za uradna opravila, ki so jih izvršile izven svojega stalnega službenega kraja, po predpisih o potnih stroških državnih uslužbencev.
5.	člen
Pričam, izvedencem in tolmačem propada povračilo dejanskih izdatkov za potovanje, prehrano in prenočišče ter povračilo izgubljenega zaslužka.
ti. člen
Potni stroški prič, izvedencev in tolmačev obsegajo stroške prevoza za prihod iz kraja prebivališča v kraj zaslišanja, ogleda ali tolmačenja ir. za povratek v kraj prebivališča.
Prevozni »troškj ee priznajo v višini dejanskih izdatkov za prevoz s prevoznim sredstvom, ki se uporablja v javnem prometu.
Če takega prevoznega sredstva ni ali ve $e prevozno sredstvo ni moglo uporabiti, se priznajo potni stroški v pavšalnem znesku.
7.	člen
izdatek za prehrano se povrne, če je odsotnost iz »talnega prebivališča zaradi odziva državnemu organu trajala več kot ti ur, izdatek za prenočišče pa, če je prizadeti iz istega razloga moral prenočevati izven svojega prebivališča.
Povračilo za prehrano in prenočišče se določi na podlagi podatkov o srednjih cenah za prehrano in prenočišče v tistem kraju.
8.	ölen
Pravico do povračila izgubljenega zaslužka imajo de-lave:, uslužbenci, član j obdelovalnih zadrug in obrtniki, k: so izgubili zaradi sodelovanja v postopku dnino dnevno plačo ali dnevni zaslužek od svojega dela.
Obrtnikom pripada povračilo izgubljenega zaslužka le, če opravljajo obrt brez najete delovne sile in jim je zaslužek iz obrta glavni vir za preživljanje.
Pd v m bi izgubljenega z-islužka r-e določi na podlag redu» čiste dnine ali dnevne plače, ki jv izgubi delavec
ati uslužbenec v celoti ali delno zaradi sodelovanja v postopku.
Članom obdelovailikU zadrug določi povračilo izgubljenega zaslužka pristojnj državni organ po prostem preudarku. Povračilo pa ne sme biti večje od 200din za en dan.
9.	člen
Izvedencu in tohnavu, ki ni v državni službi, pripada nagrada za opravljeno delo.
Ce je predpisana tarifa za posamezna strokovna opravila, se nagrada odmeri po taniti, sicer pa jo določi pristojni organ, upoštevaje obseg in zamotanost opravila, porabljeni čas, doseženi uspeh in strokovno sposobnost izvedenca oziroma tolmača.
Izvedencu, ki ni v državni službi, se povrnejo tudi dejanski izdatki, ki jih je v zvezi z opravilom moral napraviti.
10.	člen
Pristojni organ določi povračilo potnih stroškov ter izdatkov za prehrano in prenočišče, povračilo za izgubljeni zaslužek in nagrado le. če to zahteva priča, izvedenec ali tolmač ob zasliišanju. oddaji izvida in mnenja ali tolmačenju.
Uslužbenec, ki vodi postopek, mora ob koncu zaslišanja vprašati priče, izvedenca ali tolmača, ali zahteva povračilo stroškov, ki jih je imel v zvezi z zaslišanjem, in koliko znašajo ti stroški. Priča, izvedenec ali tolmač mora svoj zahtevek obrazložiti, na zahtevo pa tudi predložiti pismena dokazila (vozno karto, potrdilo o višini izgubljenega zaslužka itd.).
11.	člen
Stroške postopka izplača iz državne blagajne organ, ki vodi postopek oziroma organ, k: je opravil poizvedbeno dejanje v okviru pravne pomoči.
Stroški, ki so bili izplačani, se morajo izterjati od tistega, ki jih je dolžan trpeti po 130. členu temeljnega zakona o prekrških jn povrniti državni blagajni.
Ce trpi stroške država, mora organ, ki vodi postopek, povrniti organu, ki je nudil pravno pomoč, tiste stroške, ki jih je ta izplačal.
II. Razvid o stroških postopka
12.	člen
Organ, ki je pristojen za postopek na prvi stopnji, mora voditi seznam o stroških postopka. V seznamu morajo biti vpisani sledeči podatki:
a)	številka upravnega kazenskega spisa;
b)	priimek in ime ter bivališče obdolženca oziroma kaznovanega;
o) priimek in ime (naziv), prebivališče (sedež) oškodovanca;
č) kdaj, komu, zakaj in v katerem znesku so bili posamezni stroški izplačani;
d)	»kupni znesek stroškov.
Seznam mora bitj priložen upravnemu kazenskemu spisu.
Seznam mora sestaviti uslužbenec, ki vodi poizvedbe«: postopek aibj je opravil poizvedbeno dejanje v okviru
pravne pomoči.
III. Odločba o stroških, izterjava stroškov
13.	člen
V odločbi, s katero se določajo stroški postopka, je treba navesti:
m.
a)	kdo mora plačati stroške;
b)	skupni znesek stroškov;
c)	rok, v katerem je treba stroške plačati im
č) organ, kateremu je treba stroške plačati.
Ce trpi stroške država, je treba to v odločbi ugotoviti.
14.	člen
Organ, ki izvrši odločbo o prekršku, mora izterjati tudi stroške postopka, ki jih mora plačati stranka im skrbeti, da se stroški razdelijo tako, kot je določeno v odločbi.
IV.	Končna določba
15.	člen
Ta pravilnik velja od dneva objave v >Uradnem listu LRS«.
IV št. 557/3-50
Ljubljana, dne 31. maja 1950.
Minister za notranje zadeve LRS:
Borjs Kraigher L r.
ZAPISNIK
1- seje VIL rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS dne 13. junija 1950
Predsedoval: dr. Ferdo Kozak, predsednik.
Tajnik: Mira Tomšič.
Predsednik prečita ukaz Prezidija Ljudske skup-ščtine o sklicanju Ljudske skupščine LRS k VII. rednemu zasedanju, začne pivo sejo ter določi tajnika Miro Tomšičevo.
Pred prehodom na dnevna red objavi predsednik, da je Ljudska skupščina prejela naslednje zakonske predloge:
Predsednik vlade LRS je dostavil Ljudski skupščini v razpravo in sklepanje naslednje zakonske predloge:
1.	predlog zakona o obrtništvu,
2.	predlog zakona o gozdovih,
8, predlog zakona o državljanstvu Ljudske republike Slovenije,
4.	predlog zakona o vzdrževanju stanovanjskih poslopij,
5.	predlog zakona o premoženjskih razmerjih med zakonci,
6.	predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi LRS,
7.	predlog zakona o spremembah im dopolnitvah zakona o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš,
8.	predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posesti jn nošenju orožja.
Vsi ti zakonski predlogi so bili dostavljeni v smislu 31. člena poslovnika zakonodajnemu odboru, ki je o njih sklepal, jih v celoti sprejel i.n dostavili skupščini svoja poročila. Zakonski predlogi z obrazložitvam! in poročili so bili razmnoženi in razdeljeni ljudskim poslancem.
Vlada LRS je nadalje dostavila Ljudski skupščini v potrditev uredbe, ki jih je izdala na podlagi zakona o pooblastilu vladi LRS za izdajanje uredb na področju na- ! rodnega gospodarstva.
Prezidij Ljudske skupščine LRS je dostavil skupščini predlog o razrešitvi dolžnosti Stareta Kavčiča funkcije podpredsednika Prezidija Ljudske skupščine LRS,
Prezidaj Ljudske skupščine LRS dostavlja skupščini j v potrditev ukaze, ki jih je izdal v času od 17. januarja : 1950 do 13. junija 1950.
Predsednika zvezne skupščine in doma narodov sta dostavila predsedniku Ljudske skupščine LRS pismi s predlogom, da na podlagi sklepa skupne seje Ljudska skupščine FLRJ z dne 17. aprila 1950 in na predlog ljudskih poslancev obeh domov, predlaga ljudskim skupščinam, da tudi izvolijo anketne odbore in sicer: anketni odbor za preiskavo odkupnega sistema in anketni odbor za preiskavo aietema in stanja preskrbe v Ljudski republiki Sloveniji.
Zakonodajni odbor poroča, da sta člana zakonodajnega odbora Stane Kavčič in Franc Popit postala člana vlade, zato odbor naproša skupščino, da'v smislu poslovnika izvolj v zakonodajni odbor dva nova člana.
Vse to pride na dnevni red, če tako sklene skupščina.
Nato prečita predsednik poročili administrativnega odbora in odbora za prošnje in pritožbe.
Skupščina odobri na predlog predsednika zaprošeni dopust naslednjim ljudskim poslancem: Alojziju Diacciju, Mari Bešter, Ivanu Šelihu, Niku Belopavloviču, Slavku Furlanu. Ivu Svetini, Edvardu Kardelju, Borisu Kidriču, Francu Leskošku in Rudiju Kodriču.
Pri prehodu na dnevni red, to je na določitev dnevnega reda, predlaga predsednik na podlagi v uvodu objavljenega sporočila dnevni red, ki ga skupščina soglasno sprejme:
1.	razprava in sklepanje o predlogu zakona o obrtništvu.
2.	razprava in sklepanje o predlogu zakona o gozdovih,
3.	razprava in sklepanje o predlogu zakona o državljanstvu Ljudske republike Slovenije,
4 razprava in sklepanje o predlogu zakona o vzdrževanju stanovanjskih poslopij.
5.	razprava in sklepanje o predlogu zakona o premoženjskih razmerjih med zakonci,
6.	razprava in sklepanje o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni raz-
> delitvi LRS,
7.	razprava in sklepanje o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o imenih naselij in označbi trgov, ulic in hiš,
8.	razprava in sklepanje o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posesti in nošenju orožja,
9.	potrditev uredb, ki jih je izdala vlada LRS na podlagi zakona o pooblastilu vlade LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva v času od 17. januarja 1950 do 13. junije 1950,
10.	razrešitev dolžnosti podpredsednika Prezidija Ljudske skupščine LRS Staneta Kavčiča,
11.	potrditev ukaza Prezidija Ljudske skupščine LRS U št. 177 z dne 9. februarja 1950 o preosnovi vlade LRS,
12.	potrditev ukaza Prezfl'dija Ljudske skupščine LRS U št. 181 z dne 28. aprila 1950 o ukinitvi ministrstev za industrijo, za lesno industrijo, za elektrogospodarstvo, za rudarstvo in za komunalne zadeve LRS, o ustanovitvi sveta za predelovalno industrijo, sveta za energetiko in ekstraktivno industrijo, sveta za blagovni promet, sveta za kmetijstvo j n gozdarstvo tn jveta za lokalno gospodarstvo vlade LRS,
13.	potrditev ukaza Prezidija Ljudske skupščine LRS U st. 182 z dne 28. aprila 1950 o razrešitvi in .menovanju ministrov vlade LRS,
14.	potrditev ukaza Prezidija Ljudske skupščine LRS U št. 183 z dne 5. maja 1950 o ustanovitvi Gospodarskega sveta vlade LRS,
15.	potrditev ukaza Prezidija Ljudske skupščine LRS U št. 184 z dne 5. maja 1950 v imenovanju predsednika Gospodarskega sveta vlade LRS,
16.	potrditev ukaza Prezidija Ljudske skupščine LRS U št. 185 z dne 10. maja 1950 o razrešitvi in imenovanju ministra za kmetijstvo vlade LRS,
17.	izvolitev anketnega odbora Ljudske skupščine LRS za •vprašanja odkupnega sistema,
18.	izvolitev anketnega odbora Ljudske skupščine LRS za vprašanja sistema in stanja preskrbe v LRS,
19.	dopolnilna volitev v zakonodajna odbor Ljudske skupščine LRS.
Po sprejetju dnevnega reda preide predsednik k prvi točki dnevnega reda, t. j. k razpravi in sklepanju o predlogu zakona o obrtništvu. V razpravi je poročevalec zakonodajnega odbora Alojz Colarič [Kidal poročilo, nato je minister v vladi LRS in predsednik komiteja za lokalno industrijo Tomo Brejc podal ekgpoze z izjavo, da bo glasoval za predloženi zakonski predlog.
Nato odredu predsednik 10 minutni odmor in pozove ljudske poslance, ki žele sodelovati v razpravah predloženih zakonskih predlogov, naj se prijavijo tajništvu.
Seja se prekine ob 10. uri 20 minut.
Po odmoru se seja ob 10. uri 50 minut nadaljuje.
0 predloženem zakonu so govorili v razpravi še Franc Čeme, Miha Potočnik in Leopold Maček — vsi »za«, nakar je skupščina soglasno sprejela zakonski predlog. Predsednik objavi, da ga bo v smislu ustave LRS in poslovnika dostavil Prezidiju Ljudske skupščine v razglasitev.
V	drugi točki dnevnega reda, t. j. v razprav; in sklepanju o predlogu zakona o gozdovih, je po poročilu poročevalca zakonodajnega odbora Nika Jakofčiča podal eks-poze minister za gozdarstvo LRS Jaka Avšič V razpravi sta govorila še Alojz Colarič in Anton Korošak — oba »za«, nakar je .-kupščina soglasno sprejela predloženi zakon, ki bo tudi dostavljen Prezidiju Ljudske skupščine v razglasitev.
Ob 12. ur: 55 minut prekine predsednik sejo.
V	nadaljevanju prekinjene seje ob 17. uri 20 minut preide skupščina na tretjo točko dnevnega reda, t. j. na razpravo in sklepanje o predlogu zakona o državljanstvu Ljudske republike Slovenije. Poročevalec zakonodajnega odbora di. Stanko Štor poda k temu zakonskemu predlogu poročilo. Nato je govoril ljudski 'poslanec dr. Miha Kambič, in sicer »za«. Za njim je govoril minister za pravosodje dr. Hrti Modic in je izjavil v imenu vlade, da vlada LRS sprejme spremembe in popravke zakonodajnega odbora k 6.. 13., 14. do 16, in 20. členu zakonskega predloga, ne sprejme pa od zakonodajnega odbora predlagano dopolnitev 3. člena; če bi pa Ljudska skupščina LRS smatrala dopolnitev 3. člena za potrebno, predlaga sledečo stilizacijo: »Državljani drugih ljudskih republik Federativne ljudske republike Jugoslavije uživajo na
ozemlju Ljudske republike Slovenije iste pravice kakor državljani Ljudske republike Slovenije, kolikor ni izvrševanje kake pravice s posebnim zakonitim predpisom izrecno vezano na državljanstvo Ljudske republike Slovenije.«
Nato je govoril ljudska poslanec Mitram Košmelj, tudi »za«.
Ne poziv predsednika skupščine, da se poročevalec zakonodajnega odbora izjavi k stališču vlade LRS, je izjavil dr. Stanko Štor, da se v imenu zakonodajnega odbora strinja s tem, da se 3. člen prestildaira tako, kakor je v imenu vlade sedaj predlagal minister za pravosodje, ker se ta stilizacija v bistvu popolnoma sklada s stilizacijo zakonodajnega odbora, da pa se ne strinja s tem, da bi 3. člen ostal v prvotni obliki. Nato je izjavil minister za pravosodje dr. Hell Modic, da se naj z ozirom na izjavo zakonodajnega odbora glasuje o 3. členu v novi, sedaj od njega predlagani in od zakonodajnega odbora sprejeti obliki.
Ker se ni nihče več javil k besedi, je predsednik Ljudske skupščine LRS zaključi razpravo o tem zakonskem predlogu tur dal predlog zakona s popravki zakonodajnega odbora, ki jih je vlada LRS sprejela, in z novo od vlade predlagano stilizacijo 3. člena na glasovanje.
Zakonski predlog je bil nato soglasno sprejet in ga bo skupščina dostavila Prezidiju Ljudske skupščine, da ga razglasi.
Prav tako je skupščina soglasno sprejela naslednje zakonske predloge: o vzdrževanju stanovanjskih poslopij, o premoženjskih razmerjih med zakonci, o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi LRS, o spremembah in dopolnitvah zakona o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš ter o spremembah in dopolnitvah zakona o posesti in nošenju orožja z amandmanom.
V	razprav; o predlogu zakona o vzdrževanju stanovanjskih poslopij so govorili: Tone Fajfar, minister in predsednik sveta za lokalno gospodarstvo ter ljudski poslanci Leopold Maček, Karel Reberšek in Jože Petejan, vsj »za«.
V	razpravi o predlogu zakona o premoženjskih razmerjih med zakonci je govoril minister v vladi LRS dr. Jože Pokorn — »za«.
V	razpravi o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi LRS sc govorili: dr. Marijan Brecelj, podpredsednik vlade LRS dr. Miha Potočnik in Ivan Troj er — vsi »za«.
V	deveti in deseti točki dnevnega reda je skupščina soglasno potrdila uredbe, ki jih je izdala vlada LRS na področju narodnega gospodarstva in bo skupščina izdala odgovarjajoči odlok ter razrešila podpredsednika Prezidija Ljudske skupščine LRS Staneta Kavčiča.
Nato je skupščina odobrila predsednikov predlog o zaključitvi prve seje. nakar jo predsednik zaključi' in objavi, da bo 2. seja dne 14. junija 1950 ob 17. uri z nadaljevanjem že sprejetega dnevnega reda.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
St. 796/50
Ljubljana, dne 14. junija 1950.
Tajnik:
Mira Tomšič 1. r.
Predsednik:
Dr. Ferdo Kozak I. r.
Izirem »Uradni list f RS«. - Direktor in odgovorni urednik: dr. Rastko Močnik, tiska Tiskarna »Toneta Tomšiča« - vsi v Ljubljani. Naročnina: letne 240 din. - Posamezna Številka: 4din do 16 strani. 8 din do 32 strani. 12 din do 48 strani, 16 din do 64 strani, po pošti 2.50 din več. Uredništvo to upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Telefon- ravnateljstvo 49-40
uredništvo 49.90, upravništvo 55-79. Cek. račun 601-90180-0.
URADNI LIST
LJ U I? jKK REPUBLIKE SLOVENIJE
Letnik VII.
Priloga k 20. kosu z dne 21. junija 1950.
STEV. 20
Razglasi m oglasi
V naši založbi je izšel
Cenik nižjih enotnih cen za. industrijske izdelke
z veljavnostjo na vsem ozemlju LRS
Ta cenik v izdaji in priredbi >Urada za cene pripred-vlade LRS« je dopolnilo >Ceniku odkupnih in državnih (vezanih) cen za poljedelske pridelke nižjih potnih cen v prodaji na drobno za industrijske izdelke«, ^ je bil objavljen kot priloga v Uradnem listu FLRJ *!• 41 z dne 14. V. 1949 in obsega:
V I. delu načelne predpise v zvezj s cenami, važne Za trgovino in veljavne na območju LRS kot dopolnilo Zveznim predpisom. Tu je uvrščena uredba o stroških drž. trgovskih podjetij, odločba o rabatih in maržah za Proizvode, za katere so predpisane enotne cene, odločba 0 rabatih za sol, odločba o trgovskih maržah za kmetijske Pridelke in za kmetijske pridelke, ki se kupujejo od Pridelovalcev po določenih (vezanch) cenah, dalje odločba ^ °b vezne m zaokroževanju cen v prodaji na drobno, od-^ba o dostavnih pasovih in o normativih za dobavo (Waga iiz tovarn in trgovskih skladišč (baz).
V II. delu so nižje enotne cene z veljavnostjo na vsem ozemlju LRS. Tu so navedene cene za živila in izdelke živilske industrije, dalje cene za obsežno skupino izdelkov tekstilne industrije, za izdelke kovinske industrije in elektroindustrije, cene za izdelke lesne industrije in gozdarstva, za nekovine in gradbeni material, za izdelke kemične industrije, izdelke iz kartona, lepenke in papirja, cene za fizkultumo orodje in igrače ter cene za najrazličnejše usnjene izdelke. Na kraju je dodatek cen za žična pletiva in platno.
' S posebno odločbo Urada za cene pri P V LRS so razveljavljene vse do sedaj po tem uradu objavljene cene za istovrstne izdelke in veljajo poslej cene, objavljene v tem ceniku. Zato je priročna knjiga vsem uradom, ustanovam, krajevnim ljudskim odborom kakor tudi obrtnikom in posameznim interesentom tembolj koristna. Strani ima knjiga 202 in stane v poiplaino vezana 130 din.
