ISSN 15S1-8602 O Tf o o ¿L fs o 1_ ™ £ N| o KLIMATSKE RAZMERE V SEPTEMBRU Temperatura v mejah običajne spremenljivosti NIČA Letno srečanje Evropske meteorološke zveze in Evropska konferenca o aplikativni meteorologiji C VET NÍ PRAH Iztekla seje sezona pojavljanja cvetnega prahu VSEBINA 1. METEOROLOGIJA 3 1.1. Klimatske razmere v septembru 2004..................................................................................................3 1.2. Razvoj vremena v septembru 2004.................................................................................................... 17 1.3. Letno srečanje Evropske meteorološke zveze in Evropska konferenca o aplikativni klimatologiji.... 24 2. AGROMETEOROLOGIJA 28 3. HIDROLOGIJA 34 3.1. Pretoki rek v septembru......................................................................................................................34 3.2. Temperature rek in jezer v septembru...............................................................................................38 3.3. Višine in temperature morja................................................................................................................40 3.4. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v septembru 2004...........................................................44 4. ONESNAŽENOST ZRAKA 47 5. KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH 55 5.1. Avgust 2004........................................................................................................................................ 55 5.2. September 2004................................................................................................................................. 59 6. POTRESI 64 6.1. Potresi v Sloveniji - september 2004.................................................................................................64 6.2. Svetovni potresi - september 2004....................................................................................................67 7. OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 69 Fotografija z naslovne strani: Gorska kavka na Begunjščici (foto: Matej Bulc) Cover photo: Jackdaw on the mountain Begunjščica. (Photo: Matej Bulc) UREDNIŠKI ODBOR Glavni urednik: SILVO ŽLEBIR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC MOJCA DOBNIKAR TEHOVNIK JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001, 2002 in 2003 v obliki datotek formata PDF na zgoščenki. Številke biltena so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Agencija Republika Slovenije za okoEje Mesečni bilten 2001-2003 issn 1531-031ö Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje, kjer ga v verziji namenjeni zaslonskemu gledanju najdete na naslovu: http://www.arso.gov.si/o_agenciji/knji~znica/publikacije/bilten.htm Naročite se lahko tudi na prejemanje Mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. V tem primeru vam bomo vsak mesec na vaš elektronski naslov pošiljali po vašem izboru verzijo za zaslon (velikost okoli 22.5 MB) ali tiskanje (velikost okoli 4-6 MB) v PDF formatu. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten@email.si. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše cenjeno mnenje o Mesečnem biltenu in predloge za njegovo izboljšanje. 1. METEOROLOGIJA 1. METEOROLOGY 1.1. Klimatske razmere v septembru 2004 1.1. Climate in September 2004 Tanja Cegnar S septembrom se začenja meteorološka jesen. Svetli del dneva se hitro krajša, moč sončnih žarkov opazno slabi, povprečna temperatura zraka se od začetka do konca meseca v dolgoletnem povprečju zniža za 3 do 4 °C. Povprečna temperatura septembra je bila povsod po državi v mejah običajne spremenljivosti, pozitivni odkloni so bili največji na Primorskem. Največ dežja je padlo v Julijcih, najmanj pa v zgornji Vipavski dolini in na Goričkem. Dolgoletno povprečje septembrskih padavin je bilo preseženo le v Beli krajini, na Postojnskem, Koroškem in na severozahodu države. Z izjemo Kočevja, Dolenjske in Bele krajine je sonce sijalo več ur kot običajno. BILJE nlinhiit# rr -6 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 NOVO MESTO . I I . ...1.1 it lit .11 1 1 1 -JI ' 1 1 1 LJUBLJANA lllll. ,1 JU xH II 1 " ' f ¥ r ■ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 MURSKA SOBOTA -6 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 1.1.1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka septembra 2004 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.1.1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, September 2004 Na sliki 1.1.1. so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Z izjemo Primorske so bili za september značilni hitri prehodi iz nadpovprečno toplega vremena v nekajdnevna hladna obdobja, ki so jim ponovno sledile otoplitve. Na Primorskem so prevladovali nadpovprečno topli dnevi, poleg 10. in 11. septembra so bili le dnevi od 24. do 29. septembra nekoliko hladnejši kot običajno. Najvišjo temperaturo zraka so izmerili med 3. in 8. septembrom na Notranjskem, Primorskem, v Julijcih in zgornjem delu Savske doline. V zgornji Vipavski dolini je temperatura dosegla 30 °C, na letališču v Portorožu pa 31.7 °C. Na Kredarici so izmerili 13.0 °C. Drugod po državi je bilo najtopleje 14. septembra, v Črnomlju, Murski Soboti in Mariboru se je živo srebro dvignilo nekoliko nad 27 °C. V Ljubljani je bila najvišja izmerjena temperatura septembra 2004 26.1 °C. Septembra je bila povprečna temperatura zraka v Ljubljani 15.6 °C, kar je 0.1 °C nad dolgoletnim povprečjem, torej zelo blizu dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši september 1987 s povprečno temperaturo 18.3 °C, le malo hladnejši je bil september 1999 (povprečna 6 4 2 0 M 2 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo temperatura 18.0 °C). Najhladnejši je bil september 1972 s povprečno temperaturo 12.3 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila septembra 2004 11.2 °C, kar je 0.3 °C nad dolgoletnim povprečjem. Jutra so bila s 7.9 °C najhladnejša v letih 1971 in 1972, najtoplejša pa s 14.1 °C leta 1987. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 21.2 °C, kar je 0.4 °C pod dolgoletnim povprečjem. Popoldnevi so bili najbolj hladni leta 1996 s 17.6 °C. Najtoplejši popoldnevi so bili septembra 1961 s 24.9 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. 25 O O ^20 a N Š15 P H < a w § 10 w H LJUBLJANA BEŽIGRAD 5 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 15 O A0 p S a s w H -5 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 Slika 1.1.2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu septembru Figure 1.1.2. Mean daily maximum and minimum air temperature in September and the corresponding means of the period 1961-1990 Temperaturni odklon v visokogorju je bil pozitiven in v mejah običajne spremenljivosti. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka septembra 4.0 °C, kar je le 0.2 °C nad dolgoletnim povprečjem. Od začetka meritev na tem visokogorskem observatoriju je bil najbolj hladen september 1972 s povprečno temperaturo -1.1 °C. Najtoplejši je bil september 1961 s povprečno temperaturo 7.7 °C. Na sliki 1.1.2. desno sta povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna septembrska temperatura zraka na Kredarici. LJUBLJ INA BEŽIGRAD . 1. I. ____ lil Ji 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.3. Število toplih dni v septembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.3. Number of days with maximum daily temperature at least 25 °C in September and the corresponding mean of the period 1961-1990 LJUBLJANA BEŽIGRAD ll llllllllililllllll l l lillllllill l l l l l l l l l l l lil l l l ll J Slika 1.1.4. Število vročih dni v septembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.4. Number of days with maximum daily temperature above 30 °C in September and the corresponding mean of the period 1961-1990 5 0 20 5 -J 10 5 0 Topli so dnevi, ko temperatura doseže vsaj 25 °C. V Vipavski dolini, na Krasu in ob morju je bilo od 12 do 15 toplih dni, v Beli krajini 9, na Bizeljskem 10. Na nadmorski višini nad 450 m v notranjosti države ni bilo toplih dni. V Ljubljani je dolgoletno povprečje 6 dni in pol; letos so zabeležili tri (slika 1.1.3.), to je bil že četrti september zapored, ki ni presegel dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja so bili štirje septembri brez toplega dneva, septembra 1987 je bilo 17 toplih dni, le dan manj septembra 1961. Vroči dnevi, ko temperatura doseže vsaj 30 °C, so septembra že zelo redki. Letos so vroč dan zabeležili v zgornji Vipavski dolini, ob obali sta bila dva. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani šest septembrov z vročimi dnevi, kar pet jih je bilo septembra 1973. September 2004 je bil že sedmi zapored, ko se temperatura zraka ni dvignila tako visoko. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Izvedeni mesečni podatki o temperaturi zraka, padavinah, sončnem obsevanju in zanimivejših meteoroloških pojavih so zbrani v preglednici 1.1.1.; podatki desetdnevnih obdobij, zanimivi predvsem za kmetovalce, so v preglednicah 1.1.2. in 1.1.3. ter 1.1.4. o H KREDARICA \ fi> ____________________' 1 m 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 DAN 25 27 29 LJUBLJANA 0 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 13 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN iS 20 H P§ 15 W 2 10 w H 5 0 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 13 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 13 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 13 5 7 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN I I I I I I I 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN Slika 1.1.5. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena) september 2004 Figure 1.1.5. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), September 2004 Septembra je bila povprečna temperatura zraka povsod po državi v mejah običajne spremenljivosti, ob morju, na Krasu in Goriškem je odklon presegel 1 °C, drugod po državi pa je odklon navzgor ali navzdol ostal pod 1 °C, v pretežnem delu države pa je bil odklon navzgor ali navzdol celo manjši od 0.5 °C. Tudi v visokogorju je bila povprečna temperatura zelo blizu dolgoletnega povprečja. Na sliki 1.1.6. je prikazan odklon povprečne septembrske temperature od dolgoletnega povprečja. 15 10 5 0 35 30 25 20 15 10 5 0 9 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Figure 1.1.6. Mean air temperature anomaly, September 2004 Slika 1.1.8. Višina padavin septembra 2004 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.8. Precipitation amount in September 2004 compared with 1961-1990 normals Urad za meteorologijo Slika 1.1.7. Prikaz porazdelitve padavin septembra 2004 Figure 1.1.7. Precipitation amount, September 2004 1990 Figure 1.1.9. Bright sunshine duration in September 2004 compared with 1961-1990 normals Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Letališče Portorož Slap pri Vipavi Bilje pri Novi Gorici Rateče-Planica Kredarica Lesce 0 50 100 150 200 250 povprečje 1961-90 | | september 2004 Slika 1.1.10. Mesečna višina padavin v mm septembra 2004 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.10. Monthly precipitation amount in September 2004 and the 1961-1990 normals Na sliki 1.1.7. je prikazana višina padavin, najmanj jih je bilo Goričkem (pod 50 mm), največ pa v Julijcih, kjer je bilo ponekod padavin tudi več kot 300 mm. Na sliki 1.1.8. je shematsko prikazan odklon padavin od dolgoletnega povprečja. Na skrajnem vzhodnem delu Goričkega niso dosegli niti dveh petin dolgoletnega povprečja, tudi zgornja Vipavska dolina je bila v primerjavi z dolgoletnim povprečjem slabo namočena, saj niso dosegli treh petin dolgoletnega povprečja. Dolgoletno povprečje septembrskih padavin so presegli na severozahodu države, v Postojni z okolico, v Beli krajini in na Koroškem; za dobro petino je bilo dolgoletno povprečje preseženo le na severozahodu države. Dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo od 5 do 8. 25 20 § 15 O ►J > S 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.11. Število padavinskih dni v septembru. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 1.1.11. Number of days in September with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Slika 1.1.12. Padavine septembra in povprečje obdobja 19611990 Figure 1.1.12. Precipitation in September and the mean value of the period 1961-1990 £ 400 300 200 100 - 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 5 0 V Ljubljani je septembra padlo 118 mm, kar je 10 % manj od dolgoletnega povprečja. Lani septembra je bilo dolgoletno povprečje s 133 mm nekoliko preseženo, predlani je bilo 87 mm precej pod povprečjem. Najbolj deževna sta bila septembra v letih 1965 (322 mm) in 2001 (304 mm), najbolj skromen s padavinami pa je bil september 1970 z 22 mm. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ^ 45 -W £ ti < 30 Q < Ph 15 KREDARICA I I > 9 W VI W § S « g >o z 3 g 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN > < 30 Q < Ph 15 - BILJE > w VI m o o £ >o z o 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN £ ti < Q < LJUBLJANA 12 V > ¡3 9 W ^ M W m o « g 3 g 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN £ > < Q 1 iS NOVO MESTO ---- 1 ..........J....... > M m o o >§ § 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN ^ 45 i; > < 30 Q < 15 CELJE Ji. i J i > 9 W M W m - o 6 Ž „ £ ZS 3 g 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN ^ 45 i; > < 30 Q < 15 MURSKA SOBOTA P,l 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN > S 9 W ^45 M W m o 6 g >o < N i; ti < 30 Q O 3 M PORTOROŽ Kili 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN > M m o o N >o § M Slika 1.1.13. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) septembra 2004 (Opomba: 24-umo višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 1.1.13. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, September 2004 Na sliki 1.1.13. so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 75 15 75 15 60 12 60 12 45 9 6 0 0 0 0 15 15 12 9 6 0 0 75 15 60 12 0 0 75 15 75 15 60 12 60 12 9 6 15 3 0 0 0 0 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Največ sončnega vremena je bilo ob morju, sonce je sijalo 231 ur, sledili sta Goriška z 228 uram in Postojna z 214 urami. Najmanj sončnega vremena je bilo v Novem mestu, sonce je sijalo le 156 ur. Na Kredarici je sonce sijalo 179 ur, kar je toliko kot v Celju in Murski Soboti. Na sliki 1.1.9. je shematsko prikazano septembrsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Z izjemo obale je bilo na Primorskem in Notranjskem dolgoletno povprečje preseženo za vsaj desetino, na Goriškem pa za petino. Manj sončnega vremena kot običajno je bilo na Dolenjskem, Kočevskem in v Beli krajini. V Novem mestu in Beli krajini niso dosegli 90 % dolgoletnega povprečja. 300 250 200 150 100 50 LJUBLJANA Slika 1.1.14. Število ur sončnega obsevanja v septembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.14. Bright sunshine duration in hours in September and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 0 V Ljubljani je september s 166 urami sončnega vremena le za 2 % presegel dolgoletno povprečje. Z 250 urami sončnega vremena je bil doslej najbolj sončen september 1997 (slika 1.1.14.), od sredine minulega stoletja pa sta bila najbolj siva septembra 1993 (109 ur) in 1996 (111 ur). 10 0 -I I I I I I I I . I ! I , I I I I I I I I II II I I I I I I II I I I I I I II I II I I M ! I I I I I 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 20 15 2 Q O d 10 > M H 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.15. Število jasnih dni v septembru in povprečje Slika 1.1.16. Število oblačnih dni v septembru in povprečje obdobja 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 1.1.15. Number of clear days in September and the Figure 1.1.16. Number of cloudy days in September and the mean value of the period 1961-1990 mean value of the period 1961-1990 8 6 4 5 2 0 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. V Slovenj Gradcu septembra ni bilo niti enega jasnega dneva, na severozahodu države so bili 4. V Ljubljani so bili trije jasni dnevi, kar je dan več od dolgoletnega povprečja (slika 1.1.15.); od sredine minulega stoletja je bilo štirinajst septembrov brez jasnega dneva; kar devet jasnih dni pa je bilo septembra 1992. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine; septembra jih je bilo največ, kar 12, v Beli krajini in na Kočevskem. V Ljubljani je bilo 9 oblačnih dni (slika 1.1.16.), kar je dan več od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bilo največ oblačnih dni septembra 1993, zabeležili so jih 16; samo en oblačen dan je bil septembra 1985. Na Primorskem je bila povprečna oblačnost pod polovico, v visokogorju so oblaki v povprečju prekrivali manj kot tri petine neba. Tri petine neba so bile v povprečju prekrite z oblaki v Ljubljani, Slovenj Gradcu, Celju in Novem mestu. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.1. Mesečni meteorološki podatki - september 2004 Table 1.1.1. Monthly meteorological data - September 2004 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 13.4 -0.5 19.7 9.1 25.5 8 3.5 27 0 1 84 188 5.3 7 4 152 109 7 1 0 0 0 11.2 Kredarica 2514 4.0 0.2 6.9 1.5 13.0 3 -6.1 25 7 0 499 179 113 5.7 6 4 244 124 8 2 17 8 15 25 755.3 6.3 Rateče-Planica 864 11.6 0.2 18.6 6.4 24.0 3 -1.2 27 1 0 164 196 101 5.0 5 4 189 121 6 1 1 0 0 921.5 10.8 Bilje pri N. Gorici 55 18.1 1.3 24.5 12.3 29.6 4 6.8 27 0 13 0 228 120 4.2 4 10 101 72 7 4 0 0 0 1012.5 13.9 Slap pri Vipavi 137 17.6 0.5 24.6 12.7 30.0 3 8.0 29 0 15 0 4.3 6 9 59 43 5 0 0 0 0 11.1 Letališče Portorož 2 18.7 1.2 25.2 13.6 31.7 4 8.1 28 0 14 0 231 103 4.0 2 8 65 62 7 5 0 0 0 1018.2 15.0 Godnje 295 17.0 1.2 23.7 12.6 29.0 3 7.0 24 0 12 8 2.2 0 20 77 59 6 1 0 0 0 11.0 Postojna 533 14.2 0.5 20.1 10.3 23.5 4 4.7 29 0 0 57 214 115 5.0 6 6 182 121 5 0 0 0 0 13.8 Kočevje 468 13.3 -0.5 20.7 8.3 25.0 4 1.4 11 0 3 107 5.8 12 6 83 61 8 0 6 0 0 11.1 Ljubljana 299 15.6 0.1 21.2 11.2 26.1 14 4.6 27 0 3 27 166 102 6.1 9 3 118 90 7 1 9 0 0 985.6 13.6 Bizeljsko 170 15.5 0.2 22.6 10.5 29.0 14 3.8 11 0 10 27 5.6 7 5 65 66 7 0 5 0 0 12.8 Novo mesto 220 15.0 0.1 20.9 10.6 26.8 14 4.4 11 0 3 46 156 88 6.2 9 2 78 71 6 0 8 0 0 992.0 13.8 Črnomelj 196 15.3 0.1 22.1 10.0 27.3 14 2.0 11 0 9 35 6.0 12 6 127 109 6 0 7 0 0 13.4 Celje 240 14.7 0.1 21.4 9.3 26.5 14 3.0 11 0 2 57 180 110 5.9 9 4 82 79 5 1 12 0 0 992.4 13.1 Maribor 275 15.5 0.3 21.2 11.1 27.1 14 6.3 11 0 4 35 186 107 5.3 6 3 99 100 7 2 0 0 0 987.3 13.9 Slovenj Gradec 452 13.4 -0.2 20.0 7.9 24.9 14 2.1 27 0 0 86 168 100 6.2 7 0 136 116 7 3 9 0 0 13.1 Murska Sobota 184 14.5 -0.2 21.5 8.8 27.2 14 3.0 18 0 6 53 178 101 5.1 7 7 62 81 7 0 6 0 0 998.5 12.5 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). n TD = £ (20 °C - TS,) če je TSi < 12 °C i=1 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.2. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - september 2004 Table 1.1.2. Decade average, maximum and minimum air temperature - September 2004 Postaja I. dekada II. dekada III dekada T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 20.6 28.2 31.7 14.3 11.5 12.5 9.9 18.6 24.7 26.7 13.7 9.0 12.7 7.8 17.0 22.7 25.3 12.7 8.1 11.9 7.0 Bilje 20.2 27.2 29.6 13.1 10.4 11.9 8.6 18.5 24.1 26.9 13.4 7.8 11.6 6.1 15.6 22.1 24.0 10.4 6.8 9.8 5.3 Slap pri Vipavi 19.8 27.3 30.0 13.6 9.5 9.3 6.5 17.7 24.5 27.0 13.3 8.5 8.9 4.0 15.4 22.0 25.0 11.0 8.0 7.3 3.0 Postojna 15.6 21.4 23.5 11.9 8.4 10.2 6.4 14.9 20.8 23.4 11.1 5.0 9.2 2.8 12.1 18.0 21.5 7.7 4.7 7.0 3.0 Kočevje 14.2 22.4 25.0 9.3 3.3 7.3 1.2 14.1 21.7 25.0 8.5 1.4 6.4 -1.0 11.6 18.2 23.2 7.1 4.4 5.9 2.9 Rateče 13.4 21.0 24.0 8.0 5.6 5.3 2.2 11.8 17.8 22.1 7.4 4.0 4.5 0.3 9.6 17.0 21.0 3.7 -1.2 1.0 -5.7 Lesce 15.1 21.5 25.5 10.8 8.0 9.7 7.0 13.6 19.8 24.6 9.1 5.3 8.2 4.0 11.6 17.7 22.6 7.3 3.5 6.6 2.2 Slovenj Gradec 14.3 21.4 24.3 8.7 2.4 7.1 -0.4 13.8 20.8 24.9 7.6 2.4 5.9 -0.6 12.0 17.8 23.4 7.4 2.1 5.9 -1.4 Brnik 15.1 21.4 24.7 10.3 6.9 14.3 21.1 25.2 8.7 3.3 11.9 18.3 22.2 7.5 1.1 Ljubljana 16.9 22.3 25.8 12.8 9.9 10.4 6.3 16.2 21.9 26.1 11.2 6.5 8.7 3.1 13.7 19.4 23.3 9.5 4.6 8.3 0.6 Sevno 15.8 20.2 23.5 12.3 7.7 10.2 4.4 15.4 20.5 24.4 11.1 7.3 9.2 4.1 12.1 17.1 22.0 8.6 5.2 7.6 3.0 Novo mesto 16.1 21.8 25.6 11.6 5.4 9.6 2.2 15.8 22.1 26.8 10.9 4.4 8.6 1.3 13.1 18.8 24.9 9.3 7.0 8.1 3.1 Črnomelj 16.3 23.3 26.8 11.0 4.5 9.9 3.0 16.0 23.0 27.3 9.8 2.0 9.3 1.5 13.6 20.1 25.2 9.2 6.5 9.2 6.0 Bizeljsko 16.8 24.3 28.0 11.8 5.0 10.9 4.0 16.1 24.1 29.0 10.3 3.8 9.6 3.0 13.5 19.2 25.8 9.6 6.6 8.9 5.6 Celje 15.8 22.4 26.1 10.2 3.4 8.5 1.3 15.1 22.3 26.5 8.9 3.0 7.5 0.7 13.4 19.6 24.6 8.7 3.2 7.6 0.7 Starše 16.3 22.6 25.3 10.5 5.5 9.9 5.1 15.4 22.6 27.0 9.7 5.3 9.0 4.5 14.0 19.3 23.5 10.2 7.7 9.2 6.3 Maribor 16.7 22.3 25.8 12.3 7.5 15.9 22.1 27.1 10.6 6.3 13.8 19.2 24.1 10.4 7.7 Jeruzalem 16.9 21.3 25.0 12.7 7.0 11.1 4.5 15.8 21.5 26.5 11.4 8.5 9.9 4.0 13.2 18.4 23.0 10.1 7.0 9.1 5.0 Murska Sobota 15.6 23.0 26.4 9.1 3.3 8.3 1.7 14.6 22.5 27.2 8.3 3.0 7.2 1.6 13.1 19.2 23.6 9.1 5.6 8.5 3.6 Veliki Dolenci 16.7 21.8 25.2 11.8 6.0 7.1 1.0 15.2 21.2 26.0 9.6 5.5 6.0 0.5 13.0 18.0 21.5 9.8 7.2 7.2 3.0 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.3. Višina padavin in število padavinskih dni - september 2004 Table 1.1.3. Precipitation amount and number of rainy days - September 2004 Postaja I. RR p.d. Padavine II. RR p.d. in število padavi III. RR p.d. nskih dni M RR p.d. od 1.1.2004 Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. septembra 2004 Portorož 1.6 1.0 24.7 4.0 38.2 2.0 64.5 7.0 550 Bilje 11.6 1.0 54.0 4.0 35.6 3.0 101.2 8.0 862 1200 1000 - 13 S LJUBLJANA Slap pri Vipavi 7.0 1.0 23.7 4.0 28.2 1.0 58.9 6.0 912 Postojna 104.1 2.0 22.4 4.0 55.1 2.0 181.6 8.0 1130 Kočevje 11.5 1.0 25.4 4.0 45.6 5.0 82.5 10.0 1136 Rateče 51.4 2.0 105.1 4.0 32.6 1.0 189.1 7.0 1221 £ 800 - > < / Lesce 46.8 2.0 43.7 4.0 61.8 2.0 152.3 8.0 1095 Slovenj Gradec 26.3 3.0 42.4 2.0 67.4 3.0 136.1 8.0 1051 Q 600 - < < Brnik 14.0 3.0 41.9 4.0 53.8 4.0 109.7 11.0 1167 Ljubljana 38.5 2.0 46.1 4.0 33.0 3.0 117.6 9.0 1172 g 400 - > Sevno 14.0 1.0 11.0 4.0 53.3 3.0 78.3 8.0 952 Novo mesto 6.1 4.0 21.0 5.0 51.0 4.0 78.1 13.0 871 200 j—* Črnomelj 1.0 1.0 55.9 4.0 70.5 6.0 127.4 11.0 1010 Bizeljsko 4.9 2.0 13.1 2.0 46.8 4.0 64.8 8.0 736 JAN FEB MAR APR MAJ JTJN .TUT. AVG SEP Celje 9.8 2.0 16.5 3.0 55.2 4.0 81.5 9.0 876 Starše 4.5 1.0 26.9 2.0 56.7 5.0 88.1 8.0 795 Maribor 12.0 2.0 23.2 3.0 63.8 6.0 99.0 11.0 843 Jeruzalem 1.4 1.0 15.5 2.0 55.4 6.0 72.3 9.0 705 Murska Sobota 2.9 2.0 12.9 3.0 45.7 4.0 61.5 9.0 640 Veliki Dolenci 0.3 1.0 8.6 2.0 13.1 4.0 22.0 7.0 583 LEGENDA: I., II., III., M - dekade in mesec RR - višina padavin (mm) p.d. - število dni s padavinami vsaj 0.1 mm od 1.1.2004 - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) LEGEND: I., II., III., M - decade and month RR - precipitation (mm) p.d. - number of days with precipitation 0.1 mm or more od 1.1.2004 - total precipitation from the beginning of this year (mm) 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana 4.8 % NNW 0.8 %/s MME 139 % NNE 0.8 m/s Maribor 8.0 % NNW 1.4 %/s 3.4 % NNE 1.8 m/s Kredarica NNW i5i.o2m%s 3.3 % N 3.9 m/s 1.7 % NNE 3.5 m/s WNW 0.8 %/s 11.4 % ENE 1.3 m/s 10.1 % u. 28 % E 1.4 m/s W 0.8 m/s 1.4 % WSW 0.9 m/s 2.1 % ESE 1.0 m/s k,»A, 24.6 % NW 5.3 m/s WNWÏ^m/s 0.6 % WSW 3.0 m/s MC 12 % NE 2.1 m/s CMC 21 % ENE 2.3 m/s 12.1 % ESE 3.0 m/s 3.5 % SW 1.7 m/s S_ 5.3 % SE 1.3 m/s 0.1 % SW 1.0 m/s 10.1 % SE 4.2 m/s 2.6 % SSW 1.5 m/s _ 3.3 % S 1.1 m/s ™ 2.9 % SSE 1.0 m/s 0.3 % SSW 1.2 m/s 0.5 % S 2.1 m/s 1.3 % SSE 2.7 m/s Novo mesto 2.2 % NNW 0.7 m/s 2.9 % NNE 0.9 m/s Portorož - letališče Bilje 1.0 % N 0.9 m/s 8.6 % NW 4.2 m/s 6.3 % NE 4.0 m/s 1.8 % NW 1.3 m/s 2.3 % NE 1.8 m/s 9.2 % W 0.9 m/s 10.5 % SW 1.1 m/s SSW VCs 3.8 % ... 15 % E 1.2 m/s W 2.1 m/s 17 % u/eu/ 0 8 % ESE 0.8 m/s WSW 19 m/s SSE 42 % SSE 0.9 m/s 2.8 % SSW 3.6 m/s _ 6.1 % 3.3 % E 2.5 m/s W 1.4 m/s 27.8 % 4.0 % ESE 2.5 m/s WSW 1.0 m/s 3.3 % SSE 3.1 m/s 4.4 % SW 1.2 m/s 3.1 % SE 1.1 m/s Slika 1.1.17. Vetrovne rože, september 2004 Figure 1.1.17. Wind roses, September 2004 13 11.0 % N 0.7 m/s 3.7 % N 1.3 m/s 3.7 % NW 1.0 m/s 25.9 % NW 1.6 m/s 3.3 % NE 1.5 m/s 9.9 % WNW 1.9 rm/s CMC 34% ENE 1.3 m/s 2.7 % 4.8 % E 1.1 m/s W 5.6 m/s 4.0 % E 2.3 m/s 1.9 % W 1.0 m/s 1.6 % WSW 0.9 m/s ™ 55 % ESE 1.2 m/s 1.4 % SW 0.7 m/s c c 57 % SE 1.5 m/s 2.5 % SSW 1.2 m/s ccc 131 % SSE 2.2 m/s 10.4 % S 2.7 m/s 1.4 % N 2.9 m/s 2.0 % N 0.7 m/s NNW 3.6 %/s 1.9 % NNE 3.6 m/s 0.9 % NNW 1.9 m/s 1.4 % NNE 1.0 m/s 3.3 % NW 0.8 m/s 8.8 % NE 1.7 m/s 9.8 % ENE 3.7 m/s 4.3 % WNW 1.6 m/s 11.7 % ENE 2.6 m/s 5.4 % WNW 0.4 m/s 33.2 % E 2.7 m/s 18.6 % ESE 2.5 m/s 9.4 % WSW 0.9 m/s 2.8 % SW 3.1 m/s 18.0 % SE 2.7 m/s 5.3 % SSW 2.0 m/s 1.7 % SSE 1.4 m/s 2.5 % S 3.3 m/s 3.0 % S 2.1 m/s 12.1 % S 1.1 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 1.1.17.) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; močno sta prevladovala vzhodjugovzhodni in jugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo 46 % vseh terminov, severozahodnik je pihal v slabih 9 % vseh terminov, vzhodseverovzhodniku je pripadlo 10 %. Najmočnejši sunek vetra je 24. septembra dosegel 20.3 m/s. V Biljah je bil najpogostejši vzhodnik, ki mu je pripadla tretjina vseh terminov, vzhodjugovzhodnik je pihal v skoraj 19 %. Najmočnejši sunek je 29. septembra dosegel 21.6 m/s. V Ljubljani so bili najbolj pogosti vetrovi iz severovzhodne in severseverovzhodne smeri, skupaj jim je pripadlo 29 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je bil 5. septembra 12.2 m/s. Na Kredarici je veter 14. septembra v sunku dosegel hitrost 36.6 m/s, severozahodniku s sosednjima smerema je pripadalo 58 % vseh terminov, jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku skupaj pa 22 %. V Mariboru, kjer je bil s 26 % najpogostejši severozahodnik, je sunek 30. septembra dosegel 12.4 m/s. Preglednica 1.1.4. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, september 2004 Table 1.1.4. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, September 2004 Postaja Temperatura zraka I. II. III. M I. Padavine II. III. M Sončno obsevanje I. II. III. M Portorož 1.5 0.7 0.4 0.8 4 70 105 57 128 95 81 103 Bilje 2.0 1.7 0.2 1.3 25 136 66 73 154 111 87 119 Slap pri Vipavi 1.5 0.6 -0.7 0.5 16 53 57 43 Postojna 0.8 1.3 -0.5 0.5 198 52 114 126 145 119 76 115 Kočevje -0.8 0.3 -0.9 -0.5 26 56 88 58 Rateče 0.8 0.3 -0.6 0.2 93 230 59 121 126 72 105 101 Lesce 0.5 0.4 -0.4 0.2 82 133 130 111 Slovenj Gradec -0.4 0.2 -0.3 -0.2 61 138 156 116 101 113 80 99 Brnik -0.3 0.2 -0.7 -0.2 30 116 113 85 Ljubljana 0.1 0.7 -0.4 0.1 86 122 69 90 119 103 77 102 Sevno -0.1 0.6 -1.4 -0.3 36 33 136 70 Novo mesto -0.1 0.9 -0.4 0.1 16 59 136 71 97 103 59 88 Črnomelj -0.3 0.7 -0.2 0.1 2 143 191 109 Bizeljsko 0.2 0.8 -0.4 0.2 14 41 158 67 Celje -0.1 0.5 0.1 0.1 28 56 146 80 116 138 73 111 Starše -0.2 0.3 0.4 0.2 13 106 180 96 Maribor 0.1 0.7 0.0 0.3 31 94 182 100 Jeruzalem -0.1 0.0 -1.2 -0.4 5 59 207 88 Murska Sobota -0.5 -0.2 -0.1 -0.2 10 56 178 80 112 124 61 101 Veliki Dolenci 0.5 0.2 -0.4 0.1 1 46 60 33 LEGENDA: Temperatura zraka - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) Padavine - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) Sončne ure - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) I., II., III., M - dekade in mesec Povprečna temperatura zraka je bila v vseh treh tretjinah septembra zelo blizu dolgoletnega povprečja, še največji je bil odklon v prvi tretjini meseca na Primorskem, bilo je 1 do 2 °C topleje kot običajno. Prva tretjina je bila skoraj povsod po državi opazno bolj suha kot običajno, v drugi tretjini je bila približno polovica države bolj, preostanek pa slabše namočen kot običajno. V zadnji tretjini meseca je bilo padavin večinoma več kot v dolgoletnem povprečju. Prva tretjina septembra je bila bolj sončna kot običajno, v Vipavski dolini in na Notranjskem je bilo dolgoletno povprečje preseženo za polovico, v Novem mestu pa so nepomembno zaostajali za dolgoletnim povprečjem. V osrednji tretjini meseca je sončnega vremena primanjkovalo v Zgornjesavski dolini, malo pod običajno je bila tudi osončenost ob morju, drugod po državi je bilo dolgoletno povprečje preseženo, v Celju za tretjino, v Prekmurju za četrtino. Zadnja tretjina septembra je bila zaradi pogoste oblačnosti slabo obsijana s soncem, le v Zgornjesavski dolini so nekoliko presegli dolgoletno povprečje, V Novem mestu in Murski Soboti je sonce sijalo le tri petine toliko časa kot običajno. Na sliki 1.1.18. je največja septembrska debelina snežne odeje na Kredarici. Septembra se le redko zgodi, da bi bila tla na Kredarici ves mesec kopna, doslej je bilo takih le šest septembrov. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo KREDARICA 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1 Slika 1.1.18. Največja višina snega v septembru Figure 1.1.18. Maximum snow cover depth in September Slika 1.1.19. Delno oblačno nebo ob sončnem zahodu je zaradi boljšega sipanja modre svetlobe pogosto obarvano rdeče. Figure 1.1.19. Partly cloudy sky at sun set; blue light dissipates better than the red one. Leta 1972 so septembra zabeležili 24 dni s snežno odejo, septembra 1988 je snežna odeja dosegla 95 cm, septembra 2002 pa 65 cm. Letos je sneg prekrival tla 8 septembrskih dni. 25. septembra je bila snežna odeja na Kredarici debela 15 cm. 100 75 50 25 -- 1990 1995 2000 Na sliki 1.1.20. je število dni z nevihto v Ratečah, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti; septembra pogostost neviht v primerjavi s poletnimi meseci že opazno upade, saj je ozračje v povprečju precej stabilnejše kot poleti. Število dni z nevihto ali nevihto v okolici je bilo septembra 2004 pod dolgoletnim povprečjem. Največ dni z nevihto ali grmenjem so zabeležili na letališču v Portorožu, kar 5. V Ljubljani, Celju, na Krasu, v Lescah in Zgornjesavski dolini so zabeležili po en tak dan. LJUBLJANA BEŽIGRAD m i, In 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 NOVO MESTO i HI 1 1 i 1 1 1 lili 1 1 1 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 MURSKA SOBOTA | | i 1. II. .1. ...I.UII ■ ■ it 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.20. Število dni z nevihto v septembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.20. Number of days with thunderstorm in September and the mean value of the period 1960-1990 Na Kredarici so zabeležili 17 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, to prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišča in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. Septembra letos so v Ljubljani zabeležili le devet dni z meglo, kar je šest dni manj od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bilo vsako leto septembra vsaj pet dni z opaženo meglo, v letih 1954 in 1969 so zabeležili po 23 dni z meglo. 15 12 10 8 2 12 0 10 4 4 2 2 1951 951 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.1.21. Število dni z meglo v septembru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.21. Number of foggy days in September and the mean value of the period 1961-1990 LJUBLJANA BEŽIGRAD Na sliki 1.1.22. levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Od 3. do 11. septembra je bil zračni pritisk razmeroma visok, najvišji pa je bil 9. septembra z 993 mb. Do konca meseca je bil nato zračni pritisk dokaj visok še 17. septembra (991 mb). Najnižji povprečni zračni pritisk je bil 23. septembra, ko je v obsežnem območju nizkega zračnega pritiska jugozahodni veter prinašal topel in vlažen zrak, dnevno povprečje je bilo 972 mb. Na sliki 1.1.22. desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Veliko vlage je bilo v zraku dvakrat, prvič 4. septembra (delni pritisk vodne pare je bil 19.0 mb), drugič pa 15. septembra (18.7 mb). Malo vlage je vseboval zrak 10. septembra (9.9 mb), 17. septembra (10.3 mb) in 26. ter 27. septembra (10.0 in 10.2 mb). 11 i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 1.1.22. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare septembra 2004 Figure 1.1.22. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in September 2004 25 20 15 10 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 995 20 8 990 6 985 4 980 2 975 0 8 970 SUMMARY In September mean air temperature was close to the 1961-1990 normals and well between the limits of the normal variability in the low land as well as in the high mountains. The largest anomaly occurred in Primorska region. With exception of Kočevje, Dolenjska and Bela krajina sunshine duration exceeded the 1961-1990 normals. Goriška region got 20 % more sunny weather than on average. Precipitation was the most abundant in Julian Alps, while in Upper Vipava valley and in Goričko less than 60 of the average precipitation fell. On Kredarica snow depth was 15 cm on the 8th of September. Abbreviations in the Table 1.1.1.: NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month ( °C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month C) RP - % of the normal amount of precipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1.0 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 ° C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days P - average pressure (hPa) OBS - bright sunshine duration in hours PP - average vapor pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration 16 1.2. Razvoj vremena v septembru 2004 1.2. Weather development in September 2004 Janez Markošek 1. september Ponoči oblačno s padavinami, popoldne postopne razjasnitve, burja, hladno Nad severno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta je v noči na 1. september ob zahodnih do jugozahodnih višinskih vetrovih prešla Slovenijo. Ponoči je bilo oblačno s padavinami. Čez dan se je na Primorskem razjasnilo, zapihala je burja. Drugod je dopoldne ponekod občasno še rahlo deževalo, popoldne pa se je pričelo jasniti. Ves dan oblačno je bilo v jugovzhodni Sloveniji. V notranjosti države je bilo razmeroma hladno, najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 19, na Primorskem do 26 °C. 2.