LJUBLJANA, dne 15. oktobra 1909. ^ '^arfOCJk^'---- POPOTNIK o Pedagoški in znanstven list. Letnik XXX. Štev. 10. VSEBINA: 1. Anton Kosi: O vzgojnem vplivu ljudske šole na samostojnost otrok......289 2. Dr. Jos. Tominšek: O napakah in pravilih slovenskega pisanja........292 3. Ivan Burdian: O vzgojnem vplivu ljudske šole na samostojnost otrok.....305 4. Slovnica, zanesljiv kažipot določujočim in razlagajočim jezikovno obliko in vsebino zamotanih stavkov v pesniških proizvodih..............309 5. Književno poročilo........................... 6. Razgled: Listek 315 — Pedagoški paberki 316 — Kronika.........318 10' Last in založba »Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev". Izdajatelj in za uredništvo odgovoren: Anton Sterlekar. .Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. last »Učiteljskega tiskovnega društva", registr. zadruge z omejenim jamstvom priporoča slavnim krajnim šol. svetom, šolskim vodstvom in učiteljstvu uradne tiskovine iz svoje zaloge. Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. y Postrežba točna, f Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna po zmernih cenah v zalogi. Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah. Izvrševanje tiskovin v enobarvnem in večbarvnem tisku. y Tiskanje muzikalij in časopisov. L1TOGRAFIJA. Telefon št. 118. f Poštna hranilnica št. 76.307. O vzgojnem vplivu ljudske šole na samostojnost otrok. Anton Kosi, Središče. ivljenje je boj, neprestan boj za obstanek! Kolikor krepke jš i in samostojnejši je posamezni bojevnik v tem boju, tem laže premaga razne ovire, tem laže se prerije skozi težavne razmere življenja. Naša doba po pravici zahteva samostojnost in vzgoja k samostojnosti je kaj dobra dota za življenje. Samostojnost, a prava samostojnost, to je samostojnost v delu, v mišljenju in v presojevanju raznih razmer v življenju — ta že daje človeku v raznih težkih slučajih človeškega življenja krepko oporo, nikakor pa ne ona samostojnost, kakršno opažamo dandanes tako često pri naši mladini, in ki se ne ukloni nobeni avtoriteti in pri vsej svoji nezrelosti oblastno in brezobzirno nastopa ter hodi povsod svoja lastna pota. Taka samostojnost je za mladino pogubonosna in ne pomaga nikoli krepiti in utrjevati značaja. Glede vzgoje k samostojnosti se stori v nekaterih obiteljih premalo, v drugih pa nevede mnogo, često tudi preveč. Zvečine se v takozvanih boljših hišah preveč varuje in čuva otroka, zlasti tedaj, ako otroški blagoslov v hiši ni prevelik in se vrh tega starši nimajo boriti z gmotnim vprašanjem. Iz otrok, ki jim slede starši ali razni varuhi korak za korakom, ki se zanašajo vedno le na druge, postanejo le težko kdaj koristni, sposobni člani človeške družbe in ako tudi postanejo, morali so prej drago plačati učnino, zakaj, če otroka ne navajaš, da si pomaga sam, ko zadene ob majhne ovire in težkoče, ne bode si mogel v poznejšem življenju ob raznih zaprekah in nezgodah nikamor pomagati. Zakaj postanejo otroci — člani mnogoštevilne obitelji — često tako rano samostojni? Zakaj se navadno tako naglo razkropijo po širnem svetu? 19 Gotovo za to, ker staršem njihove razmere ne dovolijo, da bi obračali več skrbi in pozornosti svojim otrokom. To taki otroci čutijo in rano se razvije v njih samostojnost, ki jim je pozneje v korist. V tem slučaju je domača hiša nehote navajala otroka k samostojnosti. Šola pa vpliva, oziroma bi morala vplivati v tem oziru na otroka z namenom. Vsaka prevelika pomoč učiteljeva otroku več škoduje, kakor koristi, zlasti tedaj, ako ne meri na to, da se otroka uči misliti. Le samostojno, le vse prosto! Ta glas gre sedaj od šole do šole, od učitelja do učitelja. Navdušeni referenti pozivajo svoje strmeče poslušalce v raznih uradnih in neuradnih učiteljskih skupščinah, da naj si svoje delovanje v šoli uravnajo tako, da postanejo otroci po njih vplivu v vsakem oziru čim najbolj samostojni. Navdušene izpodbude iz ust raznih izkušenih šolnikov nikakor niso brez pomena, zakaj dokazano je, da le samostojno delujoč učenec postane v resnici dober učenec, in le s takim se morejo doseči tudi vidni uspehi. Kako pa se naj vendar v šoli postopa, da postanejo otroci kolikor mogoče samostojni? Prvo načelo v dosego navedenega namena se glasi: Ne dovoli nikoli, da bi ti otrok brezmiselno, mehanično blebetal najsi bo to, kar si mu povedal ti ali pa to, kar mu je ponudila knjiga. Vplivaj na učencev razum, pojasnjuj, tolmači mu in uči ga — misliti. Da, vzgojujmo mislece! Ako si otroka naučil misliti, si že prav blizu svojega cilja glede vzgoje k samostojnosti. Najlepšo priliko vzbujati in gojiti v učencu samostojnost nam ponuja jezikoslovje, zlasti spisje. Prosto spisje! Nad 12 let ga že gojim v svojem razredu. Živo se še spominjam, kakšen naslov je imela prva naloga, ki sem jo dal v tem oziru otrokom. »Popišite vse, kar ste včeraj — v nedeljo — doživeli!" Otroci me gledajo, se čudijo, odkimavajo — nekateri se celo oglašajo, da take naloge pač nihče v razredu ne more izdelati. Na to jaz: »Otroci, ta naloga, ni tako težka, kakor se vam to na prvi hip zdi. Pazite in poslušajte, povedati