Jesenice dz poštnina plačana pri pošti 4271 Uvodnik Februar je potrdil, da je tradicionalno najhladnejši mesec, zato smo se v uredništvu BRCE odločili, da Vam postrežemo z vročimi temami. Ker v tem času potekajo t. i. informativni dnevi za dijake, so debate o procesih selekcije še kako primerne. Veliko stvari lahko vpliva na izbiro bodočega študijskega okolja. Pa naj bo to asocialni profesor matematike, ki zaradi njemu lastnih patoloških vzrokov omalovažuje vse netehnične fakultete, ker lažje dela s stvarmi kot z ljudmi, ali pa na izbiro vpliva kak sorodnik, ki prav tako sklepa o celoti zgolj iz svoje partikularne izkušnje. Morda ima še največji vpliv naše socialno okolje v celoti, saj nam zamegljuje možnost neizbire. Vprašanje, kako naša družba gleda na tiste, ki se za študij ne odločijo, bi bilo vsekakor vredno nadaljnjega raziskovanja. V tokratni BRCI se ukvarjamo bolj s tematiko selekcije po študiju. Prepričanje, ki ga kljub vsem dostopnim informacijam še vedno širijo starejši, da se je potrebno zgolj učiti in bo prihodnost svetla, ne drži več. Zato vam v BRCI ponujamo osnovne informacije o tem, na kaj so pozorni vaši morebitni delodajalci, razglabljamo o tem, da vam tudi zaposlitev morda ne bo koristila, če delate v firmi, obsojeni na propad, ker se v Sloveniji ne ustvarja stimulativnega okolja. Razmišljamo tudi o okolju in hišah, ki ga okupirajo, okupira pa ga tudi antropološki fenomen obratne dominacije, ki vas bo pritegnil, če že imate delovne izkušnje in ste začutili, da vaše nadarjenosti začuda nihče ne ceni. Morda bi ta nadarjenost prišla do izraza skozi uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka. Izbira je vaša! Miha Rezar Kazalo 2 Vsem enako Gospod, s čim vam postrežem? 7 Vpliv neformalne izobrazbe na uspešno iskanje zaposlitve Kako napisati prijavo za delovno mesto »Selekcija podjetij -.naravna selekcija v nenaravnem okolju Ostani z nami 6 Dobrodelna Brca Brcoskop 9 Informator 2 Dogodek meseca Brcatelji Izdaja: Klub jeseniških študentov e-pošta:: info@kjs-klub.si Urednik: Miha Rezar Lektorica: Maruša Rezar Urednik fotografije: Rok Kalan Oblikovanje: Adnan Varmaz Urška Kalan Pisci: Bor, Anže, Maruša, Miha. Damjan, Tea, Adnan, R°^ Tisk: Jakinet Group, Jaka Intihar, s.p. Veliko ljudi se (posebej v teh kriznih časih) sprašuje, kako preživeti, plačati študij, kupiti dostojno stanovanje ali hišo. Pri tem pa jih veliko rado pokuka k svojim sosedom, prijateljem, znancem. In se pogovarjajo: »Poglej tega, kakšen avto si je kupil, pa niti službe nima. Tudi vrtca mu baje ni treba plačevati. Pa kakšno bajto je podedoval! Sigurno nateguje državo.« Ali pa: »Tale si je zrihtala invalidsko penzijo, zraven pa še na črno dela. Pa sploh ji nič ne manjka.« Podobnih zgodb in pripovedk o naših bližnjih in njihovem premoženju bi lahko našel na stotine. Pa vendar, zakaj tako radi opravljamo druge, nam samim pa še kako ustreza, če nas država financira skozi štipendije, pokojnine, subvencije, varstvene, otroške in številne druge dodatke, brezplačnimi zdravstvenimi zavarovanji in še kaj. Pri tem smo seveda zelo skrbni, da bomo sebe prikazali kot čim večje reveže in iztržili največ, kar se le da in sami prispevali čim manj, najraje pa seveda nič. Mrzlično iščemo luknje v pravilih za dodeljevanje, skozi katere bi se spravili, da bi le dobili tisto, »kar nam vendarle pripada«, saj je država, konec koncev, vendarle »naša«. In razni komplicirani sistemi, zakoni in pravila, ki stojijo za to »socialno državo« seveda stanejo. In to kar precej stanejo. Kako torej razbiti sistem, ki ne deluje, nikoli ne bo povsem pravičen, nikomur ni povsem jasen in povrh vsega še ni poceni? Rešitev socialne države v z; tonu se ponuja v obliki univerzalne^ i ; temeljnega dohodka (UTD). Poenostavljeno povedano, gre za nek dohodek, ki ga država redno izplačuje državljanu brez kakršnih koli pogojev, se pravi, ne glede na premoženje. Ideje se razlikujejo edino po tem, da nekateri zagovarjajo mesečno, drugi letno izplačilo, nekateri bi pravico do UTD priznali tudi mladoletnim, drugi zagovarjajo, da bi ga prejemali šele po dopolnjenem 18. letu starosti oziroma bi bil ta znesek do polnoletnosti nižji. Kaj bi to dejansko pomenilo v praksi? Vsak izmed nas bi na svoj račun prejel določeno vsoto (v Sloveniji govorijo o vsoti 500 evrov mesečno), s katero potem prosto razpolaga. Brez pogojev, pkrivanja premoženja, iskanja uradnikov, ipd. Sliši se super, i ‘'^nepreglednega sistema impfridobili ekonomsko neodvisnost OBefieni bi (končno)miorali tudi prenehati s pritoževanjpnfiSaj nam drža-da in kaj ne. Preprosto, vsak bi od je dobil enako. To bi bila predvse: znet velika pridobitev za ljudi z nižjim socialnim položajem in tiste, ki drugih rednih dohodkov še nimamo. Pomembno je tudi poudariti, da v tem primeru ne bi bilo več nobenih štipendij, zavarovanj in ostalih socialnih transferjev, ki prihajajo s strani države. Taka sprememba bi seveda imela vrsto učinkov na celoten