-3. september Na Primorskem in v višjih legah pretežno jasno, drugod večji del dneva oblačno Nad srednjo Evropo, Balkanom in osrednjim Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega pritiska. V nižjih plasteh ozračja je od jugovzhoda pritekal razmeroma hladen in vlažen zrak. Na Primorskem in v višjih legah nad okoli 1800 metrov je bilo pretežno jasno, Drugod je prevladovalo oblačno vreme. Drugi dan je bila zgornja meja nizke oblačnosti na nadmorski višini 1400 metrov in se je postopno razkrojila, najprej v severovzhodni Sloveniji in v gornjesavski dolini. Ves dan oblačno je bilo v Beli krajini. Topleje je bilo drugi dan, ko so bile najvišje dnevne temperature 21 do 24, na Primorskem do 29 °C. 4. september Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne plohe in nevihte Nad severno, srednjo in zahodno Evropo ter osrednjim Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je bilo severovzhodno od nas manjše jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 1.2.1.— 1.2.3.), s severnimi vetrovi je v višjih plasteh ozračja pritekal prehodno nekoliko hladnejši zrak, ozračje se je labiliziralo. Na Primorskem je bilo delno jasno, pihala je šibka burja. Drugod je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, sredi dneva in popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. Zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 26, na Primorskem do 32 °C. 5.-6. september Delno jasno z zmerno oblačnostjo, burja Od britanskega otočja prek srednje Evrope do Črnega morja je segalo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severovzhodnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo. Prvi dan je bila zjutraj po nekaterih nižinah megla. Na Primorskem je pihala burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 26, na Primorskem do 30 °C. 7.-11. september Pretežno jasno z občasno zmerno oblačnostjo, občasno šibka burja Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki se je s svojim središčem proti koncu obdobja pomaknilo nad vzhodno Evropo. V višinah je s severnimi do severozahodnimi vetrovi pritekal sprva razmeroma topel, nato pa malo hladnejši zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno zmerno oblačno. Na Primorskem je 7., 9. in 10. septembra občasno pihala šibka burja. Najtopleje je bilo 7. in 8. septembra, ko so na Primorskem še izmerili okoli 30 °C. 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 12.-13. september Ponoči prehod oslabljene hladne fronte - pooblačitve, dež, nato delne razjasnitve Nad severno polovico Evrope je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Oslabljena hladna fronta se je ob močnih višinskih zahodnih vetrovih (slike 1.2.1.-1.2.3.) v noči na 13. september pomikala prek Slovenije. Naslednja hladna fronta je dosegla obale zahodne Evrope. Prvi dan zjutraj se je v zahodni Sloveniji že pooblačilo, v severovzhodnih krajih je ostalo delno jasno do popoldneva. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Popoldne in zvečer je pričelo deževati. Do jutra je dež ponehal. 13. septembra čez dan je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno pretežno oblačno. Največ dežja je padlo v Beli krajini, v Črnomlju so izmerili okoli 22 milimetrov padavin. Ohladilo se je, prvi dan so bile najvišje dnevne temperature od 20 do 27 °C, drugi dan pa od 17 do 25 °C. 14. september Na severovzhodu delno jasno, v zahodni Sloveniji oblačno, zvečer tam dež in nevihte Nad severno, zahodno in deloma srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal vlažen in razmeroma topel zrak. V severovzhodni Sloveniji je bilo delno jasno, drugod spremenljivo, v zahodni Sloveniji pa pretežno oblačno. Tam je zvečer občasno deževalo, pojavljale so se tudi krajevne nevihte. Ponekod je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 27 °C. 15.-16. september Prehod hladne fronte - oblačno z občasnimi padavinami, sprva tudi nevihte Nad severno in delom srednje Evrope je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta je 16. septembra dopoldne prešla Slovenijo. V višinah je dolina segala v zahodno Sredozemlje, nad nami je pihal vlažen jugozahodni veter (slike 1.2.1.-1.2.3.). Drugi dan se je dolina izostrila in južni del se je nad severnim Sredozemljem odcepil v manjše samostojno jedro hladnega zraka. V noči na 15. september se je povsod pooblačilo. Čez dan je prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavinami, deloma plohami in posameznimi nevihtami. Popoldne je v severovzhodni Sloveniji prehodno zapihal severni do severovzhodni veter. Tudi drugi dan je bilo oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami, na Primorskem je še pihala burja. Ohladilo se je, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 13 do 18, na Primorskem do 22 °C. 17. september Na Primorskem pretežno jasno, burja, drugod sprva oblačno, čez dan postopne razjasnitve Nad srednjo Evropo se je zgradilo območje visokega zračnega pritiska. Višinsko jedro hladnega zraka se je pomaknilo proti južni Italiji in ni več vplivalo na vreme pri nas. Nad naše kraje je pritekal postopno bolj suh zrak. Najprej se je razjasnilo na Primorskem, tam je pihala burja, ki je bila zjutraj precej močna. Drugod je bilo sprva oblačno, čez dan se je postopno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 °C v Ratečah do 20 °C v Murski Soboti. Na Primorskem so izmerili od 22 do 25 °C. 18. september Jasno, zjutraj ponekod po nižinah megla, šibka burja Iznad severovzhodne Evrope je tudi nad naše kraje segalo območje visokega zračnega pritiska. Jasno je bilo, le občasno ponekod delno oblačno. Na Goriškem in Vipavskem je še pihala šibka burja. Jutro je bilo sveže, najvišje dnevne temperature pa so bile od 17 do 21, na Primorskem do 25 °C. 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 19.-20. september Pretežno jasno z občasno povečano oblačnostjo, zjutraj ponekod megla Nad severno in severozahodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, nad južno Evropo pa območje visokega zračnega pritiska. V višinah je z zahodnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen in postopno toplejši zrak. Pretežno jasno je bilo, prvi dan je bilo na nebu precej visoke oblačnosti. Zmerno oblačno je bilo tudi drugi dan zjutraj in del dopoldneva. Zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 22 do 27 °C. 21.-22. september Prehod hladne fronte - pooblačitve, padavine Nad severno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je v noči na 22. september pomikala prek Slovenije. V višinah se je dolina s hladnim zrakom iznad severozahodne Evrope pomikala proti Alpam in severnemu Balkanu (slike 1.2.1.-1.2.3.). Prvi dan se je pooblačilo, pihal je jugozahodni veter. Zvečer je v severovzhodnih krajih zapihal severni do severovzhodni veter, takrat so bile tam krajevne plohe. V noči na 22. september so bile v večjem delu države krajevne padavine. Čez dan je prevladovalo oblačno vreme, le na Primorskem se je delno razjasnilo, zapihala je šibka burja. Ohladilo se je, najvišje dnevne temperature so bile drugi dan od 14 do 18, na Primorskem do 25 °C. 23. september Delno jasno, občasno pretežno oblačno, krepi se jugozahodni veter Nad severno, srednjo in vzhodno Evropo je bilo obsežno območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa dolina s hladnim zrakom, ki je segala tudi nad zahodno Evropo. Z močnimi zahodnimi vetrovi je pritekal precej vlažen zrak. V nižjih plasteh ozračja pa se je veter obračal na jugozahodno smer. Vreme je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno je bilo tudi pretežno oblačno. Popoldne je tudi po nižinah predvsem severovzhodne Slovenije zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 25 °C. 24. september Prehod izrazite hladne fronte - padavine, nevihte, sneg do 1200 m, jugo, nato burja, močna ohladitev Nad severno in srednjo Evropo ter Balkanom je bilo območje nizkega zračnega pritiska, nad severnim Jadranom in severno Italijo pa je nastalo sekundarno ciklonsko območje. Hladna fronta se je ob jugozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije (slike 1.2.1.-1.2.3.). Oblačno je bilo, padavine in nevihte so zjutraj in dopoldne zajele vso državo. Ob morju je zjutraj in dopoldne še pihal jugo. Močno se je ohladilo, sredi dneva je na Primorskem zapihala zmerna do močna burja. Meja sneženja se je spustila do nadmorske višine okoli 1200 metrov. Zjutraj so bile temperature od 11 do 15, na Primorskem okoli 21 °C, popoldne pa od 6 do 11 °C. 25. september Oblačno, občasno še krajevne padavine, popoldne posamezne plohe, šibka burja, hladno Nad Balkanom in osrednjim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa je bilo nad nami jedro hladnega in vlažnega zraka. Od severovzhoda je pritekal hladen in vlažen zrak. Prevladovalo je oblačno vreme, občasno je ponekod še rahlo deževalo, popoldne so bile tudi posamezne plohe. Na Primorskem je pihala šibka burja. V notranjosti države je bilo razmeroma hladno, najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 15, na Primorskem do 20 °C. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 26. september Na Primorskem delno jasno, burja, drugod pretežno oblačno, občasno rahle krajevne padavine Iznad zahodne Evrope se je proti srednji Evropi širilo območje visokega zračnega pritiska, nad Balkanom, južnim Jadranom in južno Italijo pa je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Višinsko jedro hladnega zraka se je s svojim središčem pomaknilo nad južno Italijo. Na Primorskem je bilo delno jasno, pihala je šibka do zmerna burja. Drugod je bilo zjutraj pretežno oblačno, ponekod v osrednji Sloveniji je rahlo deževalo. Dopoldne se je delno razjasnilo, sredi dneva in popoldne pa je bilo spet pretežno oblačno s posameznimi plohami. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 17, na Primorskem do 21 °C. 27. september Na Primorskem pretežno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. Višinsko jedro hladnega zraka se je še vedno zadrževalo jugovzhodno od nas. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, drugod je bilo dopoldne delno jasno, popoldne pa zmerno do pretežno oblačno. V jugovzhodni Sloveniji je bilo večji del dneva pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile okoli 17, na Primorskem okoli 21 °C. 28.-30. september Delno jasno, občasno pretežno oblačno Naši kraji so bili pod vplivom območja visokega zračnega pritiska, v višinah pa je s severozahodnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen zrak (slike 1.2.1.-1.2.3.). Oblačnost se je spreminjala. Občasno bolj oblačno je bilo 28. septembra ter 30. septembra zjutraj in dopoldne. Sicer pa je bilo predvsem 29. septembra občasno tudi pretežno jasno. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 23 °C. 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 4.9.2004 ob 14. Slika 1.2.2. Satelitska slika 4.9.2004 ob 14. uri Figure 1.2.1. Mean sea level pressure on September, 4th 2004 at 12 GMT Figure 1.2.2. Satellite image on September, 4th 2004 at 12 GMT Slika 1.2.3. Topografija 500 mb ploskve 4.9.2004 ob 14. uri Figure 1.2.3. 500 mb topography on September, 4th 2004 at 12 GMT Slika 1.2.4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 12.9.2004 ob Slika 1.2.5. Satelitska slika 12.9.2004 ob 14. uri Slika 1.2.6. Topografija 500 mb ploskve 12.9.2004 ob 14. uri 14. uri Figure 1.2.5. Satellite image on September, 12th 2004 at 12 GMT Figure 1.2.6. 500 mb topography on September, 12th 2004 at Figure 1.2.4. Mean sea level pressure on September, 12th 2004 at 12 GMT 12 GMT 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 15.9.2004 ob Slika 1.2.8. Satelitska slika 15.9.2004 ob 14. uri Slika 1.2.9. Topografija 500 mb ploskve 15.9.2004 ob 14. uri 14. uri Figure 1.2.7. Mean sea level pressure on September, 15th 2004 at 12 GMT Figure 1.2.8. Satellite image on September, 15th 2004 at 12 GMT Figure 1.2.9. 500 mb topography on September, 15th 2004 at 12 GMT V \ mI Slika 1.2.10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 21.9.2004 ob Slika 1.2.11. Satelitska slika 21.9.2004 ob 14. uri Slika 1.2.12. Topografija 500 mb ploskve 21.9.2004 ob 14. uri 14. uri Figure 1.2.10. Mean sea level pressure on September, 21st 2004 at 12 GMT Figure 1.2.11. Satellite image on September, 21st 2004 at 12 GMT Figure 1.2.12. 500 mb topography on September, 21st 2004 at 12 GMT 22 Agencija Republike Slovenije za okolje 14. uri Figure 1.2.13. Mean sea level pressure on September, 24th 2004 at 12 GMT 14. uri Figure 1.2.16. Mean sea level pressure on September, 28th 2004 at 12 GMT Slika 1.2.14. Satelitska slika 24.9.2004 ob 14. uri Figure 1.2.14. Satellite image on September, 24th 2004 at 12 GMT Slika 1.2.17. Satelitska slika 28.9.2004 ob 14. uri Figure 1.2.17. Satellite image on September, 28th 2004 at 12 GMT Urad za meteorologijo Slika 1.2.15. Topografija 500 mb ploskve 24.9.2004 ob 14. uri Figure 1.2.15. 500 mb topography on September, 24th 2004 at 12 GMT Slika 1.2.18. Topografija 500 mb ploskve 28.9.2004 ob 14. uri Figure 1.2.18. 500 mb topography on September, 28th 2004 at 12 GMT 23 1.3. Letno srečanje Evropske meteorološke zveze in Evropska konferenca o aplikativni klimatologiji 1.3. EMS 4th Annual Meeting and 5th European Conference on Applied Climatology Tanja Cegnar Slovensko meteorološko društvo je bilo že od vsega začetka vključeno v prizadevanja za ustanovitev Evropske meteorološke zveze in 14. septembra 1999 smo bili v Norrkoepingu na Švedskem med dvajsetimi ustanovnimi člani Evropske meteorološke zveze (European Meteorological Society - EMS). EMS je bila ustanovljena z namenom, da uresničuje skupne cilje meteoroloških društev v Evropi, ki jih društva sama ne bi mogla uresničevati. Člani Evropske meteorološke zveze (EMS) so državna meteorološka društva, takšno je na primer Slovensko meteorološko društvo. Vsako društvo plačuje članarino, ki je sorazmerna številu članov društva. Poleg rednih članic EMS, teh je danes že 31, ima zveza tudi pridružene člane. To so nekatere največje evropske meteorološke ustanove: EUMETSAT, ECMWF in ESA, državne meteorološke službe kot na primer MetOffice, Meteo France, MeteoSwiss, SMHI, ZAMG, Czech Hydrometeorological Institute, pa tudi velika podjetja, ki so s svojo dejavnostjo vezana na meteorologijo, kot so: VAISALA, GEMATRONIK; WNI-Ocenaroutes, Aerotech Telub AB, Meteognosis, Meteo Consult, VCS Engineering ter deželna meteorloška služba OSMER iz sosednje Furlanije Julijske krajine. Prvi predsednik Evropske meteorološke zveze je bil g. René Morin, ki je bil v pripravljalnem obdobju tudi najbolj aktiven. Po izteku mandata ga je zamenjal zdajšnji predsednik, dr. Werner Wehry. Poleg predsednika ima Evropska meteorološka zveza tudi upravni odbor, ki ga sestavljajo stalni in začasni člani. Stalno članstvo imajo predstavniki angleškega, nemškega in francoskega meteorološkega društva, ki v zameno za stalno članstvo v upravnem odboru plačujejo tudi večjo vsoto denarja, ki je potrebna za delovanje društva. Stalni člani so trije, poleg njih so v odboru še mesta, na katerih se izmenjujejo predstavniki ostalih članic EMS. Izvršni sekretar zveze je od njene ustanovitve dalje Arne Spekat. Več podatkov o Evropski meteorološki zvezi si lahko ogledate na spletni strani http://www.emetsoc.org. Slika 1.3.1. Članice Evropske meteorološke zveze (modro) Figure 1.3.1. EMS members (blue) EMS prirejanja konference, izdaja publikacije in vzpodbuja izmenjavo informacij; poleg tega delujejo znotraj EMS tudi odbori za: • akreditacijo, • nagrade, • izobraževanje, • medije, • strokovna srečanja, • publikacije in • skupina za strateški razvoj. Slika 1.3.2. Vhod v Akropolo, kjer je potekala konferenca (foto: Arne Spekat) Figure 1.3.2. Acropolis entrance (Photo: Arne Spekat) 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo EMS ima letne skupščine, ki jih dopolnjujejo predstavitve zanimivih strokovnih tem in strokovna predavanja. Letna skupščina in konferenca EMS sovpadata z dvema pomembnima bienalnima evropskima