glasilo delavcev
sozd
revirski
energetski kombinat edvarda kardelja
junij 1984 leto XX
posebna številka
srečno
© 0
UVOD
Temeljni cilji poglabljanja družbenoekonomskih odnosov in dograjevanja samoupravne organiziranosti so zagotovili uporabnikom čim cenejšo, kvalitetno in sigurno oskrbo z energijo ter boljši in socialno varnejši samoupravni in družbenoekonomski položaj vsakega delavca v kombinatu in energetskem gospodarstvu Slovenije in Jugoslavije. Tem ciljem moramo podrediti naša razmišljanja in odločitve.
Zaostreni gospodarski položaj v Jugoslaviji in Sloveniji ter sprejete usmeritve in naloge nas obvezujejo in zahtevajo, da damo z nadaljnjim utrjevanjem in poglabljanjem samoupravljanja in z upiranjem na lastne moči ter z aktiviranjem notranjih rezerv, s povezovanjem in delitvijo dela, razvijanjem in dograjevanjem dohodkovnih odnosov, učinkovitejšim uvajanjem znanja, raziskovalnega dela in inovacijske dejavnosti ter z nadaljnjim razvojem naše samoupravne organiziranosti delavci elektrogospodarstva in premogovništva svoj delež k razreševanju širših družbenih problemov, kar je še zlasti pomembno za ustvarjanje zadovoljivih energetskih razmer.
Družbeni interes za utrjevanje družbeno ekonomskih odnosov v energetskem gospodarstvu, kot panogi posebnega družbenega pomena je opredeljen v zakonu o energetskem gospodarstvu in družbenem dogovoru o natančnejši razčlenitvi meril za uporabo v zakonu o združenem delu določenih pogojev za organiziranje oziroma za spremembe v organiziranju temeljnih organizacij združenega dela energetskih dejavnosti in o smernicah za organiziranje drugih organizacij združenega dela v energetskem gospodarstvu.
Za usklajen razvoj med proizvodnjo in porabo energije smo se dolžni organizirati tako, da preko posebnih republiških in območnih samoupravnih interesnih skupnosti zagotovimo samoupravno odločanje in povezovanje delavcev tako znotraj proizvodnje energetike kot potrošniki energije.
Vse aktivnosti samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij ter odgovornih strokovnih delavcev pri izdelavi strokovno političnih osnov za dograjevanje dohodkovnih odnosov ter samoupravne organiziranosti tako znotraj našega kombinata kot tudi v energetiki Slovenije so bile podrejene tem osnovnim temelj-
nim ciljem ter odpravi pomanjkljivosti dosedanjih družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v kombinatu.
Te osnove so predvsem spoznanje, da je potrebno pri dokončni delitvi del posameznih organizacij upoštevati čimbolj racionalno poslovanje, odpravo podvajanja del in funkcij v smislu razmejitve, katera dela se opravljajo v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih organizacijah in na nivojp sestavljene organizacije združenega dela. Samoupravna organiziranost temelji na osnovnih izhodiščih, da je kombinat reprodukcijska celota z osnovno dejavnostjo proizvodnja rjavega premoga in električne energije.
Proizvodnja rjavega premoga je poslovni predmet temeljnih organizacij, združenih v delovnih organizacijah Rudniki rjavega premoga Slovenije in Rudarsko gradbene dejavnosti, proizvodnja električne energije in rjavega premoga pa v Termoelektrarni Trbovlje.
Odločitev ZA-na referendumu dne 14. junija 1984, naj bo vodilo, da se dograjujemo zato, da bomo čimbolj ENOTNI, UČINKOVITI IN SOLIDARNI.
14. junij 1984 - enotnost in solidarnost
Samoupravna organiziranost
Premogovništvo v REK ima dolgoletno tradicijo in zelo različno stopnjo medsebojne odvisnosti. Po letu 1945 je bila vsa slovenska proizvodnja premoga združena le v kratkem obdobju centralističnega planskega gospodarstva do okrog leta 1950.
Takrat je združevala premogovnike Slovenije generalna direkcija s sedežem v Ljubljani. Revirske premogovnike je le za kratek čas povezovala tudi "Bazenska uprava" v Trbovljah.
Pravi proces združevanja rudnikov se je pričel z združitvijo Rudnika Hrastnik in Trbovlje leta 1950, ki se je nadaljeval s pridružitvijo Zagorja leta 1968. Le malo kasneje se je Zasavskim rudnikom pridružila tudi Termoelektrarna Trbovlje, leta 1981 pa rudnika Senovo in Kanižarica. Leta 1982 pridruženi Rudnik Laško dopolni združevanja dela in sredstev vseh rudnikov rjavega premoga Slovenije ter glavnega porabnika TE Trbovlje.
Iz rudnikov so se razvili rudarsko gradbeni obrat ter industrijske montažne delavnice, ki sta prerasli potrebe v REK ter se organizirali kot dve delovni organizaciji, in sicer Rudarska gradbena dejavnost in Industrijske montažne delavnice.
V okviru SOZD REK Edvarda Kardelja so delovne organizacije: Zasavski premogovniki, s stanjem zaposlenih 3249 na dan 31.12.1983, Rudnik premoga Senovo 469, Rudnik premoga Kanižarica 427, Rudnik Laško 206, Rudarsko gradbena dejavnost 1117, Industrijsko montažne delavnice 169, Termoelektrarna 493 in delovna skupnost Administrativno strokovnih opravil 46 in Tehnično strokovnih opravil 62. Skupno je v sozdu Revirski energetski kombinat Edvarda Kardelja trenutno (31.12.1983) zaposlenih 6238 delavcev.
Delavce v kombinatu, predvsem rudarje v okviru SOZD, združujejo interesi:
—	skupne poslovne politike zaradi proizvodnje enakega proizvoda,
—	usklajevanje tehnologije zaradi približno enakih pogojev pridobivanja premoga,
—	pridobivanje večjega dela dohodka v prometu z elektično energijo kot skupnim prihodkom delavcev v premogovništvu in elektrogospodarstvu,
—	skupnega razvoja zaradi približno iste stopnje tehniške razvitosti (nerazvitosti),
—	uporabe istih virov sredstev za razvoj,
—	zaradi socialne varnosti in solidarnosti, kajti delavci delajo v posebnih delovnih pogojih, značilnih za rudarjenje pod zemljo.
— zaradi različnih montangeoloških prilik in stopnje mehaniziranosti pa je nujno tudi usklajevanje pogojev za pridobivanje dohodka iz skupnega prihodka v prometu z električno energijo in premogom.
Sedanja stopnja organiziranosti uresničuje le nekatere vidike skupnih interesov, predvsem poslovne politike in poslovni nastop pri uporabnikih premoga navzven in razvoju, ki je usklajen in se izvaja skupno z DS TSO.