vam hočem, kako bi jaz to nalogo izdelal, če bi mi jo kdo dal. Včeraj — v nedeljo — sem hodil, kakor navadno ob nedeljah, k rani božji službi. Okolo 9. ure predpoldne sem .prišel v konferenčno sobo. Ondi sem popravljal zvezke. Pri nekaterih otrokih sem se zelo jezil, ker so mi naredili preveč pogreškov. Kakih 20 zvezkov sem popravil, potem pa sem odšel na šolski vrt v drevesnico. Ta me je bolj razveselila kakor poprej otroški zvezki. Opazil sem tukaj da so se mi prijeli skoraj vsi cepljenci. Po obedu sem malo legel na zofo ter čital časnike. Okolo 2. ure popoldne sem se odpeljal v vinograd . . ." Dalje nisem govoril, otroški obrazki so se zjasnili, nekateri učenci so začeli že tudi pisati in — šlo je. Vsakdo je na mah vedel, da mora napisati to, kar je doživel sam, torej ni pisal, da je popravljal v konferenčni sobi zvezke, hodil po drevesnici, ležal na zofi itd. Od one dobe smo izdelovali skoraj vedno le proste spise, to je popisovali in zapisovali le to, kar so otroci sami doživeli. Včasih me je kaka naloga ižredno razveselila radi pristne odkritosrčnosti otrokove. Tako je n. pr. napisal neki učenec v minulem šolskem letu v nalogi „Moje želje" med drugim te-le stavke: „Prva moja želja je, da bi se skoraj rešil šole. Druga, da bi se mogel pri J . . . v Ptuji izučiti mlinarije. Ko bi si že nekoliko denarja prihranil, kupil bi si becikl, ker si tako kolo že dolgo močno želim. Nadaljna moja želja je kupiti si mlin na Dravi. Mlinar ima vedno dovolj dela in lepo plačo. Ko bi imel potem že mnogo denarja, napravil bi si paromlin in sicer v bližini domače hiše, da bi lahko večkrat pogledal doma, kako mi starši tam živijo ... Ko bi bil že star, bi začel skrbeti tudi za dušno zveličanje." Deček je vse tako zapisal, kakor je mislil — celo odkritosrčno. Značilen za otrokovo naziranje je zadnji stavek. Po njegovem mnenju še ni nič zamujeno, ako človek še-le v starosti začne skrbeti za dušno zveličanje. Da sem fantiča kot vzgojitelj glede njegove izjave v zadnjem stavku primerno poučil, razume se pač samoposebi. Kar se tiče priprave na uro, ko se ima obravnavati prosto spisje, o tem je pač težko mnogo povedati. Le preveč bojazljiv in prenatančen metodik ne bodi učitelj tak jo navadno zavozi. Spominjam se tukaj tovariša, ki je povodom inšpekcije dež. šol. nadzornika dr. K. Jarza hotel otrokom ali pravzaprav nadzorniku pokazati, kako se obravnava pismo. Kajpada se je lepo pripravil, začel tudi lepo razlagati — toda mrzlice so različne — za-vozil jo je tako, da niti otroci, niti nadzornik, niti on sam ni vedel, kaj pravzaprav hoče. No, neki drugi predmet je pozneje tega tovariša rešil, sicer bi nesel nadzornik Jarz slabe pojme o njem s seboj v Gradec. H koncu še samo to: Brez metode se res težko kaj doseže, toda večkrat tudi tukaj niso brez pomena besede nemškega izreka: Indes der Kluge denkt und sinnt, wie er die bess're Brucke find't, ist unbesorgt und ohne Bangen der' Dumme durch das Wasser 'gangen. 0 napakah in pravilih slovenskega pisanja. Spisal dr. Jos. Tominšek. (Konec.) I. „Obesilo se ga je." „Otroka se je potapljalo v vodo." „Išče se Uršo Plut." „Mene se ne ujame kar tako." I. rx IJV aki in podobni so najnovejši jari cveti, parasiti na naši jezikovni livadi. Navedene sem utrgal mimogrede v nekaterih naših listih S^ljPL in knjigah, ki jih iz jasnih ozirov in obzirov ne navajam ime-noma, kakor se bom sploh v nastopnem izognil citatom, iz-V^Ojjr vzemši potrebne slučaje; imam pa v svojih zapiskih zabeleženo vsako važnejše najdišče, ki ga bodo poučenci po vsebini do-tičnih zgledov vsaj vobče pogodili sami. ■ I V čem je absolutna napačnost in, za slovenščino, lahko rečem absurdnost takega izraževanja? Slovniško povedano: v tem, da se trpno-povratnemu glagolu pusti predmet (objekt) v četrtem sklonu, kakor ga je imel tvorni glagol. To je neor-ganski nestvor, ki nastane le tam, kjer je izginil jezikovni čut. V slovenščini nastopa ta nestvor šele v zadnjem desetletju, a zdaj se ž njim okužujeta pisava in govor že prav izdatno. Vse merodajno naše slovstvo pa se je še uspešno ubranilo tega izrastka in rabi, kakor je od nekdaj redno i pri nas 1 pri sorodnih jezikih, pri trpnem glagolu osebek v prvem sklonu, ali pa se, kar celo ustreza duhu slovenščine, izogne trpni dobi in ostane pri tvorni. Torej je edino pravilno: „obešen je bil", oz. „obesil se je"' in »obesili so ga"; „otrok se je potapljal", „otroka so potapljali", „išče se Urša Plut"; „jaz se ne ujamem (se ne dam ujeti) kar tako", „ne ujameš (ujamejo, ujamete) me kar tako". Prvikrat sem pozoren postal na to dotlej sila redko novotarijo v našem jeziku že pred šestimi leti (1. 