konferencama: ECAM in ECAC. Letos je četrto letno srečanje EMS potekalo skupaj s peto Evropsko konferenco o aplikativni klimatologiji v Nici. V nedeljo, 26. septembra 2004 je bila v Nici letna skupščina Evropske meteorološke zveze. Slovensko meteorološko društvo ima za naslednji dve leti ponovno predstavnico v upravnem odboru društva, še naprej pa vodimo tudi odbor za medije. Slika 1.3.3. Turistično razvita Nica vsako leto gosti več velikih mednarodnih znanstvenih srečanj Figure 1.3.3. In Nice each year take place several international scientific conferences V dneh od 27. do 30. septembra sta skupaj potekali letno srečanje EMS in ECAC (Evropska konferenca o aplikativni klimatologiji). Plenarno srečanje v ponedeljek, 27. septembra je bilo namenjeno pozdravnim govorom in predstavitvi vloge Evropske meteorološke zveze, Svetovne meteorološke organizacije, programov COST in uporabe meteoroloških informacij v različnih gospodarskih panogah. Do konca konference je nato delo potekalo po sekcijah. Poleg predavanj je bilo razstavljenih tudi veliko posterjev. Prispevki so bili razdeljeni na naslednje tematske sklope: • instrumenti in metode opazovanj, • ozračje in vodni cikel, • upravljanje s podatki, • aplikativna klimatologija, • posredovanje informacij uporabnikom. Organizirala in vodila sem delo sekcije za medije. Naš namen je bil predstaviti vlogo medijev pri promociji meteorologije in širjenju meteoroloških informacij. Največ pozornosti smo namenili pravilnemu pristopu k medijem, izboru in oblikovanju informacij ter njihovemu podajanju uporabnikom prek različnih medijev. Uvodoma sem predstavila namen in aktivnosti odbora za medije pri EMS. Slika 1.3.4. Gospa Haleh Kootval (vodja programa javnih vremenskih služb pri Svetovni meteorološki organizaciji), dr. Raino Heino (član odbora za medije pri EMS) in g. Tomas Molina (vodja Mednarodne zveze za meteorologijo v medijih), (foto: Arne Spekat) Figure 1.3.4. Haleh Kootval (Chief Public Weather Services Programme), dr. Raino Heino (EMS Media Committee member) and Tomas Molina (Chair International Assiciation of Broadcast Meteorology), (Photo: Arne Spekat) 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Gospa Haleh Kootval, ki vodi program javne vremenske službe pri Svetovni meteorološki organizaciji, je predstavila dejavnosti Svetovne meteorološke organizacije pri posredovanju meteoroloških informacij javnosti. Posebej je poudarila, da morajo biti prav državne meteorološke službe tiste, ki izdajajo in opozarjajo na nevarne vremenske dogodke. V državi naj bi bila le ena pristojna institucija za izdajanje opozoril na nevarne vremenske dogodke, saj se tako izognemo možnosti, da bi v javnost prihajale različne ali celo nasprotujoče si vesti. Dr. Raino Heino je z nami delil izkušnje pri posredovanju informacij o podnebju in podnebnih spremembah; predavanje je popestril s primeri iz časopisov in poljudno znanstvenih revij. Soglašali smo, da prav področje podnebja in njegove spremenljivosti postaja vse bolj zanimivo za javnost in medije, žal pa smo klimatologi pogosto nevešči nastopanja v medijih, oziroma slabo poznamo njihove zakonitosti. Tomas Molina je diplomiral tako iz novinarstva kot tudi iz meteorologije in vodi skupino meteorologov na Katalanski državni televiziji, je tudi vodja Mednarodne zveze za meteorologijo v medijih. Predstavil je osnovne cilje zveze, izkušnje in zaključke s prve Svetovne konference o meteorologiji v medijih, ki je bila junija letos v Barceloni. Gerald Fleming je vodja ekspertne skupine za medije pri Svetovni meteorološki organizaciji in član EMS odbora za medije. Govoril je o vlogi meteorologov pri posredovanju in interpretaciji vremenskih informacij. Državne meteorološke službe se vse premalo zavedajo, da je od zaupanja in naklonjenosti, ki ju uživajo v javnosti, pogosto odvisna tudi podpora, ki so jo meteorološke službe deležne s strani politikov, ki krojijo višino proračunskih sredstev za delovanje državne meteorološke službe. Državne meteorološke službe se premalo zavedajo potrebe po načrtnem sodelovanju z mediji in potrebe po poznavanju zakonitosti in načina delovanja različnih medijev. Ustvarjanje kredibilnosti je dolgotrajen in zahteven proces, v katerem lahko največ prispevajo pravilno izbrani in usposobljeni meteorologi, ki jih javnost s časom poistoveti s stroko, ki jo predstavljajo v javnosti. Zelo pomembne so osebnostne lastnosti meteorologa, seveda pa tudi pravilna strategija, primerno izbran čas in vsebina ter način podajanja, ki mora biti prilagojen uporabnikom. Dotaknil se je tudi potrebe po uvedbi mednarodne akreditacijske sheme za vse, ki posredujejo vremenske informacije v javnost. Taka shema bi po vzoru že dobro utečenega načina akreditacije v ZDA in Kanadi tudi drugod po svetu omogočila razlikovanje med primerno usposobljenimi in bolj ali manj naključnimi posredovalci vremenskih informacij v medijih. To je tudi ena izmed ključnih nalog EMS odbora za medije. Slika 1.3.5. John Teather je modeliral začetni del sekcije o medijih; izvršni sekretar EMS Arne Spekat in meteorolog Stephen N. Quao iz Gane ter Francis Wilson, vodja skupine meteorologov v TV hiši Sky. (foto: Arne Spekat) Figure 1.3.5. John Teather chaired the first part of the media session, EMS executive secretary Arne Spekat and Stephen N. Quao from Ghana and Francis Wilson, Sky TV. (Photo: Arne Spekat) Francis Wilson je vodja skupine meteorologov na TV Sky in član EMS odbora za medije. Na Mednarodnih vremenskih festivalih so mu v preteklosti podelili že vrsto nagrad in priznanj za njegov svojstven način podajanja vremenskih napovedi. Tokrat se je osredotočil na razlago pomena grafične podpore vremenski napovedi in podrobno razložil koncept njihove grafične predstavitve razvoja vremena, ki kljub izjemno visoki stopnji avtomatizacije in modelske podpore, še vedno ponuja meteorologu, da po lastni presoji prilagaja končni rezultat svojemu videnju razvoja vremena. Presoja 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo izkušenega strokovnjaka ima še vedno višjo prioriteto kot neposreden izračun matematično fizikalnega modela. Povsem drugačno dimenzijo uporabnosti in podajanja vremenskih napovedi nam je prikazal kolega Stephen Nyarkotey Quao iz Gane. Niz predstavitev sta s svojim nastopom zaokrožila legendi v krogu meteorologov, ki delajo v ali za medije, John Teather in Bill Giles. Že vrsto let sta nepogrešljiva učitelja in svetovalca na vseh specializiranih tečajih za meteorologe, ki želijo ali že nastopajo v medijih. Govorila sta o načinu podajanja informacij, o osebnostnih lastnostih, ki jih mora imeti kandidat za javno nastopanje in načinu kadrovanja na tem področju. Seveda sta svojo predstavitev popestrila s primeri iz Velike Britanije in drugih držav. Pripravljamo zgoščenko, na kateri bodo zbrane vse predstavitve in tudi priročniki, ki jih je za delo z mediji pripravila Svetovna meteorološka organizacija. Med pomembnejšimi priročniki so: • Guide to Public Weather Services Practices (WMO-No.834) • Weather on the Internet and other new technologies (PWS-2, TD No.1084) • Guidelines on the improvement of NMSs-Media relationships and ensuring the use of official consistent information (PWS-3, TD No. 1088) • Guidelines on graphical presentation of public weather services products (PWS-4, TD No 1080) • Guide on the application of new technology and research to public weather services (PWS-6, TD No. 1102) 27 2. AGROMETEOROLOGIJA 2. AGROMETEOROLOGY Ana Žust Povprečne septembrske temperature zraka so na Obali in na Goriškem presegle 18 °C, v večjem delu osrednje Slovenije so bile med 14 in 16 °C, na Notranjskem, Gorenjskem in Koroškem pa blizu 13 °C. Čeprav so bili posamezni dnevi, še zlasti v prvi polovici meseca, povsem poletni z najvišjimi dnevnimi temperaturami nad 25 °C, mesečno temperaturno povprečje ni bistveno odstopalo od dolgoletnih vrednosti. Topleje, za približno 2 °C, je bilo le na Obali in na Goriškem. Tudi mesečna vsota efektivne temperature zraka se je približala dolgoletnemu povprečju, odkloni nad oziroma pod povprečjem so bili praviloma manjši od 15 °C. Le v Goriškem je vsota temperature nad izbranimi temperaturnimi pragovi (0, 5, 10 °C) za 38 °C presegla povprečne vrednosti (preglednica 2.5.). Mesečna temperatura tal v setveni globini je bila v Primorju 20 °C drugod po Sloveniji pa med 15 in 18 °C. Na začetku meseca so se najvišje temperature tal v obeh globinah še približale 30 °C, ob koncu meseca pa so se tla ogrela do 25 °C. Tudi povprečne temperature tal so se postopoma zmanjševale. Zadnje dni septembra so bile v povprečju za 4 °C nižje kot v prvih dneh septembra (preglednica 2.4.). Mesečna količina padavin je bila na posameznih območjih zelo različna. V večjem delu Slovenije nekoliko pod povprečjem, v hribovitih predelih Gorenjske, Notranjske in Koroške pa nad njim. Pogostnost padavin je bila razmeroma enakomerno razporejena na 8 do 10 padavinskih dni, glavnina padavin pa se je zgostila v dveh izrazito deževnih obdobjih, prvo med 14. in 17. septembrom in drugo med 23. in 26. septembrom. Skupno je v severovzhodni Sloveniji padlo blizu 60 mm padavin, v večjem delu osrednje Slovenije do 80 mm, v Ljubljanski kotlini do 120 mm, v hribovitih predelih Gorenjske in Koroške 140 mm, na Goriškem 100 mm in na Obali okoli 65 mm. Preglednica 2.1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija - ETP. Izračunana je po Penmanovi enačbi, september 2004 Table 2.1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration - ETP according to Penman's equation, September 2004 Postaja I. dekada I I. dekada I I. dekada mesec (M) povpr. max S povpr. max S povpr. max S povpr. max S Portorož-let. 4.5 5.7 44 4.5 5.1 44 3.9 4.3 42 4.3 5.7 131 Bilje 4.5 5.7 43 4.1 4.9 40 3.5 4.2 38 4.0 5.7 121 Slap pri Vipavi 4.2 5.1 40 4.0 4.7 39 3.5 4.2 38 3.9 5.1 118 Godnje 4.5 5.5 44 4.1 4.8 40 3.6 4.3 39 4.1 5.5 123 Postojna 4.0 4.6 39 3.8 4.3 38 3.0 4.0 33 3.6 4.6 111 Kočevje 3.4 4.1 34 3.9 4.8 39 3.0 4.0 33 3.4 4.8 106 Rateče 3.5 4.0 34 3.6 4.5 37 2.8 3.7 30 3.3 4.5 100 Lesce 3.8 4.9 37 3.9 4.8 40 3.1 3.9 34 3.6 4.9 111 Slovenj Gradec 3.2 4.4 32 3.6 4.9 36 2.8 3.8 32 3.2 4.9 99 Brnik 3.5 4.3 34 3.9 4.5 39 3.0 3.9 33 3.4 4.5 105 Ljubljana 3.6 4.2 35 4.1 4.7 41 3.1 4.3 35 3.6 4.7 111 Sevno 3.6 4.6 35 4.2 4.9 42 3.2 4.2 36 3.6 4.9 113 Novo mesto 3.8 5.0 38 4.3 5.1 43 3.2 4.1 36 3.8 5.1 117 Črnomelj 3.7 4.8 37 4.4 5.6 44 3.2 4.2 35 3.8 5.6 116 Bizeljsko 3.7 4.3 37 4.1 5.1 41 3.2 4.3 36 3.7 5.1 114 Celje 3.7 4.9 36 4.1 5.3 41 3.1 3.9 34 3.6 5.3 111 Starše 4.2 5.1 42 4.1 5.3 41 3.3 4.2 36 3.8 5.3 119 Maribor 4.0 5.0 40 4.2 5.5 42 3.2 4.2 36 3.8 5.5 117 Maribor-let. 4.0 4.9 40 4.2 5.4 42 3.2 4.0 36 3.8 5.4 117 Jeruzalem 4.0 4.7 40 4.2 5.3 41 3.2 4.3 36 3.8 5.3 117 Murska Sobota 4.2 4.9 41 4.1 5.4 41 3.1 3.9 34 3.8 5.4 116 Veliki Dolenci 4.1 5.2 42 4.2 5.2 42 3.2 4.1 35 3.8 5.2 119 Temperaturne razmere so zlasti v prvih dveh tretjinah septembra še omogočale močno izhlapevanje iz tal in rastlin, v povprečju od 4 do 4.5 mm dnevno, v zadnji tretjini meseca pa se je zmanjšalo pod 4 mm vode dnevno (potencialna evapotranspiracija ETP). Skupaj je septembra izhlapelo od 100 do 130 mm 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo vode (preglednica 2.1.). Količina izračunane izhlapele vode je presegla količino padavin, zaradi česar je bila mesečna bilanca vode negativna. Le v višjih predelih Gorenjske, Koroške, Notranjske in v Ljubljanski kotlini je mesečna količina padavin za tretjino presegla količino potencialno izhlapele vode. Skupna bilanca vode vegetacijskih mesecev (od aprila dalje) je konec septembra kazala na močno pozitivno stanje v večjem delu osrednje Slovenije. Manjše pomanjkanje vode je občasno nastopilo le v skrajnem severovzhodnem delu države. Precej večji in stalen primanjkljaj je bil v vegetacijskem obdobju prisoten na Obali, kjer se je konec septembra približal že 400 mm (slika 2.1.). Postojna Murska Sobota Manbor-let Celje mesto ubljana Rateče Bilje Novo Lj Portorož -500 -400 -300 -200 -100 0 100 200 300 400 500 600 mm Slika 2.1. Kumulativna bilanca vode (padavine - ETP v mm) od aprila do septembra 2004 Figure 2.1. Cumulative water balance (precipitation - ETP) from April 1 to September 30, 2004 Letošnje vegetacijsko obdobje je poleg številnih neviht, toče in močnih nalivov, zaznamovala dobra založenost tal z vodo. Kratkotrajni vodni stres je občasno nastopil le ponekod v severovzhodni Sloveniji, poleg obalnega območja, kjer je tudi to leto vode v tleh primanjkovalo. Na območjih z dobro vodno preskrbo je bila rast zelo bujna, z obilnim nastavkom plodov v sadovnjakih in vinogradih. Še zlasti v intenzivnih sadovnjakih je bilo potrebno nastavek in krošnje razredčiti. Pridelek bo obilen, vendar vse kaže, da bo kakovost plodov slabša. Vsebnost sladkorja in obarvanost plodov do sredine septembra še nista dosegla zadovoljive ravni. Iz teh razlogov so sadjarski strokovnjaki svetovali nekoliko kasnejše obiranje. Še posebno so bili za podaljševanje zorenja ugodni dnevi z visokimi dnevnimi temperaturami in hladnejšimi nočmi. V sadovnjakih, kjer so bile zaradi prebujne rasti in pogoste omočenosti listja prisotne močne infekcije s škrlupom, je verjetnost pojava skladiščnih in fizioloških bolezni velika (KZ Maribor, Sadjarski nasveti www.kmetzav-mb.si). Značilnost letošnjega vegetacijskega obdobja je tudi kasnejši fenološki razvoj, ne le v primerjavi z lanskim, zaradi suše izrazito zgodnjim letom, ampak tudi v primerjavi s povprečjem preteklih desetih let. Nekatere negojene rastlinske vrste, ki jih že dolgo vrsto let sistematično opazujemo, kot na primer jesenski podlesek (Colchicum autumnale) je zacvetel več kot 10 dni kasneje, podobno so bili kasneje dozoreli tudi prvi plodovi divjega kostanja (Aesculus hippocastanum) in navadnega šipka (Rosa canina). Dinamika zorenja oreha je tudi sortna lastnost in nanjo vplivata tudi rastišče in lega, zato odkloni glede na povprečje precej bolj spremenljivi (preglednica 2.2.). Fenološki razvoj je kasnil tudi pri gojenih kmetijskih rastlinah. Zaradi zakasnelega dozorevanja koruze in sladkorne pese bo močno ovirana pravočasna priprava tal in setev ozimnih žit. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2.2. Datumi začetka cvetenja jesenskega podleska (Colchicum autumnale) in prvih zrelih plodov divjega kostanja (Aesculus hippocastanum), šipka (Rosa canina) in oreha (Juglans regia) leta 2004 ter odkloni od povprečja 1994 - 2003 (*ni podatka) Table 2.2. Dates of flowering start of saffron (Colchicum autumnale) and first ripe fruits of horse chestnut (Aesculus hippocastanum), wild rose (Rosa canina) and nut (Juglans regia) in 2004 compared to decline from the average 1994 - 2003 (*no data) Fen. postaja Hs Jesenski podlesek Colchicum autumnale Divji kostanj Aesculus hippocastanum Sipek Rosa canina Oreh Juglans regia (m) cvetenje +/- 1 .plodovi +/- 1 .plodovi +/- zorenje +/- Bizeljsko 179 10.09. 5 19.09. -3 30.08. 5 12.09. * Brod 147 16.09. 9 14.09. -1 28.08. 1 15.09. -1 Griblje 163 12.09. 9 25.09. 9 04.09. 3 13.09. 6 M. Sobota 188 11.09. 4 25.09. 7 31.08. * 17.09. 2 Bukovci 216 12.09. 9 23.09. 2 11.09. 9 15.09. -3 Podlehnik 230 09.09. 3 28.09. 5 08.09. 5 20.09. 17 Starše 240 11.09. 7 22.09. 5 28.08. 3 20.09. 12 Celje 244 16.09. 12 26.09. 8 09.09. 14 13.09. 3 Zibika 245 11.09. 12 27.09. 9 29.08. 0 12.09. 6 Maribor 275 11.09. 9 21.09. -2 30.08. 7 12.09. 5 Gomilsko 294 10.09. 7 22.09. 10 05.09. 8 12.09. 0 Ljubljana 299 10.09. 5 21.09. 2 11.09. 6 06.09. 2 Vrhnika 310 11.09. 5 21.09. 1 12.09. 13 09.09. -8 Kadrenci 316 02.09. 4 17.09. 6 10.09. 5 12.09. 8 Mozirje 340 11.09. 7 21.09. 8 14.09. * 09.09. 6 Velenje 420 13.09. 7 22.09. 4 07.09. 6 17.09. -1 Grad 438 15.09. 7 23.09. 0 19.09. 3 16.09. 1 Rovte 705 20.09. 7 28.09. 7 20.09. * 20.09. 4 Preglednica 2.3. Datumi začetka in splošnega zorenja in trgatve grozdja v letu 2004 Table 2.3. Dates of ripening start, full ripe and harvest of vine (Vitis vinifera) in vine growing regions of Slovenia in 2004 Fenološka postaja Vinorodni okoliš Začetek zorenja Splošno zorenje Sorta Trgatev Bilje Primorska vinorodna dežela 20.08. 26.08. Malvazija 20.9.-26.9. Portorož Primorska vinorodna dežela 22.08. 31.08. Malvazija 12.9.-20.9 Slap Primorska vinorodna dežela 22.08. 8.09. Merlot 17.9.-29.9 Vedrijan Primorska vinorodna dežela 27.08. 12.09. Beli pinot 18.9.-25.9. Šmarj/Sežana Primorska vinorodna dežela 22.08. 22.09. Souvignon 25.9.-30.9. Rižana Primorska vinorodna dežela 25.08. 05.09. Refošk 27.9.-30.9. Bizeljsko Posavska vinorodna dežela 30.08. 26.09. L. rizling trgatev v oktobru Brod Posavska vinorodna dežela 30.08. 22.09. L. rizling trgatev v oktobru Dobliče Posavska vinorodna dežela 01.09. 