sten. 214.
II Ljubljani, g torek, dni 13. septembra 1901
Leto XXX«.
Velja po pošti:
za cclo leto naprej	K 26'—
za pol leta „	„ 13'—
za ietri teta „	„ 6 50
za en mesec „	„ 2*20
V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10-— za četrt leta „ „ 5-— za en mesec „ „ 1*70
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(Jpravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Slev. 2. —
--Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188.
Glosoui iz Istre.
Naš članek »Ločitev duhov v Istri« n zbudil pozornost v istrskih krogih, in razni dopisi, ki jih dobivamo, nam potrjujejo, da smo pravo zadeli.
Ha ni vse zlato v Istri, kar se sveti, to je že marsikateremu postalo jasno. Razmere so tam jako težavne, in mi se res ne čudimo, ako dobri in vsega navdušenja za pravi narodni blagor polni ljudje omahujejo in se ne upajo stopiti na dan iz svoje obzirnosti. Toda krivda ni na slovanski, ampak na italijanski stranki. Italijanska duhovščina, ki v pretežni večini ni kos velikim socialnim in verskim dolžnostim, ki jih nalaga svečeniku nova doba, se je vdala narodnemu*šovinizniu, ki jo je pripeljal v naročaj liberalni stranki. Danes čuti preprosti narod bolj katoliško, nego mnogo teh liberalnih nacionalnih pretov, ki so v slabi družbi izgubili čut za svoje pravo zvanje. K temu pride neumljivo postopanje škofa Flap, pa, ki živi nekako v čisto drugem svetu, nego so istinite razmere in potrebe ljudstva. On je najprej Italijan, potem Ekscelenca, potem škof in na zadnje katoličan. To na eni strani italijansko duhovščino še bolj tira v njeno pri-strano. klikarsko, kratkovidno in neznačajno politikarstvo, na drugi strani pa jemlje slovanski duhovščini in laikom zaupanje do onih, ki so oficiclni predstavitelji cerkve. Velik razkol vlada med duhovi, ki ga je povzročila narodna italofilska pristranost. Ta razkol pa ovira svobodno gibanje duhov in mori veselje in navdušenje do ljudskega dela. Oni slovanski duhovniki, ki delajo požrtvovalno iz lastnega nagiba za ljudstvo, pa čutijo z grenkobo, da se to njihovo delo smatra celo kot nekaj krivega in skoroda nedovoljenega. Razmerje je ravno nasprotno, nego n. pr. na Kranjskem. Tukaj duhovnika, ki dela v socialno korist in gospodarsko ljudstva, cenijo in vzpodbujajo tudi na merodajnih mestih, v tužni Istri pa ga za to še grdo gledajo in rajši vidijo, če ljudstvo zapusti in se zakoplje kod v kako samo-pridno liberalno kliko.
Vzemimo kot ilustracijo en zgled italijanske duhovščine:
Kdo pa .ie v Pulju pred prihodom delavnega in plemenitega don Zanettija med ondot-:iim italijanskim klerom odločeval in imel prvo besedo? Znani Dozo iz Italije, upravitelj male zanemarjene cerkvice Matere Božje. Ta duhovnik, ki ondi že skoro dve desetletji pa-stiruje, hodi po Pulju v laškem duhovniškem klobuku-širokokrajniku, v črevljih s srebrnima zaponkoma in v španski togi, v današnji dobi gotovo skrajno čudna prikazen. Ta duhovnik ima najbolj opravka z delavskimi sloji, ni pa vzlic temu ozganiziral niti treh moških skupaj v kako društvo — še v glavo mu kaj takega ne pade. Zato pa je v njegovi cerkvici vsak dan povprečno komaj 40 ljudi in
še to same ženice. 20 let skoro že krpa skupaj svojo cerkvico, pa je še sedaj ni sezidal, dasi je dušno pastirstvo v Pulju tako zanemarjeno, kakor niti v kaki revni katoliški di-aspori v Meklenburgu. Pač pa don Dozo hodi okoli najstrupenejših liberalcev, .okoli signo-rov in patricijskih don. ki mu vržejo par krajcarjev za njegovo cerkvico — per la Ma-donna — zakar mora seveda biti njihovega političnega prepričanja in zanje volit. Kakega socialnega ali izobraževalnega gibanja se boji kot vraga, vidi pa povsod framasonski strah, kar ga pa ne ovira, da slavi mater Italijo in jo povzdiguje v deveta nebesa ter voli iriden-tovce. Kako naj si razlagamo taka nasprotja? To je enostavno — taka vrsta romanskih duhovnikov se boji vsakega svežega gibanja, tudi če završi od katoliške strani; oni so pie-tisti, škrupulantie v malem, ki pa mirno požirajo liberalne kamele. Da si na ta način ne morejo s svojo odtujenostjo pridobiti delavca in delavke, je tako satnoposebi umljivo in gotovo kot amen v Ogenašu
Seveda je don Dozo volil z odprto glasovnico — liberalca iridentovca, medtem, ko so laiki sami zahtevali že krščanskega so-cialea. Po tem činu ga pa prav nič ni ženi-ralo zbrati okoli sebe peščico ženic ter z njimi premišljati o uvedbi kake nove novene ali prav posebne pobožnosti.
Manzonijev Don Abbondio bi bil proti tem gospodom velik modernist in organizator.
Za danes nehajmo, da se preveč ne pregrešimo, ker je težko ostati hladen ob takih razmerah. Prihodnjič se pa ozremo v slovanski tabor.
NAGODBENA POGAJANJA.
Dunaj, 16. septembra. V nagodbenem vprašanju sc tudi danes ni doseglo še nobeno sporazumljenje. Avstrijska vlada ne odneha ter vztraja slejkoprej na stališču, da se treba že zdaj odločiti o kvoti in banki. Avstrijska vlada povdarja, da ni na nikogar vezana in da čisto lahko izhaia tudi brez nagodbe. — Danes (17. t. m.) se vrši ob 12. uri skupna carinska konferenca. Vsled prisotnosti šestih ogrskih ministrov se sodi, da bo konferenca odločivne važnosti.
ČEŠKI TABOR.
Praga, 16. septembra. V nedeljo skli-čejo Cehi velik češki tabor v nemškem mestu Friedeku kot protest proti nemškostrankar-skemu postopanju glavarja Jelena. Okrajni glavar Jelen je dal namreč zapreti neko češko družbino šolo baje iz varnostnih, policijskih vzrokov. Na shodu bodo govorili kot zastopniki češkega ljudskega sveta na Moravskem deželni poslanec baron Prazak, kot zastopnik čeških poslancev poslanec baron Rolsberg, kot zastopnik češke socialne demokracije dr-j žavni poslanec Prokesch in kot zastopnik če-
ške ljudske stranke na Moravskem deželni poslanec dr. Bullin. 50 čeških občin okrajnega glavarstva Friedek agitira z velikansko vnemo in apelira na vsa češka društva, da se udeleže tega tabora. Okrajnemu glavarju Jelenu, ki je zdaj na dopustu, svetujejo, naj se Več ne povrne z dopusta.
(iENERALN! SHOD SREDNJECEŠK1H SLADKORNIH TOVARNARJEV.
Praga, 16. septembra. Včeraj je tu zborovalo društvo srednječeških sladkornih tovarnarjev. Sklenila se je resolucija glede na pomanjkanje premoga. Prepove naj se vsaj za dobre tri mesece izvoz premoga in uvedejo naj se tudi druge vrste goriva. Kakor v zadevi pomanjkanja premoga naj se tudi glede na pomanjkanje železniških vozov pošlje državnemu zboru tozadevna peticija. Pozivlje se tudi vlada, naj zniža sladkorni davek v isti meri, kakor v Nemčiji. Ker je slednja zahteva tudi v interesu delavstva, naj se tej akciji pridružijo tudi delavske organizacije.
BALKAN.
B e ro 1 i n 16. sept. „Berliner Tageblatt" poroča iz Londona, da vest o privolitvi Avstrije in Angleške v proglašenje Bolgarske za kraljestvo ne odgovarja resnici. Nasprotno pa je resnično, da sta avstrijski cesar in angleški kralj knezu Ferdinandu sporočila, da njegovih teženj po kraljevski kroni ne moreta podpisati. Knez Ferdinand da je nato izjavil, da zazdaj opušča to misel, nakar sta se mu avstrijski cesar in tudi kralj Edvard zahvalila za to lojalno izjavo.
Carigrad 16. sept. Med turškimi vojaki samimi se je vnel krvav boj. Oblasti so namreč poslale čete nad vojake, ki so se uprli, ker se jim že dolgo ni izplačala mezda. Na obeh straneh je več mrtvih in ranjenih.
NEMIRI NA KITAJSKEM.
Hongkong 16. sept. Pri mestu Sing-Šan v kvantunški provincijo se je vršil 12 urni boj med cesarskimi četami in uporniki. Pravijo, da so uporniki izseljenci, ki so se vrnili iz Anama. (Kadar bodo pojasnjeni vzroki teh nemirov in njihov cilj, bomo o tem obširneje govorili. O tem je sicer v našem listu poročal že naš rojak niisionar o. Veselko Kovač, ki deluje ravno v kvantunški provinciji.)
Shod kranjskih gostilničarjev.