Ravnateljstvo »Uradnega lista LRS«
Razglasi ministrstev
0 39/8-50	(>433
Razglas
, Mtnistrertvo za kmetijstvo LRS razgia-Po 2. in 8. ulemi o preprečevanju in ..^r-atnju nalezljive ohromelosti prašičev [Vadili Mst LRS, št. 24-150/49). da eo v Wwfci republiki Sloveniji z nalezljivo “arotneloetjo prašičev okuženi okraji:
sni nitk, Ljubljana mesto, Ljutomer.
L P0** mesto, Maribor okolica. Murska So-^ • Poljčane in Ptuj ter da okraj Jese--ce ni več okužen s to boleznijo. Ljubljana, dne 14. junija 1650.
^	Ministrstvo za kmetijstvo LRS
Register državnih ^gespodarskifi nodjetij
Vpisi
jfcdež: Ljubljana.
'-hm vpisa; 3. junija 1950. predelo; Marmor in cementnine. Van?sWni predmet: Industrijsko obdelo-lekl1* UmPt:nega in naravnega kamna, iz-^anje raznih cementnih izdelkov, *asbljb in tujih izdelkov na
Ustanovitelj podjetja: Vlada LRS od-rv* ?,-.S-zak 152 z dne 6. IV. 1950. rgččugabvtt; upravni voditelj: Glavna 3L Lj{g1Ja ndustrije gradbenega materiale
zastopata in zanj podpisujeta: •	Alojz, direktor, samostojno, v
zak. peobtotil in pravil podjetja, j' P [;van. glavni računovodja, eopodpi-
ž.
?oep. podjetjih.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana, dne 3. junija 1930.
St. 243—309- -1950
1217.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 0. junija 1950.
Besedilo:	»Podjetje za promet s sani-
tetno opremnim, mediciusko iustrumen-tarnim in optičnim blagom (n za elektro-mediciusko mehaniko in galvanizacijo«, skrajšano: »Sanolaborc.
Pcelovnj predmet: a) sanitetna oprema bolnic in drugih zdravstvenih ustanov; b) nakup in prodaja ter razdeljevanje sanitetnega opre mn ega blaga, kirurškega instrumentarija, medicinskih in fizikalnih aparatov, optičnih in gumijastih medicinskih predmetov na debelo; c) popravljanje in izdelovanje rentgenskih aparatov, medicinskih instrumentov, galvanizacija m vsa druga fina mehanična dela medicinskega instrumentarija.
Ustanovitelj podjetja: Vlada LRS, odločba št. S—zak 38 z dne 22. II. 1950.
Operativni upravni voditelj: Glavna direkcija za nabavo in razdeljevanje sanitetnega blaga, Ljubljana.
Podjetje zastopajo ;n zanj podpisujejo: Preeetnik Ana, ravnatelj, 'samostojno, v obsegu zak. pooblastil in pravil podjetja. Bele Marija, glavni računovodja, sopod-pisuje listine po 47. členu spl. zakona o drž. gosp. podjetjih,
Pliberšek Franc, obratovodja, samostojno, v obsegu zak. pooblastil (n pravi! podjetja, v vseh primerih, ki se tičejo poslovnega predmeta pod ),
Agnola Anton, namestnik ravnatelja, v odsotnosti ravnatelja, v istem obsegu kot oni. in
Mihelčič Marija, namestnik gl. računovodje, sopodplsuje v odnostnostl gl. računovodje, v istem obsegu kot oni.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana, dne 6. junija 1950.
St. 243—256/4—1950	6318
★
1218.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 6. junija 1950.
Besedilo: »Servis vzgojnih ustanov« pri Ministrstvu za prosveto LRS, Ljubljana.
Poslovni predmet: Oskrbovanje vzgoj« nih ustanov v resoru Ministrstva za prosveto: vrtcev (domov igre in dela), otroških, mladinskih in dijaških domov, posebnih vzgojnih ustanov, šolskih kuhinj, otroških in mladinskih počitniških domov ter drugih ustanov, z inventarjem, opremo ter raznimi industrijskimi artikli planskih in izvenplanskih dobav in z živili do-polnilne preskrbe.
Ustanovitelj podjetja: Vlada LRS, odločba šl. S—zali 191 z dne 6. V. 1950.
Operativni upravni voditelj: Ministrstvo za prosveto LRS.
Podjetje zastopata in zanj podpisujeta:
Rakovec Adela, ravnatelj, samostojno v obsegu zak. poobl «til in pravil pod-Jetia,
Tušar Josip, gl. računovodja, sopodpieu-je listine po 47. členu spl. zakona o drž. gosp. podjetjih.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
i	dne 6. junija 1950.
x Št. 243—328—1950	6319
Sedež: Senovo.
Dan vpisa: 6. junija 1930.
Besedilo: Rudnik rjavega premoga, Senovo.
Poslovni predmet:	Pridobivanje in
prodaja rjavega premoga.
Ustanovitelj podjetja: Vlada FLRJ, odločba Po št. 1702/1 z dne 18. III. 1947. Podjetje Je prešlo iz zvezne uprave pod upravo vlade LRS z odlo8t><> vlade FLRJ IV št. 734/3 z dne 23. IT. 1950.
Operativni upravni voditelj; Generalna direkcija za rudarstvo LRS.
Podjetje zastopata to zanj podpisujeta: Dular Alojz, direlt ;, samostojno, v ob. •egu zait. poobluetil in pravil podjetja, ing. Cerovac Matija, gl. inženir, v odsotnosti direktorja, v istem obsegu kot oni.
Ministrstvo za finance LKS, Ljubljana, dne 0. juruja itiöU.
St. 343—314—1950	6321
★
1230.
Sedež; Velenje.
Dam vpisa: 6. junija 1950.
Besedilo; Rudnik lignita, Velenje. Poslom! predmet: PridoDivanje lignita. Ustanovitelj podjetja: Vlada FLRJ, odločba Po št. 462/46/8 z dne 31. X. 1946. Podjetje je prešlo iz zvezne uprave pod umnavo vlade LRS z odločbo vlade FLRJ IV št. 734/3 z dne 23. II. 1950.
Operativni upravni voditelj; Generalna direkcija za rudarstvo LRS.
Podjetje zastopata im zanj podpisujeta: Hvale Franc, direktor, samostojno, v obsegu zak. pooblastil In pravil podjetja, ing. Goeti-a Jože, gl. inženir, v odsotno-«ti direktorja, v istem obsegu kot oni.
Ministrstvo za finance LKS, Ljubljana, dne 6. junija 1950.
St. 243-299/1-1950	6320
1221.
Sedež: Grobelno št 20.
Dam vpisa: 8. junija 1950.
Besedilo:	Krajevna šivalnica. KLO
6t. Vid pri Grobelnem.
Poslovni predmet:	Izdelovanje oblek
to perila.
Ustanovitelj podjetja: KLO 6t. Vid pri Grobelnem.
Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor KLO Bt. Vid pri Grobelnem. Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo: Metličar Fanika, upravnik, ea denarni
promet,
Gajšek Karolina, poslovodja, po 47. členu zakon« o drž. gosp. podjetjih in Arženšek Alojz, član upravnega odbora. Okrajni L0 Celje okolica, poverjeništvo za finance, dne 8. junija 1950.
Bt. 1447/50	6168
*
1222.
Sedež: Latkova vas št. 76.
Dan vpisa: 7. junija 1950.
Besedilo: Mizarska delavnica, KLO Sv. Pavel pri Preboldu,
Poslovni predmet: izgotavijanje pohištva in razna popravila.
Ustanovitelj podjetja: KLO Sv. Pavel pri Preboldu.
Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor KLO Sv, Pave] pri Preboldu. Podjetje zastopata In zanj podpisujeta: Lapan Miha. upravnik, v vseh zade-vab samostojno,
Ginajner Alojz, poslovodja, v denarnem prometu do 20.000 dim.
Okrajni LO Celje okolica, poverjeništvo za finance, dne 7 junija 1950.
St. 1527/50	6170
¥
1223.
Sedež: Kaplja vas št. 2.
Dan vpisa: 7 ivnija 1950.
Besedilo: Kroju'ta delavnica, KLO Sv
Pavel pri Preboldu.
Posloval predmet: Izgota vijanje meških ter ženskih oblek, plaščev in kostumov.
Utilanovkulj podjetja; KLO Sv. Pavel pri Preboldu.
Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor KLO Sv. Pavel pri Preboldu. Podjetje zastopata in z-anj podpisujeta Drča Albin, upravnik, v denarnem prometu do 20.000 dum,
Lapan Miha, v vseh zadevah samostojno.
Okrajni LO Celje okolica, poverjeništvo za finance, dne 7. junija 1950.
Bt 1527/60	6169
¥
1224.
Sedež: Sv. Pavel pri Preboldu.
Dan vpiea: 8. junija 1950.
Besedilo: Kino, Sv. Pavel pri Preboldu. Poslovni predmet: Predvajanje kultur-nlh, prosvetnih vzgojnih in zabavnih filmov.
Ustanovitelj nodjetja:	KLO Sv. Pavel
pri Preboldu.
Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor KLO Sv. Pavel pri Preboldu. Podjetje zastopata in zanj podpisujeta: Vozelj Jože, upravnik, v denarnem prometu do 20.000 din,
Lapan Miha, v vseh zadevah samostojno. Okrajni LO Celje okolica, poverjeništvo za finance, dne 8. junija 1950.
Bt. 1527/50	6171
*
1225/26.
Sedež: Domžale.
Dan vpisa; 0. junija 1950.
B»jedilo: Tekstilna industrija, Domžale,
Poslovni predmet: Proizvodi tekstilnu stroke.
Ustanovitelj podjetja: OLO Kamnik, odločba št. VII/2-985/1.49.
Operativni upravni voditelj: Izvršilni OLO Kamnik — poverjeništvo za lokalno industrijo in obrt.
Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo: Borlšek Jože, direktor, samostojno v vseh zadevah podjetja, nadomešča ga Spur Jakob; spise finančnega in kreditnega značaja sopodpisuje Ravnik Marija, računovodja, v odsotnosti jo nadomešča
Breskvar Marija. Direktor in računovodja podpisujeta za zneske do 1,000.000 din; zn večje zneske pa po privoljenju oper. upravnega vodtelja.
Okrajni LO Kamnik, poverjeništvo za finance, dne 6. junija 1950.
Št. 1257/m 1950	6143
★
1227.
Sedež: Mirna peč.
Dan vpiea: 8. junija 1950.
Besedilo: Krajevno apneničarsko podjetje. Mirna peč.
Poslovni predmet: Proizvodnja apna. Ustanovitelj podjetja: KLO Mirna peč. Operativni upravni voditelj: KLO Mirna peč.
Podjetje zastopata in zanj podpisujeta: Rupena Anton, upravnik, njegov namestnik
Galič Karlo, oba po pravilih podjetja. Okrajni LO Novo mesto, poverjeništvo za fin nce, dne 8. junija 1950.
Bt. 1997/1.	6215
1228.	„
Sedež: Novo mesto, Trdinova cesta ^ •
Dan vpdea: 7. junija 1950.
Besedilo: Mesina mesarija, MLO N°' mesto.	.
Poslovni	predmet:	Nabava	in	prodMjj
mesa, mesnih izdelkov ter toonserv maščob na	debelo in	drobno.	m
Ustanovitelj podjetja: MLO	Novo	m1*.
Operativni upravni vodiitelj: MLO vo mesto.
Podjetje zastopajo in zanj -podpisuje]0, Koncilja Franc, poslovodja, v vseh devah do 20.000 din; v finančnih vah nad 20.000 din sopodpisuje poveri " nik poverjeništva za lokalno gosopd0^ stro
Moretti Jože, v ijegovl odeotnvsta P® Rozman Alojzij, knjigovodja.
Okrajni LO Novo mesto, poverjeništvo za finance, dne 7, junija 1950.
Bt. 1487/2	^
*
1229.
Sedež: Cerknica.
Dan vpisa: 27. maja 1950.	j..
Besedilo: Otroška restavracija, Cor niča.
Poslovni predmet: Prodaja živil ter br alkoholnih pijač otrokom de 14 leta-Ue lan o vitel] podjetja: KLO Cerku*8' Operat. upravni voditelj: KLO Cerku*8 Podjetje zastopajo to zanj p»dlPJöUlel Gabrenja Jožica, poslovodja, ter	v.
Žnidaršič Edo, tajnik KLO, za vse ne to finančne zadeve do neomejene šine.
Okrajni L0 Postojna, poverjeništvo za finance, dne 27. maja 1950.	„
St. 629/1-:o	5<J
1290.
Sedež: Cerknica.
Dan vpisa: 27. maja 1950.
Besedilo: Remontno podjetje, Ccfk1' Poslovni predmet: Izvrševanje nl, nih del za obnovo to popravila v celot1 zgradba vseh sektorjev.
Ustanovitelj podjetja: KLO Cerkni08'^ Operativni upravni voditelj: KLO G niča.	. .
Podjetje zastopajo in zanj podlpteto®^ Sega Stanko, poslovodja, za ll|P'ra ■ z zadeve, v finančnih zadevah pa ek11!1 1 računovodje Urbas Hermino.
Okrajni LO Postojna, poverjeništvo za finance, dne 27. maja 1950.
Bt. 630/1-60
1231.
Sedež: Dravograd.
Dan vpisa: 27. maja 1950.	„.^ij
Besedilo: Krajevna krojaška in ska delavnica, Dravograd.
Poslovni predmet: Izdelava noy®ingČe' kih in ženskih oblek kakor tudi P1’ m popravila.	&
Ustanovitelj podjetja: KLO Dravo,,
Operativni upravni voditelj:
Podjetje zastopat? in zanj podpisi
Ferdo Kac, ravnatelj,
Lobiju Drugo, DUvgujulk, dri. giwp. Podjetij Dravograd, oba do neomejene vsote.
Okrajni LO slovenj Gradec, yuverjeuiitvo *a fin a me,
dno ‘27. maja 1950.
St. 80^/1—50	0129
bedeZ; Dravograd.
Lam lypieu: 37. maja 1050.
“fevdifo: Krajevno komunalno podje-lt‘’ Dravograd.
Poslovni predmet; Preskrba kraja ozir. Prebivalstva z zdrave» vodo, odvajanje ne-vietoCe, skrb ta higieno, tehtanje pred. 7c*<>v v.-vjcga obsega tn skrb za javno
'aisvetljavo.
Ustanovitelj podjetja; KLO Dravograd. Operativni upravni voditelj: KLO Dra-
v°Rrad.
Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo: Kovačič Romana v administrativnih i'P'vah enmoetojno.
Krker Janko, poverjenik za komunalne adeve KLO, vrednostne listine skupaj z
aPm
, Kerarie Vid, predseilnll KLO, v nji-0vi odsotnosti pa
"ozovnlk Ludvik, tajnik KLO; listine p 47. vlerju spl. zakona o drž. gosp. pod-„fh podpiisuje poleg poverjenika pred-6ednil< KLO .'
Okrajni LO Slovenj Gradec, poverjeništvo za finance, dne 27. mala 1950.
At. 8601/1-50	61 BO
kiiia.
x
Sedež: Gornji Doli? čt. 2».
Dan vpisa: 1. junija 1950.
^.p'uedilo: Obrtna podjetja, KLO št. Flo-
rj jktilovnl predmet: Klanje živine in pro-, fki meenih izdelkov, izdelava oblačilnih izmetov.
l odruZivice: Mesarija Sp, Dolič 94.
.	Krojaštvo Gornji Dolič B3.
'Jeianoviittdj podjolja: KLO Sl. Flori.
p OlPe-rutfvni upravni voditelj; KLO ftt. ‘Orijaii.
jo'djetjn '/.aotopajo in zanj padvisujejo: mdovornUi Ivan, upravnik, yiiner Rajko, predsednik,
I i^F’Kar Avgust, tajnik, po dva skupaj. .;;,t|ne po 47. členu spl. zakona o drž. . *?• podjetjih sopodpiroje Ijjtiumer Rajko, predsednik KLO. At.
Okrajni LO Slovenj Gradec, poverjeništvo za finance, dne L junija 1930.
At. 840/1—50	0136
'384.	*
^eZ: Guštanj. yan voisa: 30. maja 1950. medite: Krajevna gostinska podjetja, '■'"aiij.
t Krajevna ekonomija, Guštanj ispada menzi).
is, Utroška restavracija »Prežihov Vo-Guštanj.
P'.'sdinet; a) pridobivanje po-'Un ,i^ Pridelkov za potrebe krajevne n ? ^ ’ 'J1 izdelava slaščic, prodaja kruha l^’^^ikoliolnib pijač za otroke do 14.
1 "danovitelj potijetja: KLO Guštanj.
Operativni upravni voditelj; Izvriiiui odbor KLO Guštanj.
Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo: Dr etnik Ivo, upravnik ekonomije, oe-omejeuo,
Čevnik Ivan, poverjenik z» komuna!ne zadeve. KLO Guštanj, v obsegu pooblastita, za podjetje pod b) pa Drebiiik Ivo, neomejepo in Fišer Framu, v odspiaoeti upravnika neomejeno; Metine po 47. členu spl. zakona o državnih guep, podjetjih podpisujeta Fišer Franc to Rezar Tončka, računovodja.
Okrajni LO Sloveni Gradec, poverjeništvo za finance, dne 30. maja 1950.
At. 839/1—60	6138
★
1235.
Sedež: Guštanj.
Dan vpisa; 30. maja 1950.
Besedilo: Krajevno komunalno podjetje, Guštanj.
Poslovni predmet; a) popravljanje dr. žavnih stanovanjskih zgradb, kakor tudi za privatni sektor; b) oskrba kraja e pitno vedo; c) upravljanje z zgradbami, ki so last KLO; 6) urejevanje pokopališče v Guštanju.
Podružnice:
a)	Krajevno remontno podjetje Qu-štnuj,
b)	Vodovod Guštanj,
c)	Uprava stanovanjskih zgradb Gu-
Stanj,
č) Uprava pokopeilitoa,
Ustanovitelj podjetja; KLO Guštanj. Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor KLO Guštanj.
Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo: Grelnik Ivo, upravnik, neomejeno,
Fišer Franc, pomočnik upravnika, v njegovi odsotnosti im v o boe g n pooblastila; listine po 47. členu spl. zakona o drž. gosp. podjetjih podpisujeta Fišer Franc tn
Rezar Tončka, računovodja; za podjetja pod b) c) in č) poleg upravnika Cevnih Ivan, poverjenik zn komunalne zadeve KLO G uš tani v obsegu pooblastila.
Okrajni LO Slovenj Gradec, poverjeništvo za finance, dne 30. maja 1950.
Št. 839/1-50	6139
★
1236.
Sedež; Maronlierg.
Dfln vpisa: 7. junija 1950.
Besedita: Krajevna gospodarska podje-tja, Apnenica — Marenberg,
Postavni pred mrd) Proizvodnja apna z žganjem apnenca. Izdelava malih brusnih kamnov in velikih brusov. Ustanovitelj podjetja: KLO Marenberg. Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor KLO Marenberg.
Podjetje zastopata In zanj podpisujeta: Hinko Fabijan, mo ravnik,
Moškon Rozalija, knjigovodja, skupaj.
Okrajni LO Slovenj Gradec, poverjeništvo ea finance, dne 7. lunija 195(1. št. 854/1-TV/2-50	6133
*
1237.
Sedež: Podgorje Dan v oba: 30. nmH 1950 Besedita- Kraje v n n gostilna. Podgorje. Postavni predmet1 Točenje alkoholnih oijač, postrežba z mrzlimi iedlli.
Ustanovitelj podjetj.: KLO Podgorje. Operativni upravni voditelj: KLO Podgorje.
11,ujetje zastopata lu zanj podp ea.itfU: Rogma Jožeta, upravnica in Popič Franc, predsednik KLO, usitne po 4'i. členu #(A. zakona o drž. - -.■»p. podjetjih.
Okrajni LO Slovenj Grad,'c, poverjeništvo ra finance, dne 30, maja 1950.
Št. 699/1—60	bi 37
¥
1238.
Sedež; Šmihel.
Dan vpisa; 9. junija 1950.
Besedilo:	Krajc na opekarna KLO
Šmihel.
