List 15. i Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 old za eetrt leta 1 £old., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 goid. BO kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr » V Ljubljani 15. aprila 1885. Obseg: Ali se plača rediti kuretnino ? Priprosti način naprave superfosfatnega gnoja iz živalskih kosti Vp sanja in odgovori. tiče Slovenske dne 8 Kako vinu odvzeti duh plesnobe Postava za norei 20. redni veliki zbor Ma pnla Govor P. Greuterja v budgetni debati 10. marca v državnem zboru. (Konec.) dop Novičar Gospodarske stvari. spisu, merah pričan Ali se izplača rediti kuretnino? vM yjC| »i jkH| I 1 «► K WT{ m »v- 9-1 S"V HC * 9 mBip^UL^ 5KB8 I ■ i' mz&^^faA j p i\+s ^ ^ * { t Spisuje H. Almosleehner. To vprašanje, katero sem volil za napis svojemu je uže marsikdo stavil, in če sklepam po raz-ki so v okolici mojega stanovanja, sem pre- se da pomagati, ker kokoši francoskih plemenov pridno jajca nesejo ter so jako velike. Pri kokoših, ki jajca nesejo, potrebno se ozi- rati na take, ki posebno pridno v jeseni in pozimi nesejo, ker se s prodajo jajc v tem času posebno veliko zasluži. Zato se ve, da je treba imeti taka ko- a plemena, ki so utrjena proti zimskemu mrazu tem obziru zavzema prvo mesto Laška ? tudi „Leghorns imenovana. da bode odgovor za kuretnino kaj nepovoljno izpadel. Kuretnina se na dvorišči največkrat trpi, zato je pa umestno 5 molče ako vzroke temu nekoliko prerešetamo in morebiti uničimo neosnovane predsodke, ki jih imamo proti umni reji kuretnine. Naj bi ta moj spis imel tak učinek, da bi jeli obračati nekoliko več pozornosti na to stroko kmetijstva, ki je ravno tako sposobna dajati onemu dobiček, ki zna prav ravnati naših pokrajin, laška kokoš kokoš je zelo utrjena proti mrazu in nese pridno ve lika jajca. To kokošje pleme nahaja se skoro v vseli navadnih barvah; najbolj redke so kokoši višnjeve barve z rumenima nogama in rumenim kljunom. Rumen kljun in ravno taki nogi ter velik greben so sploh znamenja dobre kokoši. Pri petelinu mora Pred vsem moram omeniti, da je treba gledati na snago v kurnikili ali sploh v prostorih, kodar imamo kuretnino. Za snago pri kuretnini se naše kmetice še kaj malo zmenijo, največkrat niti ne vejo, kje ima kuretnina svoja prenočišča, če jih na to ne opozore onečiščena orodja itd. Drugod zopet res dobi kuretnina svoje kuinike, ali za krmo se nihče ne zmeni, prepusti se kuretnini sami, da si jo poišče; na sna-ženje kurnika se ve da tudi nikdo ne misli, tako da vsled golazni, ki se v kurniku zaredi, kuretnina do greben po konci stati ter redno in globoko rezljan biti. Pri nekaterih živalih tega plemena je včasih greben širok kot kaka srednja človeška roka. Peresa na repu laškega petelina stoje vsa kvišku, glava je majhna ter slabo s perjem obraščena. Ušesa so dobro razvite ter bolj rumenkaste barve. Kljun je precej dolg, prsa široka ter naprej stoječa, perutnici dolgi. Nogi ste dolgi in nagi Laška kokoš je dosti veča od domače ^ ter velja kot najpridnejša nositeljica jajc. Povprečno iznese 160 do 170 jajc na leto. Pri vsem tem pa ta kokoš pridno nese tudi pozimi ter prične nesti uže v petem meseci jajca kosti sliuj ali pa raje iz kurnikov zbeži ter na Veselje za valitev nanešenih jajc je pi laški ko bližnjem drevji ali pa kje drugod prenočuje koši jako pičlo m to je «> au kmalu kje dobi kaka navadna