sistem razmišljanja in delovanja. Navsezadnje bi se spremenil trg delovne sile, saj bi se zmanjšala posameznikova pod-ložnost delodajalcu, saj bi tudi brez dela imel dohodek v vsakem primeru. Poleg tega bi bil pretok med delovnimi mesti večji, ljudje pa bi predvsem stremeli k bolje plačanim. Mnogim delo sedaj pomeni le breme, ki ga morajo opravljati zaradi preživetja, kar znižuje samo produktivnost in povečuje nezadovoljstvo. Na drugi strani se z uvedbo UTD daje priložnost razcvetu neprofitnega sektorja in civilne družbe, ki bi na ta način pridobila na moči. Pojavljajo se seveda tudi številni pomisleki, ali bi ljudje sploh znali preudarno ravnati s tem denarjem in ali ne bo premožnim to le še dodatna žepnina na že tako zajetnem kupčku (nakradenega) denarja, medtem ko bi nekateri denar porabili zgolj za osnovne življenjske potrebščine. Pomembno vprašanje je tudi, ali je država takšne zneske sploh zmožna plačevati. Čeprav resnih izračunov še ni bilo podanih in jih je tudi težko narediti, sem sam prepri- čan, da bi bilo to za državo celo ceneje, saj bi na ta način precej oklestili javno upravo in številne sisteme, ki pravzaprav hromijo njeno delovanje, namesto da bi delali v dobro državljanov. Glavni pomislek je seveda v sami izvedbi takega velikanskega projekta za državo in državljane, kajti to dejansko nadomešča socialno državo, kot jo poznamo danes, z neko novo, skoraj nepredstavljivo. Zatorej se postavlja glavno vprašanje, ali je politika pri nas kaj takšnega sploh sposobna sprejeti in uveljaviti. Sam sem podpornik uvedbe UTD, saj mislim, da pozitivni učinki močno prevladajo nad negativnimi in verjamem, da bi se po uvedbi začeli bolj brigati zase, vsaj kar se tiče materialnih zadev. Kljub vsemu pa se vendarle zdi, da je možnost dejanske izvedbe pri nas zaenkrat povsem nerealna. Bor Trček GOSPOD, S ČIM VAM POSTREŽEM? ifi Izbira je pojem, ki nam odpira poprej neznane svetove in nam ponuja mnogo novosti. Če primerjamo izbiro izdelkov danes in izbiro pred mnogimi leti, lahko že brez statistike ugotovimo, da je danes mnogo pestrejša. Velikokrat nas to prestraši in nam le jemlje dragocen čas pri neskončnem odločanju Seveda je to najbolj očitno že pri primerjavi velikosti trgovin. Podoben fenomen je, kakopak, doletel tudi področje gradbeništva in arhitekture. Iz pripovedovanj starih staršev, kako so družno zgradili hišo, vemo, da niso zapravljali časa z izbiranjem materialov, fasadnih barv in različnih tehnologij gradnje. Stvar je bila jasna, strnjena na kamen, polno opeko, "cimpr", apnen omet in apnen belež. Čas, ki so ga privarčevali, so tako posvetili sami gradnji, logič- nemu in enostavnemu načrtovanju in, kar je najpomembnejše, druženju ter izmenjavi preizkušenih idej. Danes je zadeva malce bolj komplicirana. Morje izdelkov, ki nam jih ponudi že najmanj založena lokalna trgovina, je tolikšno, da se povprečen človek izgubi. Izgubi tudi razum in v vsej pestrosti kupuje vse možne sodobne materiale, ki jih ponavadi niti ne izkoristi v celoti. Tovrstni materiali zahtevajo strokovno vgradnjo in FOTO: http://junior.si/imageszu profesionalno rokovanje, česar sami ponavadi nismo zmožni. Tako dobimo nemogoče amaterske oblikovne kombinacije, ki so največkrat neestetske in po mojem mnenju ne zadovoljijo niti njihovih avtorjev. Nato se v upanju, da bi problem odpravili, znova podamo v lov za drugim materialom, ki pa garantirano odpravi vse napake domačih 'mojstrovalcev'. Krog je sklenjen, trgovci so debeli, kupci ponosni, arhitektura pa žalostna. FOTO: http://www.mladina.si/media/www/ slike/2011/37/_610/m_podkoren_fotomi- ran.jpg Stari očetje se s poliestrskimi kiti in epoksidnimi premazi, ekstrudiranimi polistireni in stiroduri niso ukvarjali. V njihovem obdobju je tako nastajala lična arhitektura, ki pa nikakor ni bila monotona, kot ji nekateri očitajo. Oblika je bila morda res preprostejša, kar pa ne pomeni, da si ljudje niso privoščili lastnega stila. V vsakem primeru pa so upoštevali očem prijazna razmerja med dimenzijami in materiali. Razlika je le v tem, da so včasih premogli veliko več okusne domišljije in je izvirnost zahtevala več kot le izbiro najbolj nemogočega odtenka modre ali vijolične. Kaj bi govoril, sprehod po idiličnih slovenskih vaseh vam ponudi dejanske primerke obeh arhitektur. Pri iskanju novogradenj ne boste zapravili prav veliko časa. Po končanem ogledu bi se vsi strinjali, da vsa ta kvaliteta v sodobnih materialih ne prinese tudi oblikovnih presežkov. Sam menim, da je tu podhranjena tudi kakovost bivanja. Vsi se zavedamo, da graditelji lastnih stanovanjskih hiš želijo v objekt vložiti nekaj svojih idej. Najbolj so zadovoljni, če je hiša v celoti plod njihove domišljije. Ne zavedajo pa se, da sodobni materiali ponujajo mnogo več. Zato je v sodobni arhitekturi pomemben arhitekt, ki s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami projektira v duhu časa v sodelovanju z naročnikom ter profesionalno rešuje zagate