Pozdravni večer gostov se jc vršil včeraj v restavracijskih prostorih hotela »Južni kolodvor«. Igrala je na tem večeru društvena
godba, ki je bila to pot izvanredno pridna, iu tudi pevsko društvo »Slavec« je dobro in jako pridno pelo. Predsednik gostilničarske zadruge v Ljubljani pozdravi tuje goste, ki so prišli iz Gorenjske, Dolenjske, Primorske in Štajerske. Povdarja. da se vsi stanovi organizirajo in da jc potrebno, da se tudi gostilničarji organizirajo. Na dnevnem redu so stvari, ki so nas že toliko let mučile. Boriti se imamo s kartelom pivovarnarjev, proti ba-rantiji s koncesijami, ki jih različni bogataši jemljejo v najem. Pivovarnarji prodajajo pivo tudi privatnim ljudem. Gostilničarji plačujemo davke, pri vsakem navadnem trgovcu in branjevcu pa se pije in je. V slogi je moč. Ce pride kdo sam k magistratu ali glavarstvu, se ga hitro s kakim odgovorom odpravi, ako pa bomo prišli s svojimi zahtevami skupno, bomo gotovo več dosegli. Imamo tudi držav, in deželne poslance, mi smo jih volili, obrnimo se nanje. Gre se za naše koristi in ne glejmo, ali je kdo liberalec ali klerikalec, katere vere je kdo in kake narodnosti, bodimo gostilničarji in Avstrijci. (Govorniku je sledil buren aplavz.) Nato ie govoril g. Rolle iz Gorice, nemško. Pravi, da je sicer v Gorici veliko gostiln. pa malo takih, v katere gre lahko človek. V Gorici dobi vsakdo koncesijo, kdor ugaja na magistratu, zlasti dame, iz katerih vzrokov, tega on ne ve. Končal je s »Hoch-Zivio« na mesto Gorico in gostilniško zadrugo. G .Zaje iz Bohinja povdarja zasluge gospoda Tostija za gostilniško obrt ter mu na-pija. Gospod Tosti omenja, da je storil samo to, za kar sc jc čutil dolžnega. Zadnji je govoril g. Engelbert Franchctti, predsednik nedelavne deželne obrtne zveze in brivec v Ljubljani, ki pravi, da je ta večer pokazal, da imajo gostilničarji na deželi več smisla za skupnost, kot pa ljubljanski. Pri nas ne vlada tista inteligenca in stanovska zavest, kot bi jo moral imeti obrtnik. Kot obrtnik pa pozdravljam vse najtopleje. Večer se je zaključil v prijetni zabavi.
Zborovanje gostilničarjev.
Danes ob pol 10. uri dopoldne se je pričelo zborovanje gostilničarjev ob veliki udeležbi v ljubljanskem »Mestnem domu«. Shod otvori g. Tosti. Na Brgantov predlog se izvoli za predsednika g. Tosti, podpredsednika sta gg. Zurc iz Kandiie in Fajdiga iz Kamnika, zapisnikarja pa gg. Trontelj in Petsche.
Po kratkem Tostijevein govoru govori ljubljanski župan Ivan Hribar, ki pravi, da bi z veseljem sledil programu, a žal mu ne dovoljujejo uradne dolžnosti, da bi ostal pri celem zborovanju. V imenu deželne vlade pozdravi shod gospod vladni svetnik Kulavic. Dr. Murnik pozdravi shod v imenu zadržanega predsednika trgovske in obrtne zbornice Lenarčiča, ki mora biti navzoč pri reviziji vrhniške posojilnice. Dr. Bloudig pozdravi udeležence v imenu trgovskega ministrstva
BosKervlllskl pes.
Roman. — Angleški spisal Conan Doyle.
(Dalje.)
»No, Barrymore, poslušajte, kaj vam po-rečem! Meni se pri vsej tej stvari ne gre za Prav nič drugega, kakor za korist vašega gospoda. Prišel sem semkaj le zato, da bi mu pomagal. Povejte mi torej odkrito in naravnost, kaj je pri tej stvari, kar vam ni všeč?«
Barrymore se je trenutek obotavljal, kakor da se kesa, da se je dal obvladati od občutkov, ali kakor da ne ve pravili besedi. Konečno je pokazal z roko proti oknu, ki je bilo obrnjeno ven na močvirje in je zaklical:
»Vsi ti gospodje, gospod! Nekje za vsem <tm tiči zločin, neka grozna lopovščina se kuha tam zunaj, na to prisežem! Bil bi od srca vesel, ko bi vedel, da je Sir Henry na Poti nazaj v London!«
»Ali kaj pa je vendar, kar vas tako vznemirja?«
»Vzemimo Sir Charlesovo smrt! Okoliščine so bile vendar dovolj slabe po vsem, kar ie rekel predsednik mrliškega ogleda. Po-tem oni glas ponoči zunaj na močvirju! Nikdo okoli bi si ne upal iti po solnčnem zahodu čez močvirje, in naj bi mu kdo še toliko obljubil. Potem pa tujec, ki se skriva tam zunaj po močvirju in se povsod plazi okrog in vse prevoha! Cesa išče? Kaj pomeni vse
to? Gotovo nič dobrega za nobenega, ki nosi ime Baskerville — in odkrito bi se razveselil, če bi dobil Sir Henry novo služabništvo v Baskerville Hali in bi jaz ne imel tukaj ničesar več opraviti.«
»Ali kaj pa je vendar s tem tujcem?« sem vprašal. »Ali mi morete o njem kaj povedati? Kaj je rekel Selden? Ali je dobil skrivališče tujčevo? Ali je vedel, kakšne namene ima?«
»Videl ga je enkrat ali dvakrat — ali on je zaprt značaj in prav nič zgovoren. Najprej je mislil, da je kdo od policije, ali kmalu je opazil, da ima popolnoma svoje naklepe. V čem bi pa ti obstojali, tega ni mogel odkriti, le to je rekel, da je fin gospod.»
»In kie jc rekel Selden, da stanuje ta gospod ?«
»V starih hišah na holmu — v eni izmed kamenitih koč iz starodavnosti.»
»Ali kje je dobival hrano?«
»Selden je opazil, da ima dečka, ki mu vse oskrbi in mu prinese najpotrebnejše. Najbrž mu nosi iz Coombe Tracy.«
»Dobro, Barrymore. O priliki bova zopet govorila o tem
Ko je služabnik odšel, sem stopil k temnemu oknu in sem gledal skozi motno steklo podeče se oblake in vrhove dreves, ki so sc pripogibala v viharju. Neprijetna noč je tu notri — in kakšna mora biti šele tam zunaj v stari koči iz kamenja! Zato mora strastno sovraštvo pronicati moža, ki sc v takem času skriva po takem kraju! In kakšen naklep mora imeti človek, ki prenaša tak trud? Na vsak način resnega in važnega! Tam, v ka-meniti koči na močvirju je središče problema, ki me je že toliko mučil. In prisegam, ne bo
prešel dan iu vse bom storil, kar je v človeških .nočeh, da pridem skrivnosti do dna.
Enajsto poglavje.
Izvleček iz mojega dnevnika, ki sem ga podal v prejšnjem poglavju, sega do 18. oktobra. Ta dan so se začeli dogodki hitro razvijati do groznega konca. Dogodki naslednjega dne so se mi neizbrisno vtisnili v spomin in ni mi potreba vzeti na pomoč svojili tedanjih beležk, pripovedujem jih lahko natančno iz spomina.
Dne 17. oktobra sem dognal, kakor sem poročal, dve dejstvi: prvič, da je pisala gospa Lavra Lyons iz Coombe Tracy Sir Charlesu Baskerville, ga prosila za sestanek, in da sta se morala sniti ravno na mestu in ob uri njegove nenadne smrti; drugič, da mi jc bilo iskati moža, ki se je skrival na močvirju, v kamenitih hišicah na pobočju griča. Ker sta mi bili znani ti dve dejstvi, sem moral na vsak način posvetiti v temno zagonetko z novo lučjo, razen, čc bi me pustil moj pogum ali moj razum na cedilu, česar se pa nisem bal.
Nisem dobil prilike, da bi obvestil baro-neta šc oni večer o novici glede gospe Lavrc Lyons, kajti z dr. Mortimerjcni sta sedela pri igri dolgo v noč. Pri zajtrku pa sem mu povedal o svojem novem odkritju in sem ga vprašal, če bi me spremljal v Coombe Tracy. Najprej jc bil ves v ognju za ta načrt, po trez-nejšem prevdarku sc nama jc pa obema zdelo, da bi več opravil, čc bi šel jaz sam. Bilo jc lahko mogoče, da bi tem manj zvedela, čim boli formelno bi jo obiskala. Pustil ^sem torej, čeprav me je nekoliko pekla vest? Sir Hetiryja samega in sem se napotil na pot.
Ko sem bil v Coombe Tracy, sem velel Perkinsu, naj ustavi konje, iu sem povprašal po dami, ki sem jo nameraval obiskati. Brez težave sem našel njeno stanovanje, ki je bilo v sredini kraja in je bilo dobro urejeno. Služkinja me je peljala brez vsakih formalnosti v njeno stanovanje, in dama, ki je sedela pri pisalnem stroju, je vstala in me pozdravljala s prijaznim smehljanjem. Ta izraz prijaznosti pa je izginil, ko je videla, da sem neznanec; vscdla se je zopet in me je vprašala po vzroku mojega obiska.
Na prvi pogled je naredila gospa Lyons name vtisk izredne lepotice. Njeni lasje so bili kakor tudi oči temnorjavi, njena lica so bila siccr nekoliko pegasta, ali nadahnjena so bila z onim čarobnim puhom brunetk, z onim ne-žnordečim dihom, ki se skriva v srcu vrtnice. Občudovanje jc bilo, še enkrat ponovim, prvi občutek, ki ga je obudila v meni; nato je pa prišla takoj kritika. Iz njenega obraza jc sijal neki posebni izraz, morda neka gotova trdost pogleda, ali velost ustnic — dovolj, popolnost njene lepote je bila s tem porušena. Vse to sem si mislil šele pozneje. V onem trenutku sem imel lc občutek, da stojim pred jako zalo gospo, ki me vprašuje, zakaj sem jo obiskal. To vprašanje me je šele pripravilo popolnoma do zavesti, kako delikatna je moja naloga.
»Imam čast,« sem začel, »poznati vašega gospoda očeta.«
To jc bil seveda jako neroden začetek pogovora. in dama mi je to tudi takoj razodcla.
»Med mojim očetom in menoj,« ie rekla, »ni nikakih zvez. Ničesar mu nisem dolžna in njegovi prijatelji niso moii prijatelji. Ce bi ne bilo pokojnega gospoda Charlesa Basker-
in svojega urada. V imenu »Slovenskega obrtnega društva« pozdravi shod gosp. Drag. Hribar.