S pridružitvijo novih delovnih organizacij v REK Edvarda Kardelja je nastopil čas tudi za nadaljni razvoj organiziranosti obstoječih organizacij združenega dela v REK, kajti samoupravna organizacija naj ne bi bila zlepljenka delovnih organizacij, ampak organiziran proces za dosego posebnih in skupnih ciljev.
Proces nadaljnje samoupravne preobrazbe sovpada z reprodukcijo celotne slovenske energetike. Kot podlaga služi zakon o energetskem gospodarstvu SR Slovenije ter družbeni dogovor. Oba dokumenta, pa tudi kasnejše družbenopolitične verifikacije zahtevajo učinkovitejšo in racionalnejšo samoupravno organizacijo na tem področju s še večjim poudarkom na združevanju dela in sredstev.
Za premogništvo to pomeni, da naj se TOZD organizira na enem pridobival-nem prostoru, kjer naj združujejo delo vsi delavci, ki so vezani v proces pridobivanja premoga. Proces pridobivanja premoga, ki je posebnega družbenega pomena, vključuje pripravo delovišč, odkopna dela vzdrževanje jamskih prostorov in klime, vzdrževanje elektro strojnih naprav, transport premoga, materiala in ljudi ter separiranje.
Družbeni dogovor narekuje, naj se TOZD v slovenskem premogovništvu združujejo v dve delovni organizaciji za pridobivanje lignita in rjavega premoga.
Iz obeh dokumentov izhaja, da naj bi se v delovnih organizacijah slovenskih rudnikov rjavega premoga združili delavci, ki so na enem pridobivalnem prostoru združili delo v temeljno organizacijo združenega dela. Izjema naj bi bila Separacija premoga Trbovlje, ki svojo dejavnost — prevoz materiala, ljudi in premoga ter separiranje in drobljenje premoga, izvaja za rudnika Trbovlje in Hrastnik. Enako velja za Rudarski šolski center.
Samoupravna organizacija sloni na delegacijah delovnih enot, ki tvorijo delavski svet temeljne organizacije. Delegacija lah-
ko zastopa stališča in izraža mnenje delavcev svoje delovne enote, mora pa se podrediti večini, ker delavski svet temeljne organizacije odloča z večino glasov svojih članov. Pomembno je, da ima delovna enota svoj finančni obračun, tako da lahko ugotavlja svojo uspešnost in v temeljni organizaciji nedvoumno opredeljuje svoj delež k uspehu temeljne organizacije združenega dela. Po istem načelu se organizirajo družbenopolitične organizacije, medtem ko se delegacije v oblastne in interesne skupnosti delegirajo iz temeljne organizacije združenega dela.
Temeljne organizacije povezujejo med seboj delavce v enem premogovniku, ki so neposredno potrebni za nemoteno proizvodnjo premoga.
Z referendumom, dne 31.1.1984, smo v okviru energetike potrdili ustanovitev delovnih organizacij skupnega pomena Interne banke za premogovništvo in elektrogospodarstvo, Informatike, Inženiringa ter posebne delovne skupnosti za tehniško in ekonomsko vodenje organizacij združenega dela v elektrogospodarstvu. Revirskem energetskem kombinatu Edvarda Kardelja in Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Franca Leskoška-Lu-ke Titovo Velenje.
Ravno tako bomo v okviru SOZD REK EK v novi organiziranosti dopolnili sedanje osnove za višjo stopnjo združevanja dela in sredstev tako v okviru delovnih organizacij kot tudi sestavljene organizacije združenega dela.
Za usklajevanje interesov v razvoju, ki se financirajo iz združenih sredstev,odloča samoupravni organ Odbor za razvoj pri delavskem svetu REK EK.
Vodilo poglabljanja dograjevanja samoupravnega organiziranja je izvajati v TOZD vse operativne funkcije, v DO vse funkcije skupnega pomena za DO in v SOZD funkcije usklajevanja med TOZD in DO na nivoju SOZD in dolgoročni razvoj.
V samoupravni organiziranosti nastopajo v SOZD REK Edvarda Kardelja:
—	Proizvodnja premoga združenih premogovnikov v delovno organizacijo Rudniki rjavega premoga Slovenije,
—	Proizvodnja termoelektrične energije v TET Trbovlje kot delovni organizaciji,
—	Rudarska in elektro strojna podzemna dela (rudarske in elektro strojne investicijske gradnje), rudarsko in elektro strojna pripravljalna dela ter rudarsko in elektro strojno vzdrževanje podzemnih objektov, avtoprevozništvo ter rudarsko gradbena nadzemna dela.
smo za enotnost in solidarnost
14. junija 1984
vsi na referendum
Strokovne podlage, temelji priprav za izdelavo
samoupravnih splošnih aktov
Na osnovi zakona o energetskem gospodarstvu in družbenega dogovora o natančnejši razčlenitvi meril in pogojev za organiziranje energetskih skupnosti v Zakonu o združenem delu in smernicah ZK in sindikatov so delavci v slovenskih premogovnikih rjavega premoga pričeli analizirati sedanjo stopnjo povezovanja dela in sredstev delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih organizacijah in sestavljeni organizaciji združenega dela in na drugih nivojih.
Pri nadaljnjem dograjevanju samoupravne organiziranosti smo upoštevali izkušnje, predvsem pa smo izločili določila, ki lahko vodijo v zapiranje posamezne TOZD in DO, zagotavljanje ozkih, polpri-sotnih interesov posameznih temeljnih organizacij ter še v večji meri kot doslej upoštevali smotrno in učinkovito uporabo družbenih sredstev, ki so dana delavcem v upravljanje. Pri tem je treba poudariti, da so upoštevane vse zahteve družbenega dogovora in zaključki problemske konference ZK o organiziranosti v energetiki ter o organiziranosti rudnikov rjavega premoga v Sloveniji.
Predlog nove organiziranosti rudnikov rjavega premoga je rezultat širokih konzultacij med posameznimi delovnimi organizacijami. V strokovnih podlagah je predvideno, da se nekatere funkcije iz dislociranih delovnih organizacij združujejo na nivo delovne organizacije, vendarle resnično tiste, ki zahtevajo skupno strokovno vodenje in so skupnega pomena.
Združene funkcije naj zagotavljajo osnovni pogoj za dobro delovanje celotnega sistema energetike, raziskave, razvoja, izkoriščanje in vključevanje premoga v interese potreb energetike Slovenije. To pomeni, naj še v TOZD opravljajo vsa opravila, ki zahtevajo takojšnje reagiranje in najkrajšo pot za realizacijo, ostale funkcije skupnega pomena pa naj opravljajo preko delovne organizacije. Dolgoročnejše funkcije pa naj se povezujejo in usklajujejo v REK. Vsekakor pa takšna delitev del ne sme privesti do podvajanj administrativnih strokovnih opravil.