in konstrukcijske probleme, ki se med gradnjo pojavljajo. Ponavadi se izkaže, da projektiranje v lastni režiji privede do velikih in komaj rešljivih težav, ki projekt zavirajo in v končni fazi podražijo. V današnji arhitekturi je poleg vse materialne izbire zelo pestra tudi izbira projektantskih birojev. Nekateri so dražji, drugi cenejši, a vsekakor so vsi strokovni in seznanjeni z najnovejšimi tehnologijami gradnje. Arhitekt ni nekdo, ki vsiljuje svoje mnenje, ampak preudarno združuje naročnikove želje in sodobno oblikovanje, objekt umešča v prostor in s tem oblikuje celotno naselje. Nejeverni Tomaži, ki arhitekte prezirajo, ponavadi pri samogradnji pogorijo in kot se natur-ščiki izgubijo na gledaliških deskah, tudi sami zatavajo v svetu prekomerne izbire in težkih odločitev. Naj vam priporočim v ogled le nekaj arhitektur v bližnji okolici, kjer so arhitekti tradicionalne materiale s sodobnim pristopom združili v zelo zgovorno in kvalitetno celoto. Take so recimo Hiša R (Bevk Perovič) malo pred Bohinjskim jezerom, hiša Podkoren (Gregorc Vrhovec) in Upravna enota Jesenice (studio Kalamar). Omenim naj še OPIS arhitekte, ki so v starem delu Kranjske Gore ravnokar zgradili apartmajski kompleks in njihov Mercator center v Bohinjski Bistrici. Ne pozabimo pa si ogledati še Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani (Alja Vehovec, Rok Kajtna, dr. Boris Leskovec) in zunanjega oltarja v Brezjah arhitektke Maruše Zorec. FOTO: http://www.mladina.si/media/www/ slike.old/mladina/bivanjemavrini_terorizem-dolenjeponikveb5.jpg gradbenim materialom. Vseeno pa bi zagotovo več nevoščljivosti od soseda požel z najetjem profesionalnega biroja. Ravno to bi morda soseda odvrnilo od nakupa Huba-Buba hiše na ključ in bi željo po izbiranju kataloških hiš lahko nadomestili z izborom najkvalitetnejše oblikovne zasnove v vasi. Toliko v premislek. Adnan Varmaz Zaključek tega članka naj bo povzetek, da prekomerna izbira laika zavede. Lepo je poslušati ponosne graditelje, ki se bahajo z najlepšim šestkotnim izveskom pri hiši, najboljšo betonsko ograjo na balkonu in skratka z vsem, kar mu je ornogo- l/n čila prenatrpana stalaža v trgovini Sl 'NJ. USPEŠNO ISKANJE ZAPOSLITVE Ko končate s šolanjem, se začne vaš boj z iskanjem zaposlitve. Pristanete v množici ljudi, ki so vam pri iskanju zaposlitve nadvse podobni. Kako naj se torej posameznik loči od večine? Življenjepis, ki ga predložite potencialnim delodajalcem, izkazuje vaše osebne podatke, pridobljeno znanje in zanimanja. Od posameznikov se boste ločili le tako, da bo v vašem življenjepisu navedenih tudi čim več neformalno osvojenih znanj. Dodatna izobraževanja nas pred delodajalcem kažejo v pozitivni luči, saj mu s tem dokažemo, da smo pripravljeni na nove izzive, na dodatno znanje in da nas zanima širši spekter dejavnosti Jezikovni tečaji: Skorajda ni delovnega mesta, ki od vas ne bi zahteval znanja vsaj enega tujega jezika. Vaš življenjepis bo pritegnil več pozornosti, če mu bo predložen tudi certifikat o uspešno opravljenem tečaju. Šolsko znanje tujih jezikov je bolj kot ne vsem enako in zato delodajalcu ne predstavlja posebnega zanimanja. Navadno je angleščina tisti tuji jezik, za katerega se pričakuje, da ga obvladujete. Certifikat, ki ga je v tem primeru pametno pridobiti, je First Certificate in Engli-sh1, ki ga priznava večina slovenskih podjetij in ustanov kot dokaz znanja angleškega jezika. Poleg angleščine je skoraj enako pomembno tudi poznavanje nemškega jezika. V tem primeru priporočamo Goethe certifikat.2 Računalniški tečaji: Tehnologija nas spremlja na vsakem koraku, zato bo pri iskanju zaposlitve vaš plus, če boste imeli opravljene tudi dodatne tečaje iz poznavanja najrazličnejših računalniških programov. Za osnovna dela je običajno dovolj obvladovanje MS Office programov. Če ste med študijem uporabljali znanje posebnih računalniških programov, pa je pametno, da tudi te dodobra osvojite, jih nadgradite in dopolnite s podobnimi. Če si želite pridobite službo, ki običajno zahteva poznavanje specifičnih računalniških programov in aplikacij, najprej spoznajte le-te (npr. če si želite delati kot računovodja, spoznajte program, katerega znanje običajno zahtevajo delodajalci, npr. Pantheon). Nacionalna poklicna kvalifikacija (NPK): Pridobitev NPK za vas pomeni dokazilo o vašem znanju ali spretnosti, ki ste ga pridobili z dosedanjim delom, samoizobraževanji, tečaji ipd., za potencialnega deloda jalca pa to pomeni, da ste kot delavec usposobljeni za neko delovno mesto.3 Seminarji, članstva v skupinah, prostovoljno delo, delovna praksa itd.: Tudi vse to zajema vaše neformalno znanje. Udeležba na nekem strokovnem seminarju, na koncu katerega boste prejeli dokazilo o udeležbi, izkazuje vaše zanimanje in zagretost. Če se bo seminar nanašal na vašo formalno izobrazbo, pa še toliko bolje, saj boste s tem nadgradili svoje znanje s fakultete. Če ste včlanjeni v kakšno skupino, društvo ali klub, po