27.09. L. rizling trgatev v oktobru Griblje Posavska vinorodna dežela 30.08. 26.09. M. frankinja trgatev v oktobru Metlika Posavska vinorodna dežela 30.08. 26.09. M. frankinja trgatev v oktobru Sevno Posavska vinorodna dežela 08.09. 22.09. Ž. črnina trgatev v oktobru Kadrenci Podravska vinorodna dežela 01.09. 10.09. R. muškat trgatev v oktobru Podlehnik Podravska vinorodna dežela 05.09. 20.09. R. muškat trgatev v oktobru Veliki Dolenci Podravska vinorodna dežela 05.09. 24.09. R. rizling trgatev v oktobru Zibika Podravska vinorodna dežela 09.09. 14.09. Ž. črnina trgatev v oktobru 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2.4. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, september 2004 Table 2.4. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, September 2004 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 23.3 23.1 29.2 28.4 17.4 17.6 20.3 20.2 26.6 25.8 14.7 14.6 17.8 17.7 25.2 24.7 12.7 12.0 20.5 20.3 Bilje 22.5 22.6 32.8 29.3 15.6 16.1 20.2 20.4 31.1 27.8 12.7 13.6 16.9 17.3 25.1 23.4 10.2 11.3 19.9 20.1 Lesce 17.2 17.7 23.0 22.0 11.6 13.0 15.5 16.0 21.1 19.7 9.2 11.4 13.3 13.7 20.5 18.8 7.3 8.6 15.3 15.8 Slovenj Gradec 17.9 18.0 24.7 22.6 9.9 11.1 16.7 16.8 24.7 22.8 9.5 10.6 14.7 14.8 23.6 21.4 7.4 8.1 16.5 16.5 Ljubljana 19.0 19.0 29.7 26.0 12.5 13.2 17.9 18.0 29.5 26.0 9.1 10.7 14.9 15.2 25.3 23.0 6.0 7.7 17.3 17.4 Novo mesto 18.1 18.5 22.6 22.8 11.8 12.8 17.4 17.8 24.7 23.9 10.2 11.3 15.3 15.7 22.9 22.0 10.6 11.7 16.9 17.3 Celje 17.9 18.0 25.2 23.0 9.6 11.5 16.1 16.4 24.5 22.8 9.1 10.5 14.5 14.8 21.9 21.3 7.9 8.9 16.2 16.4 Maribor-letališče 18.5 18.7 27.6 25.6 11.9 12.7 17.3 17.6 27.0 24.7 9.0 10.3 14.7 15.0 23.2 21.6 8.0 9.6 16.8 17.1 Murska Sobota 17.9 18.0 23.4 22.9 12.0 11.4 16.5 16.7 23.0 22.2 9.7 10.2 14.8 15.0 21.1 20.3 9.3 9.6 16.4 16.5 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max Tz2 min Tz5 min ps 30 25 20 Š 13 15 & <4 10 5 PORTOROŽ -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan ps 30 25 20 g 15 a is * 10 5 LJUBLJANA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 2.2. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, september Figure 2.2. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, September O 0 Ü3 1 0 °C II. III. M Vm I. Tef II. > 5 °C III. M Vm I. Tef II. > 10 °C III. M Vm > 0 °C Tef od 1.1. > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 206 1 86 170 562 -10 156 1 36 120 41 2 -10 106 86 70 262 -10 3863 2601 1589 Bilje 202 185 156 543 38 152 1 35 106 393 38 102 85 56 243 38 3764 2544 1549 Slap pri Vipavi 198 177 154 529 15 148 127 104 379 15 98 77 54 229 14 3572 2376 1401 Postojna 156 1 49 121 426 15 106 99 71 276 15 56 49 22 127 11 2845 1798 906 Kočevje 142 1 41 116 399 -1 5 92 91 66 249 -15 43 41 19 102 -1 9 2746 1731 856 Rateče 134 118 96 348 5 84 68 46 198 4 34 18 9 62 -1 2373 1414 639 Lesce 151 136 116 403 -1 0 101 86 66 253 -10 51 36 19 106 -1 2 2794 1777 899 Slovenj Gradec 143 138 120 401 -6 93 88 70 251 -6 43 38 22 104 -10 2763 1758 886 Brnik 151 1 43 119 413 -8 101 93 69 263 -8 51 43 21 115 -1 1 2864 1832 952 Ljubljana 169 162 137 468 4 119 112 87 31 8 4 69 62 37 168 2 3337 2235 1294 Sevno 158 1 54 121 432 -1 0 108 1 04 71 282 -11 58 54 25 136 -1 1 2972 1913 1019 Novo mesto 162 158 131 450 4 112 108 81 300 4 62 58 32 151 2 3230 2145 1216 Črnomelj 163 1 60 136 458 -1 0 113 110 86 308 -10 63 60 36 158 -1 2 3412 2314 1351 Bizeljsko 168 161 135 464 5 118 111 85 31 4 5 68 61 35 164 4 3287 2191 1253 Celje 158 151 134 442 4 108 1 01 84 292 4 58 51 35 1 43 2 3161 2080 1158 Starše 163 1 54 140 457 6 113 1 04 90 307 6 63 54 40 1 58 5 3266 2176 1243 Maribor 167 1 59 138 464 8 117 1 09 88 31 4 8 67 59 38 1 64 7 3314 2215 1275 Maribor-letališče 158 1 52 137 447 -9 108 1 02 87 297 -9 58 52 38 1 48 -9 3172 2083 1163 Murska Sobota 156 146 131 434 -7 106 96 81 284 -7 56 46 31 134 -9 3167 2089 1162 Veliki Dolenci 167 152 130 449 3 117 102 80 299 3 67 52 31 150 1 3208 2124 1181 LEGENDA: I., II., III., M -dekade in mesec Tef > 0 °C, Vm -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Strokovnjaki so ocenili, da bo zaradi poznega dozorevanja pravočasna priprava tal in setev mogoča le na površinah, ki so bile v letos zasejane s krompirjem, bučami, travnodeteljnimi mešanicami, silažno koruzo in žiti (Poljedelski nasveti, www.Kmetzav-mb.si). Vremenske razmere so vplivale tudi na zorenje grozdja. V Primorski vinorodni deželi je glavnina sort začela dozorevati v zadnji tretjini avgusta in dosegla tehnološko zrelost do sredine septembra. Trgatev je potekala v drugi polovici septembra, lani na primer že v prvi dekadi septembra. Bolj izrazito je bilo kasnenje dozorevanja zgodnjih, srednje poznih in poznih sort trte v Podravski in Posavski vinorodni deželi. Po podatkih Kmetijske svetovalne službe je ob koncu meseca je vsebnost sladkorja sladkorja za 21 do 25 dni zaostajala za vsebnostjo sladkorja iz primerljivega vzorca letnika 2002. Višje so bile tudi kisline, teža 100 jagod pa je bila nižja kot leta 2002. Samo za primerjavo, trgatev letnika 2003, po kakovosti vrhunske kvalitete, je potekala že konec septembra. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; Absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C S(Td-Tp) Td - average daily air temperature Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C ABBREVIATIONS in the section 2 Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( °c) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( °C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( °c) od 1.1. sum in the period - 1 st January to the end of the current month Tef>0 °C sums of effective air temperatures above 0 °C ( °C) Tef>5 °C sums of effective air temperatures above 5 °C ( °c) Tef>10 °C sums of effective air temperatures above 10 °C ( °C) Vm declines of monthly values from the averages ( °C) I., II., III. decade ETP potential evapotranspiration (mm) M month * missing value ! extreme decline SUMMARY Monthly temperatures were close to the long-term average in most agricultural areas with the only exception of the Primorje region where temperatures were about 2 °C above the average. The calculated monthly water balance proved negative state in the majority of the country while the cumulative water balance through the growing season proved positive state in the most of the country. The only exceptions are the northeastern part of Slovenia where only temporal shortcomings of soil water were recorded and the Littoral where constant water deficit extended close to 400 mm. The characteristic of this year growing season is the delay in phenological development of non cultivated plants, crops, fruits and vine. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3. HIDROLOGIJA 3. HYDROLOGY 3.1. Pretoki rek v septembru 3.1. Discharges of Slovenian rivers in September Igor Strojan Podobno kot avgust je bil tudi september hidrološko suh mesec. Vodnatost rek je bila v povprečju tretjino manjša kot navadno. Pretoki so bili nekoliko večji v zgornjem toku Save, na Soči ter Muri in Dravi (slika 3.1.2.). Časovno spreminjanje pretokov V večjem delu države so se pretoki zmanjševali vse do sredine meseca. Takrat so padavine povečale pretoke od malih do srednjih vrednosti. V naslednjih dneh so se pretoki zmanjševali. 25. septembra so se pretoki ponovno povečali, najbolj na Savi v Radovljici do srednje velike visokovodne konice (slika 3.1.2.). Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961-1990 Največji pretoki rek so bili v primerjavi z največjimi mesečnimi pretoki rek v dolgoletnem obdobju povsod manjši od povprečnih, ponekod le nekoliko večji od najmanjših visokovodnih konic v primerjalnem obdobju (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Pretoki so bili največji prvega septembra ter v dneh od 24. do 26. septembra. Srednji mesečni pretoki rek so bili najmanjši na Idrijci, največji pa na Savi v Mednem (slika 3.1.3.). Najmanjši pretoki rek so bili večinoma manjši kot v primerjalnem obdobju. Pretoki so dosegali najmanjše vrednosti pred sredino septembra ter v dneh od 22. do 24. septembra (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). SUMMARY The mean discharges of Slovenian rivers were in September 30 percent lower if compared to those of the long-term period. 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo CATEZ 0,60 Slika 3.1.1. Razmerja med srednjimi pretoki septembra 2004 in povprečnimi srednjimi septembrskimi pretoki v obdobju 19611990 na slovenskih rekah Figure 3.1.1. Ratio of the September 2004 mean discharges of Slovenian rivers compared to September mean discharges of the 1961-1990 period 7 9 11 13 BORL+FORMIN 19 21 23 25 27 29 GORNJA RADGONA I 450 400 350 ) 300 m 250 OT200 ; 150 100 50 0 III 1 1 1 1 1 i i i 1 1 1 III 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 l\ 1 1 i\_ i i 1 1 1 ---1---1- —1 — V 1 1 1 -1---1- —1 — 1 1 1 -- 1 1 1 1 1 --I---i---;--1--1-- I I I I I --1---I---1---1--1-- I I I I I l\ \ 1 1 —Id -\ 4- —i — fi\ \i i —In i v —f — l/'w v 1 Yvv 1 1 I I jfii I I jf i \ \ ^sl - - -1- - 4--1 ŠT- 1 1 f~\\S. 1 1 v^ - V i j i i -i _ 1 ^ \ - I-/J- -L X - st/- L ' 1 1 "T^ 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I RADOVLJICA MEDNO -HRASTNIK -ČATEZ I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA I 11 13 15 19 21 23 25 27 29 31 RAKOVEC -VELIKO SIRJE 11 13 15 19 21 23 25 27 29 31 —PODBOČJE I K100 O T ETR 1 1 1 1 rr i 1 i \ i \ — — 1 \ A --- rx 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -■ CERKVENIKOV MLIN -MOSTE ^RADENCI I Slika 3.1.2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek septembra 2004 Figure 3.1.2. The September 2004 daily mean discharges of Slovenian rivers 250 200 200 150 = 150 100 50 50 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8,0 7,0 S6'0 O §5,0 ^4,0 H3,0 § ^2,0 Ž 1,0 0,0 d? 9,0 8,0 5:7,0 06,0 H H §5,0 Ph A,0 a §3,0 --T- if i 1 I 1 1 1 1 1 n- 1 1 1 1 n- V//V ^ W □ Qvk sep 2004 □ sep 1961 - 1990 N 2,0 1,0 0,0 hi .m .■1 ,ii ,ii ,H ,U .ii ,ti ,ii ,ii .j .H c? ^ / ./ J / r # / / / / / / □ Qsr sep 2004 □ sep 1961 - 1990 J? 5,0 > 4,0 š 0 W 3,0 R Ph < S 2,0 1 2 1,0 0,0 d? nI Ü nI Ji ' / * / f f / r / / / J? # S □ Qnp sep 2004 □ sep 1961 - 1990 Slika 3.1.3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki septembra 2004 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v obdobju 1961-1990. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v obdobju 1961-1990 Figure 3.1.3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in September 2004 in comparison with characteristic discharges in the period 1961-1990. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the 1961-1990 period 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3.1.1. Veliki, srednji in mali pretoki septembra 2004 in značilni pretoki v obdobju 1961-1990 Table 3.1.1. Large, medium and small, discharges in September 2004 and characteristic discharges in the 1961-1990 period REKA/RIVER POSTAJA/ STATION Qnp September 2004 m3/s dan nQnp Septe m3/s sQnp mber 1961- m3/s vQnp -1990 m3/s MURA G. RADGONA 87 22 54,8 100 142 DRAVA# BORL+FORMIN * 209 12 89,2 205 386 DRAVI NJA VIDEM * 1,2 15 1,3 3,2 7,6 SAVINJA VELIKO SIRJE 9,0 23 6,5 12,4 23,4 SOTLA RAKOVEC * 0,4 11 1 1,3 2,2 SAVA RADOVLJICA * 12,0 14 7,4 16,3 44 SAVA MEDNO 36,1 10 22,4 39,8 90,5 SAVA HRASTNIK 15,2 12 35,2 68,7 127 SAVA CATEZ * 70,4 10 53 102 181 SORA SUHA 3,7 14 2,4 5,9 18,1 KRKA PODBOCJE 16,0 22 4,5 15,2 27 KOLPA RADENCI 6,7 10 4,3 9 17,5 LJUBLJANICA MOSTE 6,0 24 4,3 13,8 34 SOČA SOLKAN 16,5 8 14,1 30,6 80,4 VIPAVA DOLENJE 2,4 11 1 2 6 IDRIJCA PODROTEJA 1,7 11 0,8 1,9 3,6 REKA C. MLIN * 1,1 8 0,3 0,9 3,8 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 127 75,7 148 236 DRAVA# BORL+FORMIN * 289 167 343 880 DRAVI NJA VIDEM * 4,6 2,5 8,6 22 SAVINJA VELIKO SIRJE 24,1 10,2 36,3 84,9 SOTLA RAKOVEC * 2,9 1,4 5,1 13,8 SAVA RADOVLJICA * 40,5 20 43,1 151 SAVA MEDNO 84,0 32 81,9 299 SAVA HRASTNIK 112 54,9 148 521 SAVA CATEZ * 137 76,9 228 637 SORA SUHA 6,6 4,9 16,2 73,7 KRKA PODBOCJE 24,6 10,8 40 88,8 KOLPA RADENCI 22,3 6,2 38,8 96,7 LJUBLJANICA MOSTE 18,6 8,4 40,8 151 SOČA SOLKAN 84,4 22,8 81,5 351 VIPAVA DOLENJE 3,7 2 7,9 39,2 IDRIJCA PODROTEJA 2,5 1,4 7,2 31,2 REKA C. MLIN * 2,0 0,5 4,3 35,4 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 215 1 95,5 359 907 DRAVA# BORL+FORMIN * 526 16 379 848 2595 DRAVI NJA VIDEM * 25,4 24 4,8 49,2 165 SAVINJA VELIKO SIRJE 173 25 21,9 286 1082 SOTLA RAKOVEC * 27,5 25 4,2 32,8 107 SAVA RADOVLJICA * 163 1 51,3 196 718 SAVA MEDNO 282 25 85,1 374 1280 SAVA HRASTNIK 369 25 109 559 1780 SAVA CATEZ * 414 25 179 856 2873 SORA SUHA 22,0 25 14,8 128 584 KRKA PODBOCJE 69,3 26 16,2 144 336 KOLPA RADENCI 186 25 11,5 332 820 LJUBLJANICA MOSTE 82,6 1 27 153 352 SOČA SOLKAN 201 1 38,6 587 1871 VIPAVA DOLENJE 11,0 25 4 53,2 176 IDRIJCA PODROTEJA 8,4 25 2,7 73 306 REKA C. MLIN * 3,3 1 0,7 40,9 277 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu-opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period * pretoki Septembra 2004 ob 7:00 * discharges in September 2004 at 7:00 a.m. # obdobje 1954-1976 # period 1954-1976 37 3.2. Temperature rek in jezer v septembru 3.2. Temperatures of Slovenian rivers and lakes in September Igor Strojan Temperature voda so bile septembra nekoliko nižje kot v primerjalnem obdobju. Podobne razmere so bile vse od maja letos dalje. Hladnejše kot navadno so bile reke Mura, Soča in Kamniška Bistrica ter Bohinjsko jezero. Spreminjanje temperatur rek in jezer v septembru V prvi polovici septembra so se temperature rek in jezer malo spreminjale. V drugi polovici je bil opazen trend zniževanja temperatur. Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek in jezer so bile, z izjemo Ljubljanice v Mostah, na vseh opazovanih lokacijah nižje ali enake temperaturam iz primerjalnega obdobja. Najbolj hladna reka je bila Kamniška Bistrica v Kamniku 27. septembra 7,6 °C. Vode so bile večinoma najbolj hladne zadnje dni septembra (preglednica 3.2.1.). Srednje mesečne temperature rek so bile nekaj manj kot eno stopinjo Celzija nižje kot navadno. Srednji temperaturi Blejskega in Bohinjskega jezera sta bili v povprečju pol stopinje nižji kot v večletnem primerjalnem obdobju (preglednica 3.2.1.). Tudi najvišje mesečne temperature rek so bile z izjemo temperature Ljubljanice v Mostah vse nižje kot v primerjalnem obdobju. Najbolj topla je bila Krka v Podbočju 16. septembra 19,7 stopinj Celzija. Vode so bile večinoma najbolj tople sredi septembra (preglednica 3.2.1.). - MURA - G.RADGONA SAVA - ŠENTJAKOB -LJUBLJANICA - MOSTE KAMNIŠKA BISTRICA - KAMNIK -KRKA - PODBOCJE SOČA - SOLKAN 5 7 9 11 13 -BLEJSKO J. - MLINO 7 19 21 23 25 27 29 BOHINJSKO J. - SVETI DUH I 25 25 20 20 15 15 E10 E10 0 0 Slika 3.2.1. Srednje dnevne temperature slovenskih rek in jezer septembra 2004. Figure 3.2.1. The September 2004 daily mean temperatures of Slovenian rivers and lakes. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3.2.1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer septembra 2004 ter značilne temperature v večletnem obdobju. Table 3.2.1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in September 2004 and characteristic temperatures in the multiyear period. TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION September 2004 Tnp "C dan September obdobjeIperiod nTnp sTnp vTnp "C "C "C MURA G. RADGONA 11,4 29 10,8 11,8 13,4 SAVA ŠENTJAKOB 10,0 27 9,0 10,5 12,2 K. BISTRICA KAMNIK 7,6 27 8,0 9,9 13,6 LJUBLJANICA MOSTE 12,6 27 10,7 12,0 13,2 KRKA PODBOCJE 12,5 28 11,2 14,0 17,0 SOČA SOLKAN 10,3 26 9,8 10,5 11,2 Ts nTs sTs vTs MURA G. RADGONA 13,9 13,1 14,5 16,4 SAVA ŠENTJAKOB 12,6 11,3 12,6 13,7 K. BISTRICA KAMNIK 8,8 10,3 12,1 15,6 LJUBLJANICA MOSTE 15,5 12,3 14,8 17,3 KRKA PODBOCJE 16,9 14,2 16,8 18,6 SOČA SOLKAN 12,3 11,7 13,3 14,9 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 15,5 15 14,8 17,0 20,4 SAVA ŠENTJAKOB 14,1 1 13,4 14,6 15,8 K. BISTRICA KAMNIK 10,2 15 12,4 13,8 16,6 LJUBLJANICA MOSTE 17,6 16 14,1 17,2 20,6 KRKA PODBOCJE 19,7 16 16,6 19,8 22,2 SOČA SOLKAN 13,7 9 13,4 15,9 17,6 TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION September 2004 Tnp "C dan September obdobjeI period nTnp sTnp vTnp "C "C "C BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 17,4 28 11,6 27 15,4 17,4 19,0 10,9 13,2 15,0 Ts nTs sTs vTs BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 19,3 14,7 18,2 19,3 21,0 14,6 15,6 16,8 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 21,0 1 17,0 5 19,2 21,2 22,6 15,9 17,8 18,9 Legenda: Explanations: Tnp nTnp sTnp vTnp Ts nTs sTs vTs Tvk nTvk sTvk vTvk nizka temperatura v mesecu / the low monthly temperature najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period visoka temperatura v mesecu / highest monthly temperature the najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7 a.m. SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers and lakes in September were lower to those of the multi-annual period. 