kokoš, ki to opravilo dobro ker za izlego se Na podlagi večletnih svojih izkušenj ostanem pri trditvi ? da je eja kuretnine koristonosna Rej ku etnine je posebno za malega posestnika neusahljiv dohodkov, če tudi ne velikih, zato pa ni, da bi se vir vestno izpolni. Cas mavsanja je zelo kratek, kar na množino iznesenih jajc prav dobrodelno vpliva. Meso laške kokoši je fino in nežno, žival se da hitro opitati zametavala, tem bolj kei vsak ve, kako težko je ejo kuretnine kmetu za gotovi" denar, ki ga ravno z ....... najlože zasluži. Samo po sebi je umljivo, da so me ter jo v tem prekosij plemena večem francoska kokošja (Dalje prih.) ? da oči za drag denar kokoši odajne krajovne razmere. Ne zahteva se takoj si vsak gospodar precej in petelina kakega pripoznato dobrega kokošjega plemena, vsaj se da naše domače pleme precej zbolj-šati, ako le skrbimo za dobrega petelina Letošnja zima in naše ozimno žito. Veliko let sem uže niso imeli kmetovalci toliko skrbi za svoje ozimno žito kot letos, in to tudi po Eden potrebuje kokoši, kfpridno jajca neso, drugi vsi pravici. Vsaj se je pričela letos zima uže meseca zopet veliko žival, ki da veliko mesa in tretji želi si te lastnosti v enem plemenu združeni. No, tudi temu novembra in končala se pa še danes, ko to pisem, ni ker v torek po Veliki noči šel je sneg tako močno, da bi človek mislil, da so bili ne pa velikonočni Pr avnokar božični prazniki, ako se sama izpod gnojnega kupa odtakati ne morp vsem tem pa letos hudi mr°* i,- »^n^ „ , . dll.ue mor^ posebno dolgo trajal in sneg je dostikrat zapadel na nezamrznena tla, kar vedno kmetovalca moi preskrbi ji nevednež v odvod, da se mu, če le ojo veliko lastno škodo spi viti v skrb, posebno pa uže letos, ko so padle tako velike množine snega. Ali je naše ozimno žito kaj trpelo škode vsled hude zime ali ne? to je vprašanje, kojega sem uže polno poizgubi poletji pa tudi zrak okuži mogoče, po poti odteka 6 tem se kraj onesnaži in ob luOO kilogr Pepel 10 12 kilogramov raznega sežganega se iahkomišij sam in po- vročem t se od dobi ubogih stari mernik za kakoršne velikokrat čul. Ako je ozimno žito poškodovano je storiti? kaj par nepomenijivih soldov pepeluharjem prodaja katei sosebno po naših tako Na to odgovarjamo sicer na pi vprašanj jimi pepel nabiralnimi sodi okoli po ekoč slednj dan tako se tudi živalske kosti bi krožijo S 8V0- sto Ce je ozimno žito kaj trpelo, se ne da kar tako žejo ali pa cunj a rje m za par boi vse koristi ali zavr- splošno povedati, ker množina snega ki je A VkJUV I' v » VV \j M. * kj 11 Kj ^ CA) j lil ležala ali pa še leži, ni povsod enaka bila iskavati in določiti je reč vsacega spodarja. Vsak gospodar naj toraj iskuje, kakor To pr polji cvirna ali pa šivanj k malo pipec-4 prepuščajo. Koliko škode 2f0- hitro sneg skopni posameznega svoje njive pre- se tla toliko osu- šijo ? da je moč na njivo iti, ne da bi se stopinje ondi poznale. Preiskavanje se mora raztezati na celo nastane v&ied tega po gotovih krajih letu glede zavrženih skoraj povedati mogoče dek starim podedovanim škodljivim samo v enem prekoristnih in najtečnejših ^noiil ce ni! — Tužna istina — našle- A o tem nisem laui danes dalje govoriti astlino, to je, pregledati, ali so kor povedati pa hočem domačim kmetovalcem kako listi rastlin zdravi in posebno priporočam, in sicer ob pravem času, da je prirediti ne gnjili. To preiskavanje