možnosti pa imate v njem še kakšno funkcijo, ste zopet zanimivi za potencialne delodajalce. Tudi morebitno prostovoljno delo v različnih organizacijah pove o vas, da ste pripravljeni za delo in da ste si nabrali nekatere delovne izkušnje. Našteli smo nekaj področij, ki lahko zajemajo vašo neformalno izobrazbo, torej dodatne usposobljenosti, znanja in veščine. Po formalni izobrazbi smo si vsi iskalci zaposlitve enaki, z dodatnimi dokazili in certifikati pa stopimo iz množice in postanemo bolj opazni ter zanimivejši. Neformalno dopolnjuje našo formalnost. Delodajalci zato dajejo velik pomen tem znanjem in največkrat prav ta odločajo o tem, koga bodo vzeli v svoj krog zaposlenih. Postavite se v vlogo kadrovnika in razmislite, koga bi zaposlili vi na njegovem mestu. Tea Noč ''■http://www.britishcouncil.org/sl/slovenia-exams-cambridge-general-english.htm 3http://www.goethe.de/ins/si/lju/lrn/prf/slindex.htm 3http://www.npk.si/ KAKO NAPISATI PRIJAVO ZA DELOVNO MESTO? Podatki prosilca Kraj, datum Podatki delodajalca Zadeva ;ovor Vsebina prošnje Končni pozdrav Lastoročni podpis Priloge Vsi imamo doma dedke in babice, ki nam ob vsakem obisku govorijo, kako je bilo včasih lahko dobiti službo. Ko so zaključili šolanje ali so bili primerno stari, so šli do najbližjega obrtnika, ga vprašali, če jih vzame, naslednji dan pa so bili že zaposleni. Danes temu ni več tako, iskanje zaposlitve je postalo pravi podvig. Ker je tema tokratne Brce selekcija, se bomo posvetili prvemu stiku z delodajalcem - govorili bomo o pisanju prošenj za zaposlitev. Dandanašnji se izraz prošnja za zaposlitev ne uporablja več, uporabljamo raje izraz prijava na delovno mesto. Končni rezultat je enak, če smo uspešni, bomo kmalu zaposleni. Ker mnogo ljudi ne ve, kako napisati prijavo, je na prejšnji strani objavljen standardni obrazec. Sicer je podobnih obrazcev vse več tudi na internetu, lahko pa se zapodite v lokalno knjižnico in poiščete želene podatke. Zapomnite si, da je prijava vaš prvi stik z možnim bodočim delodajalcem in da je prvi vtis še kako pomemben. Vedno navajajte resnične podatke, pišite slovnično pravilno in izpostavite svoje dobre lastnosti. Prikažite se v najboljši luči in sporočite bodočemu delodajalcu, zakaj bi izmed množice enakih izbral ravno vas. Ugotovite, kaj vas dela različne (nekaj nasvetov se ponuja v članku o neformalni izobrazbi) in kako bi ravno vi pripomogli k boljšim delot^niin ) rezultatom. Pojavlja se vprašanje, kaj vse navesti v prijavo. Ali navedemo samo bistvene podatke ali celotno življenjsko pot? Na Europassovi spletni strani (http:// www. europass. si/europass_zivlj enje-pis.aspx) si lahko naredite življenjepis, ki ga boste priložili vaši prijavi. Ker imajo delodajalci različne sisteme pregledovanja le-teh, nekateri življenjepisa sploh ne pogledajo, zato je dobro, če v prijavo navedete bistvene podatke iz življenjepisa. Pojavljajo se težnje po drugačnih prijavah, takih, ki se odmikajo od standardnega vzorca. Po mojih izkušnjah nekateri delodajalci nestandardnih prijav niti ne pogledajo, prvo selekcijo med prosilci naredijo že tako, da izločijo tiste, ki se ne držijo predvidenega obrazca. Drugače napisane prijave so primerne za službe, kjer se ceni in potrebuje kreativnost. Všj>k.i smo se-ali se še bomo ukvarjali s pisanjem in pošiljanjem prijav, vemo, da je najtežji del čakanje na odgovor. Lahko pošljemo sto prija-in ne dobimo nobenega odgovora. Po-'bno se je zgodilonam, ko smo raznim podjetjem na Jesenicah poslali vprašalnik glede pisanja prijav. Dobili smo en sam samcat odgovor, ki vam bo mogoče pomagal pri pisanju lastne prijave. Delodajalce smo spraševali, če imajo raje standardne vzorce prijav, kako pomembno je upoštevanje pravopisnih pravil, kaj se dogaja s prijavami prosilcev, ki ne ustrezajo pogojem, itd. Odgovorila nam je ga. Lea Zlodej iz Ljudske univerze Jesenice. »Dandanes se besedi prošnja za zaposlitev izogibamo, raje uporabljamo izraz prijava na delovno mesto, ki ga uporabljamo takrat, ko je prosto delovno mesto objavljeno, ter ponudba za zaposlitev, kjer ponudbe pišemo »na slepo«, brez objave prostih delovnih mest. lastnosti in spretnosti, ki jih imamo in za katere menimo, da so potrebne pri opravljanju določenega dela. Če je spremni dopis napisan brez napak in pregledno, je to eden izmed pokazateljev natančnosti in preglednosti. Nekateri delodajalci imajo radi standardne življenjepise in oblike prošenj, kjer lahko hitro preletijo podatke in izluščijo zanje pomembne stvari (npr. Europass), nekateri pa imajo raje izvirnost in kreativnost. Prosilcev, ki ne ustrezajo razpisnim pogojem, ni potrebno obvestiti o izboru kandidata, tiste, ki imajo ustrezne pogoje in niso bili izbrani, pa obvestimo o tem, koga smo izbrali.