1903.), ko sem za „Popotnika" pisal razpravo o »Slovniškem povratnem razmerju". Že tedaj sem rekel v opombi koncem II. poglavja: »Konstrukcija „se ga tepe" je čuden lokalizem, ki ga ne velja posnemati.". —■ Odslej sem obračal pozornost na ta pojav, ki mu izprva kot redki prikazni — edino v časnikih — nisem prisojal nikake pomembnosti. A širil se je in širil; pred tremi leti sem naletel nanj že v slovenskih nalogah dijakov; v zadnjih dveh letih pa raste rapidno. Tem pozornejše mi je seveda postajalo uho in kupoma sem si mogel zbirati črno gradivo napak. V inseratih sem čital, da „se kupi kravo", da „se najme hlapca" in »spretno 1 O možni, a vobče navidezni dvoumnosti tega izraza izpregovorim pozneje. šiviljo se priporoča"; na oglu sem našel nabito, da „se odda sobo". V navadnem govoru sem slišal: „knjigo se kupi"; „slugo naj se pošlje, da sega pokliče nazaj" in nebroj podobnih izrazov — le sami pazite nase in skoraj se boste sami zasačili pri kaki taki tvorbi. Zanimivo je poslušati predavatelje in govornike. Zavedajoč se, da morajo govoriti pravilen, lep jezik, se izogibljejo takim napakam. Ko je neki govornik profesor poročal o uspehih važnega odposlanstva, je začel stavek: „Sprejelo se nas je . ..", a se je še pravočasno prekinil s popravo: »Sprejeli so nas častno". — Pri zanimivem znanstvenem predavanju je rabil predavatelj zvezo: »Francoze se je sovražilo" — in dobro se še spominjam, kako je star gospod, pazen poslušalec na moji strani, zmajal z glavo in z začudenjem tiho ponovil to zanj očitno novost. Tudi v privatni korespondenci sem dobil en tak zgled; kot člana odbora za nabiranje slovenskih narodnih pesmi me je vprašal marljiv nabiralec: »Do kdaj se bo še nabiralo narodne pesmi?" V rokopisih, ki sem jih dobival v pregled, sem tudi že nahajal svojo znanko spačenko. »Nikake dobrote se jim ne podeli, ako jim povišamo plačo", čitam v enem. Drugi piše: »Ko se zavije proti jugozahodu, pa se ima pred seboj navpične stene"; ali: »Daje se jim jo (namreč: vodo) navadno vsakih osem dni"; ali »Naj se pogrne mizo". V šoli pa se je tudi bolj in bolj oglašala, tako da jo je bilo treba potlačiti z vso resnobo. Dokler bi jo nahajali v takih bolj internih spisih, bi njena vplivnost ne bila opasna za jezik. A dobivala je polagoma upravičenost v uzakoniteni javnosti, v časniški pisavi. Seveda ne namah in tudi ne dosledno, ampak v nekaterih številkah prav razkošno, v drugih le raztreseno ali celo nič. V številki s 1. maja 1.1. nekega dnevnika sem našel n. pr. tale stavka: »Še enkrat se opozarja vse prijatelje društva na občni zbor". Še hujše pa je tole on-dotno poročilo: »Vihar je bil tak, da se je vzdigovalo po cestah cel♦ •—■ Književno poročilo. Oznanilo. Slovenski zemljevid „Matice Slovenske". V popolnilo dosedanjim določitvam naj služi še to-le: Ves zemljevid bo 91 cm širok in 125 cm dolg ter izide v 4 listih. Dobiti ga bo ali enostavno na papirju ali napetega na platno; za ta zadnji slučaj je zopet razločevati troje: a) vsak izmed 4 listov je nalepljen na dobro, sivkasto platno in je razdeljen v 16 delov (torej zložljiv, v žepnem formatu); b) vsi 4 listi se prilepijo skupaj na močno, belo platno, toda tako, da se da ves zemljevid zložiti v 4 dele (zemljevid bi se dal obesiti); c) vsi 4 listi se prilepijo skupno na močno, belo platno kot celota; vsak zemljevid dobi zgoraj in spodaj ličen lesen rob in obešalo. Napenjanje stane: sub a) 2 K 52 h (za vse 4 liste), sub b) 3 K, sub c; 3 K 90 h. — „Matica Slov." prosi p. n. gg. poverjenike in odjemalce zemljevida sploh, da bi ji z naročilom obenem blagovolili javiti, ali in kako naj se poedinim naročnikom zemljevid prilepi. Kdor pošlje le 5 K (oziroma ako ni matičar, 6 K), dobi zemljevid enostavo na papirju; na to opozarjamo zlasti p. n. gospodo, ki so že naročili zemljevid in doposlali 5 K. ' Dr> Fran „ešičj predsednik. Odobreno poučilo. C. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk je z razpisom dne 28. julija 1909, št. 27.046 odobrilo »Stenski zemljevid vojvodine Kranjske z deli obmejnih pokrajin, risan in izvršen v Ed. Holzlovem zemeljepisnern zavodu na Dunaju, priredil prof. Fr. Orožen, Merilo: 1 : 130.000. — Velikost zemljevida 142 cm, visoka, 180 cm široka. Zemljevid obsega poleg Kranjskega in velikega dela Primorskega tudi Spodnje Štajersko, del Srednjega Štajerskega in večino Koroškega. Založnik Ed. Holzel je podaljšal naročbo po znižani ceni do 31. decembra 1909. in sicer le za one naročnike, ki bodo naročevali potom c. kr. okrajnih šolskih svetov. Cena za naročnike: za iztis na platnu napet v mapi........K 32'— „ „ s palicama......... 34'— Prodajalna cena po sklepu naročbe je za 8 K dražja. Vse naročene iztise pošlje omenjena tvrdka poštnine prosto c. kr. okrajnemu šolskemu svetu, ki jih razdeli posameznim naročnikom. Plačuje se dotičnemu c. kr. okrajnemu šolskemu svetu. Novosti. Nova pesmarica. V c. kr. založništvu šolskih knjig na Dunaju je izšla Pesmarica. Zbirka pesmi za ljudsko šolo. I. Nižja stopnja, 11. srednja stopnja in III. višja stopnja. Sestavil H. Druzovič. Ta Pesmarica je z ministrskim odlokom z dne 28. junija 1909, št. 25.249 odobrena. Cena I. delu 30 h, II. delu 50 h, III. delu 70 h. Andreas Gubo: Geschichte der Stadt Cilli, Graz 1909, Ulrich Moser's Buchhandlung, (J. Meyerhoff), k. u. k. Hofbuchhandler. 