Poslpvmi predmet: Izdelovanje opeke. Ustanovitelj podjetja: KLO Šmihel. Operativni upravni voditelj: KLO Šmihel.
Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo: Goličui,k Lpvro, predsednik,
Acman Anton, tajnik KLO,
Atelšek Ivan, delovodja, po dva skupaj.
Okrajni LO Šoštanj, poverjeništvo za finance, dne 9. junija 1950.
St. 1158/60	6214
Spremembe
1239.
Sedež: Celje.
Dan vpiea: S. junija 1950.
Besedilo: Republiško podjetje za odkup poljskih pridelkov v Celju.
Izbrišeta se Koprivc Alojz, ravnatelj, Štiglic Marija, glavni računovodja in vipi. žeta
Rizmal Ivan, ravnatelj, ki pmlplau je samostojno, v obsegu za k. pooblastil n pravil podjetja.
GUišič Anton, glavni računovodje» ki •ppodpj*uj> listin« jh> 17. 6Hm epi. zakona o drž. gosp. podjetjih,
MiuDtratvo za finance LRS. Ljubljana, dno 3, junija 195(1.
At. 243—240—1950.	6326
★
1240.
Sedež: Duplica pri Kamniku.
Dan vpisa; 3. junija 1950.
Besedilo: Tovarna upognjenega pohištva, Duplica pri Kamniku.
Vpiše se
Pavlin Martin, sekretar, ki podpisuje v odsotnosti direktorja, v ietpfh obsegu kot oni in
Janežič Pepca, nižji knjigovodiu. ki pod. planje v odsotnost glavnega retanovodj». v istem obsegu kot onk
Ministrstvo ra finance LRA, Ljubljana,
dne 9. junija 1950.
At. 243-64/3- 1950	«328
*
1241.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 9. junija 1930.
Besedita:	»Ljubljanske opekarne -	»
Ljubljani.
Izbrišeta ee K rulje Bernard, direktor, Pečan Bogo. namestnik direktori« in vpi. Seta
Cedilnik Franc, direktor, ki podpisuje samostojno, v obsegu zak. pooblasti, in pravil podjetje,
CeSulj ivau, tetuuiini vodja, podpihuje v odeotnosti direktorja, v tetetn obsegu kot oni.
Ministrstvo za iuuinvu LKS, Ljubljana, dne 3. junija 1950. dt. M3—*257/1—1950	0337
*
1242.
Sedež: Ljubljana, Rudnik.
Dan vpisa: 5. junija 1950.
Besedilo: »UtOnsilia«, tovarna tekstilnih potrebščin.
Izbriše se CakJ Vladimir, direktor in vpiše
Košir Bogomir, direktor, ki podpisuje samostojno, v obsegu zak. pooblastil in pravil podjetja.
Ministrstvo za linance LRS, Ljubljana, dne 5. junija 1950.
Št. 243—94/4—1950	6322
*
1243.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 6. junija 1950.
Besedilo: Tovarna trakov in sukanca, Maribor.
Vpiše se
Fras Marija, sekretar, ki podpisuje v odsotnosti direktorja, v istem obsegu kot
oni.
Ministrstvo za linance LRS, Ljubljana, dne 6. Junija 1950.
Št. 243-117/2-1950	6315
★
1244.
Sedež: Tržič.
Dan vpisa: 7. junija 1950.
Besedilo: Trjiška tovarna kos in srpov-[zbrišeta se Koder Alojz, direktor, in Majcen Nace, pomočnik direktorja t;r
vp še
Avsec Ivan, v. d. direktorja, ka podpisuje samostojno, v obsegu zak. pooblastil in pra»il podjetja.
Ministrstvo za linance LRS, Ljubljana, dne 7. junija 1950.
St. 243-93/2-1950	6314
1245.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 2. junija 1950.
Besedilo: Gostinsko podjetje »Figovec« Ljubljana.
Izbriše se upravnik Kokolj Franc in vpiše
Marinšek Niko.
Vpiše se gostinski obrat: »Dom v Podutiku« Podutik, ki bo posloval v sklopu gostinskega podjetja Figovec.
Mestni L0 za glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za finance,
dne 2. junija 1950.
Fin. St. 1949/50	5970
*
1246.
Sedež: Ljubljana.
ti ati vpisa: 2. junija 1950.
!> -edilo:	Mostno ■ podjetje »Dežnik«
L j u hl,juna.
S-p,ief odslej: Alešovčeva 14.
Mestu! L0 »a glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 2. junija 1950.
Fin. št. 1952/50	5969
1247.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpiša: 3. junija 1950.
Besedilo: Podjetje »Mestno pečarstvo« Ljubljana.
Vpiše ee
Ivanetič Manija, ki podpisuje v odsotnosti upravnika odroma računovodje.
Mestni L0 za glavno mesto Ljubljana, poverjetiištvo za finance, dne 3. jtinija 1950.
Fin. št. 2145/50	5967
' +
1243.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 5. junija 1950.
Besedilo: »šumi«, tovarna bonbonov, čokolade in peciva, Ljubljana.
Izbriše se v. d. ravnatelja Dežan Jože. Mestni LO za glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 5. junija 1950.
Fin št. 2136150	6142
*
1249.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 2. junija 1950-Besedilo: Tovarna kemičnih izdelkov »Ilirija« Ljubljana.
Izbriše se upravnik Glavač Stane in vpiše
Turk Miro.
Mestui LO za glavno mesto Ljubljana, poverjeništvo za finance,
dne 2. junija 1950.
Fin. št. 1640/50	5968
1250.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 31. maja 1950.
Besedilo: Preskrbovalnica delavcev in uslužbencev proizvodnih podjetij Celje.
Uvede se postopek za likvidacijo podjetja;
Za likvidatorja podjetja je določen Cokan Avgust, šef uprave za industrijo in obrt pri poverjeništvu za industrijo in obrt MLO Celje.
Mestni LO Celje, poverjeništvo za finance, dne 4. junija 1950.
St. IX—1242—1950	5060
★
1251.
Sedež: Braslovče.
Dan vpisa: 5. junija 1950.
Besedilo: Ekonomija, KL0 Braslovče. Izbriše se Rak Marjan član upravnega odbora ter vpiše
Kodre Franc, član upravnega odbora.
Okrajni LO Celje okolica, poverjeništvo za finance, dne 7- junija 1950.
St. 862/1	5961
*
1252.
Sedež: Rimske Toplice.
Dan vpisa: 6. jumfa 1950.
Besedilo:
Gostilna, KLO Rimske Toplice. Žagarsko podjetje, KLO Rimske Toplice. Sicilska delavnica. KLO Rimsko Tbplice. Mizarska delavnica. KLO Rimske Toplice.
Izbriše ee Novak Ivan. upravnik vseh podjetij KLO Rimske Toplice in vpišeta Brečko Mihael, poverjenik za komunalne zadeve,
S organ Anton, računovodja, z istimi V°' obLastiM.
Okrajni LO Celje okolica, jioverjeništvo za finance, dne 5. junija 1950.
Št. 1501/50
5962
1253.
Sedež: Škofja vas.
Dan vpisa: 3. junija 1950.
Besedilo: Gostilna, KLO Škofja vas. ^ Izbriše se poslovodja Žgajner Ivan 111 vpiše
Raspet Vinko, poslovodja.
Okrajni LO Celje okolica, poverjeništvo za finance, dne 3. maja 1950.
Št. 1492/50
5861
1254
Sedež: Store.
Dan vpisa: 2. junija 1950.
Besedilo: Brivsko frizerski salon. 'vL' Štore.
Izbriše se poslovodja Langus Danilo 1 vpiše
Č-.v.igcj Franjo, poslovodja.
Okrđjni LO Celje okolica, poverjeništvo za finance, dno 8. maja 1950.
Št. 1191/50
5862
1255.
Sedež: štore.
Dan vpisa: 2. maja 1950.
Besedilo: Mesarija iu prekajevalnic ’ KLO Štore.
Izbriše ee Sikošek Jože in vpiše Korikar Valentina.
Okrajni LO Celje okolica, poverjeništvo za finance,'
dne 8. maja 1950.
Št. 1194/50
5863
1256.
Sedež: Višnja vas.
Dan vpisa: 2. junija 1950.	^
Besedilo: Papirnica in žaga. KLO
Izbriše se: Muršič Mirko 'in vpiše Dokler Franc, upravnik.
Okrajni LO Celje okolica, poverjeništvo za finance, dne 22. aprila 1950.	KS«j
Št. 1057/50	5
1257.
Sedež: Črnomelj.
Brivsko frizersko Pn^'°^
#>
Dan vpisa: 31. maja 1930 Besedilo: Br MLO Črnomelj.
Izbriše ee Satošek Slavko, upravu* vpiše	tje
Mušič Damica, ki podpisuje za. samostojno v mej'ah zakonitih P001 in pravil.
Okrajni LO Črnomelj, poverjeništvo za finance,
dne 31. maja 1950.	=854
Št. 672/1
1258.
Sedež: Črnomelj.
Dan vpisa: 31. maja 1950.
Besedilo: Parna pekarna. MLU melj.	„jv ju
Izbriše se Šiiuec Stanko, uprav vpiše
5909
'hii-jevciu Viktor, ki poapJauje za poci-^|je v mejah zakonitih pooblastil in pra-
Okrajni LO Črnomelj,
' poverjeništvo za finance, dne 31. maja 1950.
St. 671/1	5853
■a.	*
Sedež: Gradac.
Dan vpisa: 7. junija 1950. besedilo: Krajevni mlin, KLO Gradac. Obriše se Malešič Julij, upravnik in vpiše
Novak Matija, ki podpisuje samostojno, v niejah zakonitih pooblastil in pravil Podjetja.	H
Okrajni LO Črnomelj, poverjeništvo za finance, dne 7. junija 1950.
St. 694/1	6016
]2fi0.	*
Sedež: Sevnica.
Dan vpisa: 10. junija 1950. besedilo: Kino Sevnica.
Izbriše se poslovodja Čutnak Nikolaj in vpiše
Drititovšek Hilda, z istimi pooblaetili. Okrajni LO Krško, poverjenjštvo za finance, dne 10. junija 1950.
Št. 1516	6205
«26,. *
Sedež: Crcnšovci.
Dan vpisa: 1. junija 1950.
Besedilo: Krajevna moška in ženska irejaš^a delavnica.
Izbrišeta se pooblaščenca za podpisoma. Jle Prane Jožef in Faršang Ignac ter vpijta
Pečnik Arpad, predsednik KLO. in na-•deetnik
Gabor Matija, član izvršilnega odbora , . 0 črenšovci, z istimi pravicami in dolžnostmi.
Okrajni LO Londava, poverjeništvo za fpyBce, dne 1. junija 19o0.
Št. 675/2—1949	5701
'262. *
Sedež; Dolnja Lendava.
Dan vpisa; 9. 'jupijd; IffcO.
^ basedilo: Okrajna lekarna, Dolnja Len-
Jzbrišo ea naziv firme >Meetna lekasr. .a* Dolnja Lendava.
Besedilo odslej: Okrajna lekarna, Dol-Lendava.
Izbrišeta se pooblaščenca za pod,pifiOva. ji® •Težek Ferdo in Vertat Bons ter vpi-
Vngii0 Konrad, poverjenik za ljudsko in namestnik
Ušla j Tine, član tirvrallnega odb ora OLO. • lp*timi pravicami.
Okrajni LO Lendava, poverjeništvo za finance, dne 19. junija 1950.
St. 138/1—1950.	6145
'263.	*
Bedrž: Dolnja Lendava.
■n vpisa: 3. junija 1950.
;„jj "cedilo: Okrajpo avtoprevozniško pod-
■"brfšejo »p pooblaščene.! za podpisov’--v, . Drofenik T.oize. upravnik j-p Vučko . ”j bi v. poverjenik za lokalni promet ejo pa
faimoiika liane, prometnuü, -a upravo podjetja
lioi.at Ivan, predsednik planeke komisije p n OlO, -a operativne upravo, njegov namestnik
iiarksl KreCko. poverjenik za lokalno gcapodarstvo, in sicer podpihujejo za finančno poslovanje po zakonu ozi i. pravilih.
Okrajni LO Lendava, poverjeništvo za finance,
Št. 283/2—1950	5938
*
1264.
Sedež: Ljubljana, Celovška 97.
Dan vpisa: 30. maja 1950.
Besedilo: Kolonijalc.
Besedilo odslej. Ljubljana, Celovška81.
Izbriše se upravnik Gregorič Cveto in vpiše
Rahne Ivo, upravnik, ki samostojno jxxlpisuje za podjetje, v računovodstvenih zadevah pa skupaj z računovodjem. V njegovi odsotnosti podpisuje za upravnika in računovodjo
Novak Stane, uslužbenec podjetja. Rajonski LO II Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 30. maja 1950.
Fin. št. 4833/50	5700
★
1265.
Sedež: Ljubljana, Prisojna 7.
Dan vpisa: 9. junija 1950.
Besedilo: Živila RLO III.
Besedilo odslej: Špecerija.
Izbrišejo se poslovalnice »Sadje — zelenjava« e sedeži: Jegličeva 10, Bamekar-jeva 10, Pokopališka 1, Trg Moste, Vrazov trg in Zaloška c. 43. ker preidejo v sestav podjetja »Sadj'e — sočivje < RLO III. Rajonski LO III Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 9. junija 1950.
Št. Pov. 586/50	6092
★
1266.
Sedež: Veržej.
Dan vpisa: 17. junija 1950.
Besedilo: Krajevne delavnice, Veržej.
Besedilo odslej:
Čevljarska delavnica, Veržej.
Krojaška delavnica, Veržej.
Izbriše se šiviljska delavnica, ker je prenehala obratovati.
Okrajni LO Ljutomer, poverjeništvo za finance, dne 17. junija 1950.
Št. 62573	6418
*
1267.
Sedež: Maribor, Gosposka ul. 19.
Dan vpisa: 8. majj 1950.
Besedilo: Mestno trgovsko podjetje »živila« Maribor.
Izbrišejo ee prodajalne mesa: Leningrajska 4 in Ruška 43; prodajalne kruha: Grajski trg 1, Obre ia ulica 1 in Ulica 14. divizije 73; prodajalne mleka; Kneza Koclja, TyrSeva 21, Turnerjeva Zrinjskega trg, Počehova Košaki- Erjavčeva 2, Oh železnica. Ruška c,. 25, Krpanova, Limbuška 42, Erjavčeva. -Te.rovškova, Betnaveka št. 36. Nova vas Radvanje Ljubljanska Ptujska 87, Ptujska 187 ITTica 14. divizije •št. 71. Zrkovska. Dr. Vrtovškovp. Utica 11. divizije 71, Koroška c. Partizanska cesta Dvoršakova ulica. Ptujska c, bi Meljska •°sta ter vpišeta erodatalar mesi:
P. 11 Maribor t.eninev < s:ka 10
šf 1? Mv Iv., Ruška 97;
prodajalne kruha:
o L. 1 Maribor, Ura,--.si trjj ti,
št. 5 Manbor, Obrežna ui. 27,
st. 15 Maribor, Ui.ca i4. divizije 71;
pr oda j oimiiii le ka:
st. j Maribor, aueza Kočija z,
št. 3 Maribor, Tyrševa 14,
št. 6 Maribor, Turnerjeva 41,
št. 9 Maribor, Zrinjskega trg 6,
st. 11 Maribor, Počehova, Košaki 6,
št. 12 Maribor, Ulica pregnanih 10,
št. 14 Maribor, Ob železnici 8,
št. 16 Maribor, Ruška i 79,
št. 16 Maribor, Krpanova 19,
št. 17 Maribor, Limbuška 53,
št. 18 Maribor, Erjavčeva 12,
št. 19 Maribor, C. zmage med 89 in 91,
št. 21 Maribor, Betn.veka 81,
št. 22 Maribor, Radvanjska 92,
št. 23 Maribor, Lackova 72,
št. 24 Maribor, Ljubljansku 29 ,
št. 26 Maribor Ptujska 59,
št. 27. Maribor. Ptujska 153,
Št. 28 Maribor, Ulica 14. divizije 18,
?t. 29 Maribor, Zrkovska 53,
št. 30 Maribor, Dr. Vrstovškova 17,
št. 31 Maribor. Ulica 14. divizije 75;
pionirske restavracije;
št. 1 Maribor, Koroška c. 10,
št. 2 Maribor, Partizanska c. 8,
št. 4 Maribor Dvoršakova 10,
št. 5 Maribor, Ptujska c. 87 in
št. 6 Maribor, Meljska c. 26.
Mestni LO Maribor poverjeništvo za finance, dne 8. maja 1950.
Št. Pov. 56/53—111-50	5720
*
1268.
Sedež: Maribor, Prešernova ul. 3-Dan vpisa: 8. maja 1950.
Besedilo: Klinar Stanko, državni obrtni mojster, splošno kleparstvo in vodovodne inštalacije Maribor.
Izbriše se datum odločbe 14. I. 1950 o ustanovitvi podietja po MLO Maribor in vpiše 24. I. 1950.
Mestni LO Maribor, poverjeništvo za finance, dne 8. maja 1950.
Št. Pov. 56/52—III—50	5721
*
1269.
Sedež: Fram.
Dan vpisa: 28. februarja 1950.
Besedilo: Krajevna gostilna. Fram. Izbriše se e pravico do podpisovanji Pečovnik Stanislav in vpišeta Bezjak Bogomir, knjigovodja in Volmut Ivanka, ki podpisuje za oper. upravno vodstvo.
Okrajni LO Maribor okolica, poverjeništvo za finance, dne 6. iunija 1950.
St. 544/1—V/2-1950	6008
i	★
1270.
Sedež- Fram.
Dan vpisa. 26. februarja 1950.
Besedilo- Krajevna kovačnica. Fram. Izbriše se s pravico do podpisovanja Pečovnik Stanko in štaub°T Trna'’ fer vpišeta
Bezjak Bogomir kniigovodja in Volmut Ivanka, za oper. upravno od-fvo, z i'timi pooMfletnf.
Okrajni LO Maribor (''rotira poverjeništvo za finance dnu .26. '»h mar ja 1950.
St. 574/1 — V	1950	5R4?
1271.
Sedež: Kapla.
Dan vpisa; 17. februarja 1950.
Besedilo: Krajevna gostilna, Kapla. Izbriše se e pravico do podpisovanja Pečovnik Alojz in vpiše Gelder Zorka, knjigovodja, z istimi pooblastili.
Okrajni LO Maribor okolica, poverjeništvo za finance,
dne 3- junija 1950.
Št. 236/1—V/ti—1950	5850
★
1273.
Sedež: Maribor, Jurčičeva ul. 5.
Dan vpisa: 1. junija 1950.
Besedile: Okrajni magazin Maribor okolica.
Izbrišejo ee poslovalnice: Jesenca, Voličina, PohČka vas, Sp. Kungota, Sv. Dub na Ostrem vrhu. Sp. Kapla, Sp. Duplek, Sv. Jakob v Slov. gor., Ribnica na Pob. in Korena (Barbara) ter vpišejo nove poslovalnice:
Ruše (pri tovarni dušika), Šentilj in Slivnica pri Mariboru.
Okrajni LO Maribor okolica, poverjeništvo to finance,
dne 1. junija 1950. št. 1983/1—V/6-1960	8128
★
1278.
Sedež: Maribor, Jurčičev» ul. 6.
Dan. vpisa: 17. februarja 1950.
Besedilo: Okrajni magaain. Maribor okolica.
Izbriše «*. s pravico do podpisovanja Zorko Vinko in vpiše Zemljič Štefke, ki bo podpisovala v Bdsobncsti glavnega računovodje.
Okrajni LO Maribor okolica, poverjeništvu ra finance, dne 8. junija 1950.
Št. 256/1—v/8—1950	5849
★
1874.
Sedež: Pragersko.
Dan vpisa: 17. februarja 1960. Besedilo: Krajevna čevljarska delavnica, Pragersko.
Št. 442/1—V/6-1950	5839
Besedilo: Krajevna gostilna, Pragersko. Št. 446/1—V/6-1950	5851
Besedilo: Krajevna mesarija. Pragersko, št.	445/1—V/6-1950	5846
Beeedilo: Krajevna pekarna, Pragersko.