letos pa srčni rejo tudi sami na prav lahek si mo valskih kosti dobrega in tečneg pnprost način iz ži- gnoja napraviti goče naročiti ali si preskrbeti drugo seme za slučaj da je potrebno njive še enkrat obdelati in obsejati Večkrat čita se v enem ali Ako je ozimno žito precej močno trpelo časniku, v eni ali dr , ni druzega sredstva, kakor njivo preorati in jo z drugim sadežem ali semenom posejati. Če bi tudi pustili stati Katerim bri bi tak "gnoj poznat fatih kot prav dobi prednjaki jako priljubij gi kmetijski drugem kmetijskem knj o uperfo tečnem m med kmetijskimi na- gnoj a ozimno žito, kojega je le tretjina poginila, bi se njiva tako s plevelom zarastla, da bi prav malo pridelali ter na leta imeli opr s plečvo plevela. Kot sa- dobi kateri bi umeli to prekoristno gnojilo Vsakdo, kdor se s poljedelstvom nI še redkej kdoi 5 so tla ki bi ga priporočal na mesto ozimnega žita rž, turšica, morebiti tudi ječmen dež jara pšenica in nj > potem pr kjer jili 7 malo jih je, i so pa oni, _ „ sami narejati. s poljedelstvom ukvarja, moral bi gno-v dotični ► vedeti, da sta pepel in apno posebno dobro in da ob pomanjkanji fosforove kisline dela grahor in pa mešanica iz enega žitne dveh delov ovsa itd emlji ni pričakovati pravega pridelka glede dobrote sočivja, druzega semena in gomoljin nja Ako pa žito toliko ati, potem naj se pa pšenica z bi da bi ga morali pod- kili obsegajo ------0 — —- 7 ^ f J ? U.A Živalske kosti pa ravno te ti snovi v obilnih odstot hiti Ko je pšenična njiva z brano prevlečena vali; ravno tako storimo tudi z ržjo. prevleče, kakor se tla posuše in je mogoče z živino na njivo, fosfatov Superfosfatni gnoj napravlj njihni najpoglavitnejši obstojni del naj se po eden najboljših je prireja se iz raznih katerega napravimo Pri nas, ko imamo vendar še povsod dosti lesa edi si lahko vsak gospodar sam svoj valjar. Za to iz živalskih kosti. Koliko samo v enem letu (osobito po mestih) v mili domo takih kosti bi se moglo pnbrati ukonstiti > ne morem ravno povedati ne rabi druzega kot okrogel brun, ki je 6 do 7 čevljev dolg ter ima v premeru 18 do 20 palcev. Temu brunu se ljubje snažno olupi ter ga pravilno okroglega naredimo. Tak brun se dene v ojnice, ki so za vprego Bilo bi jih pa gotovo na stotine kvintalo dragoceni zaklad koristi br vsega liaska se pa tako rekoč bi i ta vse napravi superfosfatne pripravne m narejen je valjar za silo. Kmetovalec n Oekonom" nekako tako-le: Vzame gnoja iz kosti piše preskrbi naj se ceno odje v dobi s takim valjarjem jako koristno svojo last. Jaz se ne morem prečuditi, da se pri nas tako redkokrat dobi kje kakošen valjar; med tem, ko po . ni druzih deželah, kodar jim gre za les bolj trdo, kmečke hiše, koje bi ne imele valjarja; pri veleposest niku je pa to samo po sebi razumljivo. Prevaljanje žita bi se ne smelo opustiti v nobe pred vsem zadosta velika posoda (čeber ali pa kak fctar in primeren sod), v katerega naj se vlije 100 litrov vode; tej vodi naj se potem jako varno in previdno doda in prilije še 45 kilogramov navadne žveplene kisline ali kakor po domače ljudstvo tej tekočini pravi: hudičevega olja. Posebne previdnosti je pri žvepleni kislini pokaplj zato treba, ker ta celo polije, obleko prec ako se ž njo obleka kaj azje > ako pa s nem gospodarstvu, to se ve da le spomladi, ker se z njim emlja k semenu ali koreninam pa valj zemlj dalj pritisne, ob