Izhajajoč iz družbenega dogovora se na zaokroženem pridobivalnem prostoru organizira premogovnik kot temeljna organizacija, za katerega v bistvu velja enoten model, ki naj sloni na dosedanjih izkušnjah, modernih osnovah vodenja in
upravljanja na osnovi Zakona o združenem delu. V vseh svojih poslovnih funkcijah-proizvod ni, finančni in samoupravni
pa naj se vklaplja v sistem delovne organizacije. Enotna misel je, da povezuje temeljno organizacijo v delovno organizacijo v tem trenutku tempo razvoja in preseganje raznolikosti, tipizacija opreme, modernizacija tehnoloških postopkov in naprav in končno tudi povečanje sedanjih proizvodnih zmogljivosti.
Po družbenem dogovoru bi vsa ta opravila opravljali v okviru rudnikov.
Sedaj dosežen princip delitve dela kot rudarsko gradbena ter strojna in elektro dela, ki jih izvajata delovni organizaciji RGD in IMD pa naj se ohrani, s tem da ta princip ne bo tako tog, ker je lahko po sedanjih izkušnjah tudi škodljiv.
Programsko delitev v vseh treh dejavnostih je potrebno nedvoumno opredeliti v samoupravnem sporazumu o združitvi v OZD REK Edvarda Kardelja tako, da delavci v termoelektrarni proizvajajo termo-električno energijo, delavci v slovenskih rudnikih pridobivajo premog, delavci v RGD pa opravljajo raziskovalna in investicijska dela ter montažo in velika popravila elektro strojne opreme. Stranske dejavnosti delovnih organizacij v sestavi kombinata ne smejo iti v škodo glavnih dejavnosti v delovnih organizacijah, kjer so le-te glavne dejavnosti. Vsekakor moramo vztrajati na pravilnem usmerjanju in razvijanju dejavnosti po skupno dogovorjenih programih.
Dčlavci TOZD morajo imeti preko združenih poslov zagotovljen vpliv na razvoj in razširjeno reprodukcijo, tako da izvajajo neposreden nadzor nad izvajanjem investicij. Prav tako naj si v sestavu temeljnih in delovne organizacije zagotovijo izdelavo operativnega razvoja ter izdelavo zasnov dolgoročnejšega razvoja in usklajevanja v REK, kakor tudi v okviru energetske skupnosti.
Če analiziramo značilnosti obstoječe samoupravne organiziranosti, lahko ugotovimo:
—	da praktično ni nobene poslovne povezanosti med sedanjimi delovnimi organizacijami,
—	da je bistveno različna organiziranost posameznih poslovnih funkcij v delovnih organizacijah kot posledica navedenega, da je ZPT delovna organizacija, ki ima v svoji sestavi TOZD in DS, medtem ko so ostale delovne organizacije (Laško, Senovo, Kanižarica) enovite;
—	da je različna razvitost posameznih
poslovnih funkcij v delovnih organizacijah,
—	da je bistveno različna odvisnost proizvodnje premoga od proizvajalcev v poslovnem procesu
—	ter ostale značilnosti, kot so: različna struktura proizvodnje premoga (energetski, komercialni), bistveno različna kvaliteta premoga in da je bistveno različen družbeno ekonomski položaj delovnih organizacij. -
V	predlogu nove organiziranosti zasledujemo naslednje cilje na vseh področjih poslovanja:
—	tehniškem,
—	finančnem,
—	komercialnem,
—	kadrovsko socialnem in
—	splošnem.
V	tehniško področje spada predvsem organizacija delovnega procesa za zagotavljanje proizvodnje premoga, pri čemer je najvažnejše zagotavljanje proizvodnih kapacitet in medsebojno usklajevanje izkoriščanja teh kapacitet. Osnova za proizvodnjo je srednjeročni in dolgoročni plan proizvodnje TOZD in v delovni organizaciji. Delovna organizacija je odgovorna za uvajanje novih tehnologij in opreme po skupno dogovorjenem programu s ciljem, da zagotovi čimbolj enakomerne pogoje za pridobivanje premoga med rudniki. Racionalnejše poslovanje na tem področju se mora zagotoviti s tipiziranjem opreme in postopkov v proizvodnji ter uvajanjem opreme tam, kjer da čimprej in čimboljše proizvodne učinke.
Na finančnem področju je osnovna obračunska enota temeljna organizacija združenega dela. Ta naj združuje v delovni organizaciji:
—	amortizacijo, ki se nato deli na del za energetiko, ostalo pa se programira v delovni oziroma temeljni organizaciji;
—	rezervni skladi, ki se združujejo za kritje možnih izpadov v temeljnih organizacijah združenega dela Rudnikov rjavega premoga Slovenije oziroma SOZD REK Edvarda Kardelja;
—	prispevek za izobraževanje in vzgojo strokovnih kadrov,
—	prispevek za organizacijo SLO in DS ter
—	sklad skupne porabe za zagotavljanje skupne porabe v delovnih organizacijah in REK.
Eno izmed skupnih finančnih opravil je tudi ugotavljanje finančnih osnov za cenovno politiko.
Komercialna služba naj na nivoju delo-1 vne organizacije zagotavlja TOZD nemoteno oddajo in prodajo premoga velikim porabnikom, ki se naj obračunava v DO oz. SOZD, medtem ko naj prodajo za široko potrošnjo in manjšim industrijskim porabnikom vodijo rudniki sami, tako da se tudi ta prihodek registrira na določenem nivoju.
Za nabavo materiala za enostavno reprodukcijo naj skrbijo TOZD same, v delovni organizaciji naj skrbijo za nabavo strateških materialov, na nivoju kombinata pa naj se ukvarjajo z nabavo materiala iz uvoza.
Kadrovska služba delovne organizacije naj vodi zagotavljanje enakovredne kadrovske zasedbe v TOZD predvsem vodstvenih in vodilnih kadrov. Ta služba mora zagotoviti socialno zdravstveno zaščito na enakih osnovah za vse delavce v TOZD, med drugim tudi benefikacijo, stanovanje, preventivo,oddih in rekreacijo.
V splošni službi naj zagotavlja učinkovitost samoupravnega in delegatskega sistema družbenega upravljanja. Posebno pozornost je treba posvetiti delovanju delegatov v združenjih, kjer nastopa delovna organizacija kot celota (poslovna združenja, gospodarska zbornica, interesne skupnosti itd).
Informativna dejavnost mora črpati podatke iz urejene statistične službe, ki naj bo organizirana na nivoju DO, medtem ko se naj analitična obdelava podatkov izvaja na nivoju SOZD.