481 strani. Cena 6 K- — V uvodu se obravnavajo na kratko geografične razmere savinjske doline in naselitve Keltov. V ostalem pa je knjiga razvrščena v tri poglavja. Prvo poglavje, KI a ud i a Cel eia, nas seznanja z rimskim mestom omenjajoč najstarejše sledove rimljanstva v savinjski dolini. Drugo poglavje, grofija Celjska, nam predstavlja razvoj srednjeveškega mesta, tretje poglavje, mesto Celje, pa popisuje prav obširno usodo mesta v novejši dobi. Reformacija, turški navali na Štajersko in francoske vojske nastopajo prav živo pred duševnim očesom čitatelja. — Knjiga je prav čedno opremljena in okrašena z mnogimi slikami. Kdor se želi poučiti o zgodovini starodavnega mesta ob Savinji ter njega okolici, najde v njej prav mnogo in dobro izbranega gradiva; zato menimo, da bi se ta knjiga s pridom nabavila za okr. učiteljske knjižnjice. Ročni zapisnik z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osebja itd. za šolsko leto 1909/1910, XVI. letnik, sestavil Luka Jelene, je ravnokar izšel v pomnoženi izdaji. Natisnila in založila ga je „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani, kjer se lahko dobi po tej-le ceni: brez kataloga elegantno vezan K 1'50, za 100 učencev K 1 '70, za 150 učencev K 190. — Priporočamo! Dijaški almanah za leto 1909/1910, ki ga izdaja eksekutiva narodnega radikalnega dijaštva sedaj že tretje leto, nam je ravnokar došel. Reči moramo, da smo njegove vsebine prav veseli ter ga z dobro vestjo lahko najtopleje priporočamo našemu dijaštvu. Razgled. Listek. Naznanilo. Uredništvu »Popotnika" namenjene pošiljatve naj se blagovolijo od sedaj naprej naslovljati v Maribor, Meščanska ulica (Btirgerstrafie) 8. Popravek. V spisu „0 domoznanskem pouku....." štev. 9, str. 266 spada naslov „Iz zgodovine šolskega kraja in okoliša" 9 vrst nižje in sicer naj stoji za stavkom „Kako se imenuje najbližje mesto?", kar naj cenjeni p. n. čitatelji blagovolijo popraviti. Proti poljubu. Amerikanci so pač v vseh stvareh prvi. Tako so začeli sedaj v državi Jowa najhujšo vojsko zoper poljub. Na državne stroške so napravili na tisoče ličnih, rudeč-kastih in višnjevih trakov, na katerih je napis: Ne poljubi me! Tak trak so dobili vsi otroci, in dobe ga tudi vsi novorojenci, ki ga morajo vidno nositi na svojem vratu. Vodja zdravstvenega urada, dr. A. E. Kepford, je prepotoval vso deželo. Zabičeval je učiteljem in učiteljicam, naj že v zgodnji mladosti vcepijo mladini stud do poljubovanja. Deklice, ki so stare petnajst let pa še niso občutile sladkosti vročega poljuba, dobe za to denarno odškodnino. Koliko velja vojaštvo ? Izdatki za vojaštvo so določeni za to leto v posameznih državah takole: Angleška 1532 mil. kron, Nemčija 1452,2 mil. kron, Rusija 1348,4 mil. kron, Zedinjene države, 1158 mil. kron, Francija 1115 mil. kron, Avstrija 541 mil. kron, Italija 443 mil. kron in Japonska 402,6 mil kron. V celoti pogoltne torej vojaštvo teh 8 držav nad 8000 milijonov kron! Prvi drobnogled. Dolgo časa se je mislilo, da je prvi drobnogled izumil Holandec Cornelius Drebbel 1. 1621.; laški učenjak Govi pa je dokazal, da je prvi drobnogled rabil že leta 1610. Galileo Galilei. Leta 1614. je pisal Galilei Pendeju, da vidi s pomočjo svojega drobnogleda muhe tako velike kakor ovce in je tudi opazil, da imajo ščetine in krempeljce. Drobnogled je torej starši, nego se je to mislilo doslej. Pedagoški paberki. Šolski uspehi nezakonskih otrok. Glasom poročila, katero je napisal Nemec Delitzsch, je pokazalo tozadevno preiskovanje v nemškem mestu Plauen sledeči uspeh: Med 14.184 šolarji je bilo 559 ali 4°/o nezakonskih. Cenzuriranje po nadarjenosti je bilo pri 8 zelo dobro, pri 211 dobro, pri 333 zadovoljivo in le pri 7 nezadovoljivo. Ravnotako se je pokazalo, da je obnašanje in pridnost največ teh otrok popolnoma zadovoljivo. Telesno zanemarjenih je bilo samo 28, bolehavih le 61. Te številke so pokazale, da stoje nezakonski otroci mesta Plauen, kar se tiče nadarjenosti, pridnosti, uspehov v šoli in zdravja višje ko zakonski. To je presenetljivo dejstvo, ki zasluži natančnejšega raziskovanja. Šolska reforma. Koncem julija t. 1. se je vršil v Gmundenu prvi avstrijski „Schul-reformtag" — shod, na katerem so se školniki posvetovali o najpotrebnejših šolskih reformah. Med drugimi je govoril k temu vprašanju tudi profesor dr. G url i 11. Tožil je, da današnja vzgoja zapostavlja moči mladine, da vlači s seboj mnogo nepotrebnega pouka in da mladino predolgo natveza na šolsko klop. Mladina sedi staršem predolgo na žepu. In to ima najslabše gospodarske, socialne in moralične posledice. V zdravih razmerah vsaka družina z otroki zlasti s fanti, pridobi veljave in moči. V naših nezdravih razmerah pa je vsak otrok le novo neznosno breme. Meščan, ki hoče dandanašnji več sinov vzgojiti stanu primerno ter jih spraviti do samostojnosti, mora imeti denarja v mošnji. Odtod prikazen, da se ljudje boje zakona, odtod zločini zoper rastoče življenje, odtod prikazen, da se množi število neoženjenih mož in žensk, množi pa se prostitucija, nervoznost, širijo se spolne bolezni, mladina živi v gostilnah, država in dežela pa morata zidati norišnice in razna zdravilišča. Učni načrti naj se temeljito recensirajo, učna metoda predrugači, naj se napravijo druge šolske knjige. Naj se vrže stran vse, kar je nepotrebno. Zakaj nam je dvojna pisava, nemška in latinska, ki