39 3.3. Višine in temperature morja 3.3. Sea levels and temperatures Mojca Sušnik Srednje višine morja v septembru so bile v primerjavi z obdobjem podobne srednjim septembrskim višinam. Prav tako so bile srednje dnevne temperature morja v primerjavi z obdobjem povprečne. Višine morja v septembru Časovni potek sprememb višine morja. Gladina morja je bila prvih deset dni septembra pod napovedanimi vrednostmi, zadnjih trinajst dni nad napovedanimi vrednostmi, v vmesnem času pa pet dni nad in dva dni pod napovedanimi vrednostmi. (slike 3.3.1., 3.3.2. in 3.3.3.). Najvišje in najnižje višine morja. Najvišja višina morja, 299 cm, je bila zabeležena 27. septembra, dopoldne. Najnižja vrednost, 143 cm, je bila izmerjena 1. septembra, zjutraj (preglednica 3.3.1.). Primerjava z obdobjem. Srednja mesečna višina morja je bila 219 cm, to je le 4 centimetre nad povprečno septembersko višino morja, izmerjeno v obdobju od 1960 do 1990. Najnižja mesečna vrednost je bila podobna srednji nizki obdobni višini za september ter najvišja mesečna vrednost malo nad srednjo visoko obdobno višino za september (preglednica 3.3.1.). Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in a month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in a month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in a month A amplitude / the amplitude Slika 3.3.1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v septembu 2004 od povprečne višine morja v obdobju 19581990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti. Figure 3.3.1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1958-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the long term period in September 2004. Odkloni višin morja Odkloni zračnih pritiskov Preglednica 3.3.1. Značilne mesečne vrednosti višin morja septembra 2004 in v dolgoletnem obdobju. Table 3.3.1. Characteristically sea levels of September 2004 and in the long term period. Mareografska postaja/Tide gauge: Koper sep.04 se ;p 1960 - 19S 50 min sr max cm cm cm cm SMV 219 191 215 227 NVVV 299 267 290 355 NNNV 143 113 142 155 A 156 154 148 200 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ~~ Hmer -Ha -Hres Slika 3.3.2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja septembra 2004 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru. Srednja višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm. Figure 3.3.2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in September 2004 and difference between them (Hres). 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 -Vv -dP -Vs Slika 3.3.3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v septembru 2004. Figure 3.3.3. Wind velocity Vv, wind direction Vs and air pressure deviations dP in September 2004. 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Predvidene višine morja v novembru 2004 9:58 23:34 10:22 60 40 -j -i t- fi t 20 V \ V / 0 t =1 f X 0 Hh / 1 t t v -20 3 ) \ * -t v -i v. -40 / -60 -80 J 4 :0 )7 17 : 0 4: 3 7 1 7: 3 3 Slika 3.3.4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v novembru 2004 glede na srednje obdobne višine morja . Figure 3.3.4. Prognostic sea levels in November 2004. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v septembru Srednja dnevna temperatura morja je v septembru počasi padala. Velikih nihanj ni bilo. Najvišja temperatura je bila v začetku meseca, najnižja pa konec septembra (slika 3.3.5.). Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Srednja mesečna temperatura, 22,7 °C, je bila v primerjavi z obdobjem povprečna. Najvišja mesečna temperatura, 25,3 °C, je bila glede na obdobje med povprečno najvišjo in najvišjo septembersko temperaturo. Tudi najnižja mesečna temperatura, 20,8 °C, je bila nad povprečno najnižjo temperaturo morja v obdobju 1992 - 2003, izmerjenih najnižjih temperatur v septembru. (preglednica 3.3.2.). ^^"Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 3.3.5. Srednja dnevna temperatura zraka in temperatura morja v septembru 2004 Figure 3.3.5. Mean daily air temperature and sea temperature in September 2004 Preglednica 3.3.2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v septembru 2004 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v dvanajstletnem obdobju 1992 - 2003 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 3.3.2. Temperatures in September 2004 (Tmin, Tsr, Tmax), and characteristical sea temperatures for 12 - years period 1992 - 2003 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper september september 2004 1992-2003 min sr max °C °C °C °C Tmin 1 20,8 16,5 19,9 22,3 Tsr 1 22,7 19,9 22,4 25,3 Tmax 1 25,3 22,3 24,0 27,9 SUMMARY The sea levels in September were little higher, if compared with average of long term period. The sea temperatures in the beginning of the month were higher than at the end of the month. 43 3.4. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v septembru 2004 3.4. Groundwater reserves in alluvial aquifers in September 2004 Urša Gale Na večini aluvialnih vodonosnikov v Sloveniji se je gladina podzemne vode v septembru znižala. Hidrološka suša je tako zajela celotno Apaško polje, Šentjernejsko polje in Vipavsko dolino, pa tudi pretežne dele vodonosnikov severovzhodne Slovenije, ter nekatere predele Krško Brežiškega polja in Ljubljanske kotline. V septembru je bil na območju aluvialnih vodonosnikov padavinski primanjkljaj. Najmanj padavin je bilo na območju vodonosnikov Dolenjske, kjer je padlo le okrog dve tretjini običajnih mesečnih padavin. Na območju Celjske kotline in Prekmurja je padlo za okrog petino, na območju vodonosnikov Vipavsko Soške doline in Kranjskega polja pa za šestino dežja manj, kot znaša dolgoletno povprečje. Mesečno povprečje je bilo doseženo le na območju Maribora. Intenzivnejše padavine so padle v treh večjih dogodkih. Prvič se je tako deževje pojavilo že prvega v mesecu. Drugo večje deževje je bilo zabeleženo na sredini druge dekade, tretje pa v prvi polovici tretje dekade meseca. Mesečni padavinski primanjkljaj se je na pretežnih območjih aluvialnih vodonosnikov v septembru odražal kot znižanje gladin podzemne vode (sliki 3.4.1. in 3.4.2.). Z izjemo Vrbanskega platoja so na vseh aluvialnih vodonosnikih prevladovale gladine podzemne vode pod letnim povprečjem, Hs. Hidrološka suša je ta mesec zajela celotni vodonosnik Vipavske doline in Apaško, Šentjernejsko in Sorško polje, pa tudi nekatere dele Krško Brežiške kotline ter pretežni del vodonosnikov severovzhodne Slovenije (slika 0.1.3.). Zajezitev v Mavčičah je umetno spremenila režim podzemne vode, tako da so se takoj po zajezitvi gladine skokovito zvišale, po nekaj letih pa so se začele zniževati zaradi zamuljevanja dna zajezitvenega jezera. Nizke gladine v septembru ne štejemo za sušo, ker se primerjava nanaša na obdobje umetno zvišanih gladin. Gladine nad letnim povprečjem so bile zabeležene na Vrbanskem platoju, kjer so prvič po štirih mesecih padle pod nivo zelo bogatih zalog podzemnih vod. Nad letnim povprečjem so bile tudi gladine podzemne vode na zahodnem robu Kranjskega polja in Spodnje Savinjske doline in vzhodnem delu Ljubljanskega polja. Največji upad podzemne vode je bil zabeležen na postaji Polje pri Vodicah na Vodiškem polju in je znašal 211 centimetrov. Največji dvig, 160 centimetrov, pa je bil zabeležen na merski postaji Moste na Kranjskem polju. Celomesečni odtoki so ta mesec presegli pritoke, zato so se zaloge podzemne vode na večini aluvialnih vodonosnikov v Sloveniji glede na pretekli mesec zmanjšale. Zmanjšanje zalog je bilo najbolj izrazito v vodonosnikih severovzhodne Slovenije. V primerjavi s preteklim letom je letošnje stanje zalog podzemnih vod bolj ugodno. Lansko leto je ob tem času v vseh aluvialnih vodonosnikih z izjemo Vrbanskega platoja prevladovala hidrološka suša. Nad letnim povprečjem je bilo tedaj vodno stanje samo na zahodnem robu Kranjskega polja, na katerega vpliva vodostaj v reki Kokri. SUMMARY Groundwater reserves were low due to lack of percipitation. Many parts of alluvial aquifers in Slovenia suffered hidrological drought. Anyway, lower groundwater levels were quite normal for this time of the year. 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Dravsko polje - Tezno 259 258 257 256 255 254 253 3maks 375 percentil □ 25 percentil 3 o 3 o 3 O 3 o 3 o 3 o 3 o 3 o 3 o 3 o 3 o 3 o 4 O 4 o 4 O 4 o 4 o 4 o 4 o 4 o 4 o 4 o 4 o 4 o C ■üj _Q ro E si ro E C p 3 ro > ro Ü (U tn 2 o > o C o (U "O C ■üj _Q ro E si ro E C p 3 ro > ro Ü (U tn 2 o > o C o (U "O Slika 3.4.1. Niz povprečnih mesečnih gladin podzemne vode glede na vrednosti percentilov, izračunanih za primerjalno obdobje od leta 1991 do 2000 na merski postaji Tezno (Dravsko polje) Figure 3.4.1. Groundwater level means compared to percentile values of 1991-2000 on measuring station Tezno (Dravsko polje) mes. povp Sp. Savinska dolina - Levec 246 3 O 3 o 3 O 3 o 3 o 3 o 3 o 3 o 3 o 3 o 3 o 3 o 4 O 4 o 4 O 4 o 4 o 4 o 4 O 4 o 4 o 4 o 4 o 4 o d ■üj _Q ro E ci ro ST E d p 3 > ro S± (U tn 2 o > o C ö (U "O d ro E ci ro ST E d p 3 ti > ro S± (U tn 2 o > o C ö (U "O Slika 3.4.2. Niz povprečnih mesečnih gladin podzemne vode glede na vrednosti percentilov, izračunanih za primerjalno obdobje od leta 1991 do 2000 na merski postaji Levec (Sp. Savinjska dolina) Figure 3.4.2. Groundwater level means compared to percentile values of 1991-2000 on measuring station Levec (Sp. Savinjska dolina) 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo zelo vodnato (water abundant) običajne vodne zaloge (normal GW reserves) susno (low GW reserves) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph Hvp... povprečje maksimalnih letnih gladin Hs... povprečna letna gladina Hnp... povprečje minimalnih letnih gladin (average of the annual GW level maxima) (multiannual mean GW level) (average of the annual GW level minima) Slika 3.4.3. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu septembru 2004 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih Figure 3.4.3. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in September 2004 46 4. ONESNAŽENOST ZRAKA 4. AIR POLLUTION Andrej Šegula V mesecu septembru je bila onesnaženost zraka v glavnem nekoliko večja kot avgusta, razen koncentracij ozona, ki so se glede na prejšnji mesec zaradi manjše moči sonca opazno zmanjšale. Pojavljati so se začele dolgotrajnejše temperaturne inverzije, ki preprečujejo mešanje zraka. Koncentracije SO2 so najbolj presegle dovoljene vrednosti na vplivnem območju TE Trbovlje, manj pa okrog TE Šoštanj in na merilnem mestu v Krškem. Od začetka leta do konca septembra je bilo število letno dovoljenih prekoračitev dopustne urne vrednosti že preseženo v okolici TE Trbovlje (merilna mesta Kovk, Dobovec, Ravenska vas), na merilnem mestu v Krškem ter na merilnih mestih Šoštanj in Veliki vrh, ki sta pod vplivom emisije TE Šoštanj. V letu dni so dovoljeni trije dnevi s prekoračeno dnevno mejno vrednostjo. To število je bilo do konca septembra prav tako že preseženo na že omenjenih lokacijah okrog TE Trbovlje ter na merilnem mestu Krško. Koncentracije dušikovega dioksida in ogljikovega monoksida so bile pod dovoljenimi vrednostmi, koncentracija delcev PMi0 pa je le en dan presegla dopustno dnevno vrednost v Trbovljah. Urne koncentracije ozona niso več presegle opozorilne vrednosti, medtem ko je bila ciljna 8-urna vrednost koncentracije presežena le še na Krvavcu in v Iskrbi. Na več merilnih mestih je bilo do konca septembra že preseženo dovoljeno letno število prekoračitev 8-urne ciljne vrednosti koncentracije ozona za varovanje zdravja ljudi. Mejna vrednost indeksa AOT40, ki se računa v dobi vegetacije od začetka aprila do konca septembra in je merilo za varstvo rastlin, pa je bila najbolj prekoračena v višjih legah (Krvavec), med ostalimi kraji pa v Novi Gorici. Zanimiv podatek je, da je bila onesnaženost zraka z ozonom - kar se tiče preseženih mejnih vrednosti - v omenjenem času vegetacije v letošnjem letu zaradi spremenljivega vremena za polovico manjša kot lansko leto, ki je bilo rekordno suho in vroče poletje. Odločilno vlogo pri nastajanju prizemnega ozona ima namreč jakost sončnega obsevanja. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Merilni interval Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ 1 ura Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB 1 ura Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana 1 ura ARSO, Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško 1 ura ARSO DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško Državna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana Ekološko informacijski sistem Krško 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana na slikah 4.1. in 4.2. ter v preglednici 4.1. Koncentracije v večjih mestih so spet presegle dopustno urno vrednost v Zasavju (Hrastnik in Zagorje). Na kakovost zraka v teh krajih namreč poleg neugodne kotlinske lega vpliva tudi emisija TE Trbovlje. Koncentracije SO2 na vplivnem območju TE Šoštanj so bile višje od dopustne urne vrednosti tudi tokrat na merilnih mestih Veliki vrh in Šoštanj, kjer sta bili najvišji izmerjeni urni vrednosti 635 in 615 ^g/m3. Vplivno območje TE Trbovlje je bilo spet najbolj onesnaženo z SO2. Dopustna urna in mejna dnevna vrednost sta bili preseženi na lokacijah Dobovec, Kovk in Ravenska vas. Na Dobovcu sta bili najvišja urna koncentracija 1416 ^g/m3 in dnevna 238 ^g/m3 izmerjeni 2. oziroma 11. septembra, ko sta temperaturna inverzija in šibek veter preprečevala dimnim plinom iz termoelektrarne dviganje in vertikalno mešanje. Na merilnem mestu v Krškem, ki je ponoči ob mirnem in jasnem vremenu pod vplivom emisije tovarne celuloze VIPAP, so koncetracije presegle dopustno urno vrednost. Izmerjena najvišja urna koncentracija je bila 733 ^g/m3. Dušikov dioksid Onesnaženost zraka z NO2 je bila kot običajno precej nižja od dopustne. Višje koncentracije dušikovega dioksida so bile sicer izmerjene na urbanih merilnih mestih, kjer so prisotne emisije iz prometa. Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom prikazujeta slika 4.3. in preglednica 4.2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile precej pod dopustno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 4.3. Ozon Povprečne mesečne koncentracije ozona v zraku so bile zaradi vse nižje lege sonca precej nižje od avgustovskih. Ciljna 8-urna vrednost je bila presežena le še na Krvavcu in v Iskrbi, urne koncentracije pa niso več nikjer presegle opozorilne vrednosti. Koncentracije ozona prikazujeta slika 4.4. in preglednica 4.4. Delci PM10 Koncentracije delcev PM10 so bile pod dovoljenimi povsod razen v Trbovljah, kjer je bila enkrat prekoračena dopustna dnevna vrednost. Onesnaženost zraka z delci PM10 je prikazana na sliki 4.5. in 4.6. ter v preglednici 4.5. 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednice in slike Oznake pri preglednicah / legend to tables: % pod odstotek veljavnih podatkov / percentage of valid data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 maks maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 min najnižja koncentracija v ^g/m3 / minimal concentration ^g/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances A0T40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U - mestno, N - nemestno / area: U - urban, N - non-urban * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2004: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2004: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours Leto / year SO2 380 (DV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 220 (DV)2 400 (AV) 52 (DV) CO 12 (DV) (mg/m3) Benzen 8,5 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 55 (DV)4 42 (DV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki tisk v tabelah označuje prekoračeno število dovoljenih letnih preseganj koncentracij. Bold print in the following tables indicates exceeded number of the allowed annual exceedences. 