« Maruša Rezar Prijava vsebuje spremni dopis, ki naj ne bo daljši od ene strani in v katerem ne povzemamo stvari, ki jih navajamo v življenjepisu. Poudarimo SELEKCIJA PODJETIJ ijplARAVNA SELEKCIJA V NENARAVNEM OKOLJU Podjetja in trgi, na katerih podjetja delujejo, so umetne človeške tvorbe, pa vendar bi lahko na odnose med njimi za potrebe članka gledali z nekoliko bolj naturalističnega vidika. Darvvinov pristop kumulativne naravne selekcije pravi, da naravna selekcija ni slučajen proces, kot je to posamična oz. individualna selekcija v genih. Gre za proces selekcije, ki traja iz generacije v generacijo in ki s favoriziranjem določene značilnosti povzroča, da se živalske vrste prilagodijo svojemu okolju. Tudi vedenje podjetij na trgu bi lahko primerjali z Darvvinovo naravno selekcijo. V tem primeru je selekcija trg, konkurenca pa predstavlja proces selekcije - podjetja se morajo prilagajati trgu, po drugi strani pa pazijo, da jih konkurenca ne prekosi, in se tako prilagajajo okolju. Naravna selekcija podjetij je nujno potrebna, saj se na ta način izločijo šibki členi in preživijo tisti najmočnejši, tako kot se to odvija v živalskem svetu. Skozi to selekcijo se torej filtrirajo samo naj zmogljivejši in najbolj prilagodljivi, skratka najmočnejši na trgu. Na ta način se izločijo gnila jabolka in Lahko se torej upravičeno vprašamo, kakšne učinke ima na gospodarstvo v neki državi dejstvo, da država finančno v nedogled podpira določena podjetja, največkrat so to okorni velikani v državni ali pa vsaj v delni državni lasti. Tovrstna podjetja so navadno izjemno nefleksibilna, pretirano zbirokratizirana in nezmožna prilagoditi se spremembam in sodobnim tržnim razmeram. Država podpira in vedno znova dokapitalizira takšna podjetja - z davkoplačevalskim denarjem seveda - in jih drži nad površjem kot trupla nad vodno gladino. Pa da ne bo pomote -so takšna državna in tudi druga podjetja, ki so, kljub temu,da iz leta v leto pridelujejo velikanske izgube, potrebna za osnovne infrastrukturne, logistične in druge potrebe državljanov in d^4j|nl|^p Medtem ko država umetno ohranja pri življenju nekatera velika podjetja, pa so - ironične^ fnŽla in srednje se dvigne celotni nivo gospodarske ) vejika podjetja tisfa^ki pri življenju konkurenčnosti države. W ohranjajo slovensko gospodarstvo. Država bi zato morala prioritetno poskrbeti za ustrezne pogoje, v katerih bodo lahko že obstoječi podjetniki delovali in v katerih bodo lahko nastajala nova podjetja ter preživela tistih prvih nekaj let, ki predstavljajo najtežje obdobje v življenjskem ciklusu podjetja. Damjan Blagojevič Sodobni sistemi oglaševanja design print vizual grafike Stenske in okenske dekoracije, fototapete za dom in podjetje. oprema Oblikovanje in izvedba grafik, grafična oprema trgovin in poslovnih prostorov. reklam Digitalni tisk, offset, tisk na tekstil, tisk velikega formata, nalepke, tampotisk. sistemi Oglasne table in napisi, promocijska oprema, tekstil in oblačila, avtografike. fakineI Jakinet Group, grafični center Grič 5(4260 Bled t: 04 575 31051 m: 041840 781 e: info@jakinet.si | i: www.jakinet.si OSTANI Z NAM j^S : . : OVENI Priznam, o tej temi sem večkrat razmišljal, pa nikoli v celoti nisem dojel posebnega fenomena, dokler nisem prebral članka Mihe Mazzinija1. O čem je sploh govora? Menda je skoraj vsak opazil medijsko linčanje zdaj že bivše vlade zaradi nepodpore inovativnih gospodarstvenikov, ki bežijo v tujino, ker jim je tu neznosno ipd. Zadeva se je stopnjevala z vsakodnevno omembo Iva Boscarola, kasneje s seznamom najbogatejših Slovencev, ki so vsi po vrsti grajali odnos države in brezplačno delili nasvete, pa na koncu s političnimi oportunisti, ki so kot vedno v predvolilnem času imeli vse rešitve na dlani. Tematika je medijskemu posiljevanju in dramatiziranju navkljub zelo zanimiva. O čem namreč piše Mazzini? Slovenci smo zaradi majhnosti in ogroženosti razvili poseben obrambni mehanizem, ki mu sam pravi negativna selekcija, v antropologiji pa je predvsem v pisanjih Christopherja Bohema2 znan kot obratna dominacija. Nekdo iz skupine pokaže nadpovprečno znanje ali sposobnosti, ostali pa ga zatrejo v kali in mu skozi zasmehovanje in izobčenje onemogočijo kakršnokoli družbeno pozicijo, ki bi mu omogočala vzpon po hierarhični lestvici. Mojster prepoznavanja obrabnih mehanizmov Sigmund Freud3 je (ob izdatnih nasvetih kolega Ferenczi-ja) spoznal, da obstaja velika verjetnost, da nevroze in psihoze izvirajo iz evolucijske preteklosti, kot tvorbe, ki so bile nekoč potrebne za preživetje človeštva, danes pa v drugačne ^Miha Mazzini, Slovenska negativna selelcpi www.mihamazzini.com/slonadom/dom50.hl;: 2Christopher, Bohem, Egalitarian behaviour I 3Sigmund Freud, Metapsihološki spisi kulturnem in bivanjskem okolju delujejo patološko, bolezensko. Podobno lahko razmišljamo pri fenomenu obratne dominacije. Očitno gre za nek ostanek iz preteklosti, ko so se manjša plemena morala organizirati na način, ki jim je omogočal preživetje, enotnost pa je bila lahko dosežena le, če se je razlike v sposobnostih prikrilo, in take, ki bi na te razlike opozarjali, izločilo iz družbe. Kot bi bili še