enem spomladansko vlažnost časa obdrži tako potrebno kožo našo v dotiko pride, tudi kožo prec počrni. Ob prilivanji žveplene kisline v pripravljeno vodo razvije in nastane sama ob sebi intensivna vročina v tej mešanici. V tako napravljeno mešanico, obstoječo iz 100 litrov vode m 45 kilogramov navadne žveplen. še 100 kilogramov žival Priprosti v način naprave superfosfatnega gnoja iz živalskih kosti. teri n Le ona kmetija v resnici tudi kaj velja, pri ka- naj bode med tem'časom pokrita se nahaja zadosta dobrega gnoja", veli stara m istinita prislovica. Kako pa še dandanašnji po ne kod kmetovalci za dober rn koristen gnoj po skrbe brez katerega se na zaželen pridelek zanašati ni, zares več, nego žalostno. Najboljši gnoj je „gnojnica > Je kisline zmeče se prec potem skih kosti; kosti za to so dobre, če so tudi še tako stare in na oko slabe videti. Žveplena kislina prav prec prične kosti kemično krojiti in razjedati in jih v posledici v neko bolj redkemu testu podobno tvarino spremeni. Posoda, v kateri se ta kemični proces vrši, a njena vsebina naj se pa od časa do časa (najbolje s primernim lesenim drogom) dobro premeša. Ko so se vse kosti popolno naj se po- u ? razvezale in se v nekak klej spremenile soda vse tvarine (najbolje na pod v skednju) izprazni tej iz kosti nastali in kleju podobni tvarini primešati 19 mora se potem štirikrat toliko suhe in drobne prsti (zemlje) ali pa cestnega prahu, kot je tvarine same bilo. .: _ . l v lopatami toliko časa, da se je vse skupaj dobi jilo Vprašanje 15. Kaj bi storil, da bi malta v hlevu se ne krušila od sten? (H v L.) To vse skupaj meša in premetava se potem z se nam zopet v nekak prah spremenilo prst ali pa cestni pi (kar spo-Suha se je ravno za primes vzelo) posrka v-se gnojilne snovi (bolje raztopljenih) kosti, jih obdrži zvezno Odgovor. Ta neprilika se ne da odpraviti stalno v hlevu , a če pomešate k malti saje iz peči ali dimnika, je taka malta potem mnogo bolj trpežna. Vprašanje 16. Vsa goved v mojem hlevu pričela (dele) razvezanih je pred mesecem kašljati, druzega vzroka ne more i kzldtulll jO JJ1 CU lll^O^v^m i^uvijia/V* J W * v pospeši biti, kot prehlajenje; kaj naj storim? (H v L.) enakomer azdelitev njihovo Odgovor. Ako je kašlj prehlajenje vzrok Cele kosti razpadejo in aztope se v imenovani 9 9 mešanici vode in navadne žveplene kisline v 6 do tednih: v drobne koščeke raztolčene v teku k večem lajte Vaši govedi sredstva, ki imajo sladkor v sebi peso ali korenje, varujte na pr. onu, Auuauu a^v, ^^ujv, t jo pred prelilajenjem, posebno pa branite ji piti mrzlo s trd kuhano epo tednov, a v moko zmlete pa uže v dnevih, vodo in kašljanje bode kmalu izginilo Mesto sulie (drobne) prsti in cestnega prahu more se za primes raztopljenim kostem tudi mavec ali gips prav koristno rabiti. . . . • Na ta način iz kosti pripravljeni umetni gnoj je najboljši, a pri vsem tem pa tudi poceni in ne dra o Ako vzamemo, da se za dobro pognojitev enega hektar brega njiv potrebuje 24 do 30 tisoč kilogramov do ____poštenega hlevskega gnoja zadostovalo nam bode za enako dobro pognojitev istega kompleksa 350 do 400 kilogramov iz živalskih kosti pravilno nareje-jenega superfosfatnega gnoja; tako trdi dr. G. Marek. Superfosfatni gnoj prile skoraj vsaki zemlj le pri zrnji (žitu), nego tudi krmskih rastlinah f in se pri vseh sadežih pri sočivji, korenstvu, gomoljinah, kakor