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.1. Koncentracije SO2 za september 2004, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.1. Concentrations of SO2 in September 2004, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / Dan / 24 hours 3 hours MERILNA MREZA Postaja % pod Cp Maks >DV >DV £od 1.jan. >AV maks >MV >MV £od 1.jan. Ljubljana Bež. 84 6 69 0 0 0 18 0 0 Maribor 83 6 38 0 0 0 13 0 0 Celje 89 6 107 0 0 0 23 0 0 DMKZ Trbovlje 84 8 312 0 2 0 42 0 0 Hrastnik 96 16 466 5 11 0 74 0 0 Zagorje 95 18 403 1 19 0 102 0 1 Murska S.Rakičan 92 4 32 0 0 0 8 0 0 Nova Gorica 85 7 24 0 0 0 14 0 0 SKUPAJ DMKZ 9 466 6 32 0 102 0 1 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 99 10 204 0 0 0 38 0 0 EIS CELJE EIS Celje 0 0 EIS KRŠKO Krško 92 21 733 3 65 0 106 0 12 Šoštanj 100 14 616 4 35 0 95 0 1 Topolšica 98 4 161 0 0 0 17 0 0 Veliki vrh 100 34 635 9 65 0 91 0 2 EIS TEŠ Zavodnje 100 5 79 0 1 0 17 0 0 Velenje 99 5 62 0 0 0 19 0 0 Graška Gora 96 6 101 0 0 0 32 0 0 Pesje 100 7 143 0 0 0 25 0 0 Skale mob. 100 7 152 0 0 0 36 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 10 635 13 101 0 95 0 3 Kovk 95 50 755 10 136 0 196 3 25 EIS TET Dobovec 99 37 1416 22 74 3 238 4 10 Kum 99 3 140 0 5 0 19 0 0 Ravenska vas 100 39 517 4 48 0 150 1 12 SKUPAJ EIS TET 32 1416 36 263 3 238 8 47 EIS TEB Sv.Mohor 82 9 133 0 3* 0 34 0 0* Preglednica 4.2. Koncentracije NO2 za september 2004, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.2. Concentrations of NO2 in September 2004, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >DV >DV £od 1.jan. 3 hours >AV Ljubljana Bež. U 94 24 84 0 0 0 DKMZ Maribor U 91 25 68 0 0 0 Celje U 100 21 72 0 0 0 Trbovlje U 91 25 73 0 0 0 Murska S. Rakičan N 100 10 39 0 0 0 Nova Gorica U 100 20 60 0 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje* N 29 3* 8* 0* 0 0* EIS CELJE EIS Celje U 0 EIS TEŠ Zavodnje N 98 2 87 0 0 0 Skale mob. N 100 5 69 0 0 0 EIS TET Kovk* N 69 6 45* 0* 2 0* EIS TEB Sv.Mohor N 99 2 23 0 0* 0 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.3. Koncentracije CO v mg/m3 za september 2004, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.3. Concentrations of CO in mg/m3 in September 2004, calculated from hourly values measured by automatic stations MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp 8 ur / 8 hours maks >DV Ljubljana Bež.* 63 0.6* 2.1* 0* DKMZ Maribor 100 0.5 1.1 0 Celje 100 0.3 0.8 0 Nova Gorica 100 0.4 0.8 0 EIS CELJE EIS Celje* Preglednica 4.4. Koncentracije O3 za september 2004, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.4. Concentrations of O3 in September 2004, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MERILNA Postaja podr % pod Cp Maks >OV >AV A0T40 Maks maks>CV >CV MREŽA £od 1 jan. Krvavec N 98 92 152 0 0 54601 128 4 77 Iskrba N 100 48 126 0 0 36629 122 1 38 Ljubljana Bež. U 99 36 124 0 0 28628 108 0 32 DKMZ Maribor U 100 31 110 0 0 6335 97 0 1 Celje U 100 35 137 0 0 21467 120 0 18 Trbovlje U 99 25 109 0 0 9110 100 0 4 Hrastnik U 100 35 123 0 0 23553 109 0 13* Zagorje U 99 26 123 0 0 9418 104 0 5 Nova Gorica U 100 53 138 0 0 40977 119 0 46 Murska S. Rakičan N 100 44 123 0 0 25863 110 0 15 OMS LJUBLJANA Vnajnarje* N 89 69 118* 0* 0* 26661 109* 0* 34* OMS LJUBLJANA Maribor Pohorje N 99 75 124 0 0 32752 118 0 45 EIS TES Zavodnje N 100 62 104 0 0 19557 98 0 14 Velenje U 100 36 112 0 0 17510 100 0 6 EIS TET Kovk* N 75 66 129* 0* 0* 27974 106* 0* 27 EIS TEB Sv.Mohor N 99 58 116 0 0 9290 101 0 3* Preglednica 4.5. Koncentracije delcev PM10 za september 2004, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.5. Concentrations of PM10 in September 2004, calculated from hourly values measured by automatic stations Dan / 24 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >DV >DV £od 1.jan. Ljubljana Bež. 98 29 45 0 16 Maribor 82 33 51 0 31 Celje 100 28 46 0 26 DKMZ Trbovlje 99 30 56 1 16 Zagorje 100 30 55 0 23 Murska S. Rakičan 100 21 31 0 2 Nova Gorica 100 24 47 0 2 MO MARIBOR MO Maribor 96 25 41 0 3 EIS CELJE EIS Celje 78 30 44 0 26 OMS LJUBLJANA Vnajnarje (sld)* EIS TEŠ Pesje 98 18 31 0 1 Skale mob. 100 16 28 0 1 EIS TET Prapretno 98 21 44 0 3 sld- merijo se skupni lebdeči delci / total suspended particles are measured 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Lj ublj ana Bež. Maribor Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Murska S.Rakičan Nova Gorica Vnajnarje EIS Celje Krško Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnj e Velenje Graška Gora Pesje Škale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor 0 EIS TEB □ cp(^g/m3) □ DV-lura(št.primerov) □ MV-24ur(št.primerov) Slika 4.1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v septembru 2004 Figure 4.1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedences of SO2 in September 2004 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 23 24 25 27 28 29 30 ^^^^Ljubljana Bež. ^^^^ Maribor -Celje ^^^^ Z agorj e » Trbovlj e • Šoštanj ^^^^ Krško # Nova Gorica Slika 4.2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (^g/m3) v septembru 2004 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 4.2. Average daily concentration of SO2 (^g/m3) in September 2004 (MV- 24-hour limit value) 100 120 140 120 100 ü 80 60 40 20 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež Maribor Celje Trbovlj e Nova Gorica EIS Celje Murska S. Raki čan Vnajnarje* Zavodnj e Skale mob. Kovk* Sv.Mohor □ cp(pg/m3) ■ DV-1 ura(št.primerov) Slika 4.3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v septembru 2004 Figure 4.3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedences of NO2 in September 2004 Ljubljana Bež. Maribor Celje Velenj e Trbovlj e Hrastnik Zagorje Nova Gorica Murska S. Raki čan Vnaj narj e * Maribor Pohorje Krvavec Iskrba Zavodnje Kovk* Sv.Mohor 0 □ Cp(^g/m3) □ CV-8ur(št.primerov) □ OV-lura(št.primerov) Slika 4.4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v septembru 2004 Figure 4.4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedences of Ozone in September 2004 0 100 120 140 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Lj ublj ana Bež. MO Maribor EIS Celje Zagorje Nova Gorica Skale mob. 0 10 20 30 40 50 60 70 80 □ cp(jig/m3) ■ DV-24ur(št.primerov) Slika 4.5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti delcev PM10 v septembru 2004 Figure 4.5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedences of PM10 in September 2004 130 120 110 100 90 d 80 Slika 4.6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (|g/m3) v septembru 2004 (DV- dopustna dnevna vrednost) Figure 4.6. Average daily concentration of PM10 (|g/m3) in September 2004 (DV- 24-hrs allowed value) SUMMARY Air pollution in September was slightly higher then in previous month except lower ozone concentrations due to decreasing sun power. There were already some temperature inversions of longer duration, which diminish air mixing. SO2 concentrations significantly exceeded the allowed values in places influenced by Trbovlje Power Plant. Much less exceedences occurred in the places influenced by emission from the Šoštanj Power Plant, and at the Krško site. Concentrations of Nitrogen dioxide, Carbon monoxide, Ozone as well as PM10 particles remained mainly below the allowed values. It is interesting to note that due to changeable weather the exceedences of Ozone limit concentrations in the vegetation period AprilSeptember this year were half of those in 2003, when the summer was extremely dry end hot. 54 5. KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH 5. WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AND GROUNDWATER AT AUTOMATIC STATIONS 5.1. Avgust 2004 5.1. August 2004 Andreja Kolenc V avgustu so obratovale avtomatske merilne postaje Sava Medno, Sava Jesenice na Dolenjskem, Savinja Medlog in avtomatska merilna postaja v Spodnje Savinjski dolini v Levcu, kjer spremljamo kakovost podzemne vode. Črpalna sistema na Savi v Hrastniku in na Savinji v Velikem Širju slabo delujeta zato podatkov iz teh dveh merilnih postaj ne prikazujemo. Kot posledica težav z merilno komunikacijskimi povezavami je občasno prihajalo do izpadov podatkov iz merilne postaje Sava Medno. Zaradi vloma in odtujitve merilno komunikacijske opreme iz avtomatske postaje za spremljanje kakovosti podzemne vode v Hrastju je le ta začasno izključena. pH -Raztopljeni kisik ----Vodostaj Slika 5.1.1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Medno v avgustu 2004 Figure 5.1.1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Sava Medno in August 2004 Električna prevodnost ----Vodostaj Slika 5.1.2. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Medno v avgustu 2004 Figure 5.1.2. Average daily values of conductivity and level at station Sava Medno in August 2004 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 130 120 110 100 00 00 0^ 00 0^ 00 00 00 00 0^0^0^0^0^ 00 0^ 00 00 0^0^0^ 00 0^0^ 00 0^ 00 00 0^ 00 00 '—ii—ii—ii—ii—ii—ii—ii—ii—ii—i(N(N(N(N(N(N(N(N(N(NCOCO "Električna prevodnost ■ Vodostaj Slika 5.1.4. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Jesenice na Dol. v avgustu 2004 Figure 5.1.4. Average daily values of conductivity and level at station Sava Jesenice na Dol. in August 2004 pH - Raztoplj eni kisik ■ Vodostaj Slika 5.1.5. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Savinja Medlog v avgustu 2004 Figure 5.1.5. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Savinja Medlog in August 2004 56 12,5 11,5 6,5 5,5 410 400 370 360 340 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo -I 380 o 165 160 155 150 00000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000 Slika 5.1.6. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Savinja Medlog v avgustu 2004 Figure 5.1.6. Average daily values of conductivity and level at station Savinja Medlog in August 2004 00000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000 00 ^ o 00 ^ o pH - Raztoplj eni kisik Slika 5.1.7. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v avgustu 2004 Figure 5.1.7. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in August 2004 400 300 250 255 260 265 .S 270 275 — Električna prevodnost — — — Globina Slika 5.1.8. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v avgustu 2004 Figure 5.1.8. Average daily values of conductivity and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in August 2004 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 00000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000 Slika 5.1.9. Povprečne dnevne vrednosti vsebnosti nitratov in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v avgustu 2004 Figure 5.1.9. Average daily values of nitrate and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in August 2004 250 255 260 265 270 275 Nitrat Globina Rezultati kontinuirnih meritev osnovnih fizikalnih parametrov v avgustu ne kažejo bistvenih sprememb stanja glede na izmerjene vrednosti v preteklih mesecih. Zaradi padavin je prihajalo do prehodnega zviševanja vodostajev rek in do dvigovanja gladine podzemne vode. Iz slik (5.1.1.-5.1.9.) je jasno razvidna zveza med vodostajem in merjenimi fizikalnimi parametri. SUMMARY The continuous measurements of basic physical parameters (conductivity, pH, dissolved oxygen) and nitrate values in August followed the changes in hydrological situation and do not show deviations from the expected values. The results are shown on the charts (Figures 5.1.1.-5.1.9.). 58 5.2. September 2004 5.2. September 2004 Andreja Kolenc V septembru so obratovale avtomatske merilne postaje Sava Medno, Sava Jesenice na Dolenjskem, Savinja Medlog in avtomatska merilna postaja v Spodnje Savinjski dolini v Levcu, kjer spremljamo kakovost podzemne vode. Črpalna sistema na Savi v Hrastniku in na Savinji v Velikem Širju slabo delujeta zato podatkov iz teh dveh merilnih postaj ne prikazujemo. Kot posledica težav z merilno komunikacijskimi povezavami je občasno prihajalo do izpadov podatkov iz merilne postaje Sava Medno. Na avtomatski postaji za spremljanje kakovosti podzemne vode v Hrastju je bila ponovno nameščena merilno komunikacijska oprema vendar je občasno še prihajalo izpadov podatkov. '—ii—ii—ii—ii—ii—ii—ii—ii—ii—i(N(N(N(N(N(N(N(N(N(NCH pH -Raztopljeni kisik ■ Vodostaj 240 220 200 80 60 40 20 Slika 5.2.1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Medno v septembru 2004 Figure 5.2.1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Sava Medno in September 2004 13.0 12,0 11,0 10,0 9,0 8,0 7,0 00 Električna prevodnost_— — — Vodostaj Slika 5.2.2. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Medno v septembru 2004 Figure 5.2.2. Average daily values of conductivity and level at station Sava Medno in September 2004 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo C? 11,0 JI 1 10,0 pH -Raztopljeni kisik ■ Vodostaj Slika 5.2.3. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Jesenice na Dol. v septembru 2004 Figure 5.2.3. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sava Jesenice na Dol. in September 2004 ? 380- -g 360 -Električna prevodnost Vodostaj Slika 5.2.4. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Jesenice na Dol. v septembru 2004 Figure 5.2.4. Average daily values of conductivity and level at station Sava Jesenice na Dol. in September 2004 ^ 11,0 m E pH Raztopljeni kisik Vodostaj Slika 5.2.5. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Savinja Medlog v septembru 2004 Figure 5.2.5. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Savinja Medlog in September 2004 13,0 350 12,0 300 150 8,0 7,0 100 350 400 300 250 200 150 300 100 13,0 12,0 10,0 9,0 8,0 7,0 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 370 310 280 ^Hrn^^^r^cocKo^c^rn^i/^^^cocKö^c^m^iri'or^cocKo - Električna prevodnost - Vodostaj Slika 5.2.6. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Savinja Medlog v septembru 2004 Figure 5.2.6. Average daily values of conductivity and level at station Savinja Medlog in September 2004 .—i,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—(NCNCNCNCNCNCNCNCNCNf^ |_pH 'Raztopljeni kisik — — — Globina Slika 5.2.7. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v septembru 2004 Figure 5.2.7. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in September 2004 Električna prevodnost — — - Globina Slika 5.2.8. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v septembru 2004 Figure 5.2.8. Average daily values of conductivity and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in September 2004 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ČO z JI 76,0 - 'S 75,0 > 74,0 Slika 5.2.9. Povprečne dnevne vrednosti vsebnosti nitratov in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v septembru 2004 Figure 5.2.9. Average daily values of nitrate and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in September 2004 £ 9,0 \ PH Slika 5.2.10. Povprečne dnevne vrednosti pH in vodostaja na postaji Ljubljansko p. Hrastje v septembru 2004 Figure 5.2.10. Average daily values of pH and level at station Ljubljansko p. Hrastje in September 2004 "Električna prevodnost E •3 1550 O ^cJon^i/S^r^oocSö^cJon^i/S^r^odcKö^cJm^i/S^r^oocKÖ .—i.—i.—i.—i.—i.—i.—i.—i.—i.—(NCNCNCNCNCNCNCNCNCNf^ Slika 5.2.11. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Ljubljansko p. Hrastje v septembru 2004 Figure 5.2.11. Average daily values of conductivity and level at station Ljubljansko p. Hrastje in September 2004 62 500 490 480 470 460 450 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Hr-n^i/S^Kooc^o^Hr-n^i/S^Kooc^o^Hr-n-i-i/S^bKooc^o Nitrat Globina Slika 5.2.12. Povprečne dnevne vrednosti vsebnosti nitratov in vodostaja na postaji Ljubljansko p. Hrastje v septembru 2004 Figure 5.2.12. Average daily values of nitrate and level at station Ljubljansko p. Hrastje in September 2004 Rezultati kontinuirnih meritev osnovnih fizikalnih parametrov v septembru ne kažejo bistvenih sprememb stanja glede na izmerjene vrednosti v avgustu. Zaradi padavin je prihajalo do prehodnega zviševanja vodostajev rek in do dvigovanja gladine podzemne vode. Iz slik 5.2.1.-5.2.12. je razvidna zveza med vodostajem in merjenimi fizikalnimi parametri. SUMMARY The continuous measurements of basic physical parameters (conductivity, pH, dissolved oxygen) and nitrate values in September followed the changes in hydrological situation and do not show deviations from the expected values. The results are shown on the charts (Figures 5.2.1.- 5.2.12.). 63 6. POTRESI 6. EARTHQUAKES 6.1. Potresi v Sloveniji - September 2004 6.1. Earthquakes in Slovenia - September 2004 Ina Cecic, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so septembra 2004 zapisali več kot 450 lokalnih potresov, od katerih smo za 333 izračunali lokacijo žarišča. Veliko zabeleženih dogodkov so bili popotresi močnega potresa, ki je 12. julija prizadel Zgornje Posočje. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic; če nas zanima še globina, so potrebni zapisi najmanj štirih. V preglednici smo podali 76 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav, kot tudi začasnih opazovalnic, ki so bile postavljene v Posočju z namenom beleženja popotresnih sunkov po potresu 12. julija. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega poletnega srednjeevropskega časa se razlikuje za dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. V preglednici smo podali podatke le o intenzitetah nekaterih potresov, za tiste zunaj naših meja pa največjo intenziteto doseženo v Sloveniji. Prebivalci so zagotovo čutili več potresov. Končne podatke o tem bomo dobili po obdelavi makroseizmičnih vprašalnikov. Na karti so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v septembru 2004 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. 47' w 4E' 10' vsr t ' ■■ 4 MM 8) -i t^J pt^ ** ¿Mi 9 © Hm ti SO O 13- 20- m■ aoc U iS-«■ 1J M1 Maeniiuaa O^ )[ } [ Globina MLV 16' KK IS'M1 5?CO 0 J 10 i i SO 40 km Slika 6.1.1. Dogodki v Sloveniji - september 2004 Figure 6.1.1. Events in Slovenia in September 2004 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Najmočnejši potres v septembru 2004 se je zgodil 22. septembra ob 14. uri 55 minut UTC (oziroma 16. uri 55 minut po lokalnem, poletnem srednjeevropskem času) v okolici Moravč. Magnituda tega dogodka je bila 3,6. Po opravljenem ogledu epicentralnega področja lahko rečemo, da potres ni povzročil gmotne škode. Najmočnejši potres z žariščem zunaj naših meja, ki so ga čutili prebivalci Slovenije, je bil 14. septembra ob 18. uri 9 minut UTC (oziroma 20. uri 9 minut po lokalnem, poletnem srednjeevropskem času) pri kraju Meja na Hrvaškem. Magnituda tega dogodka je bila 4,1. Potres je na Reki in v številnih okoliških vaseh povzročil manjše razpoke, predvsem na starejših in slabše grajenih zgradbah. Preglednica 6.1.1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - september 2004 Table 6.1.1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - September 2004 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Magnituda Intenziteta Področje h UTC m °N °E km ML EMS-98 2004 9 1 2 9 45,33 14,59 46 1,0 Tuhobic, Hrvatska 2004 9 1 3 18 46,31 13,60 6 1,5 Bovec 2004 9 1 11 14 46,18 14,88 15 1,3 Trojane 2004 9 1 13 10 45,92 15,81 7 1,5 Kupljenovo, Hrvatska 2004 9 1 14 54 45,78 15,30 7 1,3 Gabrje 2004 9 1 15 48 45,64 14,38 12 1,2 Skodovnik 2004 9 1 19 2 45,92 15,81 7 1,2 Kupljenovo, Hrvatska 2004 9 2 20 8 46,31 13,57 8 1,0 Bovec 2004 9 2 20 41 45,90 14,96 14 1,8 Trebnje 2004 9 3 20 54 45,63 15,45 7 1,4 Kamanje, Hrvaška 2004 9 4 2 45 45,61 15,48 17 1,0 Ozalj, Hrvaška 2004 9 4 6 16 45,99 14,44 10 1,3 Ljubljansko barje 2004 9 4 19 0 46,08 15,02 6 1,0 Zagorje ob Savi 2004 9 5 4 39 46,30 13,60 9 1,0 Bovec 2004 9 6 5 21 46,31 13,60 8 1,4 Bovec 2004 9 6 5 55 46,15 15,03 8 1,1 Trbovlje 2004 9 7 11 28 46,31 13,60 7 1,5 Bovec 2004 9 7 11 37 46,30 13,58 11 1,5 Bovec 2004 9 8 12 52 45,51 14,82 9 1,0 Bosljiva Loka 2004 9 9 11 28 46,07 14,73 10 1,5 Janče 2004 9 10 5 3 45,68 15,64 10 1,0 Malunje, Hrvaška 2004 9 11 2 50 46,31 13,59 9 1,0 Bovec 2004 9 11 3 10 45,99 14,45 11 1,3 Ljubljansko barje 2004 9 11 8 0 46,31 13,59 9 1,0 Bovec 2004 9 12 1 5 46,32 13,61 7 1,5 Bovec 2004 9 12 8 38 45,63 15,33 9 1,1 Metlika 2004 9 12 13 7 45,70 14,35 13 1,3 Javorniki 2004 9 12 16 1 45,45 15,31 8 1,0 Zilje 2004 9 12 16 39 45,68 14,34 14 1,1 Vremščica 2004 9 13 6 6 46,33 13,55 1 1,3 Bovec 2004 9 13 6 23 46,30 13,60 9 1,8 Bovec 2004 9 13 11 18 46,30 15,56 12 1,0 Poljčane 2004 9 13 19 8 46,00 13,83 15 1,3 Trnovski gozd 2004 9 14 6 12 46,32 13,59 7 2,4 Bovec 2004 9 14 14 37 46,30 13,61 7 1,8 Bovec 2004 9 14 18 9 45,28 14,59 21 4,1 IV* Meja, Hrvaška 2004 9 14 18 44 45,29 14,60 12 1,2 Meja, Hrvaška 2004 9 15 1 5 46,27 13,60 11 1,2 Kobarid 2004 9 15 10 30 46,31 13,61 8 1,5 Bovec 2004 9 16 20 35 46,31 13,60 9 1,1 Bovec 2004 9 17 22 25 46,29 13,59 9 1,5 Kobarid 2004 9 18 19 37 46,32 13,61 10 2,2 IV* Bovec 2004 9 19 8 59 46,31 13,62 8 1,7 IV* Lepena 2004 9 19 10 1 45,28 14,64 13 1,1 Meja, Hrvaška 2004 9 19 19 23 45,71 14,28 15 1,1 Javorniki 2004 9 20 10 56 46,30 13,60 9 1,1 Kobarid 2004 9 20 13 18 46,30 13,62 9 1,2 Kobarid 2004 9 21 13 50 46,30 13,61 8 1,2 Polovnik 2004 9 21 14 45 46,31 13,60 7 1,4 Bovec 2004 9 22 1 20 46,30 13,62 7 1,3 Kobarid 2004 9 22 2 48 46,31 13,60 7 1,6 Bovec 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Magnituda Intenziteta Področje h UTC m °N °E km ML EMS-98 2004 9 22 13 3 46,09 15,77 3 1,3 Tuhelj, Hrvaška 2004 9 22 14 55 46,11 14,77 17 3,6 V* Moravče 2004 9 22 23 18 45,73 14,18 13 1,0 Prestranek 2004 9 23 6 8 46,29 13,63 5 1,1 Kobarid 2004 9 23 8 7 46,29 13,61 12 1,1 Kobarid 2004 9 23 13 33 46,20 15,45 0 1,1 Grobelno 2004 9 23 21 2 46,23 13,54 13 1,0 Kobarid 2004 9 24 10 58 46,16 14,94 13 1,2 Izlake 2004 9 24 10 59 46,16 14,96 9 1,0 Trebnje 2004 9 24 18 38 46,32 13,64 6 2,3 Lepena 2004 9 24 19 55 46,33 13,62 3 1,1 Bovec 2004 9 25 22 9 46,28 13,62 7 1,1 Kobarid 2004 9 26 5 36 46,10 14,77 11 1,3 Moravče 2004 9 26 13 13 45,87 15,70 0 1,2 Crna mlaka, Hrvaška 2004 9 26 15 58 46,30 13,59 9 1,3 Bovec 2004 9 27 11 2 45,78 14,96 17 1,0 Lašče - Dvor 2004 9 27 12 5 46,84 15,96 13 1,2 St. Anna, Avstrija 2004 9 28 7 10 45,95 14,47 12 1,5 III-IV* Tomišelj 2004 9 28 16 45 46,08 14,34 5 1,0 Tošč 2004 9 29 20 20 46,31 13,63 7 1,4 Lepena 2004 9 29 20 20 46,15 14,44 10 1,0 Medvode 2004 9 30 4 46 46,32 13,56 7 1,1 Bovec 2004 9 30 7 31 46,32 13,57 5 1,0 Bovec 2004 9 30 12 7 46,29 13,59 8 1,0 Kobarid 2004 9 30 18 37 46,32 13,57 7 1,2 Bovec 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo 6.2. Svetovni potresi - september 2004 6.2. World earthquakes - September 2004 Preglednica 6.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - september 2004 Table 6.2.1. The world strongest earthquakes - September 2004 datum čas(UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 5.9. 10:07:07,8 33,07 N 136,64 E 6,7 7,0 7,2 14 blizu južne obale zahodnega Honšuja, Japonska Na območju Kjota so bile vsaj štiri osebe ranjene. Pri Wakayami se je pojavil lokalni tsunami z višino valov okoli 51 cm. 5.9. 14:57:18,5 33,19 N 137,07 E 6,2 7,1 7,4 10 blizu južne obale Honšuja, Japonska Vsaj 40 oseb je bilo ranjenih na območju Kjota. Pojavila sta se tsunamija z višino valov 86 cm v Kashimotu in 56 cm v Owasi. 6.9. 12:42:59,4 55,39 S 29,04 W 6,0 6,5 6,9 10 otočje južni Sandwich 6.9. 23:29:35,0 33,20 N 137,23 E 6,4 6,3 6,7 10 blizu južne obale Honšuja, Japonska Potres so čutili na jugozahodnem Honšuju, od Kobeja do Tokija. 7.9. 7.9. 11:53:06,1 12:15:51,2 28,57 S 34,68 N 65,86 W 103,85 E 6,1 5,1 6,1 6,4 22 19 Catamarca, Argentina Gansu, Kitajska V Catamarci je vsaj ena oseba izgubila življenje, nekaj je bilo ranjenih. Poškodovanih je bilo nekaj zgradb. V provinci Gansu je bilo vsaj 9 oseb ranjenih, 600 zgradb uničenih in več kot 3000 poškodovanih. 15.9. 08:35:10,7 8,76 S 115,35 E 5,2 98 Bali, Indonezija Potres je zahteval vsaj eno žrtev, dve osebi sta bili ranjeni. 21.9. 13:32:30,8 54,83 N 19,93 E 5,0 10 Poljska V Kaliningradu, Rusija, so bile vsaj tri osebe ranjene, poškodovanih je bilo 17 hiš. Poškodovana je bila železniška proga pri Svetogorsku, Rusija. Nekaj manjše škode je bilo tudi v Suwalki, Poljska. Potres so čutili v Belorusiji, Estoniji, Latviji, Litvi in severni Poljsi, pa tudi v Kobenhavnu, Danska, Oslu na Norveškem, Helsinkih, Finska, in južni Švedski. V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v septemberu 2004. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. Magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo -120 -60 O oo 6 7 6 Magnitude Slika 6.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - september 2004 Figure 6.2.1. The world strongest earthquakes - September 2004 n O 33 70 200 700 Globina [km] 68 7. OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 7. MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar Septembra je bilo v zraku največ cvetnega prahu ambrozije in koprivovk, manj pa je bilo cvetnega prahu trav, trpotca in pelina. Ob morju smo zabeležili nekoliko več cvetnega prahu kot na ostalih dveh merilnih mestih: v Kopru smo našteli 884 zrn, v Ljubljani 795 in v Mariboru 769 zrn. September se je začel z oblačnim in deževnim vremenom, čez dan se je na Primorskem, kjer je zapihala burja, zjasnilo; tudi drugod po državi so se popoldne oblaki trgali. Naslednja dva dneva sta bila ob morju sončna, v Ljubljani in Mariboru je bilo prvi dan oblačno, drugi dan pa so se oblaki trgali in popoldne je posijalo sonce. Koncentracija cvetnega prahu je ostala nizka, le 3. septembra se je v Kopru in Ljubljani nekoliko povečala, k povečanju je prispeval predvsem cvetni prah koprivovk. 4. septembra je na Primorskem pihala šibka burja, povsod je bilo vsaj nekaj sončnega vremena, 5. in 6. septembra je bilo več sončnega kot oblačnega vremena. Ugodne vremenske razmere v tem obdobju so pospešile sproščanje cvetnega prahu ambrozije, koncentracija je dosegla letošnji maksimum. Najprej v Mariboru (5. septembra) nato pa še v Ljubljani in Kopru (7. septembra). Po 7. septembru se je količina cvetnega prahu začela zmanjševati, sezona ambrozije se je iztekala. Od 7. do 11. septembra je bilo večinoma sončno, na Primorskem je občasno zapihala burja. 12. septembra se je ob morju in v osrednji Sloveniji pooblačilo, na Štajerskem je še sijalo sonce, pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Proti večeru je začelo deževati. Najbolj sončen je bil 13. september v Mariboru, drugod so še prevladovali oblaki. Tudi naslednji dan je bil najbolj sončen na Štajerskem, najbolj oblačen pa ob morju, kjer je zvečer deževalo. Oblaki in dež so naslednjega dne zajeli vso državo, 16. septembra je pihal severovzhodni veter, občasno je še deževalo. Koncentracija cvetnega prahu se je znižala, vreme je pripomoglo k hitrejšemu zaključku sezone. Naslednjega dne je bilo ob morju jasno z burjo, drugod je bilo sprva še oblačno, popoldne je sonce posijalo tudi v Mariboru in Ljubljani. Od 18. do 20. septembra je bilo večinoma sončno, le v Ljubljani so se dnevi začenjali z meglo. 150 100 50 0 IV 1 3 Koper Ljubljana Maribor 5 7 9 m Omn -ojrfi.firfjm^ 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 7.1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku septembra 2004 Figure 7.1. Average daily concentration of airborne pollen, September 2004 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Na sliki 7.1. je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku septembra 2004 v Kopru, Ljubljani in Mariboru. 21. september je bil ob morju sončen, drugod so nebo ob jugozahodnem vetru postopoma prekrili oblaki in koncentracija cvetnega prahu se je v iztekajočem delu sezone rahlo povečaka. V noči na 22. september je deževalo, čez dan je še prevladovalo oblačno vreme, ob morju je zapihala šibka burja. Po tem deževju se koncentracija cvetnega prahu ni več dvignila neglede na vremenske razmere. ro £ Ž or N o > LU I— >W 120 100 80 60 40 20 0 'l-np P^^^l^^i i i i i 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 7.2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije septembra 2004 Figure 7.2. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen, September 2004 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 7.3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu metlikovk in ščirovk septembra 2004 Figure 7.3. Average daily concentration of Goosefoot and Amaranth family (Chenopodiaceae/Amaranthaceae) pollen, September 2004 Preglednica 7.1. Vrste cvetnega prahu v zraku v % v Mariboru, Ljubljani in Kopru septembra 2004 Table 7.1. Components of airborne pollen in the air in Maribor, Ljubljana and Koper in %, September 2004 pelin ambrozija metlikovke / in ščirovke trpotec trave koprivovke skupaj Koper 2.3 44.0 9.5 2.6 10.3 23.2 91.9 Ljubljana 2.5 45.4 3.1 2.3 3.8 26.8 83.9 Maribor 1.8 56.8 5.6 1.8 6.2 16.9 89.2 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Za večino rastlin se je sezona cvetenja zaključevala, v zraku je bilo le malo cvetnega prahu. Izjema je bila ambrozija, katere sezona pojavljanja cvetnega prahu je dosegla vrh po 5. septembru, ko so bile ugodne vremenske razmere (slika 7.2.). Na vseh merilnih mestih smo namerili največ cvetnega prahu ambrozije, v Kopru je ta vrsta predstavljala 40 % vsega cvetnega prahu, v Ljubljani 46 % in v Mariboru 57 % (preglednica 7.1.). Med 5. in 11. septembrom je bila presežena povprečna koncentracija 20 zrn/m3 zraka, nad tem pragom se lahko pri bolnikih preobčutljivih na to vrsto cvetnega prahu sprožijo zdravstvene težave. Poleg ambrozije je bilo v zraku še nekoliko več cvetnega prahu koprivo vk, v Kopru pa tudi trav, metlikovk in ščirovk. Povprečna dnevna koncentracija je bila nizka in ni povzročala težav bolnikom. 50 I I Ljubljana 40 co 2 30 q: n O > 20 m i- 10 -- 0 Maribor KOPRIVOVKE |HM1 ilM 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 7.4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk septembra 2004 Figure 7.4. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, September 2004 Slika 7.5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pelina septembra 2004 Figure 7.5. Average daily concentration of Mugwort (Artemisia) pollen, September 2004 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo CO E Ž 01 N > LLI I— >CO Koper | | Ljubljana Maribor o Ijfllli TRPOTEC H—h IM I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 7.6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca septembra 2004 Figure 7.6. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, September 2004 15 12 | | Koper | | Ljubljana | Maribor TRAVE or N O > LU I— >W o 13 15 17 19 21 23 25 27 Slika 7.7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav septembra 2004 Figure 7.7. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, September 2004 Na slikah v nadaljevanju je prikazan potek sezone pojavljanja cvetnega prahu leske, breze, trav in ambrozije v letu 2004 (rdeča črta) v primerjavi s povprečjem obdobja 1996-2003 (modra črta). s z rt N O J > w H 250 200 150 100 50 0 -1............T.......Ti JANUAR FEBRUAR MAREC Slika 7.8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu leske januarja, februarja in marca 2004 in povprečje obdobja 19962003 v Ljubljani Figure 7.8. Average daily concentration of Hasel (Corylus) pollen in January, February and March 2004 and the average of the period 1996-2003 in Ljubljana 72 8 6 4 9 6 3 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Sezona začetka pojavljanja cvetnega prahu leske letos ni odstopala od običajnih razmer, nekoliko neobičajen pa je bil izrazit porast ob izteku sezone. m S N O J £ w H 350 300 250 200 150 100 50 0 POVPREČJE 2004 BREZA i i i i i i I i i i i i i i i i i i i~i i i i i i i i i i i i i Ci i i r r i i T i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i 7 i T i i i T i i i i i I i 11 T i i i i i I i i i t" MAREC APRIL MAJ Slika 7.9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu breze marca, aprila in maja 2004 in povprečje obdobja 1996-2003 v Ljubljani Figure 7.9. Average daily concentration of Birch (Betula) pollen in March, April and May 2004 and the average of the period 1996-2003 in Ljubljana Pojavljanje cvetnega prahu breze je letos v primerjavi z običajnim potekom nekoliko kasnilo, sezona pa se je iztekla tako kot običajno. 250 200 150 Š N O hJ > 100 w H >00 50 0 mnTfftim I'l i''uifufu iffi^Tffrffffl I fl 1111111111 i n in m n i n lin m lin APR MAJ JUN JUL AVG SEP Slika 7.10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav aprila, maja, junija, julija, avgusta in septembra 2004 in povprečje obdobja 1996-2003 v Ljubljani Figure 7.10. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen in April, May, June, July, August and September 2004 and the average of the period 1996-2003 in Ljubljana Najvišja koncentracija cvetnega prahu trav je bila letos zabeležena v času, ko se najvišje koncentracije te vrste cvetnega prahu že umirjajo. 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo m S 80 70 60 50 40 N O J £ W 30 H 20 10 0 JULIJ AVGUST SEPTEMBER Slika 7.11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije julija, avgusta in septembra 2004 in povprečje obdobja 1996--2003 v Ljubljani Figure 7.11. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen in July, August and September 2004 and the average of the period 1996-2003 in Ljubljana Vrh koncentracije cvetnega prahu ambrozije je letos v primerjavi s povprečnimi razmerami nastopil nekoliko kasneje, obdobje zelo visoke koncentracije je bilo tudi nekoliko krajše kot običajno. SUMMARY The pollen measurement has been performed on 3 sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, at the North Mediterranean coast in Koper and in Maribor. In the article the most abundant airborne pollen types in September are presented as it follows: Ragweed, Goosefoot and Amaranth family, Nettle family, Mugwort, Plantain and Grass family. The average daily concentrations of Hazel, Birch, Grass family and Ragweed pollen in 2004 and the average concentrations in the period 1996-2003 in Ljubljana are presented on the last four pictures. 74