Podrobnosti o dejavnostih posameznih TOZD in DO so opisane v posebnem članku.
In kakšne cilje zasledujemo v predlogu nove organiziranosti ?
—	povečanje in predvsem relativno pocenitev pridobivanja premoga,
—	večjo poslovno povezanost celotne proizvodnje premoga v smislu doseganja skupno zastavljenih ciljev,
—	organizirano skupno nastopanje na vseh ravneh,
—	ukinitev oz. postopna ukinitev določenih stranskih dejavnosti in opravil, ki se trenutno še opravljajo;
—	ustrezna izmenjava izkušenj in informacij,
—	usklajen skupni razvoj,
—	enovitejša poslovna politika,
—	boljša izkoriščenost mehanizacije,
—	zmanjšanje števila režijskih delavcev,
—	ojačanje določenih funkcij, ki v preteklosti niso ustrezno delovale;
—	racionalnejše poslovanje z zalogami materiala in rezervnih delov,
—	racionalnejše izkoriščanje kadrov,
—	večja socialna varnost zaposlenih.
Delovno skupnost skupnih služb bi sestavljalo šest sektorjev oz. oddelkov, in sicer:
—	tehniški sektor,
—	finančni sektor,
—	komercialni sektor,
—	splošno — kadrovski sektor,
—	plansko — analitski sektor in
—	pravna služba.
Delovne skupnosti morajo vsa strokovna opravila opraviti tam, kjer so delavci. Vsa operativna opravila naj bodo združena v delovno enoto pri tozdu, za izvajanje dela pa so odgovorni vodstvu tozda ter funkcionalno in organizacijsko vezani v DS SS DO.
Tehniški sektor:
Cel sektor bi bil organizacijsko vezan na DS SS. V njem bi ob deloma povečanem številu delavcev opravljali vsa dosedanja dela, delokrog pa je potrebno razširiti še na pripravo in spremljanje izvajanja investicij (tudi operativno) ter operativno projektiranje rudarskih projektov in ke-mijsko-tehnološka opravila.
Finančni sektor:
Opravila na področju TOZD so: opravila finančnega in stroškovnega knjigovodstva, blagajniška opravila, materialno knjigovodstvo, evidentiranje osnovnih sredstev, obračun osebnih dohodkov in obdelava podatkov.
Varianta I. Omenjena opravila so organizirana v DS SS.
Vsa ostala finančna opravila bi organizacijsko opravljali v DS SS, vendar je pri tem potrebno poudariti, da se predvideva opravljanje določenih finančnih in drugih opravil na nivoju SOZD REK EK, zato leta niso predvidena za opravljanje na nivoju DO, da ne bi prihajalo do podvajanja.
Komercialni sektor
Ta sektor bi v okviru DS SS opravljal opravila nabave in prodaje, vendar pa se pri tem pojavi podoben primer kot pri finančnem in splošno-kadrovskem sektorju. Gre za problem, ki je pogojen z zemljepisno dislociranostjo temeljnih organizacij, ta pa ponekod narekuje vsaj drugačno organizacijsko povezavo služb prodaje in ekspedita premoga, pa tudi službe operativne nabave.
Splošno kadrovski sektor
Enako velja za splošno kadrovska opravila področja: splošna opravila, kadrovska opravila in opravila socialne službe bi bila lahko organizirana v delovni skupnosti skupnih služb ali v TOZD na posameznem področju, vsa ostala tovrstna opravila pa bi opravljali v DS SS.
Plansko analitski sektor
Tu bi v DS SS opravljali vsa dela, kot jih je ta sektor opravljal doslej za Zasavske premogovnike, vendar pa bo treba na vsak način razmejiti istovrstna dela med ZPT in SOZD DS ASO.
Trenutno prihaja do podvajanja, s tem pa tudi do različnih podatkov in rezultatov, ki imajo svoj vzrok v različnih ptisto-pih in načinih izračunavanja.
V posamezni TOZD bi iz delokroga tega sektorja lahko organizirali le dela evidentiranja statističnih podatkov, poprej pa je seveda potrebno preveriti smotrnost takšne odločitve glede na enovitost sektorja.
Pravna služba
Dela bi opravljali v okviru DS SS. Že do sedaj obstoječega delokroga službe ne bi spreminjali, prav tako pa ne povezave s pravno svetovalno službo, organizirano v SOZD DS ASO.
j	14. junij 1984 - enotnost in solidarnost	!
Pripombe in predlogi na osnutke samoupravnih splošnih aktov o dograjevanju samoupravne organiziranosti v SOZD REK EK
li, da pisno obrazloži vse posredovane pri-
Komisija za uveljavljanje zakona o da so bile razprave zelo poglobljene, kar pombe. Vsakdo, ki bo v REK EK ali izven združenem delu v prakso se je sestala je zaželjeno tudi v prihodnje. Člani komi- njega predlagal način organizacije, ki ne 16.5.1984. Pregledala je pripombe in pre- sije so pripomnili, da je potrebno vse ne- bi zagotavljala tehniško-tehnološke celovi-dloge na osnutke samoupravnih splošnih pravilnosti dokazati z argumenti. Pravno tosti, bo osebno odgovoren. To predvsem aktov o dograjevanju samoupravne organi- službo oziroma komisijo za pripravo sa- jz varnostnih razlogov, saj so nesreče v ziranosti v SOZD REK EK in ugotovila, moupravnih splošnih aktov pa so zadolži- rudnikih dokaj pogoste.
-smo za enotnost in solidarnost
Obravnavali so predvsem dejavnosti posameznih tozdov v DO R RPS in osvojili pripombo, da predčasno prenehajo mandati vsem poslovodnim organom, vodjem delovnih skupnosti v vseh tozdih, delovnih organizacijah in sozdu razen v DO TET.
V vseh premogovniških tozdih, združenih v DO RRPS in RGD, je kot doslej glavna dejavnost pridobivanje rjavega premoga. V okvir proizvodnje premoga spada vse, kar je bilo dogovorjeno po obstoječih predpisih, družbenem dogovoru in Zakonu o energetskem gospodarstvu. Nadalje lahko opravljajo vsa dela, vendar le za lastne potrebe. To pomeni možnost pridobivati tudi sredstva iz investicijskega dinarja za izvajanje investicijskih del.