O predlogu odprave vinske poizkuševal-ne kleti v Ljubljani poroča g. Zaje. Sprejme se ua deželni odbor kranjski sledeča peticija: »C. kr. kmetijska družba jc odprla v Ljubljani vinsko poizkuševalno klet pod kavarno »Evropa« na Dunajski cesti, kjer so se pričeli poizkuševalni večeri, da tako izvabi slednjega gosta iz ljubljanskih gostiln. Poizkuše-valtta klet gotovo nima namena, biti na razpolago gostilničarjem, ker se vrše poizkuše-vanja lc ob gotovih večernih urah, ker gostilničar nc bo takrat svoje prostore zaprl, da bi sc zamogel udeležiti in tako zamore lc pričakovati, kdaj bodo prišli iz kleti se vračajoči gosti razsajat v gostilno. In ako se upošteva in jemlje ozir na vodstvo te kleti, vidi se, da se dela tu takozvana reklama veleposestnikom in večjim vinorejcem in o malem vinogradniku, ki res utrujen z žuljavimi rokami prideluje vinsko kapljico, se molči. Ni dovolj, da vodstvo poizkušavalne kleti s knaj-parijami razveseljuje posetnike, marveč še celo trguje z vinom v steklenicah in sodcih v vsaki množini in vse to brez vsake koncesije in brez vsakega davka. Vsled navedenih razlogov so zbrani gostilničarji na I. kranjskem gostilničarskem shodu zoper vinsko poizkuševalno klet c. kr. kmetijske družbe in prosijo, da slavni deželni odbor kranjski nemudoma ukrene z odpravo poizkuševalne kleti in prodajo vina. kar ne bo samo v korist gostilničarjev, temveč tudi vinogradnikom, ki se našim težnjam tozadevno pridružujejo. Ako pa imata vinarski komisar in c. kr. kmetijska družba nalogo in dolžnost, da posredujeta med vinorejcem in kupcem, naj tedaj posveti vso svojo pozornost prirejanju vinskih sejmov, ki so vinorejcem in kupcem v večjo korist, kakor pa poizkušcvalna klet. Razprave se udeleži župan Hribar, ki pravi, da je kot župan prepovedal poizkušnje, a višja instanca je dovolila poizkuševalno klet. Sklene sc. da se resolucija predloži politični oblasti prve instance, ljubljanskemu magistratu iti pa deželnemu odboru. Zupan Hribar zapusti zborovanje.
O odpravi osmin ali takozvanih bušen-šankov poroča g. Zaje, ki predlaga na deželni odbor sledečo peticijo:
Gostilničarska obrt ima poleg drugih ne-dostatkov mnogo preboleti, zlasti v vinskih pokrajinah, glede osmin ali bušenšankov, ker ista obrt v takšnih krajih žc brez tega slabo uspeva, toda plačevati mora natančno predpisane davke in izvrševati druge policijske predpise in dolžnosti. Vsled tega gostilničarji na I. kranjske.11 splošnem gostilničarskem shodu prosijo slavni deželni odbor, da nemudoma vse potrebno ukrene, da se za vselej odpravi točenje lastnega pridelka in naj se gostilničar sam poslužuje gostilničarskc obrti, ker vinorejec brez tega lahko svoj pridelek drago proda in dobi denar skupaj, kar mu več koristi, istotako bode olajšana naporna služba uradnikov c. kr. vžitnine in bodo večji državni dohodki. Razprave se udeleži g. Do-linar z Doline.
Vladni svetnik g. Kulavic naglaša, da se bušenšank dovoljuje le gostilničarjem. Libisch iz Gorice pozdravi zborovalce v imenu goriških gostilničarjev. Naglaša, da Primorska najbolj trpi vsled bušenšankov. Govornik govori nemško, ker slovenščine ni vešč. Naglaša. da so določila o bušenšankih še iz leta 1784 in izjavlja, da se z resolucijo strinjajo tudi goriški gostilničarji. Sklene sc, da se pošlje peticija kranjski in primorski deželni vladi. Debate se udeleži dr. Murnik, ki želi. naj se izpuste iz resolucije besede: bušenšank. kar obvelja in se tako obrača resolucija lc proti dovoljenju za prodajo lastnega vina.
Gospod Maček govori o akciji gostilničarjev proti pivovamiškemu kartelu in predlaga':
Izvoli naj se pomožni odbor, obstoječ iz desetih članov, ki naj deluje skupno z odborom zadruge na to, da se strogo premo-
ville, in čc bi sc ne našla še nekatera dobra srca, lahko bi jaz gladovala - moj oče bi se za to nič ne brigal!«
»Povod, da sem vas obiskal, sc tiče ravno pokojnega Sir Charlesa liaskervillc!«
Dama jc zardela, tako, da so se pege na njenih licih jasno pokazale.
Kaj želite slišati od mene glede toga gospoda?« je vprašala iu njeni prstje so nervozno skakijali po tipkah pisalnega stroja.
»Vi ste ga poznali, kaj ne?«
»Kakor sem vam že rekla, dolgujem njegovi prijaznosti veliko hvalo. Ce si morem sama služiti kruh, se imam za to zahvaliti v veliki meri sočutju, ki ga je imel z mano v mojem slabem položaju.«
»Ali ste si ž njim kaj dopisovali?«
Hitro ntc jc pogledala in njene rjave oči so se nevoljno lesketale.
»Kaj nameravate s tem vprašanjem?« je vprašala nato rezko.
»S tem vprašanjem hočem preprečiti javen škandal. Boljše jc, da vas vprašam to tu. kakor pa na drugem mestu, kjer bi se stvar morda obrnila, proti čemur bj ne mogli ničesar storiti.«
Molčala je in v obraz je bila zelo bleda. Konečno je dvignila glavo iu v njenem drža-nju jc bilo neko lahkomiselno in izzivajoče kljubovanje.
»Dobro, odgovarjala bodem!« jc rekla. »Vprašajte!«
»Ali ste kaj dopisovali s Sir Charlesom?«
»Gotovo, pisala sem mu enkrat ali dvakrat, da bi se mu zahvalila za njegovo nežnost in plemenitost.«
triva in pretresa najnovejša akcija pivovar-narjev, da se natanko pazi, v koliko bo ta naredba v škodo in nepriliko gostilničarjem, da zabeleži vse slučaje in razmotriva o njih pri sejah. Ta odbor v zvezi z zadružnim odborom ima pa tudi nalogo, da v slučaju, ako postanejo razmere med pivovarnarji in gostilničarji težavnejše, kot doslej, dela med stanovskimi tovariši na to, da se ustanovi velika lastna zadružna pivovarna. Poročevalec je navajal, da nameravajo kartelirani pivovarnarji podražiti pivo, kar je povedal gosp. To-stemu iu njemu predsednik kartcla g. Kosler. Govornik naglaša, da si morajo gostilničarji napraviti lastno pivovarno, in sicer na Gorenjskem, kjer se bode varilo tako pivo, kakršno je bavarsko. Tovarna bi se ustanovila na deleže. Tovarna bi začetkom zvarila 80 tisoč hektolitrov. Pivovarna bi se napravila od Radovljice do Javomika. V pomožni odbor sc izvolijo z Dolenjskega: Karol Pros-man z Novega mesta, Ignacij Mcrliar z Ribnice, Jožef Vcrdcrbcr iz Kočevja in Josip Pe-hani iz Kočevja, Kunstelj iz Radovljice, Faj-diga iz Kamnika. Pavlin iz Podbrezja in Pe-ternel z Bleda; z Notranjskega gg.: Burgar iz Postojne, Rihar iz Logatca, Lavrič s Planine in Gruden z Jeličnega vrha.
O predlogu glede na zadacanje vina za privatnike poroča g. Fajdiga, ki predlaga: Deželni odbor kranjski in goriški naj sestavita takoj zakonska načrta, da morajo vsi ljudje nc glede na stan, ki imajo doma vino, tudi plačevati deželne kakor tudi občinske vžitninske davke. Ako se pa to ne zgodi, naj sc pa tudi gostilničarjem dovoli za njegovo družino od 3 do 5 lil nezadacanega vina, do česar imajo tudi pravico drugi. Govornik navaja, da se popije več nezadacanega kakor zadacanega vina. Razprave se udeležita gosp. Nemec z Nabrežine in Dolinar, ki govori proti resoluciji. Resolucija se odobri.
O protestu proti dajanju koncesij v najem tretjim osebam poroča g. Zaje, ki predlaga na trgovsko ministrstvo peticijo: Gostilničarska obrt pripada obrti, ki je najbolj zatirana in gineva zaradi raznih nedostatkov, zlasti pa, ko nima zakon prave meje in upošteva v S 14. obrtnega reda. Med drugim trpi gostilniška obrt mnogo, da obrtne oblasti odobravajo zakupodaje in še celo tretjim osebam. Na ta način se koncesije izkoriščajo, brez da bi koncesijonar sam izvrševal svojo obrt. Nahajajo se prepogosti slučaji, da imajo zakupniki po več koncesij, kot to dopušča zakon, a osebno ne izvršuje niti ene. Zato zbrani gostilničarji prosijo trgovinsko ministrstvo, da nemudoma odpravi navedene nedostatke in podeli tozadevni strogi ministrski ukaz podrejenim obrtnim oblastim, da se strogo drže S 19. obrtnega reda pri oddaji koncesij v najem, ter da odločno prepove najemnikom izvrševati koncesijo po namestniku.
Resolucija se sprejme soglasno, glasovanja sc je vzdržal le zastopnik tvrdke No-vakovič.
Gospod Maček poroča o prodaji piva zasebnikom naravnost iz pivovaren in zahteva koncesijoniranje prodaje vina in piva v steklenicah. Predlaga: Ker jc ravno zdaj v pripravi ministrska naredba, tičoča sc koncesi-joniranja točenja iu prodaje piva v stcklcni-cah, naj se ta raztegne tudi na vina v .steklenicah in naj sc prodaja piva in vina v steklenicah podeli edinole gostilničarjem s koncesijami. Poročevalec ostro graja obrtno oblast, ki nc ščiti gostilničarjev.