tudi na travnikih posebno dobro splačuje. hu perfosfatni gnoj ima tudi to posebno lastnost, da, kakor hitro vplivajoči fosfati, pospešuje hitrejo dozontev rastlinam in njihovim sadežem ter s tem ob enem nji hovo vrednost glede dobrote znamenito pomnoži, kar je gotovo tudi veliko vredno. Dragi kmetovalci slovenski! Ne zametujte toraj lahkomišljeno živalskih kosti kakoršnih more se med vasi, v vsakem trgu in kraju mile do veliko'nabrati, katere bi v superfosfatni gnoj podelane zopet po drugi strani obilnega dobička letom v vsaki movine pi dajale je treba donašale. Dandanašnji je pa uže tako tudi na prvi pogled nepomenlj 9 da malenkosti si v prid obračati stenco od vseh strani krepiti i ter tako svojo eksi osigurati M. Rant Vprašanja In odgovori. Vprašanje 13. Kaj mi je storiti s svinjo uže čez polovico opitana, pri kateri sem pa se ki je zdaj zapazil, da je breja? (L v A.) Odgovor. Ako je Vaša na pol opitana svinja breja, "* kakor nadaljevanje > > ne preostaja Vam druzega storiti, pitanja opustiti. Krmite jo s primernimi krmili toliko da ni lačna. Se ve da je svinja sedaj navajena na veliko krme, zato je treba polagoma ji krmo skrčiti. Pregibanje na zraku ji bode dobro delo, prašički bodo pa gotovo majhni in shujšani ter jih ne svetujem ob- držati za ejo Vprašanje 14. Kaj mi je storiti z deteljno njivo, na kateri je detelja tako poginila , daje t je m sem še kaka rastlina stoji ? Odgovor v P.'pri K.) Ako je Vaša njiva taka, pa najbolje storite/da njivo preorjete, z brano prevlečete ter vse- iete turšico za zeleno pičo ali pa oves z grahoro po- Tudi zamorete še vsejati rž, ječmen, oves ajdo za krmo itd. Kaj je najbolje primerno, to je od visno od Vaših razmer in kateri pridelek najbolj po trebujete. mešan Kako vinu odvzeti duh po plesnobi. Pred kratkim časom sem kupil sod vina, katerega slučajno, ne da bi vedel, pretočil v plesnjev sod. Po nekoliko dnevih se vino nastavi, bilo pa ni za piti ker je imelo strašanski smrad po plesnobi. Ker mi je bilo žal za vino, katero je bilo prej jako okusno, sem skušal taistemu plesnobo na sledeči način odvzeti, kar sem 9 se mi je tudi popolnoma posrečilo Nadrobil sem v dober, zdi sod, na vsak hekto liter primeroma 17, kilogr bukovega oglja, na to oglje sem potem stočil smrdljivo vino in sod zabil, po preteku 24 sem vino pokušal in našel, da je taisto duh zgubilo, toraj sem ga zopet v dobro posodo pre točil, očistil zabil. Ko potem čez dni zopet vino nastavim, je bilo taisto tako okusno ko prej, ko se je bilo ukusilo in popolnoma brez vsacega duha. Ker bi znalo to ravnanje s plesnjevim vinom marsikateremu koristiti, jaz to s prošnjo objavim, da bi se tudi drugod skušnje na ta način naredile in potem vspeh v ,,Novicah u razg lasil Nova postava. Postava za živinorejce. Da se slovenski konjerejci poduče, kaj določuj kranjska deželna postava o spuščanji zasobnih žebcev konjsko plemenitev, podamo jim jo tuKaj po izvir niku stenografičnih zapisnikov: Zakon z dne veli za ojvodino Kranjsko O spuščanji zasobnih žebcev za konjsko ple- menitev S pritrditvijo deželnega zbora Svoje vojvodine Kranj ske ukazujem tako §. I- Kdor hoče svojega žebca, bodi plačilo ali brez plačila, spuBCatl za piemeuitev tujm auun, jv pred začetkom spuščalne dobe prositi v to dopustila po spuščati za plemenitev tujih kobil dolžan je naslednjih določilih Ako je žebec v posesti občine množine lastni kov, šteti je kobile te množine, za tuje katere so last članov te občine ali kobile . 