Stranske dejavnosti v omenjenih tozdih pašo: raziskovanje rudnin, razstreljevanje in delo z razstrelilnimi sredstvi, polnjenje jeklenk s kisikom, predelava jamskega lesa, storitve žage, v TOZD rudniku rjavega premoga Trbovlje in Hrastnik pa še počitniški dom—gostinske storitve: prehrana, nočitve itd. V TOZD Rudniku rjavega premoga Hrastnik še proizvodnja in prodaja toplotne energije, instalacijska dela za toplovod. TOZD Rudnik rjavega premoga Zagorje: transportne storitve po industrijski železnici, pridobivanje gramoza in prodaja na debelo in drobno, separi-ranje premoga. .TOZD Rudnik rjavega premoga Senovo: prodaja premoga lastne proizvodnje na drobno, prevoz blaga v cestnem prometu, od tega prevoz tovora s tovornjaki ter z dostavnimi vozili, separi-ranje premoga. TOZD Rudnik rjavega premoga Kanižarica: prodaja premoga na drobno, prevoz premoga z motornimi vozili v javnem cestnem prometu, izvrševanje gostinskih storitev s toplimi in mrzlimi jedili in pijačami ter obrat družbene prehrane in bife s kegljiščem, predelava jamskega lesa, storitve žage, separiranje premoga. TOZD Rudnik rjavega premoga Laško: predelava jamskega lesa, pridobivanje dolomitnega gramoza in peska ter prodaja na debelo in drobno, prodaja premoga na drobno, separiranje premoga. TOZD Separacija premoga Trbovlje: separiranje premoga, prevozne storitve po industrijski železnici. TOZD RŠC Zagorje
— glavna dejavnost: vzgoja, praktično izobraževanje po programu za pomočnika rudarja, rudarja rudarskega tehnika in ko-
vinarja ter elektrikarja. Stranska dejavnost: pridobivanje rjavega premoga, izobraževanje delavcev ob delu in z dela.
Kot dopolnitev naj omenimo naslednje stališče:
Vseh stranskih dejavnosti, opravljenih za potrebe glavne dejavnosti, ni potrebno registrirati.
Politika bilanciranja in preskrbe z rjavimi premogi v SRS ostane na nivoju sestavljene organizacije združenega dela. Dobavo energetskega premoga za uporabnike bo prevzela DO RRPS. Komercialni premog pa ostane v tozdih oz. v trgovinskih organizacijah kot doslej. Razmejitev komercialnih poslov je naslednja: SOZD opravlja komercialne posle za investicijsko opremo iz uvoza, DO nabavo strateških materialov, kot so les, razstrelivo in podobno, v tozdu pa ostane ostala nabava. V zvezi s pooblastili v pravnem prometu je dogovorjeno, da tozd sklepa pravne posle do vrednosti 10.000.000.00 din, delovna organizacija nad vrednostjo 10.000.000,00 din in vse pogodbe ne glede na vrednost za dobave strateških materialov za študije in raziskave in vse dobave za energetski premog. Sozd pa sklepa vse vrste pogodb s Posebno interesno skupnostjo za elektrogospodarstvo in premogovništvo in Interesno skupnostjo energetike SRS.
Za skupni prihodek, ki bo dosežen s prodajo premoga za energetsko porabo, se odpre prehodni račun na sozdu, medtem ko se prihodek, dosežen s prodajo komercialnega premoga, vodi na posebnem žiro računu oz. žiro računu tozda, vendar se evidehtira na prehodnem računu kot skupni prihodek. Dela in naloge administrativnega strokovnega in tehniško strokovnega značaja, ki niso skupnega pomena za vse tozde, bodo opravljali v tozdih tudi delavci, ki združujejo svoje delo v tozdu, vendar so strokovno vezani še na DS SS DO.
Gostinske dejavnosti bodo začasno opravljali v tozdih DO RRPS. Upravljanje v počitniških domovih Rab, Crikvenica in Pineta pa ostane v DS Administrativno strokovnih opravil. Čimprej pa je treba ustanoviti posebno delovno skupnost za družbeni standard, v katero bi bili vključeni počitniški domovi, planinski domovi, menze, samski domovi in stanovanjska politika.
Praktično izobraževanje elektrikarjev in_ kovinarjev ostane začasno v tozdu RŠC. DO RGD pa izvaja vsa dela, za katera je registrirana.
Iz dosedanje TOZD RESD Trbovlje je izločen tisti del, ki vzdržuje in skrbi za nemoten potek tehnološkega procesa se-pariranja premoga in skupnega prevoza.
Združi se v TOZD Separacija premoga Trbovlje.
Toplarna bo v TOZD RRP Hrastnik le do konca leta 1984, nato pa naj bi spadala k OZD toplarništva v revirjih.
Popravilo hidravličnega podporja je dejavnost DO RGD TOZD IMD, s tem da se v prehodnem obdobju dveh let prenesejo na TOZD IMD tudi osnovna sredstva za izvajanje te dejavnosti.
DO RGD
Dalj časa so potekale tudi razprave v zvezi z združitvijo elektrostrojne dejavnosti v okvir DO RGD; v novi TOZD IMD pa naj bi bili združeni RESD, ki niso direktno vezani na proizvodnjo premoga in dosedanji TOZD ESMD. Člani komisije so sprejeli stališče, da se združi dosedanji TOZD ESMD v celoti v TOZD RIG, s tem da je glavna dejavnost tega tozda tudi pridobivanje rjavega premoga. TOZD RIG —pridobivanje premoga-glavna dejavnost: rudarske investicijske gradnje, rudarsko pripravljalna dela, vzdrževanje rudarskih podzemnih objektov. Stranska dejavnost: izgradnja hidro tehniških predorov in jaškov za potrebe energetike, cestnih in železniških predorov ter drugih namenskih podzemnih objektov, rudarska raziskovalna dela in globinsko vrtanje, storitve s stroji ter izposojanje strojev in opreme, delo z razstrelilnimi sredstvi, tekoče vzdrževanje elektrostrojne opreme za izvajanje investicijskih del.
V TOZD IMD — glavna dejavnost: pridobivanje premoga, izdelava in montaža investicijske elektro strojne opreme, naprav in konstrukcij za potrebe rudarstva. Stranska dejavnost: velika popravila pri vzdrževanju rudarske investicijske in druge rudarske opreme, velika popravila. S opreme, elektroinstalaterska dela, izdelava rezervnih delov in rudarsko investicijske ter druge opreme, servisiranje rudarske investicijske opreme.
TOZD Avto prevoz — glavna dejavnost: tovorni prevozi v cestnem prometu. Stranska dejavnost: storitve s samohodnimi delovnimi stroji ter upravljanje specialnih rudarskih vozil, popravilo avtomobilov v delavnicah TOZD, prevozne storitve z osebnimi avtomobili!
Glede opredelitve TOZD G RAM AT se še niso poenotili in ostane začasno v takšni obliki, kot je sedaj v DO RGD. Pobudo so dali na Medobčinsko gospodarsko zbornico, da začne aktivnosti združevanja TOZD GRAMAT v sorodno dejavnost.
Glede registracije stranske dejavnosti velja za DO RGD isto načelo kot za DO RRPS, t. j., da se registrira samo tista stranska dejavnost, ki se opravlja za tretjo osebo.