št.	443/1—V/6-1960	7840
Besedilo: Krajevna šivalnica. Pragersko.
Št.	444/1—V/6-1950	5841
izbriše ee pri vseh podjetjih e pravico do podpisovanja Kac Stefan in vpišeta Bezjak Bogomir, knjigovodja ter Drec Mihael, za oper. upravno vodstvo, z istimi pooblastiti.
Okrajni LO Maribor okolica, poverjeništvo za finance, dne 17. februarja 1950
*
1275.
Sedež: Ribnica na Pob.
Da« vpisa: 23. februarja 1950.
Besedilo: Krajevna gostilna, Ribnica na Pohorju.
Izbrišeta se s pravico do podpisovanja Pur Ludvik in knjigovodja Golčer Zorka ter vpišeta
Veršič Franc, poslovodja, z istimi pooblastili.
Okrajni L0 Maribor okolica, poverjeništvo za finance,
dne 3. junija 1950.
Št. 591/1—V/6—1950	5S4S
★
1276.
Sedež: Ribnica na Pohorju-Dan vpisa: 28. februarja. 1950.
Besedilo: Krajevna mesarija, Ribnica ua Pohorju.
Izbriše ee s pravico de podpisovanja Lopata Zvone, knjigovodja in vpiše Golčer Zorka, knjigovodja, z istimi pooblastili.
Okrajni L0 Maribor okolica, poverjeništvo za finance, dne 3. junija 1951).
Št. 592/1—V/6—1950	5847
★
1277.
Sedež: Selnica ob Dravi.
Dan vpisa: 20. marca 1950.
Besedilo: Krajevna gostilna, Selnica ob Dravi.
Izbrišeta ee s pravico do podpisovanja Dugovnik Kristina in Kos Alojz in vpišeta Gomiumik Jožef ter Požauko Štefka, knjigovodja in Žunko Albin, z istimi pooblastili.
Okrajni LO Maribor okolica, poverjeništvo za finance, dne 6. junija 1950. št. 1182/1-V/6-1950	6002
★
1278.
Sedež: Selnica ob Dravi.
Dan vpisa: 20. marca 1950.
Besedilo: Krajevna kovačnica, Selnica ob Dravi.
Izbrišeta se e pravico do podpisovanja Brišnik Jožef in Kos Alojz ter vpišeta Vrenčur Anton, poslovodja in Požauko Štefka, knjigovodja.
Okrajni LO Maribor okolica, poverjeništvo za finance, dne 20. marca 1950.
Št. 1186/1—V/6—1950	6005
*
1279.
Sedež: Selnica ob Dravi,
Dan vpisa: 20. marca 1950.
Besedno: Krajevna krojačnica, Selnica ob Dravi.
Izbrišejo se e pravico do podpisovanja Golja Martin, Buhlajtner Franc in Kos Alojz, ter vpišeta Springer Janez, poslovodja in Požauko Štefka, knjigovodja, z istimi pooblastili.
Okrajni LO Maribor okolica, poverjeništvo za finance, dne 6. junija 1950.
Št. 1184/1—V/6-1950	6009
*
1280.
Sedež: Selnica ob Dravi.
Dan vpisa: 20. marca 1650.
Besedilo: Krajevna mesarija, Selnica ob Dravi.
Ižbrlše ee s pravico do podpisovanja Kos Alojz in vpiše Mernik Leopold1, poslovodja, in Požauko Štefka, knjigovodja, z istimi pooblastili.
Okrajni L0 Maribor okolica, poverjeništvo za finance,
dne 20. marca 1950,
Št. 1183/1-V/6-1950	6001
★
1281.
Sedež: Sv. Lenart v Sl. gor-Dan vpisa: 20. marca 1950.
Besedilo: Krajevno dimnikarsko podri1' je. Sv. Lenart v Sl. gor.
Izbriše se poslovodja Šiker Ivau 111 vpiše
Hadela Izidor, poslovodja, z isto P1'3' vko do podpisovanja.
Okrajni LO Maribor okolica, poverjeništvo za finance, dne 20. marca 1950.	^
Št. 1274/1-V/6-1950	600V
*
1282.
Sedež: Zg. Polskava.
Dan vpisa: 30. maja 1050.	.
Besedilo: Krajevna čevljarna, Zg. F0 ' skava.
Izbrišeta se s pravico do podpisovani3 Kampi Vili in Koropec Ivan ter vpiše*3 Krištof Franc, poslovodja in Bezjak Bogomir, knjigovodja, z pooblastili.
Okrajni LO Maribor okolica, poverjeništvo za finance, dne 30. maja 1950.
Št. 1781/1—V/6-1950
istimi
6004
1288.
Seddž: Zg. Polskava.
Dan vpisa: 80. maja 1950.	.
Besedilo: Krajevna gostilna. Zg. '
skava.
Izbrišala ee s pravico do podpisovanj Koropec Ivan in Cvetko Albin, vpišeta * z teto pravico za oper. upravno vodstvo Ferk Jožef in
Bezjak Bogomir, knjigovodja.
Okrajni LO Maribor okolica, poverjeništvo z» finance, dne 30. maja 1950.
Št. 1782/1-V/6—1950
6013
1884.
Sedež: Zg. Polskava.
Dam vpisa: 20. marca 1950.	,
Besedilo: Krajevna mesarija, Zg- F"' skava.	.
Izbrišeta se s pravico do podpisovani Koropec Ivan in Cvetko Albin ter vpise Bezjak Bogomir, knjigovodja in . Vrečko Maks, ki podpisuje za operatl no upravno vodstvo.
Okrajni L0 Maribor okolica, poverjeništvo za finance, dne 20. marca 1950.
Št. 1783/1—V /6—1950	^
*
1285.
Sedež: Zg. Polskava.
Dan vpisa: 30. maja 1950.	,
Besedilo: Krajevna žaga. Zg. Potek» " Izbrišeta se s pravico do podpteovtor Koropec Ivan in Cvetko Albin ter vpi» Ferk Jožef, za oper. upravno vodri-™. . Bezjak Bogomir, knjigovodja, z pooblastili.
Okrajni LO Maribor okolica, poverjeništvo za finance,
dne 6. junija 1950. št. 1784/1-V/6-1950
6003
1286.
Sedež: Hrašče.
Dan vpisa: 5. iunija 1950.	nl)lj-
Besedilo: Okrajno lesno žagarsko * ic<io, Hrašče.	r-iisko
Besedilo odslej: Okrajno industrij entitetie »Lea — opeka« Hrašče.
Uperaitnivni upravni voditelj odslej: 0L0 ostojna, poverjeništvo za industrijo in obrt.
. Vpiše ee obnait »Opekarna« s sedežem v Hra&ah.
Izbriše ee pooblaščenec za podpisovanje alur Ivan in vpiše:
Vadnal Venceslav, upravnik podjetja, ki 0 podjetje zastopal ter zanj podpisoval ‘• k limi pooblastili kot njegov prednik, x_ tjegovi odsotnosti pa Sturm Franc, obratovodja.
Okrajni LO Postojna, poverjeništvo za finance,
dne 5. junija 1950.
St. 1340/1—50	5859
1287.
Sedež; Rakek.
jlan vpisa: 27. maja 1950.
Boeediio Okrajno trgovsko odkupno l^ietjo »Micko«' Rakek.
'zbrišeta ee pooblaščenca za podip*»-J®]e: Zabuikovec Andrej, upraivnik in scunovodja Pergles Jože, ter vpišeta: ViSfS Matija, upravnik,
Ačimovič Draga, računovodja, kii boeta ^i'Opala podjetje in podpisovala zanj z pravicama.
Okrajni LO Postojna, poverjeništvo za finance, dbe 27. maja 1950.
Št. 1230/1-»-50	5695
1288. *
Sedež; Zagorje.
Dan vpisa; 27. maja 1950.
Besedilo: Krajevna gostilna, Zagorje. y Izbriše se pooblaščenec za podpisovanje ‘Ade! Filip, upravnik in vpišeta Vičič Anton, poslovodja ter Novak Slavko, tajnik KLO. ki bosta podaje zastopala in zanj podpisovala, z isti-911 Pravicami.'
Okrajni LO Postojna, poverjeništvo za finance,
dne 5. junija 1950.
Št. 1231/1-50	5699
1289	*
Sedež; Ptuj.
',an vpisa- 12. junija 1950.
„Besedijo:	Mestne obrtne delavnice,
v'
v se poslovalnica: Mestna brivnica •pluju, Kvedrov trg. t'slovndja je V'ogrinčič Janez.
Okrajni L0 Ptuj. poverjeništvo za finance, dne 12. junija 1950.
št. 1042/1—50	6313
1590,	*
'‘1"ž; Dravograd.
Oan vpisa; 27 maja 1950. v,jedilo: Uprava stanovanjskih zgradb. I k '.'ravcicrari.
gjj^rišela se: Poročnik Lenart, uprav.
K Dipiiš Franjo, tajnik in vpišejo ss: j o-vačič Romana v admipietrattvnib "yah samostojno.
tat, JBV(' Avgust, listine po 47. členu spl. n°na • dr? gre- d a rak ih podietjih in 'erari? Vid ter
ali öZr>TT,’k Ludvik v odsotnosti Erjavca perariča.
Hktiiin; LO Slovenj Gradec, po- ! vetiišfvo za finance, dne 27. rn. ja 1950.
Št 658/1-50	6131
1291.
Sedež: Marcnberg,
Dan vpisa: 6. junija 1950.
Besedilo: Obrtna podjetja, KLO Marenberg.
Vpiše se poslovalnica: Krojačuipa Ma-renberg.
Poslovni predmet odslej še: Izdelava moških m ženskih oblek ter popravila. Okrajni LO Slovenj Gradec, poverjeništvo za finance, dne 6. junija 1950.
Št. 191/50	6132
*
1292.
Sedež: Prevalje.
Dan vpisa: 7. junija 1950.
Besedilo: Tovarna pil, Prevalje. Izbrišeta se Krivec Viktor, knjigovodja im vpišeta:
Bogatin Franjo, ravnatelj,
Goren šok Franc, računovodja, ki podpisujeta z istimi pooblastili.
Okrajni LO Slovenj Gradec, poverjeništvo za finance, dne 7. junija '1950
Št. 859/1 50	6141
*
1293.
Sedež: Slovenj Gradec.
Dan vpisa: 17. maja 1950.
Besedilo: Mestna gospodarska podjetja Slovenj Gradec.
Izbriše se Kamer Ivan, knjigovodja in vpiše Peter Kristina, pom. finančni manipulant, v odsotnosti računovodje, in sicer za mestna gostinska podjetja, mestna trgovska podjetja in mestna obrtna podjetja v Slovenjem Gradcu.
Okrajni L0 Slovenj Gradec, poverjeništvo za finance, dne 17. maja 1950.
Št. 780/1—50	6140
¥
1294.
Sedež: Slovenj Gradec.
Dan vpisa: 16. m a 1950.
"Besedilo: Mestna obrtna podjetja. Slovenj Gradec.
Vpiše se poslovalnica: Brivnica, česal-nica Slovenj Gradec, Glavni trg 59. Okrajni LO Slovenj Gradec, poverjeništvo za finance, dne 16. maja 1950.
Št. 780/1—1950	5684
¥
1295.
Sadež: Slovenj Gradec.
Dan vpisa: 19. maja 1950.
Besedilo: Mestna obrtna podjetja. Slovenj Gradec.
Vpišejo se poslovalnice:
Vrtnarstvo — cvetličarstvo. Šolska utica in »Splošno Mvilstvo«, Glavni trg 58. Slovenj Gradec.
Poslovni predmet:Izdelava in prodaja vseh predmtev teh strok.
Okrajni L0 Slovenj Gradec, pnverjeniTTvo za finance, dno 19. mata 1950.
Št. 602/1 -50	5683
*
1206.
šedež- Slovenj Gradec*
Dan vpisa: 24. maja 1950.
Besedilo* Okrajni magazin. Dravograd. Besedile odslej: • Okrajni masaži n Slovenj Gradec.
Tzbrišeio pr. nrwlovnlmVp DM- St. 1 ” Pr:
* n v i	1 or ,,1-nrl'i in no v- mi f T in št. 14
Sloven Gradne; vpišejo ee nove poslovalnice OM:
št. 15 črna pri Prevaljah, št. 22 Slovenj Gradec, št. 21 prodaja tekočih goriv im maeiv, Prevalje, št. 24 Guslam j,
št. 9 prodaja po plamu II, Vuzetiica, št. 20 prodaja tekočih goriv in maziv, Slovenj Gradec in št. 14 Slovenj Gradec.
Okrajni LO Slovenj Gradec, poverjeništvo za finance, dne 24. maja 1950.
Št. 227/150	5688
*
1297.
Sedež: Vuzenica.
Dan vpisa: 6. junija 1950.
Besedilo: Krajevna obrtna podjetja. Vuzenica.
Izbriše ae upravnik Praprotnik Mirko in vpiše
Potočnik Leopold, upravnik, ki podpisuje vse listine z istim pooblastilom. Okrajni L0 Slovenj Gradec, poverjeništvo za finance, dne 6. junija 1950.-
Št. 69/1-50	6184
*
1298.
Sedež: Sežana.
Dan vpisa: 7. jun j ja 1050.
Besedilo:	»Okrajno avtoprevozniSko
podjetje Kras«, Sežana.
Izbriše se upravnik Godnič Ignac in vpiše
Štoilbin Zdravko, upravnik.
Okrajni L0 Sežana, poverjeništvo za finance, dne 7. junija 1950.
Št. 729/1-50	6000
*
1299.
Sedež: Ljubija.
Dan vpisa; 17 maja 1950.
Besedilo: Tovarna barv in lesnih izdeL kov, Mozirje.
Izbriše se S kamen Franka in vpiše Pirnat Franc, knjigovodja.
Okrajni LO Šoštanj, poverjeništvo za finance, dne 17. maja 1950.
Št. 1149/50	6210
★
1800.
Sedež: Ljubno.
Dan vpisa: 9. tuni ja 1950.
Besedilo: Soboslikar^tvo-zidarstvo KLO Ljubno.
Izbriše ee Naraločnik Jože in vpiše Orešnik Franc, upravnik.
Okrajni LO Šoštanj, poverjeništvo za finance, dne 9. junija 1950.
Št. 1180-1/50	6206
*
1301.
Sedež: Rečica ob Savinji.
Dan vpisa: 9. junija 1950.
Besedilo: Krajevna mizarska delavnica, Rečica ob Savinji.
Izbrišeta se Jeraj Alojzij, Gomiržek Ludvik In vpišeta Fajfer Slavko, upravnik,
Štamfel Jože odbornik KLO.
Okraini LO Snttanj, pOT"- '--™tvp t- ’inance, dne 9, j upija 1950.
Št. 1151/50	6006
1802.
Sedež: Rečica ob Savinji.
Dan vpisa; 9. junija 1950.
Besedilo; Krajevna opekarna, KLO Rečica o/S.
Izbrišejo se: Jeraj Alojzij, Gomiršek Ludvik in Hren Franc in vpišejo Boršnjak Jože, predsednik,
Z vir Alojzij, odbornik KLO,
Fajlar Slavko, upravnik KLO podjetij, ki podpisujejo po dva skupaj.
Okrajni L0 Šoštanj, poverjeništvo za iinanee, dne 9. junija 1950.
Št. 1152/50	6207
A-
1303.
Sedež: Rečica o/S.
Dan vpisa: 9. junija 1950.
Besedilo: Menza in točilnica, KLO Re. čica o/S.
Izbrišejo se:	Gomfiršak	Franc,	Jeraj
Alojzij, Hren Franc in vpišejo Fajfer Slavko, upravnik,
Novak Franc in
Rakun Alojzija, .odbornika KLO, ki podpisujejo po dva skupaj.
Okrajni L0 Šoštanj, poverjeništvo zn finance, dne 9. junija 1950.
Št. 1150/50	6212
*
1304.
Sedež: Šmartno ob Paki.
Dan vpisa: 9. junija 1950.
Besedilo: Krajevno kinopodjetje, Šmartno ob Paki.
Izbrišejo se	Steblovnik Franc,	Kotnik
Franjo, Steblovnik Viktor in vpišejo Kumer Jože, upravnik.
Travner Tončka, knjigovodja, namestnik
Steblovnik Jože, tajnik KLO, ki podpisujejo po dva skupaj.
Okrajni LO Šoštanj, poverjeništvo za finance, dne 9. junija 1950.
Št. 1159/60	6209
>
1305.
Sedež: Šmartno ob Paki.
Dan vpisa: 9. junija 1950.
Besedilo:	Okrajna elektroinštalacija,
Šmartno o/P.
Izbriše se Rastočnik Vera in vpiše Radej Drago, knjigovodja.
Okrajni L0 Šoštanj, poverjeništvo za finance,
dne 9. junija 1950
Št. 1297/50	6211
*
1306.
Dan vpisa; 1. junija 1950.
Sedež: Kot pri Mirni.
Besedilo: Okrajna ekonomija. Kot pri
Mirnj.
Izbriše se Miklič Pavel, tajnik OLO in vpiše
Golob Ludvik, tajnik 0L0, ki podpisu-je v vseh finančnih in materialnih zadevah v smislu pravit nodjptja.
Št. 2369/1	5707
Sedež1 St. Jan/,.
Besedilo: Krajevno gostinsko podjetje. Št. Janž.
Izbriše se Breka.n Ivan. upravnik in vpiše
Markovič Marjan, upravnik, z istimi po. oblastiM.
St. 303/1	5709
Sedež: Trebnje.
Besedilo- Okrajni magazin. Trebnje.
Izbriše se Ravnaher Edmund, računovodja in vpiše
Šular Anton, glavni računovodja.
Št. 668/1	5708
Sedež: Trebnje.
Besedilo: Okrajno odkupno podjetje Prehrana Trebnje.
Izbriše se Božič Anton, up ravnili in vpiše
Umbergar Franc, upravnik, ki podpisuje v istem obsegu.
Št. 1894/1	5710
Sedež: Vel. Loka.
Besedilo: Krajevna žaga, Vel. Loka.
Izbriše ae Turšič Pavla, upravnik in vpiše
Saje Ladislav, upravnik, z istimi pooblasti; sopodpieovaia bosta
Kožar Anton, tajnik KLO in
Tavčar Albin, knjigovodja, v smislu pravil podjetja.
Št. 1130/1	5711
Okrajni L0 Trebnje, poverjeništvo za finance, dne 1. junija 1950.
*
1307.
Sedež: Mokronog.
Besedilo: Krajevno čevljarsko podjetje. Mokronog.
Izbriše se Kolenc Franc upravnik in vpišejo:
Uljančič Anton, poslovodja,
Jerman Rupert, namestnik in
Tomažič Janez, knjigovodja, ki zastopajo podjetje v smislu pravil.
Okrajni LO Trebnje, poverjeništvo za finance, dne 1. junija 1950.
Št. 552/1-1950	5712
Izbrisi
1308.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 6. junija 1950.
Besedilo: Elektro-medicinska mehani. La, Ljubljana.
Zaradi spojitve a podjetjem >Sanitetna oprema«, Ljubljana.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana, dne 6. junija 1951).
Št. 243—256/4—1950	6317
*
1309.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 3. junija 1950.
Besedilo: Industrija naravnega kamna t Ljubljani.
Zaradi spojitve s podjetjem »Industrija umetnega kamna« v Ljubljani.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana, dne 3. junija 1950.
Št. 243—309—1950	6324
★
1310.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 3. junija 1950.
Besedilo: Industrija umetnega kamna v Ljubljani-
Zaradi spojitve s podjetjem »Industrija naravnega kamna« v Ljubljani.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana, dne 3. junija 1950.
Št. 243—309—1950	6325
1311.
Sedež: Ljubljana. .
Dan izbrisa: 27. maja 1950.
Besedilo: Ljubljanska tovarna hranil-Zaradi prehoda v upravo MLO gl. me6”e Ljubljane.
Ministrstvo za finance LRS.
Ljubljana, dne 27. maja 1950.
Št. 243-162/2—1950	^
1312.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 24. maja 1950. Besedilo: Republiško podjetje za prašičev v Ljubljani.
Zaradi spojitve - republiškim jem »Živinoodlkupc, Ljubljana.