vedno razočarani nad odločitvijo karantanskega kneza Boruta, da za pomoč v boju proti Avarom zaprosi Bavarce. Od takrat naprej očitno vlada v teh krajih am-bBal^nten odnos do gospodarja, katerega prav/tako lahko razumemo kot preživetveno taktiko, gospodarja potrebujemo za preživetje, a o njem si seveda nePthplimo nič do |l/g?enaki, vsi v čredi. Dostopno preko: http:// fd reverse dominanot? hierarchy brega. Bes nad nadvlado je verjetno edini, ki Slovence resnično poveže in hinavščina med Slovenci je očitno še en evolucijski preostanek. Slovensko družbo lahko smatramo kot egalitarno, osnovano na enakosti in enakopravnosti, kar je v osnovi pozitivna stvar, v praksi pa se lahko izkaže kot nekaj zelo nadležnega za tistega, ki je od ostalih preprosto boljši. V sistemu, kjer se skupnost bori za preživetje, je tak posameznik prepoznan kot »not a team player« in kaj kmalu jo mora ta dotični osebek podurhati v tujino. Zanimivo pri tem fenomenu je naslednje, večina se ga zaveda, pa vendar se vede, kot da sama tega ne povzroča. Pomenljivo, o tej fetišistični utajitvi največ govori Slavoj Žižek, še eden izmed tistih, ki je moral pobegniti v tujino, da je uspel. Bo torej že vedel, o čem govori. Za razliko od raznih »tehničnih« slovenskih izumiteljev, ki so uspeli v tujini, Slavoj v Sloveniji ni pretirano priljubljen, kako le, če nam s svojimi spoznanji prinaša nelagodje. Nazadnje bi se morda ponovno navezal na Mazzinija. O nastavljanju slabih kadrov in izbiri nesposobnežev za politične vodje govori v duhu solidarnosti, namreč nesposobnim omogočimo delovanje na vrhovnih pozicijah, ker smo egalitarni, na oblasti si želimo sebi enakih itd. Tu bi predlagal še bolj drzno idejo, morda je razlog, da volimo nesposobneže in »lopove« v tem, da omogočajo nadaljnji obstoj družbe take, kot je. S tem, ko na vodilno funkcijo postaviš bedaka, zamaješ dvom v samo vrednost vodilne pozicije. Hierarhija tako lahko ostaja absolutno negativno označena, postavitev sposobnih vodij bi ironično vodilo v razpad slovenske družbe. Nobena skrajnost ni dobra, zato bi zaključil z rahlo kritiko samega poimenovanja negativna selekcija. Kaj pa sploh je pozitivna selekcija in kdo ima pravico, da poda univerzalno opredelitev tega pojma? Je pozitivno, da prepustimo absolutno oblast bolj sposobnim in naprednim ter da poteptamo šibke in zaostale? Ali ne spominja to preveč na totalitarne sisteme preteklosti in na dandanašnji neoliberalizem in ne želim, da bi se ta članek in drugi s tem povezani članki brali v smislu socialnega evolucionizma, kjer se je nadvlado ene skupine ljudi nad drugimi opravičevalo skozi teorijo evolucije, pa čeprav je Darvvin hotel dokazati ravno nasprotno. Kultura že dolgo bije boj krvavi z naturo, na nas je, da cilje tega boja določimo in se pri tem izognemo skrajnostim, mar ne ni bil najboljši sistem, kjer bi vsi želeli biti najboljši v vseh pomenih, drugi pa bi jih pri tem spodbujali in imeli bi egalitaren sistem, a na višji ravni. Miha Rezar ZBIRANJE RABUENIH OBLAČIL IN PLIŠASTIH IGRAČ Na Klubu smo v mesecu novembru zbirali rabljena oblačila in plišaste igrače. Odločili smo se, da oblačila podarimo društvu Up Jesenice, plišaste igrače pa Društvu prijateljev mladine Jesenice. Odziv naših članov je bil zelo velik. Na Klubu se je zbralo več polnih vreč oblačil in plišastih igrač. Igrače smo odnesli v prostore ZDPM Jesenice, kjer jih bodo v prihodnjih mesecih razdelili med socialno ogrožene otroke, ki bodo to poletje letovali v Pineti. Oblačil in nekaj igrač pa je bilo zelo veselo dobrodelno društvo Up Jeseni- ce, ki se ukvarja z humanitarnim področjem na lokalnem in državnem nivoju, v mednarodnem pa zajema predvsem otroke s področja zahodnega Balkana in Palestine. Po kratkem telefonskem klicu na društvo smo oblačila odpeljali na njihov zbirni center v prostorih Ragorja, kjer so jih spravili in nato še isti teden razdelili socialno ogroženim posameznikom in družinam na Jesenicah. Vsem našim članom pa sporočajo: Bili ste ob pravem času na pravem mestu, za kar se vam iskreno zahvaljujemo. V imenu vseh tistih z nesrečno usodo, iskrena hvala. OBDARITEV ŠTUDENTSKIH DRUŽIN Klub Jeseniških študentov ni namenjen samo zabavi in pijančevanju. Imamo posluh tudi za socialne zadeve, zato smo se lotili projekta obdaritev študentskih družin. Vsaj eden od staršev je moral biti član našega kluba in tako smo 6 družinam, ki so se prijavile, polepšali božično-novoletne praznike. Podarili smo jim bone za Baby center, saj mislimo, da jih bodo lahko dobro porabili v korist otroka. v .j. \ >"• . BRCOSKOP Škorpijon Zima ni vaš čas, zakopali se boste globoko v pesek in čakali na toplejše čase. Se vedno boste pošteno pičili, če vam bo kdo stopil na žulj, zato se brzdajte, sedaj ni pravi čas za nove sovražnike. Čas je že, da pospravite pod posteljo, počasi že sami verjamete, da so pod njo pošasti. Finance: v denarnici bo prepih! Strelec Pozimi le pravi lovci uspejo uloviti plen in vaše