Predsedstvo problemske konference v razširjenem sestavu
se je sestalo sredi preteklega meseca
Da so razprave o dograjevanju dohodkovnih odnosov in samoupravne organiziranosti potekale resnično v vseh sredinah, je bilo čutiti tudi na razširjenem sestanku predsedstva problemske konference 17. maja 1984. Poleg članov predsedstva so bili na sestanek vabljeni tudi sekretarji osnovnih organizacij ZKS, individualni poslovodni organi tozd, ds, do in sozd, predstavniki drugih družbeno—političnih organizacij in samoupravnih organov koiAbinata kot tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij zasavskih občin.
Razprava je potekala zelo konkretno in odgovorno in je pokazala, da so še vedno nekatere stvari premalo obrazložene oziroma nerazčiščene, da pa so v glavnem pripravljeni samoupravni splošni akti že tako daleč, da ni potrebno še širše strokovne oziroma politične akcije. O analizi prispelih pripomb je bilo veliko povedanega. Iz teh pripomb lahko razberemo, da so nekateri vodilni in strokovni delavci trdno prepričani, da mora njihov tozd opravljati vsa dosedanja dela, pa čeprav enaka dela opravlja njegov sosed naslednji tozd, morda z večjim uspehom. Nekateri se ne zavedajo, da je podvajanje del, ne samo v administraciji, silno draga in neekonomična zadeva, pri čemer so imeli razpravljalci v mislih neizkoriš-
čenost osnovnih sredstev, ki sta jih nabavila oba tozda itd. Premalo je bilo razprav vsebinskega značaja. Marsikje so enostavno obšli zaključke problemske^konferen-ce, v marsikateri osnovni organizaciji so se površno dogovorili o aktivnosti razprav. Vse to, in še kaj, so pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno v času do izvedbe referenduma nedvoumno doreči. Zato čaka člane Zveze komunistov, predvsem pa odgovorne komuniste, strokovnih in vodilnih delavcev, da v neposrednem dialogu zagovarjajo bistveno vsebino stvari, za katero so se dogovorili.
Temu primerno so bili sprejeti tudi zaključki. V prvi vrsti je razprava potrdila, da ni argumentov, zar^Eli katerih bi morali ponovno sklicati problemsko konferenco ter tam ponovno sprejeti eventualno korekturo že sprejetih sklepov, katere so soglasno potrdile tudi vse osnovne organizacije ZKS.
Prav tako so navzoči ugotovili, da-se je skozi pripombe pokazal neodgovoren odnos nekaterih komunistov strokovnih in vodilnih delavcev, ki bi vsekakor morali z dokazi v neposrednem dialogu z delavci zagovarjati bistveno vsebino stvari, ki jih narekuje tako Družbeni dogovor, zakonski predpisi in končno jih zavezujejo tudi zaključki problemske konference.
Glede pripomb, ki so v večini primerov prispele v roku, mora strokovna komisija dati ustrezne strokovne odgovore, ki bodo zagotavljali vsebinsko stran sprejetih zaključkov problemske konference. Razprava je tekla tudi o eventualnih kompromisih, ki so bili, ali pa tudi niso bili utemeljeni. Če pa že mora biti kompromis, je bilo v zaključkih rečeno, potem mora biti ta tudi strokovno, predvsem pa časovno opredeljen. Komunisti se morajo pred referendumom dogovoriti v osnovni organizaciji glede aktivnosti, pri čemer morajo zagotoviti partijsko disciplino, da se doseže ustrezno glasovanje na referendumu. Navzoči so zadolžili predsedstvo problemske konference, da mora zaostriti odgovornost, odgovornost zlasti do strokovnih in vodilnih delavcev, da se izpelje akcija dograjevanja dohodkovnih odnosov in samoupravne organiziranosti, tako kot je bilo predhodno dogovorjeno. V zvezi z elektro strojno dejavnostjo pa je bilo na tem sestanku dogovorjeno, da morajo strokovni delavci v najkrajšem času izdelati strokovne normative za vse tozde, ki rabijo kakršnokoli vzdrževanje za njihove strojne in elektro naprave. In končno! Kakršno koli korekturo časovne opredelitve aktivnosti bi kdorkoli zahteval, bo moral sam nositi vse posledice tako strokovne kot politične.
w	M.
T* 14. junija 1984 - vsi na referendum
O samoupravni organiziranosti je razpravljal tudi koordinacijski odbor osnovnih organizacij sindikata in izvršni odbor kombinata
21. maja 1984 so se sestali člani Koordinacijskega odbora osnovnih organizacij sindikata in izvršni odbor kombinata in so podrobneje razpravljali o aktivnostih pri dograjevanju dohodkovnih odnosov in samoupravne organiziranosti.
Po uvodnem poročilu predsednika komisije za uveljavljanje zakona o združenem delu v prakso o sedanjih aktivnostih in prispelih pripombah je potekala široka objektivna in istočasno kritična razprava. Vsi navzoči so potrdili, da je razprava v sredinah dobro potekala. Prispelo je precej pripomb, kar je potrdilo uspešnost razprav, zato je strokovna komisija, ki je te pripombe pregledovala, imela kar precej dela. Od člena do člena je morala ugotavljati realnost pripomb, tako da je v predvidenem roku lahko pos-
redovala v vse sredine že strokovne odgovore. Na nekatere pripombe ni mogla posredovati strokovnih odgovorov in prav o teh pripombah je potekala razprava, pri čemer so razpravljalci upoštevali tako zakonska določila kot tudi že sprejete sklepe, predvsem sklepe problemske konference ZK in strokovne podlage, ki jih je pripravila posebna delovna skupina. Te pripombe so se nanašale predvsem na glavne in stranske dejavnosti posameznih TOZD.
Če vemo, da je glavna dejavnost proizvodnega tozda pridobivanje premoga, je razumljivo, da je stranska dejavnost tista, ki neposredno vpliva na glavrib dejavnost. Tako spada v glavno dejavnost tudi redno vzdrževanje elektro strojnih naprav, transport itd., pa še vrsta dejavnosti, ki so
lahko ali pa tudi niso posebej registrirane. Eden osnovnih ciljev združevanja je tudi, da bo tozd na enem pridobival nem prostoru s potrebnimi dejavnostmi. Takšne organizacijske oblike, je bilo v razpravi poudarjeno, ne zahtevajo samo rudarski predpisi. To so pokazale tudi izkušnje, zlasti iz varstva pri delu, če se le spomnimo zadnjih težkih nesreč v rudnikih Zenica, Aleksinac, Resavica.
Pripombe, ki so jih oblikovali na tem sestanku, je strokovna komisija za izdelavo samoupravnih splošnih aktov že vnesla v akte in jih tudi posredovala v vse sredine.