nepotrebno obtežuje učitelja in šolarje, to je skrajno nespametno zapravljanje moči, časa in denarja (v Nemčiji stane, če se izračuni pouk v drugi pisavi sam že 100 milijonov mark). Notranji organi (srce, pljuča, jetra i. dr.) trpe, hrbtenica se otrokom skrivi, oči trpe in prihajajo kratkovidne, prsti se krče ! V boju s pravopisom zamudi mladina najdražji svoj čas, ravno tako s slovničnim poukom. Ko mladi uradniki pridejo do službe, so telesno in duševno že popolnoma zdelani, nespretni so za vsak samostojni nastop, v gospodarskem oziru pa so popolnoma odvisni (vsled svojih dolgov). Nekdaj so imele srednje šole le šest razredov, dandanes si mladi uradnik šele s 31 letom začne kaj služiti in šele s 40 bi si mogel z lastnimi močmi ustanoviti svoj dom. Reforma se mora pričeti pri šoli! Nervozni starši, nervozni otroci. Privatni docent dr. Miiller piše v nekem medicinskem listu: Ako imajo nervozni starši nervozne otroke, je iskati uzroke otroške nervoznosti predvsem v napačni vzgoji in v slabem zgledu. Če hočemo otroke ozdraviti, se moramo lotiti tudi staršev. Strahopetnost, bojazljivost zahtevata vzgojo do poguma. To dosežemo s telovadbo, z igrami in zmernim športom Največji pospešitelj nervoznosti pa je prenaporno duševno delovanje. Zaraditega se uzroki nervoznih prikazni kaj radi pripisujejo šoli, medtem ko jo najbolj povzročuje domača vzgoja s tem, ker starši ne poznajo duševnih moči svojih otrok. Le te silijo v šole, za katere niso nikakor sposobni ali pa celo nenadarjene mučijo z goje-vanjem neobligatoričnih predmetov, kakor z godbo, risanjem i. t. d. Škodljivo vpliva tudi nervozno domače življenje, slabo čtivo, predolgo bedenje, slaba hrana in alkohol. Gotovo pa je, da tudi šola v tem oziru ni brez pregreškov, a manj zaradi preobilnega vsakdanjega dela, kakor zaradi napačnega postopanja pri pouku ter učiteljeve osebe same. Nervozen učitelj nervozni učenci. O šolski reformi. Lipski nčitelji se trudijo že več let s preosnovo šolskega pouka. Pri zadnjem tozadevnem zborovanju so se sprejele sledeče točke: 1. Pri vseh vprašanjih glede vzgoje je merodajen razvitek otrok. 2. Šolska vzgoja naj se torej opira na otroški razvoj, vrhu tega pa se ji je ozirati tudi na posebnosti glede časomerja, intensivitete in smeri. 3. Vzgoja mora biti pri vseh otrocih enaka (občna ljudska šola); šele takrat, ko se pri posameznih učencih začenja krepko razvijati nadarjenost za posebne predmete, se mora vzgoja ločiti. 4. Ljudska šola ima skrbeti, da se mladina vsestransko razvija. Smotre, predmete in metodo določujejo sedanje potrebščine. 5. Starost učencev je označena predvsem tudi po zunanjem vedenju. Šolska organizacija ima to dejstvo upoštevati. 6. Ta organizacija, ki je različna od sedanje, naj se imenuje „Arbeitschule". — Ta izraz pa nikakor ni popolen v svojem pomenu. Označi le da se šola ozira predvsem na različna delovanja človeštva, in da se tudi znanosti priuče bolj potom opazovanja in eksperimentov. Narodnošolske razmere na Turškem. Zdi se, da Slovanom tudi na Turškem nastajajo trdovratni boji za vsako šolo. Dokler je puščala stara turška vlada narodnostim popolno svobodo, si je mogla vsaka postaviti kakršnekoli šole in kolikor jih je hotela. Po prizadevanju Bolgarije se je ustanovilo za bolgarsko narodnost mnogo bolgarskih šol, tudi Srbija ni lenarila seveda tudi ne Rumunija in Orška. Vsem je šlo za okrepitev svoje krvi v tujem,, razpadajočem telesu. Z vstaškimi četami in šolami se bije na Turškem narodnostni boj. Sedaj pa je prišla mladoturška vlada, ki na vse mogoče načine ovira razvoj narodnostnega gibanja in šolstva. Tako zahteva zdaj turška vlada, da postane vsak narodnostni učitelj na Turškem _ turški podanik, kar znači onemogočevati zasedanje učiteljskih mest, ker se za njih zasedanja brigajo vlade dotičnih narodov, namreč srbska, bolgarska itd. Učitelji prihajajo iz teh dežel in pod zaščito svojih vlad lahko svobodno delujejo. Ako pa postanejo turški pod-ložniki, bodo seveda odvisni od Carigrada. Zato so čili Bolgari že vprizorili protestno agitacijo proti tej zahtevi, ki se ima uzakoniti, in tudi Srbi sledijo njih zgledu. — Slovanov v Makedoniji je približno 1 milijon, v Stari Srbiji je Srbov 730.000, torej mnogo več nego na Ogrskem. Narodnostni boj, v katerega ospredju stoji šola, postaja tu čimdalje živahnejši. Med Slovani in Mladoturki prihaja neprestano k praskam; seveda prihaja tudi pomoč in krepilo iz že osvobojene zemlje, iz Bolgarije in Srbije. Razdelitev srednjega šolstva v Bolgariji. Pri I. sofijski gimnaziji je bil otvorjen tehniški oddelek. Realne gimnazije z latinskim učnim jezikom so: I. moška in I. ženska v Sofiji, Varni, Trnovi, Slivencu, Plovdivu in Rusni. Realne gimnazije brez latinščine: vidinska, plevenska, galerovska, samokovska, pazardžiška, laskovska, zagorska, vratčanska in razgradska. Realne ženske gimnazije: II. sofijska, varenska, vidinska, loveška, plovdivska, rusenska, sili-sterska in trnovska. Pedagoški zavodi: Sofijski (ženski), zagorski (ženski), šumenski (moški in ženski), kazanluški (moški), kjustendilski (moški), silisterski (moški) in lomski (moški). Švedski učni sistem se je že uvedel na Finskem, Danskem, Norveškem, deloma na Ruskem in v zadnjem času ga namerava sprejeti še Anglija. Obstaja v tem, da je dopoldne posvečeno pouku, popoldne pa ročnim delom. V šolah so napravljene pravcate delavnice najnavadnejših rokodelskih in domačih del. Stroški za delavnice so jako mali, znašajo namreč za vsako leto le okolo 50 K. Najbolj dovršen je ta sistem seveda v mestnih šolah. Deklice se uče poleg ročnih del tudi kuhanja in pospravljanja. Drugih domačih opravkov se uči deca obojega spola. Šolske kantine v Parizu. Gladnih otrok v Parizu ni več! Šolska blagajna je ustanovila na vsaki deški in dekliški šoli po eno šolsko kantino, kjer dobivajo otroci toplo kosilo. Opoldne se deli obed (juha, meso in prikuha) revežem brezplačno, premožnejši pa plačujejo 10 do 15 centimov. Revni otroci dobe še razen obeda kos kruha za južino. Ako javi n. pr. revna mati svoje lačne otročiče pri šolski blagajni, tedaj se ji takoj — brez enkete — izroči nakaznica za dotično kantino in otroci dobe že isti dan brezplačno obed. Blagajniški odbor med tem poizveduje o gmotnem stanju dotične rodbine. Če je prošnja utemeljena, dobijo otroci kosilo celo v počitnicah. Pri obedu nadzorujejo učitelji, ki se z otroci vred udeležujejo kosila in sede med njimi pri istih mizah. V šolskih kantinah na Montmartru, kjer biva največ revežev, obeduje na dan po 6000 revnih otrok, po vsem mestu 20.000 do 30.000. O glasovih, črkah in soglasniku r. V slovenskih slovnicah in vadnicah imamo pri nauku o glasovih stavek, da je r samoglasnik ali, da ima veljavo samoglasnikovo. Dosledna ni trditev, da so a, e, i, o, u samoglasniki, vsi drugi glasniki pa soglasniki in da je r tudi samoglasnik. Zraven je tudi trditev, da sestojijo zlogi iz enega ali več glasnikov, a znaki glasnikov so pismenke ali črke. Znanstvena fonetika ali fiziologija glasov razločuje namreč glasove in skupine glasov. Ker traja pri tvorjenju glasov glasovni tok dalje, nastanejo prehodni glasovi in neka zveza glasov, katero je težko posebej omejiti, ter jo pisava kaže v več ali manj popolnih znamenjih. Prehodni glasovi sploh niso redno zaznamovani. Vsak zlog pa ima en glas, ki je nositelj drugih glasov, ter tvori nek poudarek ali naglas v zlogu in ga imenujejo sonant. Taki sonanti so a, e, i, o, u pa tudi l v češkem Plzen (Pilsen). Vltava (Voltava); r v vrt, trg; 5 v medmetu „pst". Tudi zlogi ali besedice z eno črko, predlogi k, s, z, v spadajo semkaj. Dodatki k sonantom so konsonanti. Ti se glasijo zraven glavnega glasu, včasih jih pa tudi ni n. pr. „o!" Več glasov v raznih besedah uporabljamo sonantno ali pa konsonantno. Zlog (kar enkrat zinemo) delimo v glasove in znamenja v pisavi za glasove so črke ali pismenke. Doslej smo rekli tudi „glasniki", vendar lahko pojmu glasnik določimo trdnejši obseg. Pleteršnikov Slovar označuje „glasnik" dvojno: za črko (Lautzeichen) in samoglasnik (Vokal). Z ozirom na poudarjene glasove naj bi bil glasnik (= sonant) najkrepkejši glas v zlogu ali tudi v besedi n. pr. govor/mo, hodimo, četver ; z ozirom na abecedo (zbirko ali vrsto imenovanih črk za pisavo v slovenščini) pa bi glasove razločevali še v samoglasnike, ki se sami glasijo in v soglasnike, ki imajo pri imenovanju še kak glas zraven sebe n. pr. be, ce, de, ef. Vsak zlog ima en glasnik i najmočnejši glas, pri katerem v govoru drugi nekako opešajo), sestoji pa pri napisu iz samoglasnika (enega ali tudi nobenega) in soglasnikov. Pojmovanje in vaje v šoli naj se vrstijo sledeče: Stavki, ločila; besede, število besed; zlogi, število zlogov; glasovi, glasniki, abeceda, samoglasniki, soglasniki, število glasov; besede, ki imajo en zlog in celo en glas n. pr. k, o, s, z v družbi z naslednjimi besedami;* vsak zlog ima navadno en samoglasnik (toliko je zlogov, kolikor samoglasnikov); izjema, da so nekatere besede ali zlogi v pisavi (v govoru ne vselej) s črko (glasom r brez samoglasnika e n. pr. trta, rž, ržen, srce. S tem opustimo označevanje, da je r samoglasnik (vokal). Pred več desetletji so slovenski pisatelji dosledno pazili, da je bil v vsakem zlogu en viden samoglasnik ter pisali vert, kert, smert. Marsikje se res sliši več ali manj široki e pred r. Pozneje so se naslonili na druge Slovane, ter pri nekih zlogih in besedah z glasom r opustili samoglasnik e. Dosledno pisavo, da ima tudi vsak zlog z r pred seboj samoglasnik e pa ima še slovenski list „Cvetje". Samoglasniki so sploh pri vseh jezikih jako nestalni (negotovi) in jih je težko posnemati posebno tujcu. Pri večjih narodih so zato nekatere samoglasnike na več načinov označili, a to dela sedaj pri pouku mladine in tujcev dokaj truda in neuspehov, pa se tudi upira preobrazevanju živega jezika. Nasprotno pa narodi pred grško in rimsko kulturo sploh niso zaznamovali samoglasnikov, marveč z enim znakom le soglasnik ali pa kar skupino glasov zlog in besedo. Še dandanes imajo take vrste pisavo nekateri narodi v Aziji n. pr. Kitajci in Japonci. F. F. L. Kronika. „Matica Srbska" je dne 2. avgusta pričela v Dubrovniku svoje delovanje. Matico je ustanovil veliki narodni dobrotnik Konstantin Vučkovič, ki je pred 16 leti umrl v Splitu in Več o tem glej v Popotniku 1. 