Isti poročevalec g. Maček poroča tudi o odpravi prodaje piva privatnikom naravnost iz pivovaren in o zahtevanju koncesijonira-nja prodaje vina in piva v steklenicah in predlaga: V obrambo splošnih gostilničarskih interesov sc zavežejo vsi gostilničarji po deželi in mestih, strogo paziti na svoje dajalce piva, da ti oddajajo pivo edinole koncesijoniranim gostilničarjem. Vsak posamezni gostilničar naj prijavi vsak nasproten slučaj zadružnemu odboru v Ljubljani, ki ima na podlagi obveznega pisma pivo.varnarjev dotično pivovarno opozoriti na to. Cc se pivovarnar na opomin nc ozira in če šc nadalje tudi privatnikom streže, se imajo vsi gostilničarji dotičnega kraja združiti v energičen bojkot proti taki pivovarni. O tem se obveste vse pivovarne. Ljubljanska gostilničarska zadruga izvedi to resolucijo. Debate se udeleži gospod Ka-lišnik iz Fužin, ki prosi, nai sc primejo »za ušesa« tudi izdelovalci sodovice in pokalic, ki krošnjarijo osobito po deželi in škodujejo znatno gostilničarjem.
O odpravi privatnih nekoncesijoniranih izkuhov poroča g. Kenda, ki predlaga: Visoko c. kr. trgovinsko ministrstvo izdaj ukaz na pristojne oblasti, naj vse nekoncesijonirane izkuharije v zasebnih stanovanjih proti gotovemu plačilu odpravi, ker delajo gostilničarjem neprecenljivo škodo. Poročevalec je ostro obsojal dajenje hrane po privatnikih, ki lažje izhajajo kakor gostilničarji, ker kupujejo lahko meso druge vrste ali pa tisto meso, ki se prodaja v Metelkovih ulicah. — Brivec Franchctti vpraša vladnega zastopnika, čc ne obstoja ministrska odredba, po kateri sme dati zasebna stranka hrano le eni osebi. — Vladni svetnik Kulavic pravi, da mu to ni znano.
Brivec Franchctti, ki jc postal čez noč gostilničar, predlaga po daljšem poročilu, ki ga čita, medtem ko so poročevalci gostilničarji vsi govorili, sledečo resolucijo: Shod se obrača na pravosodno ministrstvo z nujno prošnjo, da poskrbi kar najhitrejše mogoče za ustanovitev obrtnega sodišča v Ljubljani. Samo v Ljubljani in ljubljanski okolici jc približno 5000 raznih obrtnih podjetij in do 18 tisoč delojemalcev in bi imelo obrtno sodišče dovolj posla. — Sprejeto.
Obrtni inštruktor g. dr. Blodig poroča o strokovni organizaciji zadrug na podlagi novega obrtnega zakona in o ustanovitvi strokovne zveze. Nastopa proti nekaterim obrt-
nim zadrugam na deželi in po malih mestih, ker so v njih obrtniki raznih strok. Nadalje govori o pravicah, ki jih dobe zadruge po novem obrtnem zakonu. Zadruge dobe pravico, da odločujejo pri oddajanju koncesij in da imajo prizivno pravico, če se dovoli koncesija proti volji krčmarske zadruge. Govornik naglaša. da posameznik ne doseže ničesar sam, marveč Ic po organizaciji se dosežejo uspehi. Priporoča zvezo krajnskih gostilničarskih zadrug. Nadalje govori dr. Blodig o ustanovitvi gostilničarskc deželne zveze. Posamezne zadruge naj vstopijo v deželno zvezo. Nasve-tuje pripravljalni odbor za ustanovitev »Kranjske gostilničarske deželne zveze«. — Gostilničar (!) Franchctti predlaga, naj bi prevzela ljubljanska gostilničarska zadruga inici-jativo za ustanovitev »Kranjske deželne zveze gostilničarskih zadrug«. Zvezo priporoča, ki naj bi si ustanovila tudi bolniško blagajno in penzijski zaklad. Predlaga, naj ljubljanska zadruga skliče tudi bodoče leto gostilničarski kongres. — Dr. Blodig se strinja s Franchet-tijevimi izvajanji. — Gospod Rus z Bleda želi, naj bi sc o pravilih Zveze posvetovala zadruga tudi z gostilničarji z dežele. — Stavljeni predlogi se odobrc.
O odpravi prisilne uprave in rubežni koncesij govori g. Tosti. Predlaga resolucijo na justično ministrstvo, ki zahteva, naj se odpravi prisilna uprava in rubežen koncesij.
V imenu »Deželne zveze za tujski promet na Kranjskem« pozdravi shod tajnik gospod dr. Mani, ki pravi, da imajo gostilničarji največ dobička od ptujcev. Gledati mora gostilničar. da ustreže ptujcem. Od ptujcev je prišlo največ pritožb glede na jedi. O cenah se ptujci ne pritožujejo. Stavlja sledeča predloga: Gostilničarji po letoviščih in iz krajev, kamor prihajajo ptujci, naj bi potovali na Tirolsko iir v Švico, da se praktično nauče, kako post reči ptujcem. Nasvetu je poučno potovanje. Deželna zveza hoče iti glede na to poučno potovanje gostilničarjem na roko. Nadalje predlaga, naj bi se ustanovila v Ljubljani natskarska in kuharska šola. Z bzirom na naraščaj sta potrebni taki šoli. Debate se udeleži g. Peternel, ki naglaša. da res manjka strokovne izobrazbe. Predlaga, naj bi predlagano učno potovanje priredila ljubljanska zadruga. — Na predlog g. Zajca se izreče zahvala »Prometni zvezi«. — G. Rus želi, da bi se prej ko mogoče priredil nameravani poučni izlet, o katerem se razpravlja zasebno že eno leto. Predloga g. Marna se odobrita. Gospod Zaje svetuje gospodom z večjimi podjetji, naj bi si pridobili več vajencev. — Kenda pravi, da je vse povedano lepo, a glavno kar je, namreč denarja, manjka. Poživlja gostilničarje na pristop k »Prometni zvezi«. — G. Krapež izvaja, da je ukazal ljubljanski policijski svetnik, da morajo biti končani koncerti do 11. ure. Predlaga, naj smejo imeti gostilničarji koncerte do 12. ure, kavarne pa do 2. ure zjutraj. — Gospo.d Zaje naglaša, da je bilo zborovanje zgolj stanovsko in obžaluje, da niso bili navzoči na shodu tudi drugi državni poslanci razven ljubljanskega župana. Gostilničar (!) Franchctti pravi, da je bilo na Štajerskem navzočih pri zborovanju 16 državnih poslancev. Zohteva od državnih poslancev, da zastopajo koristi gostilničarjev. Veliko gostilničarjev zapušča med popolnoma neumestno hrulacijo Hribarjevega brivca Franchettija zborovališče. Od poslancev S. L. S. je bil na shodu navzočen g. Košak. Ker je s tem dnevni red končan, zaključi gospod Tosti zborovanje.
Dnevne novice.
+ Nemški nacionalci in slovenski liberalci
sc še zdaj ne morejo potolažiti, da jc šel ljubljanski knezoškof v Wiirzburg. Od obeh strani leti ogenj in žveplo nanj. Med tem pa, ko je »Slovenski Narod« postal žc dolgočasen, se jc »Marburger Zeitung« povspela do originalnih trditev. Ona ne trdi nič več in nič manj. kakor da hoče ljubljanski knezoškof vse Nemce pregnati in da ima iz samega slovanskega fanatizma »einen Zug zur russischen Ortho-doxie«. Ko »Slovenski Narod« dokazuje, da slovenska duhovščina pokončuje slovensko narodnost, ii pa »Marburgerica« očita, da na stolpih razobeša slovensko trobojnico kot »znamenje bodoče, od Rusije podpirane Velike Slovenije«. So pač norci na obeli straneh!
-+ Plod hinavske tržaške politike! Tržaški »Družinski Prijatelj« piše: »Na slavnosti društva »Hajdrih« na Proseku so demonstrirali nekateri tržaški Slovenci proti gostom ljubljanskega društva »Ljubljana«, zato. ker se noče vdati terorizmu ljubljanskih liberalcev. Ta demonstracija ic plod hinavske tržaške politike. Upamo, da ne bo manjkala na to demonstracijo zdrava reakcija.« — K tem besedam pristavljamo: Skrajni čas jc, da se to res zgodi. Trezni rodoljubi naj gredo na tako odločno delo, ki bo le v prospeh poštenega naroda ob tržaški obali!
-f In vendar se giblje! Pri sv. Ivanu v tržaški okolici ustanavljajo novo društvo »Slovensko krščansko socialno-izobraževalno društvo« pri sv. Ivanu. Pravila so že predložili namestništvu v potrdilo. Dosedaj sc je vpisalo že lepo število udov. ki kar ne morejo dočakati dneva, ko bo društvo začelo razvijati svoje delovanje. Mlademu društvu želimo najboljših uspehov; zlasti pa želimo, da bi sc ustanovilo po okolici šc več takih društev, ki naj bi širila pravo izobrazbo med naše ljudstvo.
+ Slovenski liberalci in shod svobodo-inislecev v Pragi. Hribarjeva narodnona-predna stranka sc popolnoma identificira s shodom svobodomislecev v Pragi. V sobotnem »Narodu« čitatno sledeče vrste, ki jih pribijcnio kot dokaz »krščanskodemokraške podlage« dičnih slovanskih članov »Jugoslovanskega kluba«. »V soboto se je zaključil
svetovni kongres »Svobodne Misli« v Pragi in sicer po napadih v klerikalnih listih soditi — z velikim uspehom. Ideja svobodne misli pridobiva tal vsepovsodi, zato bljuvajo klerikalni listi ogenj in žveplo na prireditev in ker ji s stvarnimi razlogi in ugovori ne morejo blizu, se poslužujejo najinfernalnejših laži da bi kongres in udeležence kongresa ponižali in oblatili pred javnostjo. Kaj vse je že v tem oziru storil »Slovenec«! Ze tedne sem izliva iz svoje smrdeče kloake golidc najostud-nejše gnojnice na prireditelje kongresa in na kongres sam. Da bi njegove infernalne laži, njegova podla obrekovanja zavračali? Nam ne pride na misel! Laž ima kratke noge iu resnica je še vsikdar zmagala! Tudi svobodna misel bo zmagala nad peklensko močjo teme!« Poročilo »Slovenčevo« je bilo čisto stvarno, o čemer se lahko prepriča zdaj naknadno lahko vsak, če ga primerja s poročili drugih listov, ki so poročali bolj površno. »Narodovo« poročilo, ki je bilo skrajno slabo in le medel posnetek iz »Narodnih Listov«, pa se bere kot nekaka falzifikacija dejstev, ker je ravno najznačilnejše stvari izpustilo. Kie ic kaka laž bila v »Slovencu«? Zahtevamo dokaze, ker mi svojega poštenega poročevavca ne pustimo blatiti! Da, laž ima kratke noge, in zato svobodna misel ne bo zmagala!