naravne danosti vam bodo premagale pri tem. Pazite, da ne ulovite preveč, kajti ljubezen igra je za dva, če eden je preveč, se vse konča. Izogibajte se vetru, ker lahko kaj kmalu uniči vašo novo trajno. Sreča: opoteča bo!. Kozorog Razmišljate o novi službi, nikar! Trg ščipalk za obešanje ni pripravljen na nove akterje. Spijte požirek metinega čaja in grgrajte uzbekistansko himno ob vrtenju krožnikov na palicah. Ob poplavi talent šovov vam uspeh ne uide. Zdravje: čez poletje nabrane gorske cvetlice vas bodo varovale tegob.. Vodnar Pazite, da vam cevi ne zamrznejo, čas je za malo akcije. Okopajte se v mrzli Savi in čez levo ramo vrzite kilogram soli, vraževerje včasih pomaga, spet drugič vodi v podhladitev in pretirano soljeno cestišče, previdni bodite! Investicije: nikar ne prodajte kmetijskih zemljišč na Japonskem, špinača bo letos super rasla. Ribi Ste kot riba na suhem, mrzel, a suh zrak z vzhoda vam povzroča migrene, vaš partner pa temu izgovoru več ne verjame, pazite, da se ne sname s trnka. Uživate ob meše-nju kruha, a ta dejavnost vam onemogoča ogled najljubše venezuelske telenovele. Rešitev, televizijo prestavite v kuhinjo. Obeti: mrzlo bo. Oven Izvolitev nove vlade vam povzroča preglavice, leta lobiranja so šla po zlu, omislite si rajši manjšo kmetijo. Pojedli ste preveč česna, vaša nova ljubezen pa prihaja na obisk. Rešitev, ne jejte česna! Čas je, da začnete z redno telovadbo, odvečni kilogrami niso posledica okvarjene ščitnice, zato nehajte težiti osebnemu zdravniku. Sola: brez plonk listkov ne bo šlo! Bik 8. februar ste izkoristili kot izgovor za recitiranje ljubezenskih pesmi vsem, ki so vam všeč in ugotovili, da zadeva ne deluje. Ozrite se okoli, marčna revolucija šele prihaja, do takrat pa se pretvarjajte, da vam je Pitbuli res všeč, kozarček rujnega pa vam bo pomagal osvojite tiste nesmiselne plesne gibe. Moda: roza je out! Dvojčka Začela se je februarska recesija, ljudem, ki so vam všeč, ne morete več tlačiti bankovcev za spodnjice. Čas je, da se lotite dela. Pomij te okna, skozi katera več ne vidite, in tla, da boste ugotovili, če laminat pod vso umazanijo sploh še obstaja. Zamenjajte zobno pasto, zadah vam bo povzročal probleme družabnega tipa. Ljubezen: pred vrati je! Rak Kdaj ste bili nazadnje pri zdravniku? Spoznajte starejše, medtem ko boste preživeli štiri bedne ure v čakalnici in življenje se vam bo zazdelo lepše, šala, želeli si boste spraskati oči. Pojdite na sprehod v naravo in si po-sončite zobe. Pazite na martinčke, letos so divji. Lasje: pazite na lesk! Devica Zaloga kondomov se počasi zmanjšuje. Se dobro, da bodo odnosi v naslednje mesecu napeti, če boste imeli srečo, bo konec z nesmiselnimi izdatki. Čeprav vas sosedi vsak dan zbudijo ob pol petih zjutraj, še ne pomeni, da ste lahko tečni. Kupite si korektor za prekrivanje podočnjakov in novo zalogo kave. Ljubosumje: še vedno vas bo mučilo.. Tehtnica V življenju se preveč zanašate na nesmiselne horoskope objavljene v sumljivih glasilih. Pri priči zaplešite kazačok, da odženete zle duhove. Za pusta so vsi hvalili vašo masko, čeprav niste bili našemljeni, čas je za face-lifting! Neznani sorodnik vam bo zapustil veliko denarja, ali pa tudi ne. Seks: pomlad bo bolj vroča, kot pričakujete. Najljubši glavnik bo odpovedal sodelovanje. Zaradi šoka boste večino časa preživeli v gozdu, kjer boste s pomočjo grmovja mučili naglavno okrasje. Pazite na divjad, tudi ona ima rada svoj mir! Kupite si loščilo za čevlje in pojejte krof ali deset preveč. Napoved za prihodnost: zredili se boste. Aerobika TVD - 1 obisk 2,00 EUR Aerobika TVD -10 obiskov 20,00 EUR Bazen Radovljica 2,00 EUR Fitnes Žirovnica 28,00 EUR Fitnes Samson (cel dan) 28,00 EUR Fitnes TVD Partizan 20,00 EUR Frizer - žensko striženje 15,00 EUR Frizer - moško striženje 5,00 EUR Frizer - barvanje 20,00 EUR Frizer - frizura 8,00 EUR Hotel Špik - squash 6,00 EUR Hotel Špik - izposoja opreme za squash (loparji, žogice) 3,00 EUR Hotel Špik - kopanje in savna (cel dan) 15,00 EUR Hotel Špik - klasična masaža 25,00 EUR Kino Planet Tuš Kranj (plačilo v kinu) 3,30 EUR Kino Železar 1,50 EUR Kolosej (40 EUR) 30,00 EUR Manja - depilacija celih nog 12,00 EUR Manja - depilacija polovice nog 7,00 EUR Manja - nega obraza 16,00 EUR Manja - relaksacijska masaža 16,00 EUR Občinska knjižnica (do 18. leta brezplačno) 5,00 EUR STALNI PR< D JEKU Squash Bled (popoldne, Kompas hotel) 8,00 EUR Squash Bled (dopoldne, Kompas hotel) 6,00 EUR Sportpoint - servis smuči 12,00 EUR Sportpoint - servis koles 12,00 EUR Studio Vital (1 obisk) 5,00 EUR Studio Vital (8 obiskov) 28,00 EUR Studio Vital - solarij 50 min 21,00 EUR Studio Vital - solarij 100 min 40,00 EUR Studio Vital - fitnes (mesečna) 28,00 EUR Tenis Jesenice 2,00 EUR Tenis Žirovnica 2,00 EUR VVellness Živa (teden) 10,00 EUR Wellness Živa (vikend) 12,00 EUR Zlata Ribica (počitek + kopel + savna) 44,00 EUR Zlata Ribica Masaža 28,00 EUR Zlata Ribica Solarij (20 žetonov) 24,00 EUR Gornjesavski muzej Jesenice BREZPLAČNO Kupon za EPP 13,00 EUR Tandemski polet z jadralnim padalom 50,00 EUR Tandemski padalski skok 140,00 EUR NAŠI ŠPONSKI PROJEKTI POKER TURNIR KJŠ V soboto, 25. 