Tako je po mnenju delegatov koordinacijskega odbora osnovnih organizacij sindikata, komisije za uveljavljanje zakona o združenem delu v prakso kot tudi ko-
misije za izdelavo osnutkov samoupravnih splošnih aktov delo dobro opravila. Zato so smatrali, da naj bo ob tako pripravljenem gradivu referendum dne 14. junija 1984. Razumljivo je, da bodo člani ene kot druge komisije tudi v bodoče sodelovali pri zadnjih razpravah in pomagali razreševati morda še' kakšna nerešena vprašanja.
Ob zaključku te razprave pa so bili sprejeti naslednji sklepi:
— koordinacijski odbor osnovnih organizacij sindikata se strinja s stališči in
predlogi komisije za uveljavljanje zakona o združenem delu v prakso,
—	ker je gradivo za dograjevanje dohodkovnih odnosov in samoupravne organiziranosti dovolj dodelano in s tem v zvezi pripravljeni strokovni odgovori na prispele pripombe, se predlaga, da v vseh tozdih in delovnih organizacijah razpišejo referendum 14. junija 1984, kot je predvideno po rokovniku aktivnosti;
—	ker so se na sestanku pojavili še nekateri dvomi okrog združevanja elektro
strojne dejavnosti, je bilo dogovorjeno, da se sestanejo v najkrajšem času predstavniki te" dejavnosti iz TOZD RŠC, RESD Trbovlje, ESMD in RIG kakor tudi predstavniki DO IMD, RGD in ZPT
|	14. junij 1984 - enotnost in solidarnost	!
O čem bomo odločali na referendumu
Zaradi dograjevanja dohodkovnih odnosov in samoupravne organiziranosti v temeljnih in delovnih organizacijah našega kombinata je bilo potrebno izdelati določene akte oz. sporazume na novo, že obstoječe pa dopolniti oz. spremeniti. V te akte je vnešena vsebina zakona o energetskem gospodarstvu in družbenega dogovora, kakor tudi vsebine strokovnih podlag, izdelanih za našo sestavljeno organizacijo, kar vse skupaj opredeljuje organiziranje dejavnosti elektrogospodarstva in premogovništva v SRS.
Organizacijske spremembe po gornjih osnovah zadenejo vse temeljne oz. delovne organizacije, združene v SOZD, razen Termoelektrarne, kar ima za posledico nove oz. dopolnjene samoupravne splošne akte tako TOZD, DO in SOZD. Delavci se bodo o spremembah odločali na referendumu s tem, da bodo sprejemali vse akte v katerih so opredeljene spremembe, in sicer:
Delavci vseh temeljnih organizacij, združenih v dosedanjo DO ZPT in delavci enovitih delovnih organizacij Rudnika Laško, Senovo in Kanižarica bodo na referendumu sprejemali:
Samoupravni sporazum o združitvi delovnih organizacij Rudnik Laško, Laško, Rudnik rjavega premoga Senovo, Senovo, Rudnik rjavega premoga Kanižarica, Črnomelj z delovno organizacijo Zasavski premogovniki Trbovlje, Trbovlje, tako da stopijo v njeno sestavo, kjer se organizirajo in konstituirajo, kot nove temeljne organizacije združenega dela.
Že sam naziv sporazuma pove, da se bodo delavci enovitih DO združili v DO ZPT in se v njej organizirali kot temeljne organizacije z imenom, dejavnostjo in odgovornostjo, kot je opredeljeno v sporazumu. Razen te združitve prihaja po tem sporazumu do določenih sprememb tudi v organiziranju sedanjih temeljnih organizacij in s tem seveda tudi delovne organizacije. V novo delovno organizacijo, ki bo združevala vse slovenske rudnike rjave-
ga premoga in se bo preimenovala iz Zasavskih premogovnikov Trbovlje v Rudnik rjavega premoga Slovenije, bo po novem združenih osem temeljnih organizacij, in sicer že zgoraj omenjenih, treh Rudnik rjavega premoga Laško, Senovo in Kanižarica ter TOZD Rudnik rjavega premoga Hrastnik, Rudnik rjavega premoga Trbovlje, Rudnik rjavega premoga Zagorje, Separacija Trbovlje in pa Rudarski šolski center Zagorje, ki bo po izločitvi teoretičnega dela pouka učence le še vzgajal in jih praktično izobraževal za poklic pomočnika rudarja, rudarja, rudarskega tehnika, kovinarja in elektrikarja. Organiziranost po tem sporazumu bo sprejeta, če bo za sporazum glasovala večina delavcev v vsaki TOZD in enoviti delovni organizaciji. Z določili tega sporazuma je potrebno uskladiti tudi ostale samoupravne splošne akte, ki opredeljujejo status temeljne, delovne in sestavljene organizacije, zato bodo sprejemali delavci tudi:
—	Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD,
—	Statut TOZD,
-	Samoupravni sporazum o združitvi TOZD v DO Rudniki rjavega premoga Slovenije,
-	Statut DO RRPS,
—	Samoupravni sporazum o združitvi DO v SOZD REK Edvarda Kardelja,
-	Statut SOZD REK EK.
Delavci temeljnih organizacij, združenih v DO Industrijsko montažne delavnice in delavci temeljnih organizacij, združenih v DO RGD bodo na referendumu sprejemali:
Samoupravni sporazum o združitvi delovne organizacije Industrijsko montažne delavnice Trbovlje, n. sol. o., Trbovlje, z delovno organizacijo Rudarska gradbena dejavnost Trbovlje, n. sol. o., Trbovlje, tako da stopi v njeno sestavo, kjer se dosedanji temeljni organizaciji konstituirata kot nova temeljna organizacija združenega dela.
Po tem sporazumu, kot je že razvidno iz njegovega naslova, prihaja do statusnih sprememb v DO IMD, ki se združi z DO RGD, tako da nadaljuje delo v njeni sestavi kot TOZD z imenom Industrijsko montažne dejavnost Trbovlje in ki opravlja dejavnost, dogovorjeno s sporazumom. Tudi znotraj sedaj obstoječe DO RGD prihaja do določenih sprememb, tako da bo bodoča DO RGD združevala 4 temeljne organizacije, in sicer Rudarsko investicijske gradnje Trbovlje, Industrijsko montažno dejavnost Trbovlje, Avtopfevoz in Gramat. Kot velja za DO Rudniki rjavega premoga Slovenije, velja tudi za DO RGD, da bo ta zaživela v novi organiziranosti le, če bo za navedeni sporazum glasovala večina delavcev v vseh TOZD DO IMD in DO RGD.