190G str. 379. volil 320.000 K za ustanovitev „Srbske Matice" v Dubrovniku pod pogojem, da se ta institucija sme oživotvoriti šele 15 let po njegovi smrti. 2. avgusta je ta rok potekel in s tem dnevom je ,,Matica" tudi pričela svoje delovanje. Šole dunajskega društva „Freie Schule" zatvorjene. Dež. šolski svet nižjeavstrijski je svoj čas dal zapreti šole dunajskega društva ,,Freie Schule", češ, da na njih poučujejo verstvo osebe, ki za to nimajo pravice, t j. ki niso potrjene od cerkvene oblasti. „Freie Schule" je rekurirala na naučno ministrstvo z ozirom na to, da je paragraf, ki pravi, da privatni pouk ni omejen po ozirih na kako konfesijo Ministrstvo se postavlja na stališče, da tudi za omenjene šole velja določba, da sme kot učitelj verstva biti nastavljen le tak, kogar je cerkvena oblast priznala. Na podlagi te ministerijalne razsodbe je okrajni šolski svet zaprl te šole in naročil okrajnim šolskim nadzornikom, naj strogo pazijo na to, da se v teh šolah ne bo poučevalo. Četrti razred meščanske šole in trgovska akademija. Prvi korak k priznanju absolventov IV. razreda meščanske šole je storjen. — V pogojih za vzprejem v trg. akademijo v Usti nad Labo (na Češkem) je bil IV. razred meščanske šole postavljen na isto stopinjo kot štirje nižji razredi gimnazije ali realke. Učenci III. razreda pa so se morali podvreči vzprejemnemu izpitu. Podobne pogoje je stavila tudi češka trg. akademija v Karlinu. Zakon o 35 letni službi učiteljstva na Solnograškem, ki ga je sprejel solno-graški deželni zbor, ni bil sankcioniran, temveč vrnjen deželnemu zboru v popravek v tem smislu, da se ravnaj penzioniranje učiteljev po § 56. drž. šolskega zakona splošno po normah, veljavnih za državne uradnike, tako da velja za pokoj 35 letna služba, a obenem mora doseči učitelj 60. leto svoje starosti. Takisto se je izjavila vlada proti 35 letni službeni dobi učiteljev na Moravskem. Deželni glavar grof Serenyi je oznanil v konferenci klubovih načelnikov, da se je deželnemu zboru javilo z Dunaja, naj moravski deželni zbor ne sklepa o 35 letni službeni dobi učiteljstva in da bi dunajska vlada tega zakona ne priporočila v sankcijo, češ ker bi se s tem zakonom obtežile deželne finance in ker baje ta zakon doslej še v nobeni deželi ni uveden. — Največji nasprotnik 35 letne učiteljske službe je, kakor se trdi, sekcijski šef Kanera. Učitelj v Črni gori ima začetne plače 960 K in šest štiriletnih doklad po 240 K. Po 24 službenih letih doseže letno plačo 2400 K in ta ostane do 32 letne službe. Potem dobiva v tem znesku pokojnino. Ena šola — ena trdnjava! — Kak velikanski pomen ima sedaj na slovanskem jugu šola, o tem nam svedoči primer iz Zemuna, obmejnega mesta na srbski meji. Srbi so si postavili tam krasno šolo. Dne 4. septembra je bila posvečena od patriarha karlovškega in pri tej priliki so se priredile tridnevne narodne slavnosti z velikim shodom srbskega ljudstva z južnega Ogrskega. Tretji mednarodni kongres za šolsko higieno se vrši od 29. marca do 2. aprila 1910 o priliki mednarodne šolske higienične razstave v Parizu. — Sklicuje ga francosko naučno ministrstvo in „Ligue frangaise d' hvgiene scolaire". — Pristojbina za udeležnika je 25 K, ki pa se more znižati na zahtevo posameznikov in korporacij. Oglase sprejema blagajnik kongresa dr. Dufestal, Boulevard Magenta 10, Pariš. Podrobnejše informacije o kongresu daje dr. Dienet, rue Cer-nusehi 11, Pariš in o razstavi dr. Friedel, Musee Pedagogique, Rue Gay-Lussac 41, Pariš. Učiteljski kongres v Srbiji. Prve dni septembra meseca se je vršil v Belemgradu kongres učiteljstva iz Srbije. Srbsko učiteljstvo v Prilepil v Macedoniji se je združilo v „Srbsko Prilepsko Učiteljsko Udruženje". Namen novemu društvu je delovati na to, da se vsi srbski učitelji na Turškem zlije> v eno celoto. Mednarodni kongres za elementarni pouk se vrši prihodnje leto julija meseca v Parizu. Sklicatelj je Ch. Rossignol v Jette-St. Pierre v Belgiji. Drugi francoski kongres za umetniško vzgojo se je vršil od 5. do 10. septembra t. 1. v Parizu. Kulturni boj na Francoskem. Francoski kardinali, nadškofje in škofje so izdali pastirski list, ki nalaga katoliškim staršem, naj ne pošiljajo svojih otrok v javne šole, temveč edino v kofesionalne. Obenem prepovedujejo rabo mnogih učnih knjig ter izjavljajo, da so pripravljeni k odločnemu boju proti javnim šolam. — Francosko šolstvo je bilo z zakonom izza leta 1881. laicizovano. Verouk se je iz državnih šol izključil, za to pa je bil določen zanj kot ferialni dan četrtek, ko smejo starši po lastni volji dajati otroke poučevati v kateremkoli veroizpovedanju. Ob nedeljah in praznikih ni dovoljeno poučevati. Od leta 1889. ne smejo učitelji niti za plačo niti zastonj vršiti mežnarske ali organistovske službe. Naval dijaštva na belgrajske gimnazije je bil letos tolik, da se je moral prebitek razdeliti po gimnazijah na kmetih. Enako delo — enaka plača. Senat Ne\v-Yorski je sklenil z 38 proti 3 glasovi, da naj dobivajo učiteljice za enakovredne posle