2. Kdor hoče svojemu žebcu prositi izbornega dopu stila za bližnjo spuščalno dobo, mora to vsaj do de 120 cembra pismeno ali ustno oglasiti pri političnem okraj nem oblastvu svojega stanovišča, Na podstavi dospelih oglasil določi potem politič- §. 8. Posestnik dopuščenega žebca je dolžan, lastnik deželno oblastvo potrebno število izbirnih (dopustilnih) koblle> na katero je bil žebec spuščen, dati potrdilo komisij ter po političnih okrajnih oblastvih —— * - * -........ stvih da na znanje •^kj w m.m.jl v4va/ iau» £juuujv> ^ ajo uvjliu kedaj bodo žebce javno izbirale rin župan- bodo te komisije poslovale in je. spuščalni list. Taisti tudi dolža spuščalni zapisek o vseh kobilah ščen dopuščeni žebec. to pisati natančen na katere je bil spu Politično dežel oblastvo sme tudi za več politič nih okrajev postaviti eno komisijo, kar bode primerno ščalnem zapisku se dati na znanje. Natančnejša določila o spuščalnem listu daj Izbor posamičnih žebcev na drugem kraji ali ob drugem času sme politično deželno oblastvo izimno samo > po ukaznem potu §• 9. in o spu tedaj dovoliti ako plača dotični posestnik žebcev iz dogovoru udeležencev. Pristojbina za spuščanje je prepuščena slobodnemu uv.uuu, utrnem posesmiK zeocev iz svojih novcev komisijske stroške, ki so morebiti s tem združeni i. 3. Vsakega dopuščene 10. žebca mora med spusčal Izbirne komisije postavlja politično deželno obla stvo na tri leta y sestavlj državni žebčarni in iz dveh strokovnjako so iz zastopnika poveljstva dobo vsak mesec po enkrat preiskati živinozdra"vnilTafi konjski zdravnik, katerega v to določi politično okrajno katera po oblastvo. Ako Izvid je poočititi v dopustilnem listu se dogovoru s poljedelsko družbo kranjsko imenuje poli- katerih ni dovolj tično deželno oblast\ staviti namestnika Vsakemu zadnjih dveh po menitev. mora preiskavi pokazale okolnosti, zaradi še nadalje spuščati žebca za ple- skujoči zdravnik puščanj žebca Ako ni med komisijskimi člani nobene^ . . - ~ 4-----j~ — za- časno ustaviti ter brez odloga to naznaniti političnemu živino- okrajnemu oblastvu, da to ukaže nadal zdravnika, pridružiti ji je živinozdravnika, eventualno slovanje , eventuelno uradno konjskega zdravnika katere0 pa ni šteti za komisij- 1880. 1. (št 35 po zakonu z dne 29. februarij skega člana, ampak on mora oddajati ^_____^ kakega zdravja so žebci, ki se pripeljejo pred komfsij svoje mnenje nih živinskih bolezni drž. zak.) o odvračanj zatiranj kuž Komisijski članovi izvolijo izmed sebe načelnika dopustil kot voditelja komisij Ako se navedeni zakon ne pri - "je vkljub temu preklic potreben, sme se dopustilo preklicati samo po lega dotičnemu slučaju, in ako izreku izbirne komisij Strošk te preiskave plača državni zaklad Posestnik dopuščene žebca Izborna komisija sme izmed žebcev, ki so bili njo pripeljani, samo tiste potrditi za spuščanje, da ni- pred kateri so se pri preiskavi skazali, 'da so zdravi vanje izbirne __ peljati pred komisijo samo ali pa pred člane poslane. dolžan na zahte komisije žebca na njegovem stajališči pri od nje (Konec prih.) majo na sebi nobene dedne napake, da so prikladni za plem okoliša in primerni vrstam m pasmam plemensk Komisija mora v dopustilnem listu izrečno omeniti, Slovenska Matica. za katero vrsto žebca pripravnega kobil ali za katero pleme spoznava 20. člani Komisija odločuje z večino glasov. Da je sklep veljaven, treba je, da so navzoči trije redni veliki zbor „Matice Slovenske u dne aprila. §. 