+ Na Rak. se je vršila volitev novega občinskega odbora, pri kateri jc S. L. S. sijajno zmagala. Od nasprotnikov jih je volilo samo pet, drugi so brez glasovanja osramočeni pobegnili z volišča.
+ Al s slovensko šolo v Trstu še vedno ne bo nič? Na shodu tržaške delavske organizacije je preteklo nedeljo, katerega se je udeležilo do 1500 oseb in na katerem se je sprejela resolucija proti uvedbi lcgitimacij-skih listkov za dclavce in proti podraženjn kruha, je govoril tudi državni poslanec dr. Rybar o slovenski šoli v Trstu. Med drugim je poslanec Rybaf dejal, da doslej kar se je govorilo v ministrstvih o slovenski šoli. ni smel v interesu stvari obešati na veliki zvon. »Vedel sem predobro, k&ko bi naši Italijani skočili pokoncu in da bi utegnili vse preprečiti. Posebno sedaj, ko sta Tittoni in Aerenthal zopet učvrstila zvezo med Avstrijo in Italijo in smo zopet v dobi »višjih obzirov«, je zelo nevarno ovajati take stvari. Ali, ko je že »Rdeči Prapor« izvlekel stvar na dan, tudi jaz nimam več vzroka, da bi molčal. Jaz sem govoril v ministrstvu z neko jako imenitno in nterodajno osebo, ki pa je za sedaj nočem imenovati, in ta mi je obljubila, da prevzame država našo šolo v svojo oskkrb. To je res. Ali jaz ne verujem in ne zaupam nič nobeni avstrijski vladi. (Vihar.) Saj imamo dovolj izkušenj. Koliko obljub niso že dajale avstrijske vlade naši tužni Istri, ali vse te obljube so ostale prazne besede. (Vrišč.) Jaz tudi danes nisem prepričan, da dobimo šolo. Ce slučajno pade ministrski predsednik Beck, padejo ž njim v grob tudi vse njegove obljube. (Vrišč) kajti naslednika njegovega ne bodo nič vezale. Zato sem molčal o stvari, nc pa radi pomanjkanja poštenja, kakor mi očita »Rdeči Prapor«. Jaz bom verjel šele, ko bom videl državne učitelje na naši šoli, tedaj bo šele čas, da povemo javno, da srno kaj dosegli. Poslanec Spinčič je bil priča, ko smo govorili v dotičnem ministrstvu. In tam se nam je zatrdilo: »Šolo dobite, samo malo potrpite!« Na to sem odgovoril ogorčeno: »Več potrpljenja pač nc morete zahtevati, saj čakamo na šolo žc nad 20 let!« — Stvar je namreč taka: Poprej .ie imel Trst italijanske nacionalne poslance in vlada se je vedno izgovarjala na te; sedaj pa, ko smo skupno s socialno demokracijo odstranili to oviro in ima Trst socialistične poslance, se vlada sklicuje na te poslednje! Dotičnik mi je namreč rekel: »Sedaj še vam ne moremo dati šole, ker treba socialno-demokratične poslance šonati, kajti, če bi sedaj prišla slovenska šola v Trst, bi to reče-nim poslancem škodovalo pred italijansko javnostjo«. In socialisti sami, ki so sc bahali na slovenskih shodih, češ, da nam oni sami prei pribore šolo, nego mi sami, so v resnici ovira! Taka jc stvar.«
+ Novi podžupani na Hrvaškem. Vladar je podpisal imenovanje novih podžupanov: Malviča za županijo požeško, Kcnfelja za žu-panijo virovitiško in Kršnjavega (?) za ogu-iinsko.
+ Sto delavcev so zopet odpustili iz Lloydovega arzenala v Trstu. Ta neprestana odslovljenja so tudi vzrok, da delavci zadnjo nedeljo niso hoteli delati in tako onemogočili, da sc ni mogla izpustiti v morje nova ladja »Palaeky«. Zanimivo je, da se jc socialno-demokraško vodstvo v Trstu trudilo, da bi se dosegel kompromis — tržaško socialno-de-mokraško vodstvo je namreč od vlade zato bilo »naprošeno« — toda izkazalo se je, da nima na organizirano delavstvo več takega vpliva, kot nekdaj. Socialno-dcmokraški »Be-sch\vichtigiingshofratje« niso nič dosegli. Danes popoldne smo dobili brzojavko, da s« izpustili danes »Palackega« v morje.
+ Jugoslovanski socialni demokratje so v nedeljo zborovali v Trstu. Kopač je bil predsednik; navzočega državnozborskega poslanca sodruga Olivo navdušeno pozdravijo. Govori Ftbin Kristan. Obžaluje, da K treba v letu 1907., ko je vendar vse tako napredovalo, sklicati shod proti slovenskim nacionalistom. Slovenski nacionalisti — pravi se bodo zadušili v svojem lastnem blatu, 'k ga kopičijo. Opisuje od slovenskih nacionalistov prirejene demonstracije, ki imajo namen ovirati plodonosno delo za povzdigo celotne ga človeštva. »Lavoratore« poroča, da jc na to Kristan ostroumno pobijal nacionalistično buržoazijske stranke, med katere prišteva tu di »klerikalce«, na Slovenskem posebič in n; celem svetu sploh. Končal ic s tem, da bo ne koč rdeča zastava plapolala povsod v znal odrešitve človeštva. Oliva je nato slovesi«
izjavil, da so laški »socialisti s slovenskimi solidarni. Regent prestavi Olivov prekrasni govor o odrešenju človeštva in internacionalni solidarnosti v slovenščino. Regent tudi iz-rečno želi, da bi laški sodrugi slovenskim dejansko pomagali v boju proti slovenskim nacionalistom. Sodrug Mihevc pove zbranim socialistom, da mu je neki vodja narodnodelav-ske organizacije v Trstu dejal, da ako ne bodo pri prihodnjih volitvah slovenski sodrugi glasovali za kandidate narodnodelavske organizacije, se bo slednja združila z laško ka-uioro proti socialistom. Nato je shoda konec. Na shodu je bilo baje samo 200 ljudi.
Stirideseltetnico mašništva bo te dni v Mariji Bistrici praznoval nadškof dr. Josip Stadler. Še na mnoga leta!
+ Hribarjeva mlekarska zveza. Pravila za liberalno mlekarsko zvezo, ki so bila predložena že v registracijo, so proponentje zopet umaknili. Torej je nehaia liberalna mlekarska zveza, preden je oživela.
+ Notar Hudovernik se pere v »Slovenskem Narodu«. Mož pri tem pozabi, da kdor se umiva v taki gnojnici, kakoršna je »Slov. Narod«, je vedno bolj umazan. Notar Hudovernik pravi v sobotnem »Narodu«, da so pri volitvi Ciril-Metodove skupščine odločevali radikalni dijaki. Kot vestni časnikarji hočemo odtegniti pozabljenosti sledeča fakta: Notar Hudovernik je imel z dozorelimi možmi, med njimi največ zastopnikov obmejnih Slovencev, na predvečer skupščine dogovorjen resen pomenek o po-stavljenju skupnih kandidatov za družbino vodstvo. Obmejni Slovenci so se ravno na notarja H u d o v e r 11 i k a obrnili, ker so vedeli, d a j e o n gene r a M s s i m u s radikalnih d i j a -k o v. Gospod notar je sicer obljubil priti na dogovorjeni pomenek, v resnici se je pa temu odtegnil in šel ob istem času med svoje radikalne dijake, ter jim dal natančne instruk-cije, kako se imajo naslednji dan pod njegovo komando vesti. In res, drugi dan je bil on na skupščini vodja klakerjev. Če je bil on miren, so mirovali tudi radikalni dijaki, če je 011 zavpil živio, zarjuli so dijaki za njim, kadar je 011 stegnil svoje dolge roke, zaploskal je radikalni izrael. Iz tega jasno sledi, da so res odločevali na skupščini radikalni dijaki pod poveljevanjem notarja Hudovernika. Te zasluge mu ne more nihče kratiti, zlasti naj ie ne pozabijo naši somišljeniki!
—	Umrla je v Sežani c. kr. poštarica v pokoju gdčna. Eufemija Mahorčič.
Predaval ie v nedeljo v Velikih Laščah g. dr. Fr. Raznožnik o legarju, s posebnim ozirom na slučaje, ki so se pojavili na Mali Slevici. Trije bolniki so umrli. Nekaterim pa se je zadnji čas začelo stanje boljšati. Gosp. zdravnik sc- mnogo trudi, da bi preprečil razširjanje bolezni.
—	Učiteljska vest. Za provizoričnega učitelja na ljudski deški šoli v Šmihelu pri Novem mestu je imenovan g. Rudolf Kuez.
Imenovanje. Suplent na učiteljišču v Kopru, Aleksander Šantel, je imenovan za provizoričnega učitelja na državni gimnaziji v Pazinu.