Ministrstvo za finance LRS. Ljubljana, dne 24. maja 1950. št. 243-1? 1/3—1950 *
1813.
odkup
podi«*
&04S
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 24. maja 1950.	.
Besedilo: Republiško podjetje ^vvin-odkup« Ljubljana, ustanovljeno z vlade LRS št. S—zak 666 z dne H- A'
1 Zaradi spojitve z Republiškim podjetj®111 za odkup prašičev v Ljubljani-
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana, dne 24. maja 1950.
Št. 243-1S1/3-1950
5»0
1814.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 6. junija 1950.
Besedilo: Sanitetna oprema, Ljubipn" Zarad; spojitve e podjetjem »Elek* medicinska mehanika« v Ljubljani-
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana, dne 6. junija I960.
Št. 243-256/4—1950
0316
1815.
Sedež: Celje.
Dan izbrisa: 30. maja 1950.
Besedilo: Valjčni mlin. MLO Celje-Zaradi prehoda v upravo Tzvršfm0» odbora Ljubljanske oblasti.
Mostni LO Celje okolica, poverjeništvo za finance, dne 30. majo 1950.
Št. IX-1155-1950	^
★
1316.
Sedež: Idrija.
Dan i/.brv-v 1. junija 1950.
Besedilo• Remontno podjetje, Idrij»; ^ Zaradi prehoda v Komunalno P°°,? Idrija.
Okrajni L0 Idrija, poverjeništvo zn finance.
dne 1. junija 1950.	,,»7
Št. 1947/X-50	m
★
1317.
Sedež: Maribor, Ciril-Metodova 1-
Dan izbrisa: 30. maja 1950.
Besedilo: Okrajno podjetje za odkup vine. Maribor okolica.	..^-0
Zaradi oren os a kompetenc v repub -upravo.
Okr.vni LO Maribor oblica, poverieništvo za finance, dne 30. maja 1950.	«eU
Št. 110/1-V/6-1950	^
1318.
Sedež: Br eno vice.
Dan izbrisa: 27. maja 1950.
Besedilo: Krajevna čevljarska delavnica »Obutev« Hrenovice.
Zaradi prenehanja pestovanja.
Okrajni LO Postojna, poverjeništvo m finance, dne 27. maja 1950.
Št. 1282/1—50	5606
, ★
191».
Sedež: Postojna.
Dan izbrisa: 26. maja 1950.
Besedilo: Okrajno trgovsko podjetje »Vino« Postojna.
Ker se je združilo z okrajnim trgov-skitm podjetjem »Vino« llakek.
Okrajni LO Postojna, poverjeništvo za finance, dne 26. maja 1950.
Št. 1152/1—50	5608
*
1320.
Sedež: Postojna.
Dan izbrisa: 26. maja 1950.
Besedilo: Okrajne trgovsko podjetje »železnina« Postojna.
Ker je prešlo v sklop Okrajnega magazina, Postojna.
Okrajni L0 Postojna, poverjeništvo za finance, dne 26. maje 1950.
Št. 1153/1—50	5667
4
1321.
Sedež: Janezove! pri Ptuju.
Dan izbrisa: 29. maja 1950.
Besedilo: Okrajna opekarna, .Tanežnvct Pri Ptuju.
Zaradi združitve v podjetje »Okrajne opekarne Ptuj. s sedežem v Ormožu. Okrajni LO Ptuj. poverjeništvo za finance, dne 29. maja 1950.
61.992/1—60	5703
t«.	*
Sedež: Ormož.
Dan izbrisa. 29. maja 1950.
Besedilo Mestno gospodarsko podjetje »Ormoška opekarna Ormož«.
Zaradi združitve v podjetje »Okrajne ^Pekarna Ptuj« s sedežem v Ormožu. Okrajni L0 Ptuj, poverjeništvo za finance, dne 29. maja 1950.
Št. 991/1-50	5704
Register
invalidskih nodietij
Vpisi
1823.
Sedež: Vipava.
Dan vpisa: 5. junija 1950.
Besedilo: Invalidsko podjetje »Domač* ebutev« Vipava.
Poelovnj predmet- Obrtni in industrijski b'äftn proizvodnje doma$e obutve.
. Ustanovitev podjetja:	Okrajni odbor
/-veze VVT Gorica, odločba št. 361/1-50 ^ dne 9. ni. 1950' odobritev okrajnega '0 Gorica St. 373/1 z dne 21. IV. 1950.
Operativni upravni voditelj:	Okrajni
'ribor Zveze VVI Gorica Podjetje zastopajo :n zanj podpisujejo: Vouk Stanko, upravnik, samostojno, v obsegu zak. pooblastil in pravil podjetja,
Ceamič Gabrijel, knjigovodja, eopodp'su-je listine računskega značaja,
Liipičar Leopold, sekretar okrajnega odbora Zveze VVI, podpisuje v odsotnost upravnika, v istem obsegu kot oni.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana, dna 5. junija 1950.
Št. 243-292/1—1950	6329
Spremembe
1824.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 26. maja 1950.
Besedilo: Invalidsko podjetje »Fotolik«. Ljubljana.
Operativni upravni voditelj odslej. Glav ni odbor Zveze VVI za Slovenijo v Ljubljani.
Vpiše ae
Kurent Janez, tehnični vodja, ki podpisuje v odsotnosti upravnika, v istem obsegu kot oni.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 26. maja 1950.
Št. 243-195-1950	5958
*
1325.
Sedež: Zamostec Sodražica.
Dan vpisa: 22. maja 1950.
Besedilo: invalidsku podjetje »Stnlnr na t. Zamostec - Sodražica.
Operativni upravni voditelj 'dslej Okrajni odbor Zveze VVI Kočevje. Ministrstvo zn finance LRS, Ljubljana.
dne 22. maja 1950.
Št. 243-223 1950	5360
Zadružni register
Vpisi
875.
Sedež: Lože, okraj Goric».
Dan vpisa: 3. junija 1950.
Besedilo: Kmetijska delovna zadruga »Slavka Prešerna« < Ložah.
Zadruga j« bila ustanovljena na ustanovnem zboru 16. XI. 1949.
Naloge zadruge so: da a skupnimi pro izvajalnimi sredstvi in s skupnim delom ustanovi z.adružno gospodarstvo z napredno organizacijo, načrtno proizvodnjo 'n tehniko, da tako pov-f» dohodke, se ubrani izkoriščevalskih elementom na vasi ter sodeluje pri socialistični graditvi države in s lem ustvari boljše in kultur-pejše življenje.
Zadružniki vložijo v zadrugo svoj» zemljo, razen ohišja kot delež, od katerega se plačujejo obresti.
Zemlja, ki jo zadružniki vložijo v zadrugo, osla n e njihova last.
Ob vstopu v zadrugo vplača vsak član v korist zadruge ko' pristopnino 1r,r’ din, kot člansko vlogo pa do 1% od vrednosti vloženega premožen ta no sklepu zbora.
Upravni odbor prsta vi jo predsednik in 4 do 8 članov.
Zadrugo zastopa upravni odbor, zanjo podpisuje v imenu odbora predsednik.
Semeni? Alojz, kmet, Manče 5. predsednik,
6?ek Jožef. kmet. Manče 23
Trošt Marija, hišna, Lože 20.
Pangerr Franc, kmet. Lože 4.
Sorta Pavja, hišna Manče 4.
Okrožno sodišče v Girici dne 3. toniva 1950.
Zt 32/50—2	6228
876.
Sedež: Ozeljan, okraj Gorica.
Dan vpisa: 3. junija 1950.
Besedile: Kmetijska delovna zadruga »Igor« v Ozeljaaiu.
Zadruga je bila ustanovljena na zboru 22. X. 1949.
Naloge zadruge eo: da h 'skupnimi proizvajalnimi sredstvi in s skupnim delom ustanovi zadružno gcepodanstvo z napred. no organizacijo, načrtno proizvodnjo in tehniko, da tako poveča dohodke, re ubrani izkoriščevalskih elementov na ,a-si ter sodeluje pri socialistični graditvi države n s tem usb-ari boljše in kultur-nejše življenje.
Zadružniki vložijo v zadrugo svojo zemljo, razen ohišja, kot zakup. Vložen« zemlja ostane njihova lasi.
Ob vstopu v zadrugo vplača vsak član v kor st zadruge kot pristopnino 150 din, kot Člansko vlogo pa do 1% od vrednosti vloženega premoženja po sklepu zbora.
Upravni odbor se,stavi ja predsednik in 4 do 8 članov.
Zadrugo zastopa upravni odbor, zanjo podpisuje v imenu odbora predsednik. Člani upravnega odbora so:
Špacapan Julij, kmet, Ozeljan 86, pred.
sed« i k.
Rožič Avgust, kmet, Sv. Mil . -1 54,
Me rtič Milka, hišna, Ozeljan 2.
Špacapan Venceslav, kmet. Ožel jan 113, Špacapan Florijan, kmet Ozeljan 145. Okrožno sodišče v Gorici dne 3. junija 1950-
Zt 33/50—2	6229
*
I 377.
Sedež: Iga vas, okraj Postojna.
Dan vpisa: Kmetijska delovna zadruga »Smeli Slavko« v Iga vasi.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščin; '23. III. 19.50.
Mnoge zadruge so: da s sknpuimi pro-izvatalnimi sredstvi in s skupnim delom ustanov zadružno gospodarstvo z napredno organizacijo, načrtno proizvodnjo m visoko produktivnostjo dela, uporahlaa oč sodobno znanost in tehniko, da tako po-v-ča dohodke se ubrani izkoriščevalskih elementov na vasi ter sodeluje pri socialistični gradit' države n s tem ustvari boljše in kultunv1'še življenje.
Zadružniki vloži o v zadrugo svoje ze. mljo razen otošja, kot zakup. Vložena zemlja ostane njihova last. Ob vstopu v zadnigo vplača ven k član v korist zadruge kot pristopnino 100 din, kot člansko vlogo pa do 1% od vrednosti vloženega premoženja po sklepanju zbora.
Upravni odbor sestavljajo predsednik in 1 dr 8 članov. Zadrugo zastopa uprav, ni odbor zanjo podpisuje v imenu od. bora prdsednik.
Člani upravnega odbora so:
Škrbec Janez, srednji kmet, P od gora
12.	predsednik.
Truden Janez, srednji kmet, Kozari-Sče 22,
ftorga Stanko, srednji kmet, Iga vas 20, Šumrada Ivana, mala kmetica, Pod-gera 27,
Antončič Frančiška, srednja kmet/ca. Vrh 14.
Okrožno sodišče v Gorici,
dne 30. maja 1950.
Zt 24/50—4	5988
ä'i'8.
Sedež: Osilnica, OLO Kočevje.
Dan vpiaa: 6. junija 1950.
Besedilo: Kmetijska obdelovalna zadruga >Koipeka dolina« v Osilnici.
Na ustanovnem zboru 26. 11. 1950 je byla ustanovljena zadruga I. oblike za ne-določen čas.
Naloge zadruge so-: da s skupfliflii proizvajalnimi sredstvi in s skupnim delom ustanovi zadružno gospodarstvo z napredno organizacijo, načrtno proizvodnjo in visoko produktivnostjo dela, uporabljajoč sodobno znanost in tehniko, da tako poveča dohodke, se ubrana izkoriščevalskih elementov na vasn ter sodeluje pri socialistični graditvj države in s tem ustvari boljše in kultumejšo življenje.
Zadružniki vložijo v zadrugo svojo zemljo. razen ohišja kot zakup.
Članska vloga znaša do 1 % od vrednosti vloženega premoženja po sklepu zbora.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih. Upravni odbor sestavlja predsednik iin 4 do 8 članov. Njegova dolžnost traja eno loto. Predsednik upravnega odbora neposredno vodi poslovanje zadruge, jo zastopa in predstavlja ter podpisuje zanjo v imenu odbora.
Člani upravnega odbora so:
Štirn ec Anton, kmet, Rešljiva Loka 10, Šercer Jože, kmet, Osilnica 14,
Šercer Jože, kmet, Mlrtoviči 3.
Jarm Pepca, delavka, Osilnica 16,
Turk Grga. delavec. Rešljiva Loka 4, Kovač Jožefa, kmetica, Osilnica 20, Gorše Janez, ključavničar. Mi rtovi 5j 11.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 5. junija 1950.
Zt 69/50 - Z a dr Vlil 47/1	6024
879.
★
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 7. junija 1950.
Besedilo: Republiška zveza kmetijskih zadrug LRS v Ljubljani.
Na ustanovnem zboru 7. V. 1950 je bila zveza ustanovljena za nedoločen čas.
Naloge zveze so: 1. predstavlja vse kmetijske zadružne organizacije na območju Ljudske republike Slovenije in zastopa njihove interese; 2. daje pristojnim dr. žavnim organom mnenja in predloge o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na kmetijske zadružne organizacije, 3. skrbi za -n vi len in demokratičen razvoj kmetij-kih zadružnih organizacij; 4. razširja pro--.'igando za razvoj demokratičnega kmetij-k ega zadružništva; 5. zbira, vodi in obnavlja statistične podatke o stanju in poslovanju kmetijskega zadružništva Ljudske republike Slovenije; 6. povezuje kmetijske zadružne organizacije Ljudske republike Slovenije z Glavno zadružno zvezo n’LRJ in z ustreznimi zadružnimi zvezami Irugih ljudskih republik; 7. opravlja dm--e dolžnosti, ki so ji predpisane z zakonom in s temi pravi®.
Upravni odbor sestavlja 40 članov in 10 namestnikov ki jih voli zbor iz za. družni kov okrajnih zvez kmetijskih za. dmrr. Njegova dolžnost traja eno leto. Zn
>v«»r ,odpisujeta predsednik n tj podpredsednik In ep član upravnega odbora ali uslužbenec ki ga pooblasti upravni od. bor.
Zveza razglaša važnejše sklepe v svojih rxr,slr»-"n'h prostorih vabilo na zbor pa mora hiti objavljeno tudi v dnevnem časopisju in dostavljeno vsem članicam.
Člani upravnega odbora so:
Arh Anton, predsednik OZKZ Jesenice, Dobovšek Franc, predsednik. KDZ Šoštanj,
Dragan Franc, sekretar Kmečke komisije pri CK KPS,
iien-ič Janez, predsednik OZKZ Črnomelj,
Jamnik Julka, predsed. KDZ Kobanci, Jeraj Franc, predsednik KPK Šoštanj, Kavčič Franc, predsednik OZKZ Radgona,
Kelhar Ivan, -predsednik OZKZ Murska Sobota,
Kerne Lora, pom. predsednika RZKZ, Ljubljana,
Kokalj J^nez, predsednik OZKZ, Kamnik.
Kotnik Viktor, predsednik OZKZ Novo mesto,
Kranjc Venčeslav, predsednik OZKZ Idrija,
Krmelj Make, predsednik RZKZ Ljubljana, ’
Lakovšek Ivan, predsednik KDZ Kotlje, Levar Anton, predsednik KPK II. Bistrica,
Mejač Lado, predsednik OZKZ Ljubljana okolica,
Mlakar Lojze, org. sekretar oM. komiteja , Ljubljana,
Mule Milan, predsednik OZKZ Postojna, Perr/všek Jaka, predsednik KDZ in KZ Šmarje-Sap,
Peternel Anton, pom. ministra za kmetijstvo LRS,
Počivjivšek Adolif, predsednik OZKZ Maribor okolica,
Potočnik Tomaž predsednik KZ Hotavlje,
Poznič Milan, predsednik-OZKZ Maribor mesto,
Romih Franc, predsednik OZKZ Ljutomer,
Rogan Emilija, član upravnega odbora KZ Kisldnci,
Rovšek Mirko, predsednik OZKZ Tolmin,
Rus Hinko, predsednik OZKZ, Trbovlje, Saksida Viktor, predsednik OZKZ Sežana,
StakoliČ Jože, predsednik KDZ Hum, Svoljšak Franc, predsednik OZKZ Kranj, Stefan Edi, pom. ministra za trgovino in promet, Ljubljana,
Štrueelj Peter, predsednik VDZ Vinski vrhovi.
Tašler Jaro, predsednik OZKZ Poljčane, Tom ar. Josip, predsednik OZKZ Lendava,
Tomšič Jože, predsednik OZKZ Kočevje, Tratnik Marija, člah KDZ Ponikve, Draga Franc, predsednik KDZ Arja vas ITI rili Tone, predsednik KPK Maribor, Vode Maks, predsednik OZKZ Ptuj, Zdolšek Ivan. predsednik OZKZ Celje okolica.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 7. junija 1950.
Zt 74/50 - Za d r VTTT 48/ 1 6089
*
38(1-
Si'dež: Preska OLO Ljubljana okolica.
Dan vpisa • 3. juniia 1950.
Respdilo- Kmetijska delovna zadruga Rurleta Avgusta Ambroža* v Preski.
Na ustanovnem zboru 25. TIT. 1950 jo bili usfmnvliena zadruga T. oblike za Tve_ 'nlnčen čae.
N•Jen radmgp so: da s skutinimi pro.. 'vafaln-iimi sredstvi in s skupnim delom ustanovi zadružno gospodarstvo z napred-
no orgaamacijo. načrtno pevizvodnjo in visoko produktivnostjo dedia, uporabljajoč sodobno znanost in tehniilio, da tako poveča dohodke, se ubrani izkoriščevalskih
elementov na vasi ter sodeluje pni socialistični graditvi države in s tem ustvari boljše in kultiirnejše življenje.
Zadružniki vložijo v zadrugo svojo zemljo, razen ohišja kot zakup.
Članska vloga znaša do 1 % od vrednosti vloženega premoženja po sklepu zbora.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih. Upravni odbor sestavlja predsednik in 4 do 8' članov. Njegova dolžnost traja eno leto. Predsednik upravnega odbora neposredno vodi poslovanje zadruge, jo zastopa in predstavlja ter podpisuje Žan j o v imenu odbora.
Člani upravnega odbora so:
Šušteršič Peter, posestnik,, Seni®ca 1. škof Andrej, posestnik, Vaše 11, Šušteršič Vinko, posestnik, Preska, Trampuš Prane, posestnik. Golebrdo H. Plešec Alojz, posestnik, Preska 8.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 3. junija 1950.
Zt 70/50 - Zaflr VIII 46/1	6026
Spremembe
381.
Sedež: Bovec, okraj Tolmin.
Dan vpisa: 30. maja 1950.
Besedilo: Kmetijska zadruga v Bovcu-Na podlagi sklepov občnega zbora z dne 14. IV. 1950 se izbriše razrešena članica upravnega odbora Kuk Jožefa in v,piše novi izvoljeni San
Du rjava Danilo, trgovski pomočnik v Bovcu 267, predsednik.
Okrožno sodišče v Gorici, dne 30. maja 1950.
Zt 92/47-1	5931
★	i
382.
Sedež: Cerknica, okraj Postojna.
Dam vpisa: 31. maja 1950.
Besedilo: Kmetijska, zadruga v Cerknici-Zaradi sklepov občnega zbora z dne 2. IV. 1950 ee izbrišejo razrešeni člani upravnega odbora: Čase rman Anton. Kos Jože, Urbas Franc, Vidrih Ivana, Brani-selj Ivama, Caserman Franc, Opeka An; ton in Mule Jože in vpišejo novi izvoljeni člani odbora:
Kranjc Franc, Cerknica, predsednik, Mule Franc, Otok 6,
Semič Jože, Cerknica,
Meden Franc, Cerknica,
Marok Alojz, Cerknica,
Lovko Marija, Cerknica.
Okrožno sodišče v Gorici, dne 31. maja 1950.
Zt 100/48—18	693"
*
383.
Sedež- Čezsoča okraj Tolm'n.
Dan vpisa: 29. maja 1950.
Besedilo: Kmetijska zadruga » Čezsoči Na norllagi sklepov občnega zboM z
dne 20. TIT. 195(1 im seje upravnega odbora z dne 26. aprila 1950 pp izbrišem razrešeni člani upravnega odbora: R1'1"' gimo Ciril. Berginc Aloiz Kenda Fran' Komac Marija in Čopi Veronika, vpiše'1 n, novi izvoljeni člani odbora:
01 epi Silvester, Čezsoči; 77 predsednb M »kuž Franc, Čezsoča 151, podpreti eednilć,
Štev. 20 - 21. VI. I960
—---------------------- ------.■■win.Kwi „   I m mmm****±mn*
IvanČiiS Miroslav, Oezscč-a 144, äuler Jožef, Čezsoča 85,
Klavora Jožef, čezeoča 60,
Mlekuž Štefanija, ČeasoBai 72.