tudi enake plače. Madžarsko nasilje. Madžarski naučni minister grof Apponyi je izdal naredbo, da bode moral od 1. septembra naprej vsak rumunski katehet, ki poučuje kršč. nauk na drž. šolah, poučevati v Madžarskem jeziku. Duhovnikom, ki tega ne bodo storili, bo odvzeta kongrua. Škofi so izdali na duhovnike poziv, da ne smejo izvršiti naredbe, in konzistorij aradske škofije je v seji dne 27. avgusta soglasno sklenil, zabraniti, da se Apponvieva naredba izvrši, ter obenem odredil, da se katehetom pod disciplinarno kaznijo prepove, veronauk podavati v drugem kakor v rumunskem jeziku, ki je v škofiji oficielni jezik. Salomonska razsodba. V Lomnici na moravsken je mnogo Židov, in tudi na tamošnji šoli je bil do zadnjega časa nadučitelj židovske vere. Sedaj pa je prišel katoliški nadučitelj, in s pomočjo župnika je spravil v šolsko sobo križ, ki ga tam doslej ni bilo. Zidje pa s tem seveda niso soglašali in nastal je pravni prepir. Okrajni šolski svet je sklenil, da ima križ sicer viseti na steni, da pa se ima pri pouku židovskega verstva odstraniti. Pa s tem ni bila nobena stran zadovoljna. In tako je deželni šolski svet prišel v prijetni položaj, da je sklenil sledečo salomonsko razsodbo : Križ ostane na steni trajno, poleg njega pa se obesi na zid kak simbol židovske vere ! Proti tej modrosti dež. šolskega sveta je vložen rekurz pri naučnem ministrstvu. Šole za jetične otroke. V Čikagi so na mestne stroške ustanovili šolo za jetične otroke. Šola je podobna mestu iz samih šotorjev. JAVOREKOVA Palestina s tičjega pogleda je povsod poznan kot najboljši zemljekaz za bibliški pouk in za razjas-njevanje zemljepisnih temeljnih pojmov. Risba zemljevida je taka, da ga vsak učenec takoj razume. Odobren od preč. knezoškof. konzistorija v Pragi in od c. kr. ministrstva za bogočastje in uk. Krasen barvotisk 137 X 73 cm napet na platno 14 K; s skobami 15 K. Če se direktno naroča — znižana cena. Zahtevajte prospekt! Pošilja ga učitelj J. B. Škorpil, Praga, VII—748. ■ V najinem založništvu je izšla: i VOJVODINA KRANJSKA Izdava -A. za šole: 17 zemljepisnih nariskov v barvotisku z besedilcm in dodanim pojasnilom zemljepisnih znamenj. Sestavil in narisal fran marolt, učitelj v Ljubljani. Visoki deželni svet kranjski je z razpisom z dne 25. maja 1907, št. 2463, odobril in pripustil to učilo v uporabo kot razredno na ljudskih in meščanskih šolah s slovenskim učnim jezikom. Vsi nariski, izvršeni na 18 listih, so risani v merilu i : 75.000. — Velikost 87 x 60 cm. Torej ponazorujejo po minimalnem načrtu za zemljepisni pouk v ljudskih šolah izbrano učilo v taki velikosti in preglednosti, da ga vsi učenci vsega razreda lahko na daljavo čitajo. Cena Izdava 13 za učence: 17 zemljepisnih nariskov v barvotisku z besedilom. Sestavil in narisal fran marolt, učitelj v Ljubljani. Izbor učiva se naslanja doslovno na podrobni učni načrt, ki ga je odobril c. kr. deželni šolski svčt z razpisom z dne 27. decembra 1903, št. 2791, in ki velja kot normativ za domoznanski pouk v četrtern šolskem letu 2-, 3-, 4- in večrazrednih ljudskih šol. Z razpisom vis. c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega z dne 28. januarja 1908, št. 468, je to delo odobreno kot učilo na ljudskih in meščanskih šolah. 1 k. o k. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. ce Naprednemu in zavednemu učiteljstvu! Vsakdo bodi naročnik „Zavezinih" listov, ki so: Učiteljski Tovariš, Popotnik, Zvonček, Domače ognjišče. RAZPIS NATEČAJA. Učiteljske službe. Štev. 1228/11. Na trirazredni ljudski šoli v Spod. Polskavi namesti se stalno učiteljska oziroma služba učiteljice z rednimi dohodki po tretjem krajnem razredu in do event. razširjenja šole s prostim stanovanjem (2 sobi in kuhinja s pritiklinami.) Razen tega imajo muzikalični učitelji lahko dober postranski zaslužek. Redno opremljene prošnje vposlati je krajnemu šolskemu svetu Spod. Polskave, pošta Pragersko do 20. novembra 1909. Dokazati je zmožnost obeh deželnih jezikov. Okrajni šolski svet SI. Bistrica, dne 24. septembra 1909. Štev. 685. Na dvorazredni ljudski šoli v Podsredi je stalno popolnih mesto nadučitelja z dohodki drugega plačilnega reda. Prošnje za to službo je vlagati po službenem potu pri krajnem šolskem svetu v Podsredi do 4. novembra 1909. Okrajni šolski svet v Kozjem, dne 4. oktokra 1909. Štev. 1133./09. Na šestrazredni ljudski šoli v Središču se bode stalno namestila nadučiteljska služba z dohodki po drugem krajnem razredu. Prosilci za to mesto, ki morajo biti usposobljeni za pouk v obeh deželnih jezikih in za veronauk, naj vložijo svoje prošnje, s spričevalom usposobljenosti in zrelostnega izpita ter z domovnico opremljene, predpisanim potom pri krajnem šolskem svetu v Središču do 10. novembra 1909. Okrajni šolski svet Ormož, dne 6. oktobra 1909. POPOTNIK izhaja 15. dne vsakega meseca v zvezkih in stane na leto 6 K, pol leta 3 K, četrt leta 1 K 50 v. Posamezni zvezki stanejo 50 v. Naročnino in reklamacije sprejema »Zavezin« blagajnik Fr. Luznar v Kranju. — Rokopise pa je pošiljati ravnatelju M. J. Nerat-u v Maribor, Meščanska ulica (Biirgerstrafie) 8.