5. (kro Prvosednik rr 60) Grasselli pozdravi zbrane družabnike Zoper Posestnikom žebcev opravičuje odbor, zakaj da ni sklical lani pojasnuje niti izvanrednega niti redne zbora _ ----------© ^n^uuid, pujasuuje, sklep izborne komisije ni dopuščena pritožba. aj Qameravana prenaredba društvenih pravil zavrnila njih prošnjo za dopustilo katerim je izborna komisij in opravilne reda izostala iz današnjega dnevnega te zavrnitve ustno znanje komisija vzroke in ako zahtevajo, pismeno dati na reda. in naznanja, da je odbor sklepe zadnjega redneg; izvršil velicega zbora, tikajoče se Tomšičeve ustanove Na to prebere zb i A V 1 ol J predstavljeni tajnik letno po . 6. ročilo o odborovem delovanji v dobi od 1. decembra 1883. do 31. marca 1885 leta O komisijinem obravnavanji naj se spiše zapisnik, ka terega morajo podpisati vsi komisijski člani. Ta zapis nik naj se predloži deželnemu oblastvu. Poročilo našteva seje gospodarskega in knji- odborove in obeh pododsekov, ževnega; omenja društvene Knjige 1884. leta ki jih ima Matica na razpolaganje in ki se družabniške Pri političnem deželnem oblastvu nabrani komisijski udnine, razpošiljanja in tiskanja društvenih knj rokopise obetajo azmere, odborove sklepe zarad vplačevanji ""..............Po # _____0______, A ^____o __________ __cr zapisniki se po izvršitvi dopustilnih izborov predlože ročilo spominja se mnogobrojnih v zadnji dobi umrših poljedelskemu ministerstvu. .udov: omenja darila knjižnicam ljudskim šolam itd. • §. 7. Dopustilo daje brezplačno izbirna komisija na eno leto po vzorcu, katerega politično deželno oblastvo določi ter primerno razglasi. To dopustilo daje pravico, postaviti žebca na določeno stajališče, ter ga spuščati za plemenitev kobil take vrste, kakoršne so v dopustilu določene. j z pravi, da je Matica na novo stopila v dejansko zvezo nekaterimi češkimi in da zamenjuje svoje knjige sedal s 30 različnimi društvi; obeta, da se bo pri priliki sestavil za knjižnico posebni katalog. Matica se je udeležila spominskih slavnosti nekaterih slovanskih društev ali osebno, ali brzojavno ali pismeno. Vtemeljuje se stališče odborove večine nasproti nameravani prenaredbi društvenih pravil in opravilnega reda, in naznanjajo se uzroki, vsled kojih se je prenaredba opustila. Konečno 121 W t- opozarja poročilo družabnike na tiskana računska sklepa dr Sket 34 Borštner 33. Jesenko Kermavner za leti 1883. in 1884., na proračuna za 1885. in 1886. 5. dr. Tavčar 4, Hribar, Lah in A. Raič po 3, Celestina leto, na statistični pregled o društvenem premoženji njegovi porabi in o številu društvenih udov, na bilanco Flis, Žakelj dr. Križan, dr. Kulavic, Trst njak, T. Zup po društvenega premoženja, na nasvete zaradi amortizacije Smrekar po glavnici dolžne svote in na račun o ptujih zakladih, ki so v matičinej oskrbi. Na to pozove gosp. prvosednik zbor, naj vstane v izraz sožalja o izgubi tako mnogobrojnega števila odličnih matičarjev, rodoljubov in podpornikov društvenih, Hauptmann, dr. Kos, Lavtar, Levstik in glas. > oiificne stvari. katerim bilo še dostaviti . Vinka Potočina, ki je blagodušno volil Matici v svojej oporoki lepo svoto 500 forintov. (Se zgodi.) V debati