Po uskladitvi obstoječih samoupravnih splošnih aktov z določili navedenega sporazuma pa se bodo delavci odločali še za sprejem:
—	Samoupravnega sporazuma o združitvi dela delavcev v TOZD,
—	Statuta TOZD,
—	Samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v DO RGD,
—	Statuta DO RGD,
—	Samoupravnega sporazuma o združitvi DO v SOZD,
—	Statuta SOZD.
Delavci DO TET bodo na referendumu glasovali le za Samoupravni sporazum o združitvi DO v SOZD REK EK in Statut SOZD REK Edvarda Kardelja.
Vsebina naštetih aktov je medsebojno povezana in usklajena, zato morajo delavci svojo odločitev, da bodo glasovali za novo samoupravno organiziranost in dohodkovne odnose, izraziti na ta način, da bodo glasovali pozitivno za vse akte.
-smo za enotnost in solidarnost
Volitve v samoupravne organe SOZD REK Edvarda Kardelja Trbovlje
Končuje se dveletni mandat delegatom v samoupravnih organih temeljnih organizacij, delovnih skupnosti, delovnih organizacij in sestavljene organizacije. Pred nami so nove volitve delegatov v samoupravne organe tako delavske svete ter njihove izvršilne organe v temeljnih organizacijah, delovnih skupnostih, delovnih organizacijah in SOZD kot v samoupravno delavsko kontrolo ter disciplinsko komisijo. Člani našega kombinata bomo iz vseh sredin volili 28. junija 1984.
V vseh temeljnih organizacijah DS, DO in SOZD imamo v samoupravnih splošnih aktih, kot so statuti, sporazumi, pravilniki, natančno opredeljeno, kako bomo kandidirali in volili, da bodo izbrani kandidati zastopani iz vseh sredin samoupravnega odločanja.
28. junij bo torej dan, ko bodo dosedanji delegati predali pooblastila delavcem, ki so jih imenovali za preteklo mandatno dobo, novoizvoljenim delegatom samoupravnih organov. Volili bomo torej v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, v vseh delovnih skupnostih ter v organih upravljanja delovnih organizacij in v SOZD REK Edvarda Kardelja. Izjemoma ne bo potrebno opraviti celotnih volitev delegatov v samoupravne organe v tistih delovnih organizacijah, kjer so volitve bile že izvedene, t. j. v DO Rudnik rjavega premoga Senovo in DO Rudnik rjavega premoga Kanižarica. Te delovne organizacije so že izvedle volitve v delavske svete, samoupravno delavsko kontrolo ter disciplinsko komisijo pred izvedbo samega referenduma, kjer se bo odločalo o statusnih spremembah premogovnikov. V delovni organizaciji Rudnik rjavega premoga Senovo in v delovni organizaciji Rudnik rjavega premoga Kanižarica je bil del volilnega programa volilnih komisij že opravljen, kljub temu pa bo potrebno izvoliti v teh DO še delegate za delavske svete ter druge samoupravne organe višjih organizacijskih oblik v SOZD REK Edvarda Kardelja. Prav tako je volitve že
izvedla delovna organizacija Termoelektrarna Trbovlje, ki je že organizirana po družbenem dogovoru.
Ob razpisu volitev je tajništvo samoupravnih organov in družbeno—političnih organizacij našega kombinata izdalo posebna navodila za delo volilnih komisij, volilnih odborov ter za aktivnost samih delavskih svetov ter sindikata pri organiziranju in izvedbi volitev. Pred volitvami bodo sestanki oziroma zbori delavcev, na katerih bodo delavci predlagali in potrdili delegate v organe upravljanja. Pri izbiri kandidatov za delegate je treba skrb" no pretehtati, katere kandidate na kandidatni listi bomo volili v organe upravljanja, da bodo med delegati, zastopani delavci iz vseh vrst delovnih skupin tako mladinci kot ženske ter da se bo v sestavi samega organa upravljanja odražala socialna struktura zaposlenih v našem kombinatu. Pri predlaganju kandidatov je potrebno posvetiti pozornost, ali je predlagani kandidat lahko izvoljen glede na dela in naloge, ki jih opravlja v temeljni organizaciji, DS, DO ter ali ni bil že dvakrat zapored izvoljen v isti organ.
Vodstvo osnovne organizacije sindikata je v posameznih sredinah dolžno sklicati kandidacijske konference najkasneje 16 dni pred izvedbo volitev. Prav tako pa je sama osnovna organizacija sindikata odgovorna za pravilen sestav delegatov, ki so nosilci kandidatne liste ter s tem tudi odgovorni za aktivno delo v organih upravljanja vso mandatno dobo. Vse od izvedbe volitev, njihovega poteka ter končnih rezultatov imajo posebno funkcijo tudi volilne komisije. Tričlanske odbore posameznega odbora imenujejo delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela ter delavski sveti drugih organizacijskih oblik, iz katerih volijo delegate. Sama volilna komisija v teku priprav na volitve imenuje komisijo za izdelavo volilnih imenikov ter imenuje volilni odbor glede na število volišč. Volilni odbori vodijo in skrbijo za pravilno
izvedbo glasovanja, po končanem glasovanju pa ugotovijo rezultate ter sestavijo zapisnik oziroma poročilo o poteku volitev, katerega oddajo volilni komisiji, ki v končni fazi obvesti delavski svet ter volilce o uspešnosti volitev v SOZD REK Edvarda Kardelja Trbovlje.
V mesecu juniju se bomo torej zaposleni v SOZD REK Edvarda Kardelja,Trbovlje kar dvakrat pojavili na volišču, in sicer 14. junija, ko bomo odločali o novi samoupravni organiziranosti in-dohodkov-nih odnosih našega kombinata ter 28. junija, ko bomo izvolili delegate v naše samoupravne organe ter jim zaupali poslanstvo vseh delavcev v SOZD REK Edvarda Kardelja za naslednjo mandatno dobo v upanju, da bodo to svojo funkcijo tudi opravičili.
Ivanka Simončič
Glasilo Srečno izdaja SOZD Revirski energetski kombinat Edvarda Kardelja, n. sol. o., 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Družbeni organ glasila je časopisni svet — predsednik Albin Hauptman.
Glasilo ureja uredniški odbor: Jože Ki-rič, Franc Žgalin, Slavi Guna, Boris Jesenšek, Štefan Strok, Vladimir Breznik, Stanko Drnovšek, Dragica Bregant, Janez Oberžan (odgovorni urednik), Tine Lenarčič (urednik).
Naklada 3400 izvodov.
Tisk KTL - TOZD TIKA Trbovlje. Za člane kolektiva SOZD REK Edvarda Kardelja je časopis brezplačen. Rokopisov, fotografij, skic, risb itd., ne vračamo.
Po mnenju republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/74 z dne 9. 1.1974, spada glasilo „Srečno“ med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
14. junija 1984
vsi na referendum