Okrožno sodišče v Gorici, dne 29. maja 1950.
Zt 171/48-6	5935
884.	*
Sedež: Kobarid, okraj Tolmin.
Dan vpisa: 31. maja 1950.
Besedilo: Kmetijska zadruga v Kobaridu.
Na podlagi sklepov skupščine z dne •*7. III. 1950 eo izbrišejo razrešeni člani Upravnega odbora: Ličen Franc, Gruntar Bma, Grabili Slamko, Komar Jože in Vo. terič Marija, vpišejo pa novi izvoljeni elani odbora:
Miklavčič Make, Kobarid' 16, predsednik, Mašera Mirko, Kobarid 10, tajnik, Ručna Franc, Kobarid 10,
Gruntar Pavel, Kobarid! 4,
Fon Rozi, Kobarid 65 in Šturm Alojz, Kobarid 19.
Okrožno sodišče v Gorici, dne 31. maja 1950.
Zt 159/48-5	5934
335.	*
Sedež: Volče, okraj Tolmin.
• Dan vpiea i 30. maja 1950.
Besedilo: Kmetijska zadruga v Volčah. Na podlagi sklepov občnega »bora z 'me 14. IV. 1950 m Izbrišejo razrešeni ^ani upravnega odbora Fortunat Miha, Konec Ivanka, Rejc Ivan. Golja Franc in Opišejo nomi izvoljeni člani, odbora: Hvala Herman, delavec, Volče 104, Cimprič Anton, krojač, Volče 144. Gabri ček Marijo, kmetica. Volče IR. Okrožno sodišče v Gorici, dne 30. maja 1950.
Zt 111/48-8	5933
Trgovinski register
Vpisi
386.
Sedež: Laze, OLO Kamnik.
Dan vpisa: 6. junija 1950.
Besedlilv; Gostilna Stanjko Anton. Imetnik: Stanjko Anton, gostilničar, Lazg 8.
Zt 72/50 - Rg A VIII 167/1 6088
Sedež: Lukovica, OLO Kamnik. Besedilo: Gostilna Kokalj Angela, Lukovica.
Imetnik; Kokalj Angela, gostilničarka, Lukovica čt. 36.
Zt 43/50 - Rg A VIII 169/1 6086
Sedež: Stranje, OLO Kamnik.
Besedilo: Gostilna šlebir Alojzija. Imetnik: Šlebir Alojzija, gostilničarka,
branje št. 12.
Zt 50/50 - Rg A VIII 170/1 6085
Sedež; Vopolje, OLO Kamnik.
Besedilo: Gostilna Fajfar Marija. Imetnik: Fajfar Marija gootiintčarka, VoPoI|e 16.
887.
Sedež; Šmartno v Tuhinju, OLO Kamnik.
Dan vpisa; 19. maja 1950.
Besedilo: Gostilna pri Matjanu.
Imetnik: Matjan Marija, gostilničarka, Šmartno v Tuhiimju št. 12.
Rg A VIII 133/1	3210
Sedež: Veliki Mengeš, OLO Kamnik. Besedilo: Gostilna Kralj Frančiška. Imetnik: Kralj Frančiška, gostilničarka, Vel. Mengeš 73.
Rg A VIII 180/1	5613
Obratni predmet pri obeh tvrdkah: Izvrševan jo gostilničarsko obrti.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 19. maja 1950.
★
888.
Sedež: Zg. Tuhinj, OLO Kamnik.
Dan vpiea: 9. junija 1950,
Beecdiito: Gostilna Žavbi Vid.
Imetnik: Žavbi Vid,- gostilničar. Zg. Tuhinj 25.
Zt 75/50 - Rg A VIII m/l 6216 Sedež; Zalog, OLO Kamnik.
Dan vpisa: 10. junija 1950,
Besedilo: Gostilna Peterka Iva, Imetnik: Peterka Iva, gostilničarka, Zalog št. 21, KLO Krtica.
Zt 77/50—Rg A VII 172/1	6217
Sedež: Smrečje, OLO Kamnik.
Dan vpisa: 10. junija 1950 Besedilo: Gostilna Osolnik Rozalija. Imetnik: Osolnik Rozalija, gostilničarka, Smrečje št. 4.
Zt 76/50 - Rg A VIII178/1	6218
Obratni predmet pri veeh treh tvrdkah: Izvrševanje gostilničarska obrti.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 10. junija 1950.
Oglasi sodišč
------------...................
Zemljiškoknjižni oklici
I 52/50	6298
Dražba
Na predlog Slana Marije, najemnice, Bresnica št. 12, ki jo zastopa dr. Remec Alojz, odvetnik v Ptuju, bo 10. julija 1950 ob 8. uri pri lem sodišču, soba It. 14 na podstavi s tem odobrenih dražb enih pogojev dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Zamešani, vi. št. 1/2 188, pare. št. 124 hiša št. 41 z gospodarskim poslopjem, pare. št. 358/1 njiva. pare. št. 358/2 vrt v izmeri 81 a 01. mi, v cenilni vrednosti 36.307 din, najmanjši ponudek 24.204 din. varščina 3650 din.
Pritiklin ni. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Dražb eni pogoji so na vpogled prt sodišču. Kot ponudnik se te Javne dražbe lah. ko udeleži le tisti, ki Ima privolitev pristojnega okrajnega oziroma mestnega izvršilnega odbora za nakup nepremičnin, ki je na dražbi.
Okrajno sodišče y Ptuju dne 6. junija 1950.
*
Obratni predmet pri vseh tvrdkah: Iz-rseivanje gostilničarske obrti.
Okrožno sodišče v Ljubljani dine 6. junija 1950.
Zt 64/50 — Rg A VIII 168/1 6087
Oklici za dvig sodnih pologov
Su 73—2/50—6	6343
Okrajno sodišče v Kranju tirani še pri Državni investicijski banki, centrali za Slovenijo v Ljubljani varstvene sklade, ki
eo biti položeni pred 15. V. 1945 pri hiv. ših sodiščih v Kranju, Tržiču in Škofji Loki in so sedaj deblokirani (za zapored, no številko je dan pologa, ime korisltnika in polog v dinarjih; kjer prebivališče ni navedeno, je kraj bivanja koristnika neznan) :
Okrajno sodiščv Kranju:
1.	3. III. 1934, Engelman Bogdan, Kranj, Savsk; breg 15, 1305
2.	16. I. 1935, Dolžan Alojzija, Kokrica 46,814
3.	6. X. 1684, Perdan Janez, Šenčur 163, 1351
4.	5. X. 1934. Perdan Ljudmila, Šenčur 168, 1851
5.	22. VI. 1934, Zupančič Franc, Kranj, Partizanska, 1584
6.	17. IX. 1984, Kozjek Egidij. Zg. Res. niča, 1018
7.	18. IT. 1935, Jenko Janez, Sp. Brnik st. 33, 1253
8.	20. II. 1935, Osterman Cilka, Luže 8, 1310
9.	19. XI. 1934, Kem Franc, OMe\-ek 63, 2000
10.	3. XII. 1934, Celar Marija, Tupaliče št. 9, 505
11.	3. XII. 19R4. Celar Frančiška. Tu.
tmsiIiOCa O
12.	8. XII. 1934, Svegelj Stanko, Sp. Te-netiše 10, 357
13.	9. L 1935. Cuderman Viktorija, Golnik 16, 782
14.	11. I. 1935, Stropi Marija. Rupa 33,
15.	11. I. 1935, Strupi Ivanka. Rupa 88, 1353
16.	11. I. 193.5, Strupi Frančiška, Runa št. 33, 185.8
17.	11. I. 1935, Strupi Amalija, Rupa M. 33, 1853
18.	11. I. 1935, Strupi Janez, Rupa *t. 38. 1353
19.	11. J. 1935. Strupi Ana, Rup« 33, 1353
20- 1- IH. 1935. Arhar Maks, Trboje 46,
21.	I. ITT. 1935, Arhar Jože, Trboje 46, 880
22.	1. III. 1935, Arhar Rozalija, Trboje 46, S30
23.	1. III. 1935. Arhar Janez, Trboje 46, 830
24.	7. II. 1935. Flander Ivana. Ader-gae, 128
25.	19 Tl 1935, Sluga Helena, Možjanca št. 1, 490
26.	25. II. 1935. ",indic Franc, Sn. Brnik. 2297
27.	25. II, 1935, Nagli? Antonija Sp. Brnik, 2366
28.	18. II. 1935. Zlate Anton, Voglje 1,
;0. 1. IV, 1035. Ahilar Frančiška, Stol« m k 14. 287.
339^'	^65. Zlate Stefan, Voglje 1.
31.	13. IV. 1935. Skrjanr Frančiška, Kranj. Stara c. 5, 119
32.	18. IV. 1935, ftkrjamo Marjeta Golnik 16, 119,
38. 18. IV. 1935, Škrjanr Ana. Pri moko. vo 212,119
o4. 1. IL 1937. Štefe Doroteja, Predoslje 72, 1098
L IV. 1935, Zevnik Andrej, Dvori« st. 29, 1622
4093 IV’ I9S5' Sfr(VJ AM Kokrica 15,
37. 17. VI. št. 19, 1944
1935. Bernik Karol, Orehek
88.	4. X. 1935, Strojan Vinko, Smlednik št. 55, 672
39.	19. TI. 1935, Sluga Ana, Sp. Kokra, 1259
40.	30. I. 1935, Groe Helena, Srednja vas 14, Goriče, 722
41.	20. XI. 1935, Bučar Viktorija, Kranj, 315
42.	20. XI. 193* Bučar Jožefa, Kranj,
315
43.	20. XI. 1935, Bučar Miroslava, Kranj,
815
44.	20. XI. 1935, Bučar Karolina. Kranj, 315
45.	20. II. 1935, Osterman Frančiška, Luže 8, 2124
46.	27. IV. 1936, Snedle Peter, Povije, 8145
47.	23. V. 1936, Bergant Frane, Dvor-je 33, 175
48.	11. VII. 1936, Kmičar Rudolf, Dvor. }« 23, 1364
49.11, VII. 1936, Krničar Angela, Dvorje 23, 1364
50 . 28. VII. 1936. Som Vida. Cirče 64,
2460
51.	21. IX. 1936. Kaplenik Franc, Zg. Brnik, 210
52.	14. V. 1938, Pogačnikovi otroci. Sred. Bitnje 39, 2660
53.	14. V. 1938, Pogačnikovi otroci, Srednje Bitnje 39, 1817
54.	9. II. 1937. Justin Štefanija in Franc, Zg. Jezersko 62, 211
55.	20. II. 1937, Kmičar Andrej, 186
56.	5. III. 1937, Lisec Alojzij, Mavčiče 6t. 36 1144
57.	’7. III. 1937. Rogelj Josip, 149
58.	7. III. 1937, Cuderman Prane, 246
59.	7. V. 1937. Nemec Rozalija, 507
60.	23. III. 1937, Jekr Franc. 111
61.	23. IV. 1937, Slaparjevi otroci, Zg. Kokra 13, 1428
62.	23. IV. 1937, Slaparjev; otroci, Zg. Kokra 13, 1427
63.	7. V. 1937, Nemec Anton, 1301
64 . 4. X. 1935, Strojen Franc, Smlednik 55, 634
65.	6. VII. 1935, Cim žar Antonija, Grad št. 24, 3322
66.	U. VII. 1935, Petrič Peter, Vas ca 9, 683.
67 . 29. VIII. 1937. Dolinar Katarina, 245
68.	30. VIII. 1937, Stare Frančiška, 118
69.	30. VIII. 1937, Križnar Franc, 223
70.	31. VIII. 1937, Selen e Janez, 128
71.	2. IX. 1937, Zalokar Franc, 135
72.	1. X. 1937, Gašperin Štefka, Pivka M. 4, 1941
73.	1. X. 1937, Gašperin Janez, Pivka 4, 1940
74.	19. X. 1937. Čadež Stanislav, 654
75.	19. X. 1937, Čadež Vida, 653
76.	25. X. 1937, Kokalj Albina, Britof, Kranj, 677
77.	2. XII. 1937, Pavec Ivana, Olševek št. 23 397
78.	2. XII. 1937, Pavee Antonija, Glješe-vek 23, 397
79.	2. XII. 1937, Pavee Anton, Olševek št 23 397
80.	2. XII. 1937, Pavec Marija, Olševek št. 23, 397
81.	2. XII. 1937, Pavec Angela. Olševek št. 23, 397
82.	2. XII. 1937, Pavee Vinko, Olševek šf. 23, 397
83.	2. XII. 1937, Pavec Andrej, Olševek t 23 307
84.	2. XII. 1937, Pavec Vida, Olševek it. 23, 397
85.	10. XII. 1937, Vrhovnik Mana, Ravne 11, 168
86.	30. V. 1940, Kozjek Karolina, Kranj, Klanc 101, 936
87.	24. I. 1938, Brankovič Angela, Štefa-nja gora 1, 112
88.	14. II. 1938, Rangu® Boris, Kranj, Reginčeva 13, 1461.
89.	22. II. 1938, Tiringer Franc, 6mar. jetrna gora 6, 555
90.	15. II. 1939, Kalan Josip, Zg. Besnica 69, 867
91.	16. III. 1938, Fajfar Franc, 427
92.	20. II. 1935, Osterman Janez, Luže št. 8, 2076
93.	31. III. 1938. Polajnar Alojzija, Šte-fanja gora, 122
94.	6. IV. 1938, Vehovec. Antonija, Vo. klo 16, 140
95.	2. V. 1938 P o revne Franc, 273
96.	2. V. 1938, Martinjak Miha, 146
97.	2. V. 1938. Košnjek Janez, 170
98.	30. V. 1038, Pregled Janez. 162
99.	25. VI. 1988, Mali Valentin, 92
100.	25. VI. 1938 Kanduč Peter, 1857
101.	25.VI. 1938, Zupanov; otroci, 231
102.	13. VII. 1938, Ažman Ignac. Malo Naklo 1, 1640
103.	21. IX. 1938, Roblek Antonija, Ba~ želj 31, 1924
104.	3. IX. 1938, Kuralt Franc, Šmartno št. 2, 981
105.	3. IX. 1938, Kuralt Pavla, Šmartno
' 1Ö6. 3. IX. 1938, Kuralt Frančiška, Šmartno št. 2, 981
107.7. IX. 1938, , Štirn Miha, Srednja vas 24, Šenčur, 369
108.	3. IX. 1938, Kuralt Vinko, Šmartno 2, 1.799
109.	8. X. 1938, Jenko Rozalija, Zg. Brnik 68, 732
110.	8. 10.1938, Jenko Alojzij, Zg. Brnik št. 68, 244
111.	9. X. 1938, A n žele Jožica, Kranj, Jenkova, 1.314
112.	25. XI. 1938, Martinjak Antonija, Grad 6, 1.167
113.	25. XI. 1938, Martinjak Rozalija, Grad 8, 410
114.	18. XII. 1938, Bakovnik Valentin, Sv. Ambrož 1, 263
115.	2. I. 1939, ŠinkovSevi otroci, Kranj, Tavčarjeva 13, 121
116.	16. I. 1939, Krtotančevj otroci, Sr. vas Šenčur, 824
117.	18. I. 1939, Kuhar Peter, Sv. Ambrož 1, 3.381
118.	28. 1.1939, Aleš Franc, 1447
119.	3. II. 1939, Tičar Frane, Potoče 7, 4.125
120.	6. II. 1939, Uršič Marija. Kranj, Stražišče 6, 2.180
121.	11. II. 1939, Beguš Franc, Britof št. 19, Podbrezje, 897
122.	12. II. 1939, Mlakar Marija, Voglje št. 43. 197
123.	15. II. 1939, Jenko Frančiška, Hraše 32, Smlednik, 117
124.	15. II. 1939, Jenko. Marija. Hraše št. 32, Smlednik, 117
125.	15. II. 1939, Jenko Marjana, Hraše 32, Smlednik, 117
126.	15. II. 1939, Jenko Angela, Hraše St. 32, Smlednik 117
127.	15. II. 1939, Jenko Janez, Hraše 32,
Smlednik» 117
128.	15. IT. 1939. Kalan Ana, Zg. Brnik št. 69, 219
129.	12. II. 1939, Prašnikar Marija, 1.288
180. 28. H. 1689, Bergant Ivana, 650
131.	28. II. 1939, Bergant Franc, 433
132.	28. II. 1939, Stare Janez, 642
133.	9. III. 1939, Kaltinger Stanko. 951
134.	14. III. 1939, Jarc Anton, Strahinj št. 5, 2.288
135.	29. III. 1939, Ovčjak Josip, Jama št. 20, 643
136.	3. IV. 1939, Jagodičevi otroci. Rupa št 21, 2.225
137.	13. IV. 1939, Preša Pavla, Pokrića št. 43, 1.060
138.	3. V. 1939, C lar Kristina, Breg 15, Predvor, 641
139.	15. VII. 1939, Vidu- Marta, Stražišče 222, 805
140.	31. VII. 1939, Sire Valentin. Hote maže 14, 468
141.	3. VIII. 1939, Pagačar Ana, Sp.
Brnik 11, ‘2.240
142.	19. VIII. 1939, Krevs Vida, Čiri« št. 58, 1.311
143.	4. IX. 1939. Koritnik Aleš. Poženk št. 9, 2.630
144.	10. X. 1939, Strojan Rozalija, Smlednik 55, 577
145.	13. X, 1939, Potočnik Anton, Rovte št. 4. 1.064
146.	23. X. 1939, KatraŠnik Pavla, Pod hlica 3, 144
147.	20. XI. 1939, Roblek Jakob Baše)] št. 31, 1.870
148.	5. XII. 1939, Markič Angela. Goriče 19, 754
149.	26. TV. 1940. Jagodic Ana, Rupa 21 • 4.125
150.	26. IV. 1940, Jagodic Ivan Rupa Št. 21, 4.125
151.	31. V. 1940, Likozar Matevž, Visoko 16, 1.S27
142. 9. IX. 1940, Franko Matija, Tržič. 3.343.
II. Okrajno sodišče v Tržiču:
153.	2. I. 1911, Grašič Alojzij. Golnik št 13, 3.505
154.	22. V. 1940, Finžgar Marjeta, Tržič, Akačičsva 15, 1.305
155.	10. II. 1940, Goknajer Marija, Pu" terhof 103, 1.600
156.	6. IV. 1940, Lukane Frančiška, Zg-
Duplje 26, 464
157.	17. I. 1940, Piterie Herbert, Tržič.
Predilniška 1, 1.669
158.	13. V. 1939. Čarman Franc, Sv. Neža 9, 2.800
159.	20. IV. 1939, 'Konic Zora. Tržič Bistrica, 2.963
160.	17. IV. 1939, Brenčič Marija, Sp-Preska 6, 3.940
161.	2. VI. 1939, Šparovec Jože, Zadraga št. 10 660
162.	2. VI. 1939, Meglič Aleš, 1.694
163.	20. IV. 1938 Mrak Vinko, Bistrica št. 54, Tržič, 1.103
164 . 20. IV. 1938, Klemenčič Dragica, 4.125
165.	S. XI. 1938, Habjan Nikolaja, Tržič, Kurnikova 1, 1.587	...
166.	4. I. 1937. Godnov Jožo. Tržič-Glavni trg 17, 2.169
167.	16. "KIT. 1935, Roblek Angela, Lom St. 84, 838
168.	3. VIII. 1985, Slapar Kristina. Lom 65, 137
169.	3. VIII. 1935, Slapar Alojzija, L°m št. 65, 137
170.	3. VIII. 1935, Slapar Franc, Lom
št 65, 137	v
171.	3. Vlil. 1935. Slapar Štefan. Lom št. 65, 187
172.	29. V. 1935, Roblek Marija, Sp. D0-
fina, 1.416
173.	24. XI. 1938, VeršnlJi Mirko, Sebe-nje 11, 1.342
174.	24. XI. 1938, Veržnik Marija, St-ra-hcvica 11, 1.849
175 . 24. XI. 1938, Megliti Lovrenc, Sv. Ana 51, 914
170. 9. V. 1933, Pirc Liber, Tržič, Bistrica 6G, 2.320
HI. Okrajno sodišče v Škulji Loki:
177.	15. II. 1940, Gruden Frančiška, Ko-
Privnik 23, 3.187
178.	15. II. 1940, Gruden Pavel, Koprivnik 23, 3.187
179.	3. VI. 1935, Cenčič Vilko, 245
ISO. 3. VI. 1935, Cenčič Dragica. 245
181.	3. VI. 1935, Cenčič Majda, 245
182.	4. VII. 1937. Potočnik Tomaž 3.218
183.	3. X. 1939, Stale Dragica Dolenja vas 20, Selca, 274,
To 3. členu uredbe o likvidaciji »tarifi godnih pologov z dne 11. H. 1948, Uradni j^t LRS, št. 8-51/48 pozivamo vse tiste, Ki imajo pravico do teh pologov, da se v o mesecih zglasijo pri sodišču in zaihte. vaio, naj se jim polog izda.