2. 2012, ob 19.30 bomo za polnoletne člane KJŠ priredili manjši Holdem poker turnir v prostorih KJŠ. Prva tri mesta bodo nagrajena. Za turnir se je treba predhodno prijaviti na uradnih urah, in sicer do sobote, 18. 2. Prijavnina znaša 2 EUR in vključuje pijačo presenečanja ter prigrizke.Vljudno vabljeni! Vodja projekta: Grega S. (031 832 251) niče za Krvavec in Roglo, ki veljajo do konca maja 2011. Subvencionirana cena za smučarsko vozovnico, ki velja vse dni v tednu, je 19 EUR, za vozovnico, ki velja le med tednom (ne velja ob praznikih in šolskih počitnicah), pa 15,50 EUR. Na smučišču imejte pri sebi veljavno študentsko izkaznico ali indeks oz. veljavno dijaško izkaznico. Vodja projekta: Simon (031 560 503) KJŠ ELITA SMUČARSKE VOZOVNICE VOGEL V času uradnih ur lahko redni člani KJŠ kupite kupone za dnevne študentske smučarske vozovnice na Voglu. Kupite lahko 3 kupone na sezono, ki niso prenosljivi. Ob predložitvi članske izkaznice KJŠ kupon na blagajni Smučarskega centra Vogel zamenjate za smučarsko vozovnico. Cena kupona za redne člane KJŠ znaša 16 EUR za vozovnico, ki velja med tednom (ne velja ob praznikih in šolskih počitnicah) in 17,50 EUR za vozovnico, ki velja vse dni v tednu. Za neizkoriščene kupone ne vračamo denarja! Vodja projekta: Simon (031 560 503) SMUČARSKE VOZOVNICE KRVAVEC, ROGLA Redni člani lahko na KJŠ-ju kipite j dnevne študentske smučarske vo Poleg vseh aktivnosti, ki jih izvajamo, pa posebno pozornost vsako leto posvetimo tudi najbolj pridnim študentom. Vsi, ki imate povprečno oceno vseh študijskih let nad 8,5, ste imeli možnost od Kluba jeseniških študentov dobiti bon za Mladinsko knjigo v vrednosti 50 EUR. Čestitam vsem, ki imate tako visoke ocene, še posebej pa čestitam tistim, ki tako visoke ocene imate in se niste prijavili za nagrado (nformatorje se včasih splača prebrati). NAPOVEDNIK: Squash turnir, tečaj prve pomoči, nadaljevalni plesni tečaj, vikend na konjih in še mnogo več. Če ste^ z^Jkakšen projekt še po- sebej navdušeni, nam pišite info@kjs-klub.si in Ipbsvetili o posebno pozornost. mu DODATNI POPUSTI ZA ČLANE KJŠ FRIZERSKI SALON URŠKA, -10% Na vse frizerske storitve 10 % popusta za vse naše člane. Pri tem morate pokazati našo člansko izkaznico. Moste 31 A, Moste 4274 Žirovnica Kontakt: (031 660 365, 04 580 12 40) SMUČIŠČE MOJSTRANA NUDI 2 € (20 %) POPUSTA Smučišče Mojstrana nudi 2 EUR-a popusta na vse smuke(dopoldanska, popoldanska, celodnevna in večerna) za naše člane vsak delovni dan. Pri nakupu karte pokažete našo člansko izkaznico, nato vam na blagajni na smučišču upoštevajo 2 EUR-a popusta. Za vikende popust ne velja. Poleg dnevnega smučanja od 9. do 16. ure vsak dan ponujajo obiskovalcem od 18. do 21. ure nočno smučanje. AVTOŠOLA B&B NUDI POPUST Avtošola B8tB Jesenice nudi 5-% popust na uro vožnje za vse kategorije. Če kupite minimalno 20 ur vnaprej, vam avtošola nudi 7-% popust na uro vožnje. Da vam popust velja, pri nakupu pokažete veljavno člansko izkaznico KJS-ja. Velja za poslovno enoto Jesenice in Radovljica. blaga v trgovini (razen gorništva) ter servis koles in smuči. Na program gorništva je popust 10-%. POPUST K-FOTOGRAFIJA (CENTER TUŠ JESENICE) K-Fotografija, (Cesta Železarjev 4b, center Tuš) nudi vsem članom KJŠ 15-% popust pri vseh fotografskih storitvah. Če želite uveljaviti popust, morate predložiti veljavno člansko izkaznico. PICERIJA FONTANA, -20% Picerija Fontana nudi 20 % popusta tako na vso hrano kot tudi na dostavo. Tel: 04/ 583 1117 ŠPORT 23, -15 % ŠPORT 23 nudi 15 % popusta na vso redno ponudbo blaga v trgovini(Hokejska in športna oprema). Tel.: 051/604-656 SPORTPOINT, -15% Popust na blago in servis koles ter smuči. Tel.: 031 449 350 SVET ŠPORTA Jesenice, -15 % Trgovina SVET ŠPORTA Jesenice nudi 15 % popusta na vse redne cene KJŠSMUČARIJE Kot lahko opazite, vsako zimo za naše člane pripravimo veliko možnosti za smučanje. V ponudbi imamo dnevne karte po subvencionirani ceni, skoraj vsak mesec se odpravimo na dnevni smučarski izlet v Avstrijo ali Italijo in za veliki finalp v marcu pripravljamo že tradicionalno tedensko »smučarijo« v Franciji. Ker sem daleč najbolj resen član ekipe KJŠ, čeprav moram pisati le neresne članke, bi sedaj predvsem mlajše člane zelo rad motiviral, da se kakšnega smučarskega izleta udeležijo. Za smučanje je najboljša skupina 3 ali 4 ljudi, ki se pride prijaviti na uradne ure (celo skupino lahko prijavi ena oseba, ki naj ima s seboj KJŠ-kartice od vsakega posameznika in denar). Smuke so odlične, na avtobusu pa boste opazili, da je tudi družba zelo prijetna Rok Kalan V derbiju kroga je slavil »nežnejši« spol Sonce? Zvezda? Ne to je KJŠ narcisa! Luka te lahko namažem? Perfektni udarec KJŠ turnirja Pisana druščina na potopisu Prevzem unikatnih čestitk Q-<