Karol Goršič se — pere. Karol Goršič, poštenjak od nog do glave, ki je pred leti hotel za domovino preliti celo svojo kri, ko se je načel s čevljarskim krivcem, nam je poslal naslednji popravek: Ni res, da sem jaz kol agitator liberalne stranke za plačilo župana Hribarja smel v svojem stanovanju v Križankah gojiti mestne golobe: res pa je, da jaz za plačilo nikdar nisem agitiral in da tudi nikdar nisem v svojem stanovanju v Križankah gojil mestnih golo bov. V Ljubljani, dne 14. kimovca 1907. — Verujemo Karolu Goršiču, da mestnih golobov ni gojil. Stvar bomo preiskali, ker se Goršič tako brani nedolžnih golobov! Glasilo slovenske inteligence „Slov. Narod" včeraj tega moža brani 1 Kdor hoče, da ga bo »Slovenski Narod" branil naj gre brez dovoljenja v Lenčkovo klet in naj tam prouči, kako je znal Goršič »brez plačila agi-tirati." Veteranskemu društvu za ljubljansko okolico pa priporočamo, da s tem poštenjakom stori isto, kar je storilo že ljubljansko veteransko društvo. Ali veste, kaj je Radecki napravil s takimi junaki?
— Nečuveno izzivanje. — Zapuščeni „Curhaus". Piše se nam z Bleda: V nedeljo zvečer sem se peljal v svojem čolnu na kolodvor k vlaku, ki gre v Celovec ob 8. uri 6 m. Ko pridem okoli otoka, vidim od daleč ladjo z dvema rdečima lampjonoma, naenkrat pa zaslišim akorde vsenemške vele-izdajalske pesmi „die Wacht am Rhein" in „Deutschland Uber Alles". Nisem se meni' za tolpo razgrajačev, ki so bili očividno pijani, ampak sem mirno naprej vesljal. Ne tako oni. Ko zagledajo slovensko zastavo na mojem čolnu, ponove zadnjo kitico in se začno dreti „Heil, Heil". To je bilo vpitja, da so kar hripavi postajali. Ker se je nekemu sorodniku mudilo na vlak in ker sem bil v družbi dam, nisem mogel do gnati, kdo so bili razgrajači. Bilo jih je pa okoli 29, polovica se jih je odpeljala prof Celovcu, druga polovica pa je še pozneje razgrajala po jezeru. Nismo pedantični, peti pustimo vsakega v njegovem jeziku, tudi vemo, da se na Bledu ne da vpeljati nočni mir, kakor v mestih: izzivati pa se ne damo in najmanj ponoči od pijane druhali. Vpra šamo zato slavno c. kr. okrajno glavarstvo ali bi ne bilo umestno, da bi bil na kolo dvoru, posebno ob nedeljah ponoč žandar v službi? — Prihodnjič se ger manska pijana tolpa lahko dejansko loti
mirnih Slovencev; najmanje pa, kar se lahko Slovencu dogodi, je, da mu prihodnjič — zgine zlata ura, če bo sam srečal kake piane kulturonosce. — Restavrater Majut, ki e poleti drl letoviščarje, je te dni odpotoval na Dunaj, zapustivši svojo „ženo" in 2000 goldinarjev dolga na Bledu. Ker ima mož na Dunaju neko — nočno zabavališče, se bo morda vsaj nekaj denarja dobilo nazaj. Sedaj je še „žena" pobegnila! Vprašamo pa slavno zdraviško komisijo, ali mora res iskati restavraterja za „Curhaus" na Dunaju v ponočnih kavarnah; ali bi bilo to tako ludo, če bi „Curhaus" enkrat prevzel — domačin-poštenjak? Na zdar, »Curhaus"!
Blejčan.
Častniške plače, ki se v kratkem zvišajo bodo po poročilu „N. Fr. Pr." po odstotkih sledeče razdeljene med posamezne šarže: 84% od vsote, namenjene za zvišanje plač, odpade na stotnike, nadporoč-nike in poročnike, ki so najbolj potrebni, 8% na majorje, ostalih 8% pa na ostale šarže od podpolkovnika nazgor.
—	Meso ceneje. Na dunajskem trgu je cena mesa padla za 10 odstotkov.
—	Svojega otroka ubil. V prepiru z ženo je vrgel posestnik Janez Jež na Dobračevi, okraj Idrija, proti svoji ženi grablje, ki so pa tako nesrečno zadele za ženo stoječega njegovega 2 in pol letnega sinčka, da je otrok vsled poškodbe na desnem sencu, drugi dan umrl.
—	G. Dragotin Freudenretch je, kakor poročajo hrvaški listi, zopet angažovan na hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu.
—	Truplo samomorilke najdeno štiri dni po smrti. V Trstu se ie zastrupila 24 let stara služkinja Marija Trevisan. Njeno truplo, ki je grozno smrdelo, so našli šele četrti dan po smrti, ker so njeni gospodarji na počitnicah.
—	Nekaj o mesarjih in cenah živine. Na Goriškem so padle cene živine na sploh za 25% djo 30%. cene mesa so pa še vedno stare. Zupan v Gradiški je povabil vse mesarje k sebi ter jim prigovarjal, naj z ozirom na znižane cene živine, znižajo tudi cene mesa. Toda mesarji se niso zmenili za to. Neki V. Movia je sklenil odpreti novo mesnico, v kateri bode prodajal meso po 1 K 12 vin. in 1 K 20 vin. kilogram. To bo na mesarje bolj vplivalo, kakor županovo prigovarjanje.
—	Opustitev brzojavne postaje Lazza-retto. Vsled odloka c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 29. avgusta t. 1., št. 31,647/P opusti se brzojavna postaja Lazzaretto pri Miljah koncem septembra t. 1.
„pri gozdu" zidar Frttscher in ranil, je že v četrtek popoldan v bolnišnici umrl.
Koroike nouice.
Štajerske nouice.
š Nova Rajfeiznovka. Včeraj smo dobili brzojavko: Včeraj so ustanovili na Vor-bergu rajfeiznovko. Navdušenost med ljudstvom je velika.
š Štajerski deželni zbor. V tem zasedanju sc bodo rešili predlogi glede volivne reforme. Predloženi proračun za leto 1908 izkazuje: Skupne potrebščine 29,255.664 K (28,123.201 K letos). Za deželno kulturo: 2,563.314 K (2,500.322 K), za izobraževalne namene 12,731.031 K (12,248.233 K), za dobrodelne in sanitetne zadeve 9,126.489 K (8,560.089 K), realitete: 1,051.949 K (996.333 K) Nato se sprejme predlog, da naj se dovolijo iz zneskov fonda za pospeševanje obrti štipendije mojstrom in pomočnikom, ki se hočejo izobraziti na strokovnih šolah in Specialnih obrtnih kurzih. Ploj poroča ustmeno o ubožništvu. Nato se vname tnala cerkvenopolitična debata. Dr. Jurtela predlaga namreč, da se dovoli teharski občini iz svojega prispevati k zgradbi nove cerkve. Socialnodcmokraški prosvet-ljenec Resel pa meni, da občine nimajo pravice, oziroma dolžnosti, prispevati za cerkvene namene. Pravi, da, če je občina teharska to sklenila, vzlic temu ni govorila v imenu večine občanov, ki so le »po imenu katoličani« itd. itd. Jurtela je klobasarja krepko zavrnil, nakar je večina sprejela predlog. VVastian in-terpelira zaradi novega državnega mostu čez Dravo v Mariboru, ki se zavlačuje. Rescl in-terpelira, ker se še ni sankcionirala v spomladi sklenjena izprememba občinskega vo-livnega reda na podlagi direktne in tajne volivne pravice. Dr. Jurtela in tovariši predlagajo podpore za okraje Ptuj in Radgona. Dr. Schacherl poživlja predsednika političnega odseka in deželnega glavarja, naj razprave glede na volivno reformo pospešita, kajti delavstvo ne bo mirno trpelo zavlačevanja v tej zadevi. Načelnik Sutter izjavi, da 011 sicer osebno ni za nujnost volivne reforme, da pa bo takoj sklical odsek, kakor hitro poročevalec dovrši svoje poročilo. Deželni glavar grof Attems izjavi, da ničesar ne more storiti, kot to, da pusti delati načelnika, ker je njegova dolžnost in tozadevne predloge v teku 24 ur dene na dnevni red seje.
š Samoumor 86 let stare starke. V Muro v Gradcu je skočila 86 let stara dimnikarjeva vdova Rosa Odi in utonila. Vzrok: silna beda na stara leta.
š Letošnje ljutomersko vino bo izborile kakovosti. Tudi po množini bo letina dobra.
š Poročil se je g. Ivan Arzenšek, trgovec, gostilničar in posestnik v Stranicah z gospico Ljudmilo Žager, hčerko umrlega nadučitelja v Petovčah.
š Pri občinskih volitvah v trgu Šmariji pri Jelšah so bili soglasno izvoljeni kandidatje, ki so bili skupno postavljeni od narodnih strank.
š Uboj na mariborski ulici. Kočijaž Arnečič, katerega je napadel kakor smo poročali, na Tegctthovi cesti blizu gostilne
Razne stuari.
k Koroški deželni zbor so otvorili včeraj. Deželni glavar grof Goess se je spominjal šestega cesarjevega letošnjega bivanja na Koroškem in zaklical cesarju trikratni »Zivio«. Glavarjev govor poslušajo poslanci stoje. Med peticijami je zahvala »Učiteljske zveze«, ker je deželni zbor v preteklem zasedanju izboljšal učiteljske plače. Nato se izroče peticije odsekov. Poslanec Stcinvvender predlaga, naj se izpremeni vodna postava, naj se na novo urede gozdne in pašniške pravice, o dodatnih posojilih po hipotekarnem zavodu in o pobiranju prispevkov za lov. Huber predlaga, naj se ustanovi sanitetni okraj. Pirker predlaga, naj se odpiše užitnina poljedelcem. Glede na škodo po povodnji interpelira posl. Pirker. Novoizvolini beljaški deželni poslanec dr. An-gercr se zapriseže. Finančnemu odseku odstopijo več predlog, med njimi računske sklepe za I. 1905 in 1906 in proračuna za 1. 1907 in 1908. Slede volitve v odseke. Večina ni volila vanje kršč. soc. deželnih poslancev.
k Dve nesreči. 12. septembra je padel kmet Ambroš v Gonobecu pri Pliberku iz podstropja na podlane ter se je ubil! Družine hvala Bogu nima. — 12. septembra je padel 8-letni sinček krojača Komac raz s senom naloženi voz pod kolesa, ki so mu šla čez trebuh.