Po preteku roka bo sodišče izreklo, da 60 pologi zapadli.
Okraju» sodišče v Kranju dne 20. maja 1950.
*
Oklici o skrbnikih in razpravah
G ,19/50	6204
Tožeča stranka Čermelj Franc, mizar, Pstojna^ Vojkova ulica št. 31, je vložila °per toženo stranko Čermelj Stanislavo, gospodinjo neznanega bivališča v Egipta, l°taio na razvezo zakona.
Razprava bo 11. julija 1950 ob 8. uri
PTl tem sodišču, soba št. S.
Tožonki se postavi zu skrbnika Golob iranc, pravni referent, Solkan, M jo bo nastopal na njeno n varnost in stroške, dokler se sama ne oglasi ati ne imenuje Pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Gorici dllo 6. junija 1950.
G 49&/50—2.	5998
Sevšek Frida, tov. delavka v Mariboru, J/dpova 15, je vložila proti Sevi eku Kon-d'lu, kazniIniškemu pazniku v Mariboru, desa reka ul. 5, tožbo za razvezo zakona.
Razprava bo 23. VI. 1950 ob 7.30 uri Pri tem sodišču, soba Št. 86.
Aer bivališče tbženca ni znano, se mu postavi za skrbnika Sancin Smiljem, nižji referent pripravnik pri okrožnem ^ođišču v Mariboru. M ga bo zastopal, do. 'ter se nam ne zglasi ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Mariboru mesto dne 5. junija 1960.
Oklici dedičem
0 125/50—6	5930
Pečnik Jožefa, rojena 20. II. 1869, za-p bdu-a na Vranskem 35, je umrla 7. XII. str ,brtz iziave nadnje volje. Njena se-a. ^aček Elizabeta, prej v Teznu pri „ ‘ “boru, nato nekje v Zagrebu, neznane-j® bivališča in vsi tisti, ki kaj zahtevajo .„jopuščine, se pozivajo, naj se v šestili 5ecib zglasijo pri sodišču in podajo
eyoje zahtevke, ker se bo sicer zapuščin-skj postopek Nadaljeval in končal 6amb e tistimi dediči, ki se bodo oglasiti in dokazali svojo dedno pravico. Če se takšni dediči ne bedo zglasili, se bo zaptiščina izročila državi.
Okrajno sodišče r Celju dne 6. jünija 1950.
*
O 292/50-6	6235 ,
V zapuščinski zadevi po Janezu štam-carju, hi shem posestniku iz Zg. Brnika št. 50, ki je umrl 25. III. 1950, zapustivši naredbo poslednje volje, se pozivajo vsi, ki mislijo, da jim gre dedna pravica, naj se v 6 mesecih oglasijo pri sodišču in podajo svdjo dedno priglasitev, ker se bo zapuščina sicer obravnavala s s tisti mi, ki se bodo priglasili za dediče jn dokazati svojo pravico. Njim ee bo prisodila zapuščina, nesprejeti del pa oddal državi.
Okrajno sodišče v Kranju dne 13. aprila 1950.
* '
0	132/50—8	5877
Finder Anton, roj. 1. I. 1889 v Ljubljani, sin Blaža in Frančiške, mali posestnik dz Golobinjeka 20, KLO Mirna peč, je umrl 4. XI. 1949 v Ljubljani brez poslednje v<51je.
Sodišču ni znano ati so po njem kakšni krvni sorodniki, ki bi bili upoštevani kot zakoniti dediči. Za skrbnika zapuščine je bil pristavljen Cesar Franc iz Golobinjeka št. 14.
Če hoče kdo od pokojnikovega krvnega sorodstva uveljavljati kake dedne zahteve do te zapuščine, naj to sporoči sodišču v enem letu od te objave in svojo dedno upravičenost dokaže. Po preteku roka se bo zapuščina prepustila tistim, ki bodo svojo dedno upravičenost dokazali ali pa ee bo, če takih upravičencev ne bo, prepustila državL
Okrajno sodišče v Novem mestu dne 31. maja 1950.
*
Amortizacije
1	R 306/50—2	6124
Na prošnjo Metina Hermana, kmeta na Slemenu, se uvede postopanje za amortizacijo vrednotnice, ki jo je prosilec baje izgubil in se njen imetnik poziva, naj v dveh mesecih po tej objavi v Uradnem lista LRS uveljavi svoje pravice, sicer e? bo po preteku roka izreklo, da je vrednotnica izgubila svojo pravno veljavnost.
Oznamenilo vrednotnice:
vložna knjižica bivše Hran uuce in posojilnice v Selnici ob Drari št. 429 z vio. go 1088.32 din na ime Metin Hermana.
Okrajno sodišče Maribor okolica dne 9. juni ja 1950.
*
R 32/60—4	6297
Na prošnjo Koželja Antona, knjigovodje iz Mengša št. 180, se uvede postopanje za amortizacijo vrednostnega papirja, ki ga je prosilec baje izgubil in se njegov imetaik poziva, naj v enem letu po objavi v Uradnem Tstu LRS uveljavi svoje pravice, sicer ee bo po preteku roka izreklo, da je vrednostni papir izgubil svojo pravno veljavnost.
Oznamenilo vrednostnega papirja: zavarovalna polica >SMv4je<, jugoslovanske zavarovalne banke v Ljubljani, št 33039 z dne 1. XI. in 1. XII. 1934 na ime zavarovanca Koželja Antona, trgovca v Kraljevu z zavarovano vsoto 50.000 din, izplačljiva zavarovancu 1. XI. 1949.
Okrajno sodišče v Kamniku dno 8. junija 1950.
*
I R 511/50	5869
Na predlog Pukl Marije, poljedelke, C' gcnci 26, p. Slov. Bistrica, se uvede postopanje za razveljavitev vrednotnice, k. jo je predlagateljica neznano kje izgubila Imetnik vrednostnega papirja se poziva, naj ugovor zoper razveljavitev priglasi najpozneje do 1. VIII. 1950, ker se bo po tem roku sklepalo o predlogu.
Oznamenilo. vrednostnega papirja: življenjska polica Državnega zavarovalnega zavoda, odsek za likvidacijo obveznosti v Ljubljani, na ime Pakolo Draga iz Poljčan, z vsoto 2200 din. Koristnik za primer smrti Fu-kl Marija, poljedellka, CL gunci 26.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici dne 24. maja 1950.
*
I R 512/50	6123
Na predlog Kmetijske zadruge v Imenom se uvede razvrednotenje hranilnih knjižic bivše Hranilnice in posojilnice v Podčetrtku. Vsi morebitni imetniki teh knjižic ee pozivajo, naj priglasijo temu sodišču svoje ugovore proti postopanju najpozneje do 1. IX. 1950, sicer se bo po preteku roka sklepalo o predlogu. Oznamenilo vrednotnice: hranilna knjižica št. 175 na ime Kraj. šolski odbor Virštanj, z vlogo 2052 din, knjižica št. 230 na ime Kraj. šolski odbor Virštanj, z vlogo 69 din in knjižica št. 163 na ime Cerkev sv. Filipa, z vlogo 1573 dinarjev.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici dne 8. junija 1950.
Bazni oglasi
Pozivi upnikom in dolžnikom
5833-3-3
Republiška poslovna zveza nabavno pro dajnega zadružništva LR Slovenije v Ljubljani je na podlagi odločbe Ministrstva za kmetijstvo LRS z dne 29. IV. 1950, št. V 46/103 prešla v likvidacijo.
Pozivamo vse upnike in dolžnike, da v dveh mesecih po objavi v Uradnem listu LRS priglasijo vse svoje terjatve oziroma poravnajo vse svoje dolgove. Opozarjamo upnike, da se na poznejše prigiasntve ne home ozirali.
Priglasitve naj se dostavljajo na Repu. btiško zvezo kmetijskih zadrug LRS, Ljub. Ijana. Beethovnova 4.
Likvidatorji
*
St. 1115/0	5320—3—3
Zvezno kmetijsko posestvo »Lipica« v Prestranku j0 1. januarja 1950 na podlagi odločbe Ministrstva za kmetijstvo FLRJ, Operativa za državni sektor, Os. št. 6460 z dne 8. IV. 1950, Beograd, prešlo v tikvi-dlaci j o.
Pozwenio vse doliuike, da do 80. junija 1%0 poravnajo vse svoje obveznosti, upnike pa, da do tega roka priglasijo vse evoje terjatve do podjetja.
Po tem roku ee terjatve ne bodo več upoitervale, dolgovi pa se bodo prisilnu izterjali.
Zvemo kmetijsko posestvo Lipica v Prestranku v likvidaciji
*
St. 186	8676
Objavu
Upraiviteljtitvo osnovne 4ole Oa Peaulci preklicuje okroglo uradno štampiljko z be-sedalom: Državna osnovna šola Pesnica ter razglaša štampiljko e ietim besedilom, toda z oznako zvezdice pod Pesnico za ve. Ijevno.
Osnovna šola Pesnica
Izgubljene listine
preklicujejo
Ahtik Knez Desauka, Lzubljuna, ücspo-evotska 1, osebno izkaznico it. 097087, izdano v Ljubljani.	6267
Amon Pavle, Ljubljana, Krojaška 5, knjižico ea kolo znamke »Adler« evid. it. 29624.	6281
Bajc Jože, zastavnik. Novo mesto, Šolska ul. 4, oticiirako izkaznico št. 5242, serije P. U. 0001.	6188
Batistič Romuna, bivajoča v Vrtojbi 301, p. Šempeter pri Uonci, izkaznico za kolo št. okvira 1003, evid. St. tablice 28-2045.
6987
Bundaž Nada, Ljubljana, Kolti* dolina,. Cesta XVII, št. 10, osebno izkaznico, iz. dano v Ljubljani j, 1015.	iK)71
Buvdež Lojze, š|. Vid pij Stični, delavsko knjižico št- 1022017, izdanu od OLO Groeuplje poverjeništvo za delovno silo dne 80, XI. 1948.	5927
Bauman Rupert, Zg, Kungota pri Mariboru vojaško knjižico, izdano v Petio-varadinu L 1948, osebno Izkaznico, izdano v Št. liju i. 1910.	6035
Biči c Lutija, Uoiii, p, Slap ob Idrijci, Izkaznico OF št. 520916, izdano od odbora OF šentviška gora, Tolmin.
Ritem' Jože, Ljubljana. Parmova 38, sindikalno, delavsko in vojaško knjižico.
6180
Bračič Alojz, roj. 15, Vi. 1910 pr! gv, Jerneju, Brezje 0, p. Loče pel Poljčanah, izkaznico za kolo it. 2804, šl. okvira 10895.	6684
Bruhni Helenu, Dubrunje 16, osebno jf.-keenleo.	6449
Bruiuž Ludvik, Cepovan-Dol 147, okraj Gorica, osebno izkaznico.	5555
Breznik Ivan. vbratovedjn LIO, Ljutomer, roj. 14. I. 1922, Pavlovci, stanujoč v Ormožu št. 10, osebno Izkaznico, vojaško potrdilo o stalni nesposobnosti, knjižico za kolo znamke »Burnus« in potrdilo 0 zaposlitvi.	4628
Cafut« .luže, Ptuj, Dnstelje 18, knjižico
za kolo.	, 6160
Cof Frane, D ret«! ja 18, prometno knji-žico za kolo Znamke »Pueh«, reg. St. 7580, št. okvira 1389276, izdano od NM Dester-nik pri Ptuju.	6819
Cernovec Karol, Ljubljana, Streliška ulica, delavsko knjižico št. 1466894» iz. dam, 20. VIII. 1917.	•	6175
Doležalek Miro, Hrastnik, knjižico za koto št. 1409683. 8-2648.	5990
Dolšak Anton, Maribor, Ulica talcev 25, delavsko knjižico, izdamo v Mariboru teta 1947.	6112
Dolžan Julija, Ljubljana, Sv. Petra 9, samski list, .	6272
Duh Ivanka, Loka št. 88, p. Starše pri Ptuju, prometno koii-žico za kolo št, 26844,
5521
Ekonomija Pristava, Bled, prometno knjižico tovornega avtomobila znamke »Ford«, evid. št. S.0623 .	6850
Erhartič Franc, Maribor, Smetanova 48, vojaško knjižico, izdamo v Slov. Gradcu 1. 1947 In sindikalno knjižico Mariborske livarne.	6106
Erjavec Alojzij, Gorenja v ne št. 8, KLO Ivančna gorica, p. Stična, Grosuplje, vojaško knjižico, izdano v Beogradu 20. III. 1950.	5756
Erman Vinko, Zavtrh št. 85, vojaško knjižico.	3840
Feriila Nežka, Okrevališče Pohorski dvor, p. Hoče pri Mariboru, sindikalno izkaznico št. 227397, zvezna št. 302267, i». dano od sindikalne podružnice St. 10, Maribor.	5641
Fink Leopold, Breg 10, p. Novo mesto, evid. tablico zn kolo št. S-10-2820.	6189
Forrai Hermina, Maribor, Studenci, Stritarjeva 25, osebno izkaznico, izdano v Mariboru, prometno knjižico za kolo znamke »üiam'ank, evid. št. S-16/8233, sindikalno knjižico »Preskrbet železničarjev na de. klisko Ime Kaptnya.	6105
Franko Evgen, Markiäamcl, svoje osebno In OF izkaznico ter osebno izkaznico na ime Server Sidonija, rojeno v Pečarovci h.	5753
Glinšek Franc, Sp, Blato 21, p. Grosup-Ije, železniško letno vozno karto za 1.1950, osebno, izkaznico OF, sindikalno izkaznico. izkaznico Strelske družine. 6245
Golubovič Jovauka, Vrhnika, Kotnikova uliva 1. odrezek za tekstilno karto IR-2 a 45 točkami, veljavno za januar—marec 1950,	5568
Gozdarsko «vtapoiljptje Celje, evid. tablico št, S.9351.	0294
Goidiiii gospodarstvo, gozdna uprava Ptltj, delovno knjižico na ime Muršič Ludvik, ruj. 9. VIII. 1890 št, 1190650, Matek Martin, roj. 8, X. 1901 št. 1264448, Mohorko Anton, roj, 24. V', 1908, štev. 1200452. Majnlnger Alojz, roj. 6. V. 1890, št. 1490887, Majcenovič Franc, rojen 80. IX. 1898, št. 1206886. Majnlnger Anion, roj. 2. V. 1890, št. 1208040, Ribič Pavla, roj. 27. 1. 1928, Št. 1269917, izdane od poverjeništva za delo v Ptuju.	5896
Gregorič Marjan, Zadvor 40, p. Dobru-nje, epozrt. tablico motorja št. S-00101.
6356
Gril Franc, Verdun 1, p- Vršna eela, evid. tablico m kol št. S-10.2893.	6190
Grile (Franja) Valentin. Krško 9, vojaško knjižico št. 449/152, izdano od voj. od-seka Kršim.	6192
Haa Marija, Sp. Jakobski dol v Slov. goricah, prometno knjižico za kolo znamke
»Sporiv št. C-38ti28, evid. št. tablice S-l«-" 2581.	6036
Helm Hubert, Jesenice, maturitetno spričevalo.	6985
Horvatovič Štefan, Maribor, Mariborski otok, prometno knjižico za kolo številka 1192839, evid. št. tablice S-16-15981.
6110
Hrastar Alojz, krojač, Jezeiro 16, p. Trebnje, osebno izkaznico.	6032
Jovanovič Miodrag, voj. pošta 2667 D/2, Št. Vid nad Ljubljano, vojaško knjižico št. 2466 serije H, plačilno knjižico StevH-št. 99674, brezplačno knjižico za obleko in čevlje št. 07946, ter plačilno knjižico za obleko in čevlje.	0097
Jus Marjeta, Stražišče 300, p. Kranj, knjižico ea kolo evid. št, 1527, tov. številka 37667.	0270
Kačič Boris, Jesenice, Pod i-ozdoD1 6, vojaško knjižico, izdano v Mariboru 10!£ 1917.	6153
Kavčnik Marija, Ljubljana, Za garažami št. 8, VIČ, dijaško knjižico.	6858
Konda Marija, Ljubljana, Celovška 21, osebno in sindikalna izkaznico, izdano o0 pivovarne Union, Ljubljana ter izkaznic0 Zveze borcev.	618»
Ker? Ivan, Ljubljana, Tyrseva 19, šofersko izkaznico, izdano v Ljubljani L 1947-
Kitin Ignac, Tyrševa 67, knjižico za kolo znamke »Ideal«.	6176
Klopčič Štefan, Bokalce 4, p. LjU'blj«na" Vič, usluihansko knjižico Sl. 27058, izdano od glavne uprave drž. poaeatov Ljubljana-
6078
Kolbe Milim, Ljubljana, Mahničeva p-apričevalo VI. razreda X. drž. gimnaziji v Ljubljani iz I. 1917/18,	6104
Kosec Antuniju, Vodice 78, knjižico z” kolo evtd. št. 6ÜH9. tov. it. 22008844. 0271
Kosmatin Henrik, Vižmarje 129, neobno izkaznico m potrdilo vojaškega odseka 0 nesposobnosti za vojaško službo, 6263
Kostanjevce Marija. Stojnci št. 87, p. Sv-Marko niže Ptuja, knjižico za kolo znamke »Elite-Diploma« St. okvira 211,108 0' osebno izkaznico št. 112, izdano od KLO Stojnci na ime .Kostanjevec Janez. 5516
Košir Ludvik, Ljubljana Krožna 79 evid, tablico za kolo št. 28289.	6877
Kozole Alojz, Ljubljana, Vidovdanska 2, vojaško knjižico, izdano v Krškem in P0-oblnetilo za odkup živine, Izdano v Ljubljani.	6264
Kranju Maks, Ptuj, Ljutomuraka 18. vojaško knjižico, izdano od Tankovske *ir’ mlje v Beogradu.	61Uo
Kranjčevič Slavka, dijakinja, Brezje 9 KLO SemuSe, knjižico zn kola znam K J »Dllrkopp«, evid. št. S.ll-8334, izdano 00 NM Krško.	6116
Kraščck Anion, Plave št. 42, p. Anhovo» osebno izkaznico. Izdano od nctr. uprav® Solkan, vojaško knjižico, izdano od vojnega odseka Ajdovščina, izkaznico »a Im10, izdano od notr. uprave Solkan in sindikm no izkaznico.	5318
Krašovec Franc, Stari trg pri Dake» št. 10, osebno Izkaznico, izdano v Stnrer trgu pr! Rakeku in izkaznico OF, '' Križe Anita, Ljubljana. Ilirska 21, l?" kaznkoOF.	61''
Križnič Avgust, St. Peter št. 240, roj.
16.	IV. 1922 v Št. Petru pri Gorici, vojaško knjižico in oeebno izkaznico. 5513 Kreis Barbara, Maribor, Studenci, Da-miševo naselje, prometno knjižico za kolo znamke »Rumipfc", evid. št. tablice S-16-1510 in esebno izkaznico, izdano v Studencih leta 1945.	6107
Kržišnik .Tožii, Drulovka št. 16, p. Kranj, invalidsko izkaznico št. 0626.	6074
Kržišnik Leopold, Ljubljana, Bregarjeva št. 10, izkaznico Zveze borcev, invalidisko in sindikalno izkaznico ter knjižico za kolo znamko »Eekac, evid. št. 13331. 6066
Kuhar Leopold, Polje 29, odpustnico od vojaške službe, izdano L 1947 v Postojni.