o letaern poročilu, katere se udeleže gg. Raič, Hribar, Trstenjak, dr. Tavčar, Robič, Grasselli Lah in Orešec, se je stavilo več predlogov in interpelacij. Govor P. Greuterja v budgetni debati 10. marca v državnem zboru > (Dalje.) Polkovnik mora imeti oblast Predlog g. Hribarja, zbor naj voli g. Jana Lega častnike, in če tudi so v resnici uže discipl vendar zarad njegovih obilih zaslug za društvo častnim članom tej oblasti pokoriti e k a j čez svoje se morajo pri velikošolcih bila ^Matice Slovenske", se soglasno sprejme. Gosp. Trstenjakova interpelacija do odbora j zakaj naj bi takošna kontrola, ali hodijo redno poslušat ali ne, ali se kaj uče ali nič, strašansko nazadnjaštvo. (Veselost na desni.) Kedar ti gospodje potem uradniki po- da ni skrbel za slovnično pravilno pisavo v zadnjih stanejo, tedaj se jim pa nosovi pobesijo, ko uradni na društvenih knjigah, posebno v Letopisu, in kako misli čelnik pravi: „Točno ob ali 10 postopati, da se pride temu v prihodnje v okom pušča se prihodnjemu odboru. ? pre- biti uri morate tukaj Predlog g. Trstenjaka, zbor naj odmeri nekemu pi- in kdor plačuje, tisti je Dokazi pokorščine odpravili so se v prejšnjih časih podar. Dijaki plačujejo ko satelju za njegov v zadnjem „Letopisu" objavljeni spis legije in zato so nasledki, kakoršne sem Vam naslikal Ako bi se v tem oziru kaka boljša kontrola vpe ljala, bi ne bilo prav nič odveč in čista višjo nagrado, ki pristoja izvirnim spisom, se zavrže z večino glasov. Predlog g. Trstenjaka, naj se naroči prihodnjemu odboru, skrbeti za to, da si Matica kupuje lastništvo odličnih slovenskih pisateljev v ta namen, da bi priob- uka in učenja marsikako dobro stran, kateri vsled tega ne bo višava učenosti prav nič trpela, v praktičnem bi bilo pa mnogo bolje in to tem bolj, ker ima prostost pod želel čevala njihove dela v svojih društvenih knjigah, se soglasno sprejme. da se odpravila. Ako se pa prostost učenja zamenja s prostostjo postopanj nemarnosti 5 moram pa prav po Računska sklepa za leti 1883. in 1884. se odobrita odločno taki prostosti upirati kratki stvarni debati. Konečno (dobro! dobro! na levi). Prezgodaj ste Za pregledovalce društvenih računov se vnovič vo- klicali ondi „dobro!" (Živahna veselost na desni.) 1 . t T r\ A • n 1 T /N \ • m i* m- m. 7 lijo per acclamationem gg. J. Pfeifer D. Žag 5 dr. Stare in nečno ar. Koše nekaj opazek o mojem spoštovanem rojaku prof. vitezi Wildauerji. Predlagal je na korist ino-Po stvarnej debati o bilanci in nasvetih zaradi mošenske univerze sledečo resolucijo (bere): ;;Slavna amortizacije glavnici dolžne svote, katere debate se vlada se poziva glede slabih prostorov na inomošenski udeleže gg. Grasselli, Hribar, dr. Vošnjak, dr. Tavčar univerzi nemudoma potrebno ukreniti, da se prične po in Robič, sprejmeta se soglasno sledeča predloga člana trebno zidanje; denar za to naj se pripravi po ustavni /v Um rvn tli a i CC g. Hribarja: poti I. a) Predlog odborov: „Letni strošui za izdavanje Proti tej resoluciji prav za prav nimam jaz nič knjig ne smejo presegati svote 3300 forintov" naj se ugovora, toda utemeljeval jo je tako smešno, da se uže zavrže ; b) svote, ki jih je izdala Matica preveč in vsled moram nekoliko pri njej pomuditi. On nam konserva-kojih je prouzročila dolg pri svojej glavnici, naj se tivnim poslancem iz Tirolske očita, da nimamo nobene -------- - ^ A - o o