Ljubljanske nouice.
lj Umrla je danes ponoči č. sestra Coluni-ba Kovač, prednica v Leonišču v Ljubljani. Pogreb bo jutri, dne 18. septembra, ob 4. uri iz Leonišča k Sv. Križu.
lj Pevske skušnje »Ljubljane« se tekoči teden radi odsotnosti g. pevovodje ne vrše, pač pa se bodo pomnožile skušnje prihodnji teden.
li Za suplenta na ljubljanski realki sta
imenovana gg. Vinko Šarabon, doslej suplent na mariborski gimnaziji, in Ernst Nitsche iz Liberc.
Ij Odlikovanje. Cesar je podelil ravnatelj-skenui tajniku Kranjske hranilnice gosp. R. Schisckarju zlati zaslužni križec s krono.
lj Parmovo opereto »Lukavi služnik« (»Der Stammhalter«) jutri prvikrat pojo na zagrebškem narodnem gledališču.
Ij Žrtev tifusa. V vojaški bolnici je umrl na tifusu sanitetni vojak Anton Trošt, ki ie v svoji službi nalezel tifus.
lj Slovensko gledališče. Poroča se nam, da je bil včeraj g. Leopold Kovač, znani izborni tenorist pevskega društva „Ljubljana", sprejet v operni zbor slovenske opere, pri katerem bo leto sodeloval že četrto sezono.
Ij Vseslovenski trgovski shod namerava 20. oktobra prirediti v Ljubljani trgovsko društvo „Merkur".
li Poštena delavca. Posestnik Anton Kr-žič iz Rakitne je pripeljal po Ljubljanici v čolnu 13 sežnjev drv za nekega zdravnika v Ljubljani. Prepeljavo drv do kupca ie izročil delavcema Francu Albrechtu in Iv. Porenti. Delavca sta pa to priliko porabila tako. da sta dva sežnja drv prodala drugam. Ko je prišel Kržič goljufiji na sled, je pustil oba delavca aretovati, a so dobili pri njima samo še pet kron. Oba so izročili sodišču.
lj Prijeta trojica. Sinoči so prišli v Glin-škovo gostilno na Radeckega cesti brezposelni kočijaž Franc Agrež iz Brežic, klepar Mirko Zan iz Zagreba in pekovski pomočnik Lju-dovik Štimec iz Ludbrega pri Belovaru, kjer so nekaj časa pili in se pogovarjali. Nenadoma je pa Agrež izginil iz gostilne in se pojavil v Glinškovem stanovanju. Ko so ga stranke opazile, so poklicale na pomoč, nakar so vsi trije pobegnili. Policija je vse tri tičke polovila in zaprla. Trojica se je baje seznanila na Reki in so prišli v Ljubljano brez cvenka.
Ij Navihani bebec. Dne 18. avgusta je prišel na vrt Reininghausove restavracije v Šiški delavec Franc Zaje, ki je nekoliko bebast in naročil vrček piva. Pri drugi mizi je sedel neki drugi gost, kateri je natakarici pla čal z zlatom za 10 kron. Ko je natakarica prišla čez nekaj časa nazaj in vprašala, komu spada drobiž, se ie Zaje takoj oglasil, da njemu in ko ga ic dobil, je takoj odšel. Ko se je pa pozneje oglasil drugi gost, jc natakarica uvidela, da je denar izročila nepravemu gostu. V soboto dopoldne je natakarica Zajca opazila v mestu in ga dala prijeti.
Ij Cinematographe theatre francais (v bivšem »Katoliškem domu) na Turjaškem trgu uprizarja ta teden zopet nove slike Zelo krasni ste sliki „Golobja vila" in »Tru-badur". Tudi šaljive slike kot pod imeni „Odda se stanovanje", „Avtomobil na prodaj", „Prinesem kruha", in „Le zeta ne!" zelo ugajajo. Istotako prizori resne vsebine. Vse slike so jasne in tudi odmori med posamezni prizori so postali veliko krajši. — Cinematographe theatre francais je zniža vstopnino in sicer I. prostor na 30 kr., II. 25 kr., III. 20 kr. in IV. 15 kr. Dalje je uvedele abonentne vstopnice blok .1 10 vstopnic 1. prostora za 2 gld. 29 kr„ za društvo „Merkur" ter gledališko osobje »Dramatičnega društva" samo 2 gld. 10 kr. Vse slike tega podjetja so izvanredno mirne in čiste, ter nikakor ne trudijo očesa. Prav toplo priporočamo to podjetje!
Kako na Turškem kvitirajo podra-ženje kruha. V Erzemunu je 2000 ljudi napadlo dva trgovca, ki sta zakrivila, da se je kruh podražil in jih ubilo. Tudi drugim trgovcem groze. Radi podraženja kruha so bile v Carigradu velike demonstracije.
20.000 državnih slug ie zborovalo preteklo nedeljo na Dunaju. V resoluciji so izrekli upanje, da bo državni zbor ugodil njihovim upravičenim zahtevam.
Lekarniški praktikant povzročil smrt treh otrok. V Brnu je pri lekarnarju Loschu uslužbeni praktikant Lachmann pomotoma zamenjal steplenice z zdravili in s tem zakrivil smrt treh otrok.
Telefonska In brzojavna poročila.
»JUGOSLOVANSKI MINISTER«. Zagreb, 17. september. »Agramer Zeitung« objavlja o »jugoslovanskem ministru« sJedečo izjavo predsednika rusinskega kluba, Vasilka: »Jugoslovansk iminister se mi ne zdi verojeten, ker bi vlada s tem odbila od sebe Italijane in alpske Nemce. Tudi se jugoslovanska kluba o kandidatu ne bosta sporazumela. Konečno pravi Vasilko, da, če bi Jugoslovani bolj podpirali Rusine, bi v resnici bili v parlamentu jeziček na tehtnici.
NAGODBA. Dunaj, 17. septembra. VVekerle ustvarja vedno nove težkoče. Vzlic temu se od ogrske strani zatrjuje, da se bo nagodba posrečila še ta teden.
Dunaj, 17. septembra. Danes se je najprej vršilo posvetovanje avstrijskih ministrov. Ogrski minister Andrassy se je danes pripeljal sem in imel takoj posvetovanje z ogrskimi ministri. Danes opoldne je cesar sprejel v avdijenci ogrskega ministrskega predsednika VVekerla. VVekerle se je izjavil, da danes odpotujejo ogrski ministri v Budimpešto in da je moral prej cesarju poročati. Nato se je vršila pod Aerenthalovim predsedstvom skupna seja obeh ministrstev, o kateri se je VVekerle izjavil proti časnikarjem, da bo velike, odločujoče važnosti Besedilo glede veterinarskega dela nagodbe se je že skiciralo.
Dunaj, 17. septembra. Krščansko-so-cialna glasila izjavljajo, da krščanski socialci ne bodo pr1 trdili nobeni nagodbi z Ogrsko, ki bi jih spravila v nasprotje z njihovo preteklostjo.
SKLADATELJ BRl)LL UMRL.
Dunaj, 17. septembra. Skladatelj Ign. Briill je danes umrl.
NEEDINOST V OGRSKI NEODVISNI STRANKI?
Budimpešta. 17. septembra. Pojavljajo se zopet vesti o needinosti v ogrski neodvisni stranki.
ZBOROVANJE NEMŠKIH STRANK NA ČEŠKEM.
Praga, 17. septembra. Nemške stranke so imele danes skupno sejo glede skupnega postopanja o deželnozborski volivni reformi.
NADALJNE SLAVNOSTI V PROSLAVO
OSVOBOJENJA BOLGARSKE.
Sofija, 17. septembra Slavnosti v proslavo osvobojenja Bolgarske se bodo nadaljevale v Plevni in v drugih mestih. Včeraj zvečer so došli v Plevno trije posebni vlaki. Došel je tudi ruski veliki knez s knezom Ferdinandom in ministri.
AVTONOMIJA RUSKE POLJSKE.
Varšava, 17. septembra. Tretji dumi namerava ministrstvo notranjih del predložiti zakonsko osnovo o deželni avtonomiji ruske Poljske.
JAPONSKA NAROČA LADJE.
Stettin, 17. septembra. Japonska je naročila pri tukajšnjih ladjedelnicah tri bojne ladje in dvanajst križark.'
TERORIZEM V RUSIJI.
Varšava, 17. septembra. V poslopju zemljiške kreditne banke v Radomu so našSi veliko zalogo orožja revolucionarjev in okli-cev poljske revolucionarne stranke. 50 oseb je bilo aretiranih takoj v poslopju, mnogo oseb pa je bilo aretiranih v mestu.
Odesa, 17. septembra. Tu je »Zveza ruskih ljudi« organizirala ob priliki pogreba nekega od revolucionarcev ubitega policijskega uradnika pogrom proti judom. Baje sta dva juda bila ubita
Peterbnrg, 17. septembra. Revolucionarji so ubili v vlaku blizu Tiflisa 70let-nega kneza Čovačavadse, člana državnega sveta. Knez je svoj čas pod vlado Aleksandra II. sodeloval pri liberalnih reformah.
MAROKO.
Pariz. 17. septembra. »Gil Blas« poroča, da je Clcmenceau o položaju v Maroku dejal, da se bo francoska akcija omejila na Casablanco, da pa bo energična. Francozi ne bodo zapustili svoje sedanje politike, kakor je to moral svoj čas storiti Delcassč. Francoska ne bo prodirala tako daleč, da bi se potem morala umakniti. Francoska je v soglasju z vso evropsko diplomacijo.
Pariz, 17. septembra, (ieneral Drude poroča, da se Je rod Šama podvrgel. V četrtek se formalno podp.še tozadevna listina.
Cerkueni letopis.