6101
Kunih) Matilda, Satakovca, p. Murska Sobota knjižico za kolo št. S-23—4159.
5625
Lakner Peter, Kočevaka Reka, orožni Met, izdan v notranjem odseku Kočevje L 1949.	6817
Likar Ivan, Zg. Hotič pri Litiji 19, železniško letno izkaznico št. 65808 za leto 1950.	6236
Maiiitinger Leopold, Ljubljana, Brankova 9, udarniško izkaznico št. 6305, izdano v Ljubljani ]. 1946.	6242
Marolt Slavko, Šoštanj, Cankarjeva 3, začasno csebmo izkaznico št. 593, izdano od KLO Šoštanj ]. 1945.	6237
Mastnak Ana, Ljubljana, Ruška 3» oseb-no izkaznico.	6851
Matičič Marija, Okrajni »vet Gorica, Osebno izkaznico, Izdano od KLO Stara Vrhnika.	6919
Matjašič Marija, Ptuj, Ljutomerska ce-atfl 4, prometno knjižico za kolo «vid. &t. S-20-1058, št. ogrodja 110789.	6040
Marša Jožef, Odranci št. 51, p. Beltinci!, Prometalo knjižico za kolo št. knjižice S-24-2964, vojaško knjižico, izdano od voj. odseka Dol. Lendava in Bansko Izkaznico OP.	5295
Marušič Klara, Ljubljana, Gutmanova M. 30, potrošniško potrdilo za juftij 1950-
6180
Meden Tatjana, roj. 4. VII. 1931 v Begunjah št. 104 pri Cerknici, šolsko spričevalo 3. drž. nižje gimnazije izdano leta '946/47 v Dolnjem Logatcu.	6996
Melinc Milan, roj. 31 VIII. 1925, osebno izkaznico št. 1RJ04, Izdano od KLO Hrušica, okraj Jesenice.	5895
»Meprom«, Ljubljana. Tyršewa 36, pro-toetno knjižico št. 2330 tov. tritonskesa "vtoniobila znamki' >Bedford<, evid. šte-'Hkn S-0088.	6102
Mihelič Antou, Dol. Logatec' št- 53, pro-uii'taio knjižico za kolo, št. okvira 3946514 'L tablice S-2-12509.	6241
Mihelčič Stanc, Ljubljana, Dorn Ivan«
1 ankarja, delovno knjižico št. 279.2633.
6063
Mihelčič Anton, Ljubljana Dom Ivana 1 aukarja, delovno knjižico št. 279 2631.
-	6064
Mohorič Alojz, Ljubljana, Vodovodna 66, ,;|,bno in	sindikalno	izkaznico.	6149
Mohorič	Julijana,	Dragočajna 5, Kranj,
niiži»o za kolo.	6238
Mozič Cvetko, Ljubljana, Celovška 264, tovarniško izkaznico »Litostroja« v Ljub-Ijaini.	6348
Mlakar Zoru, Ljubljana, Knezova ul. 35, osebno izkaznico št. 063954, uslužbemsko knjižico št. 2765, sindikalno izkaamioo št. 73628 in knjižico za kolo znamke »Eterna«, št. S-1-3112S, tov. št. 214367.	6148
Muljutin Bvdohija, Ljubljana. Hrenova uh 12, osebno izkaznico.	6147
Munda Franc, Vodrancl 31, p. Sv. Bol-feak pri Središču, evid. tablico za motor št. S-04766.	6096
Markovič Stane, »Živinoodkupt Ptuj, vojaško knjižico izdano od vojaške pošte št. 10.576, Stari Beče j.	5800
Neli Fani, Ljubljana, Sattnerjeva 7, od-ločbo o namestitvi, izdano od poverjeništva za turizam in gostinstvo MLO Ljubljana, osebno in sindikalno izkaznico, izdano na Bledu, izkaznico Rdečega križa In uslužbensko knjižico.	6261
Novak Nebojša, Ljubljana, Tyräeva 47b, knjižico za kolo znamke »Mile«, evid. št. 31521.	6278
Obšteter Stanko, Vrhovci 103, Ljubljana, sindikalno knjižico.	6847
Omahen Mihael, Višnja gora 37, evid. 5t. S-6-8134 za kolu znamke »Wanderer«.
6279
Pantar Nežka, Kamnik mesto št. 70, oeebno izkaznico, izdano od MLO v Kamniku 1. 1945.	6155
Pavl; Frančiška. Količevo 43, p. Dob pri Domžalah, knjižico za koto. evid. številka 563. tov. št. 050627 .	0078
Pavlin Oskar, Sv. Mihaela pri Gorici, delavsko knjižico št. 1464417, izdano 15. VIII. 1947 .	6243
Pavluvič Vinko, kvalificiran kamnar, Triično št. 27, delavsko knjižico števil-ka 1329551 in kamnoseško izpitno spričevalo št. 236.	.	5821
Pavšič Anton, Ljubljana, SAP garaža, šofersko knjižico št 5234. izdano v Ljubljani.	6239
Perku Bogomir, Ljubljana, S ma rti nek a št. 6, uslužbensko knjižico št. 2917, izdano od »Gradis« Ljubljana. 27. 1. 1948.	6346
Petelinček Matija, Podkraj 49, invalidsko odločbo Invalidske komisije pr! štabu
IV.	armade, št. 354 z dne 23. IX 1949 odločbo Vrhovne invalidske komisijo v Beogradu, št. 37.320 z dne 11. IV. 1950.
5387
Pipau Kristina, Brje št. 16, p. Komen, roj. 20, IX. 1888, osebno izkaznico, izdano od poverjeništva za notr. zadeve v Sežani 1. 1947.	5823
Pirc Frane, roj. 5. VIII. 1923, Gornji grad 65, vojaško knjižico, izdano od1 voj. odseliti OLO Šoštanj, izkaznico za kolo št. 65040, evid. št. 1300, osebno izkaznico, izkaznico OF potrošniško nakaznico IR-1 (52 točk), vee izdane od OLO Šoštanj, izkaznico Planinske zveze Jugoslavije, iz dano od Planinskega društva Domžale hi izkaz Planinske zveze na ime Irmnmčnik Olga izdano v Domžalah.	6345
Pokorn Ivanka, Podreča 17. p- Smlednik, knjižico za kolo št. 106.639.	5558
Polanec Julijana, Stojnci št. 3, p. Sv. Marko niže Ptuja, prometno kmjiiieo za kolo znamke »Star« 6t. okvira 443646.
5815
Potočnik Franc, (Janez), roj. 23. VI. 1911 na Bledu, vojaško knjižico, izdano na Jesenicah,	6119
Prčič Feri, podporočnik, Ljubljana, Belokranjska M. 12, tekstilno nakaznico IOM in 4 živ. nakaznice za junij,	6098
Premru Dimitrij, Ljubljana, Ižanska 51, indeks medicinske fakultete v Ljubljani, izdan 1. 10. 1946.	6181
Protner Anica, Maribor, Meljska 1, osebno izkaznico št. 039552,	6034
Prunk Frane, Dolnje Vreme št. 6, Sežana, vojaško knjižico.	5894
Puklavec Alojzij, Ormož, »pričevalo o dovršenem II. razredu potoliičarske stroke »Šole učencev v gospodarstvu« št. 6 z dne
20.	VI. 1949, izdano s St. 1 z dne 13. IX. 1949.	9037
Radbavljevič Radmila, Podgora 30, št, Vid, knjižico za tekstilije za 1. 1950, izdano od VTP Ljubljana.	6273
Radosavljevič Miroslav, podporočnik, voj. pošta 3882/20, Novo mesto, oficirsko izkaznico št. 3464 serija D, oblačilno knjižice za oskrbo oficirjev JA št. 055691 serija B in št. 0188 serija 0.	6361
RLO IV, Ljubljana, knjižico m koto znamke »Partizan«, evid. št. Š-1-32790.
6152
Ramšak Miha, Hotel Toplice, Bled, osebno, sindikalno in OF izkaznico, pooblastilo uprave podjetja, izdano na Bledu 1. 1950, pooblastilo Komiteja vlade LRS v Ljubljani za turizem in gostinstvo za nakup kmečkih pridelkov, potni nalog, izdan na Bledu, vojaško knjižico in trajni orožni list izdan od štaba NI. slov. narodnoosvobodilne brigade.	6099
Rebolj Minka, Ljubljana, Celovška 63, knjižico za kolo evid. št. S-l-14104. tov. št. 435008.	6185
Rehcr Jožef, Ročica št. 62, Sv. Ana v Slov. stot., knjižico za kolo številka okvara 240.929. 51. tablice S-22-157.	5263
Rejc Zorko, pravni referent prt jav. tožilstvu v Ptuju, prometno knjižico za motorno kolo znamke »Bianchi« št. 12164, izdano na ime Plešnar, Godovič. 5920
Rihtar Antonija, Mali Mengeš 79, knjižico za kolo evid. št. 1429, tov. št. 21368.
6100
Rihter Stanislav, Domžale, Industrijska št. 18, delavsko knjižico, izdano od KLO Domžale.	6276
Rudnik rjavega premoga Zagorje, avto»
park, spozn. reg. št. S-44G8 preurejenega tovornega avtomobila znamke »Chevrolet«.	6291
Safladin Vilko, Ljubljana, Novi blok III, -■t. 1 šiška Izkaznico Zveze borcev, izdano
31.	XII 1948 od rajonskega odbora ZB, Ljubljana II.	6268
Seljak Matevž, Jesenice, Gosposvetska 9, knjižico za kolo znamke »Mara« evid št.
5246.	0178
Sešel Alojzija, Maribor, Pobrežje, Zemljičeva 1, osebno izkaznico, izdano na Pobrežju 1. 1945 jn s in olika Ln o izkaznico Sindikata brivcev.	6033
Sindikalna podružnica tovarne cement-eulouit Anhovo, sindikalne izkaznice na ime: Gabrijelčič Jožef, roj- 1395, št. izkaz, nke 2432883, Šuligoj Mirko, roj. 1927, št. izkaznice 2432687, Marinič Alojz, roj. 1887, št. izkaznice 70160, Markič Angela, rojena 1911, št. izkaznice 2430392 in Manfreda Anton, rojen. 1901, št. izkaznice 69591.
6080
Sindikalna podružnica tekstilne tovarne Št. Pavel pri Preboldu, sindikalno člansko izkaznico št. 64145 na ime Razboršek Jože, št. 60155 na ime Kalan Franc in St. 69639 na ime Florjan Majda.	59S9
Sindikalna podružnica »Inteksc, Kranj,
člansko knjižico št. 57496 na :me Fabjan Antonija, št. 57695 na ::ne Štempihar Janez in št. 57561 na ime Žirovnik Jože.
4796
Sindikalna podružnica »Inteksz, Kranj, člansko izkaznico št. 1695361 n.a ime Aljančič Valentin št. 2996403 na ime Ci-i perle Pavla, št. 1692815, na ime Dolžan j Franc, št. 259786 na ime Drešar Franc, št. 2996404 na ime Dragar Antonija, št. 038369, na ime Jaoodic Ljudmila, številka 1694116 na ime Kokalj Alojzija, številka 1320107 na ime Kog Marija, št. 1695374 na ime Kozoclav Rozalija, št. 271643, na ime Kristanc Marjana, št. 2996126 na ime Mršič Žarko. št. 1695883 na ime Pogačnik Angel«, št. 1323443 na ime Pucelj Anica In št. 1296345 na ime Pucelj Marjan. 4797
Skubic Stane, Ljubljana, Hitrogradnje. Dimničeva ul-ca, knjižico za kolo evid št. 14081.	6069
Smoljanovič Dujan. Ljubljana, Vidovdanska 1, indeks geodetskega oddelka univerze v Ljubljani, izdan 1950.	6246
Soboti? Antona Ludvik, Livek, p. Kobarid, delavsko knjižico št. 1936063, št. delovodnika 1623 izdano bd uprave za delovno silo pri OLO Tolmin 30. XI. 1948.
5626
Somer Marjeta, Lešane št. 9, p. Apače, knjižico za kolo št. 0735467.	5674
Starič Alojz Ljubljana, Levčeva 7. ir. kaznico KPS. izdano v Ljubljani 1. 1948, izkaznico Zveze borcev, planinsko in oseb-no izkaznico.	6151
Strgar Maks, Usnjarski tehnikum. Domžale. roj. 9. X. 1919, vojaško knjižico, izdano od vojaškega odseka Kamnik 29.
VITI. 1949. "	6275
Suhar Slavic«, Kranj. Tavčarjeva 25. sindikalno knjižico št. 1901700, izdano v Kranju.	6352
Sebi? Sulejman Ljubljana, Ambrožev trg 7. osebno izkaznico in vojaške knjižico.	6184
Sesdca Jože, Podhoda 3, p. Podturn, evid »blico za kolo št. 1502.	6191
Skoda Milka, Ljubljana, Rožna dolina. Cesta II. št. 39, osebno izkaznico, izdano v «Novem mestu 1946 in sindikalno knji-žico. izdano od '-Tobačne tovarne« v Ljubljani 1. 1943.	6067
Škerjanc Matej, Kranj, Cankarjeva 17, ooebno izkaznico, planinsko in OF izkaznico, sindikalno knjižico, potrošniške karte, tekstilne točke in knjižico za kolo, evid. št. tablice S-4-5S43, vse izdano v Kranju.
5995
Skrbe Vladimir, Ljubljana, Sv. Petra c. št. 25, sindikalno knjižico, izdano pri »Pecivo«, Ljubljana ]. 1948, izkaznico OF, izdano 1. 1948.	6068
Škrk Roza, Ljubljana, Carja Dušana 16, osebno in OF izkaznico.	6262
Smuk Zlata, Ljubljana, Jeranova 14, osebno izkaznico, izdano na Jesenicah, izkaznico OF, izkaznico Zveze borcev in potrdilo za vojne invalide.	6855
Šoštarič Antonija, Ljubljana, Liitostroj-ske barake, tovarniško izkaznico, izdano od »Litostroja«, Ljubljana.	6240
Šparovec Silva, Ljubljana, Zvezna ul. 3, mladinsko izkaznico št. S-16700-1661, izdano 10. XI. 1947 od RLO II.	6103
Špelko Anica, Vavta vas, p. Straža,
osebno :/.kaznico.	6187
Šušteršič Stanka, Škofja Loka, Stara cesta 8, začasno osebno izkaznico št. 873, v.tilužbersko knjižico št. 18506, izdano v Škofji Loki, sindikalno knjižico št. 63939 Zveze delavcev in nameščencev gradbene stroke. Industrijsko nakaznico za I. tromesečje 1950 IR-1, 2 industrijski nakaznici VIN in nakaznico za popravilo čevljev.	6244
Tragin Albert, roj. 20. VIII. 1930 sedaj v Brezjah št. 34, KLO Gorjansko, Sežana, izkaznico za kolo in osebno izkaznico, izdano pri poverjeništvu za notranje zadeve v Sežani 1. 1947.	5822
Tratnjek Viktorija, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev delavsko knjižico Številka 1244212, izdano 21. VI. 1947.	6174
Trček Milka, Trata 5. Škofja Loka. sindikalno knjižico, izdano od tovarne športnih čevljev v Žireh L 1948.	6269
Tuličič Ivan, Zagradje pri Slov. Brodu, osebno Izkaznico in izkaznico OF. 6061
Turk Jožef. Hajdoše 23, p. Hajdina pri Ptuju knjižico za kolo, serijska št. 20-5156. tov. št. 855522 .	5923
Umek Jože, Trbovlje, Loke 220, osebno izkaznico in sindikalno knjižico št. 59534.
Uprava NM za Slovenijo, vozniško knjižico št. 3957, zdano od uprave NM Ljubljana aa ime Razpet Peter, roj. 28. VI. 1919 v Bistrici, okraj Kranj, št. 1565, izdano od uprave NM Celje ns ime Bratuž Vlado, roj. 23. IX. 1924 v Gelubavcu, LR Hrvatska in št. 3217, izdano od uprave NM Ljubljana na ime Gačnik Ignac. roj. 14. XI. 1919 v češnjevim, okraj Trebnje.
1473
Urbar Ciril, Ljubljana, Kuharjeva 5. osebno 'n oficirsko izkaznico, izkaznico KPJ, izdano od' celice na univerzi v Ljubljani ter izkaznice: univerze.	6266
Valjavec dr. Ljudevit, roj. 4. IX. 1879 v Ljubljani, stanujoč v Beogradu, Dantejeva 5. upokojenec, osebne izkaznico, iz-
dano od odseka za notr. zadeve 1. rajona v Beogradu 27. XII. 1647 .	6362
Vauhnik Frane, Sv. Miklavž pri Mari-boru, evid. št. tablice S-17-9331. 6TU
Vehovec Mirko, Hrastje, KLO Pekre pri Mariboru, prometno knjižico za kolo znamke »Ra det eine št. 2095141, evid. št. tab-lice S-17-10563 in železniško izkaznico za prosto vožnjo.	6113
Velikonja Viktorija, Ajdovščina, Gregorčičeva 28, izkaznico za kole št. S-2S-558, tov. št. 78901, izdamo od notr. uprave Gorica.	5578
Velkavrh Andrej, Sremska Mitroviča, KPD, šolsko spričevalo osnovne šole iz 1. 1940/41.	6182
Veronik Barbara, Zg. Vižinga, Maren-berg, izkaznico za kolo tov. št. 31006, št. tablice 8-18-2426 izdano od NM Maren-berg.	5818
Verbič Angelik, Ljubljana, Napoleonov
vojaško knjižico, izdano v Ljubljani 1947 in osebno izkaznico, izdano v Ljubljani L 1945.	6265
Vidan Davor, Ljubljana, Napoleonov trg 7, indeks medicinske fakultete ljub" Ijaneke univerze, izdan v Zagrebu leta 1945.	6070
Vodušek Milko, roj. 22. V. 1931 v Slapah št. 27, p. Ptujska gora, čevlj..pomočnik v Tovarni volnenih izdelkov. Majšperk, potrdilo vojaškega odseka v Ptuju-potrdilo o predvojaški vzgoji, izdano od poveljnika Medveda Karla in knjižico ®’ kolo št- S-20-12966, št. okvira 67-91. 5751
Vrabec Alfonz, Striževo 37, p. Stražišče, prometno knjižico za motor znamke »Rikša« $t. 266245.	6154
Vurkeljc Stane, poslovodja »Tiskanima« Kranj, nakaznico za kurivo K-2, izdano od MLO Kranj, nakaznico K-4 na im? Burgar Miha, Kranj, Tavčarjeva 22 in na; kaznico K-3 na ime Čadež Bogomir. Kranj-Tavčarjeva 14.	5929
Zajc Antonija Ljubljana, Postojnska 6S izkaznico OF.	5981
Zdešar Foni. Za vasjo 33. p. Z? Šiška mesečno tramvajsko karto zn iunij. živi eko karto za junij 1950, nakazilo za kur javo, mrtvaški list za otroka in tov. izks?^ nico »Litostroja«.	6354
Združene pumrnicp Vevče. evid. tablra za kolo št. 1500.	627-1
Zibelnik Ma-.-dt, Ljubljana. Pod hribom osebne izkaznico, izdano v Ljubljani
6L 7
Zehar Štefka. $ešče, 0. Sv. Pavel rj Preboldu, prometno knjižico za kolo 1441886. evid. št. 11575.	589"
Žižek Janko. Maribor. Kosarjeva 38-prometno	kniižic	za	kolo znamke	»Torpedo« št.	687097	evid. št	tablice	S-m
1579 sindikalno knjižico št. 48-402 h” olVtečilne karte na ime Čuk TereviK Rošpoh.	61^'
Žuža Jelica, akad. slikar, osebno izb«1 nico, izdano od KLO	Žalec.	5°"'
Izdaj« »Uradni list LRS«. Direktor in odgovorni urednik: dr. Rastko Močnik, tiska tiskarna »Toneta Tomšiča«, vsi v Ljubljani.