Nova enciklika. »Vatcrland« poroča: 16. t. m. zvečer jc objavil »Osservatore Romano« novo cncikliko papeževo o moder-
Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVOVAREN" Žalec in Laško
z: priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta; »Salvator' (črno pivo a la monakovsko). zr
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). — pc^iljatu« na dem sprejema re$tai>reter „J<arcdnego Ocmo" g. K^žilniK (Telefon |t. 82.) ——
nizmu. Konstatira, da ie modernizem cerkvi postal nevaren. Da se zabrani njega razširjenje, se odreja sledeče: 1. Pouk v filozofiji in teologiji v semeniščih se mora vršiti v skolastičnem duhu. 2. Modernisti se ne smejo nastavljati na bogoslovnih učilnicah kot voditelji in učitelji. 3. Škofje morajo ljudstvo in duhovščino svariti pred modernistiškim časopisjem. 4. V vsakem škofovskem generalnem vikarijatu se mora nastaviti posebni cenzorski kolegij v svrho, da natančno preiskuje vse katoliške objave. Nadzirati se mora pri listih sodelujoče duhovnike; prepoved Leona XIII., da brez privoljenja škofovega noben duhovnik ne sme voditi lista, se vzdržuje. 5. Duhovniški kongresi so prepovedani, izvzemši zelo redke slučaje, ko se ni bati, da ne bi duhovščina zašla na njih v modernizem, lai-cizem ali presbiterijanizem. 6. V vsaki dije-cezi se ustanovi nadzorno svetovalstvo, da se ne razširjajo moderne zmote; o tem morajo škofje poročati sv. stolici. Kakor je razvidno iz tega, je enciklika strogo dogmatiško-verskega značaja in ima namen čuvati verski zaklad pred potvarjanjem od strani modernizma (evolucija dogem, potvarjanje nauka o inspiraciji itd., itd.) Kratko in Ic ponekod posebno pointirano poročilo »Vaterlanda«, ki st> ga posneli tudi ostali listi, med njimi v prvi vrsti »N. Fr. Presse«, bo seveda treba še znatno izpopolniti, ko bomo imeli pred seboj vso encikliko v originalnem besedilu.
Od Sv. Katarine na Rovih. Zopet sc je odela prijazna župnija na Rovih v praznično obleko in nanovo pokazala, kako sveže življenje polje v njej. Je sicer najmanjša v prostrani kamniški dekaniji, pa ne zaostaja za nobeno drugo v pravem napredku. Smelo celo trdimo, da stopa v marsikaterem pogledu — vkljub svojim skromnim močem — s krepkimi koraki pred vsemi! Dokaz tej trditvi nam je zadnja slavnost, ki se je vršila minulo nedeljo na praznik Imena Marijinega. Njena dekliška Marijina družba je obhajala namreč desetletnico svojega obstanka. Ze leta 1897 je vzklila na Rovih prva Marijina družba ter s tem odprla pot novemu načinu Marijinega češčen.ia, pot, ki je sedaj ubrana skoraj po vseh župnijah kampiške dekanije. Srečna se mora imenovati misel č. g. župnika Jankota Šiška, ki je hotel slovesno obhajati desetletnico prvenke med Marijinimi družbami v kamniški dekaniji. Pred desetimi leti se 11111 pač ni sanjalo, da bo od njega zasnovana Marij, družba v teku desetih let dobila toliko dičnih sestric, zato je bilo pa njegovo veselje tem večje, ko je mogel vse te mlajše sestrice povabiti k tej slavnosti. Mnogo se jih je odzvalo prijaznemu vabilu in bile so tudi z odkritosrčnim veseljem sprejete od slavljenke — domače Marijine družbe, katera jim je pohitela z zastavo pohioštevilno naproti do znamenja pri razpotju, kjer so bili postavljeni v pozdrav visoki mlaji z lepim slavolokom. Svoje zastopnice so poslale mnoge sestrice; v večjem številu in z zastavami pa so se udeležile Marijine družbe z Goričice, s Holmca, iz Mengša in iz Stranj. Pozdravil jih je prisrčno domači gospod župnik. Po pozdravu se je razvil veličasten sprevod med molitvijo in petjem iz doline na hribček k sv. Katarini, ki je odpela svoje svetišče ob 10. uri mnogobrojnim Marijinim hčeram. Slavnostni govornik č. g. Vojtch Hybašek je v krasnem govoru bodril zbrane dekleta, naj skrbno goje sv. čistost. Potem je služil stolni kanonik Josip Šiška slovesno sv. mašo, pri kateri so vrlo peii domači pevci. Opoldne so se zunanje družabnice zbrale na vrtu »pri Pircu« k skromnemu kosilcu, pri katerem je spretno udarjal domači tamburaški zbor. Ondi jih je domači gospod župnik še enkrat najprisrčneje pozdravil ter se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k lepi slavnosti. V imenu gostov mu je odzdravil kanonik I. Šiška, zahvaljujoč se njemu in po njem ustanovljeni Marijini družbi za ljubeznivo slovesnost. Ob 2. uri popoldne so se odpele litanije Matere božje. Po litanijah so se napotili domači in tuji gostje v društveno dvorano, kjer je prednica rovške Marijine družbe v prelepih besedah izrazila gospodu župniku iskreno zahvalo za desetletno očetovsko vodstvo, poklonivši mu v spomin kip Brezmadežne. Pri polni dvorani se je nato uprizorila igra »Sveta Neža«. V krasnih novih oblačilih se je predstavljala ta igra s toliko spretnostjo, da se je pri ginljivih prizorih porosilo marsikatero oko. Igri se je dodala živa slika, predstavljajoča poveličanje sv. Neže. — Ker mnogim ni bilo mogoče se udeležiti zanimive predstave, se bo igra ponavljala prihodnjo nedeljo, dne 22. t. m. popoldne ob 3. uri, proti znižani vstopnini; zato se vabijo vsi, ki žele kaj res izpodbudnega videti.
Zahvala.
Vsem, ki so nam povodom težke izgube izražali svoje sočutje in pokojniku poklonili prekrasne vence, izražamo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo.
Rodbina Faniini.
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
Najbolj, hosm. Zobo-
čistit, sredstvo
Izdelovatelj &. <3eydl Ljubljana, Spital.-Stritar. ul. T

Ena gospodična
se sprejme na hrano in stanovanje
pod jako ugodnimi pogoji. 2074 3—3 Dunajska cesta št. 23, v pritličju.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani I Dvorni trg štev. 3,
^ pod „Narodno karamo" " Električni razsvetljava.
Od 15. sept. do vštevši 22. sept. 1907:
Holandsko.
Posušene gobe
kupi Tomaž Chaloupka, Svčlec pri Bi-linu, Čežko in želi ponudbe z vzorci. 2083 3-3
MU VAJENEC
k bi imel veselje do mesarske obrti, pošten in priden, se sprejme. Kje,.pove iz prijaznosti upravništvo tega lista.	1968 12
poiten, priden, ročen
19;9 17
mesarski pomočnik
kafer! se na razsekavanje dobro razume, kakor tudi pri teletih In pre-ilčih vsega dela vajen
se sprejme s 1. oktobrom.
Kje, pove Iz prijaznosti upravništvo tega lista.
z 1, 2 ali 3 sobami s pripadki v novo zgrajenih hišah na Selu pri Ljubljani blizu elek* trične postaje se oddajo v najem takoj ali za pozneje.	1899
Več se poizve pri E. Predoviču, Ambrožev trg.
r
asa
Za šolsko mlade?


največja izbera oblek za dečke, površnikov, jopičev, dežnih ovratnikov že od gld. 2*50 naprej.
Istotako tudi: Obleke za deklice, kostumi« jopiči, paletoti, plašči in dežni plašči že od gld. 2"50
višje. Nizke cene brez konkurence!	2092 3-3
O. Bernatovič. Ljubljana, Mestni trg 5.
Ansietto skladišče obleK
asa
DSZ)

HETEOlUiiS
pleskanje pisoarjev
desinfikujoča maža za stranišča in pisoarje, za stene, žlebe in školjke.
Prihrani drago izplakovanje z vodo, odpravlja smrad iz stranišča in pisoarjev, torej važno za kavarne, restavracije, hotele, šole, bolnice, vojašnice, urade, kratkomalo za vse javne zavode. Dobiva se pri tvrdki	2056 3—3
Lh r .	kleparna in vodovodna instalacija
■ HCKer Ljubljana, Dunajska cesta
v pločevinastih posodah po 5, 10, 15 in 25 kg.



Šolske knjige
za vse šole v najnovejših, odobrenih izdajah,
pisalne in risalne, kakor tudi druge šolske potreščine
= v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča-
LflV. SCHWEfiTNEH »» ,0-«
knjigotržec v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3. (
Pekarija
v novo zgrajeni hiši na Selu, občina Moste, blizu nove kemične tovarne se takoj odda.
Več se poizve pri E. Predoviču, Ambrožev trg št. 7.	1900
Dijaka
nižjih razredov srednje šole iz boljše hiše sprejme uradniška obitelj na hrano in stanovanje. Na razpolago klavir in inštruktor. Več pove uprav. »Slovenca". 2093 4-3

Knjigarra
2053 10—5
Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani, Kongresni frg št 2
priporoča svojo
popolno zalogo
vseh na tukajšnjih in zunanjih učiliščih, zlasti na tukajšnji c. kr. I. in II. državni gimnaziji, c. kr. državni višji realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišču, na privatnih, ljudskih in meščanskih šolah uvedenih
šolskih knjig
najnovejših izdaj po najnižjih cenah. Zaznamki uvedenih učnih knjij se oddajalo zastonj.

i
Podružnica s v Spljetu. :
DelniSka glavnic« i i i K S.OOO.OOO. t i
UubUnnsba Kreditno banka v Ljubljani, mmm unče m. i-r.
obrestuje
JUST W" vloga na knjižioe in v tekočem računu od dne vloge do jR | O
= dne vzdiga po ^ 2 O.
Rentni davek plača banka sama.
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500' — , 1.000—, 5.000 — in 10.000—.
Podružnica sv Celovcu, a
■ Rezervni fond i i i i K 200.000. i i i