Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenturt • Verlagspostamt / PoStni urad 9020 Klagenfurt /Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 34959K50E VESTNIK Celovec * četrtek * 14. september 2000 štev. 37 (3085) * letnik 55 * cena 10 šil.«0,75 evra Po poročilu modrih_____________ so ukinili sankcije IC VESTNIKOV IZLET 4* OD PETKA, 6., DO NEDELJE, 8. OKTOBRA 2000 POREČ - hotel »PLAVI« v Zeleni laguni Vse naše bralce in prijatelje v hotelu »Plavi« in na izletih po Istri s čaka »doživetje v modrem«. Cena izleta in podrobnejše informacije so objavljene na strani 4. Za zabavo in ples bo igral Trio Korenika iz Šmihela pri Pliberku amrznitev odnosov na diplo-Z_ matskem področju med Avstrijo in 14 članicami EU je tudi uradno odpravljena. Potem ko je posebna komisija, imenovana »trije modreci«, preverila stopnjo demokratičnosti v Avstriji in prišla do zaključka, da se avstrijska vlada zavzema za skupne evropske vrednote, njeno obravnavanje manjšin, beguncev in imigrantov pa da ne zaostaja za drugimi državami EU. Zato je komisija priporočila konec sankcij, ki so trajale sedem mesecev, ker da so kontraproduktivne. Poleg tega pa je komisija modrih priporočila uvedbo postopka, s katerim bo mogoče v vseh državah EU preverjati ravnanje po teh skupnih vrednotah, kajti nevarnost ksenofobije oziroma kršitve demokratičnih vrednot obstaja tudi v drugih državah. Modreci so se izčrpno posvetili tudi značaju svobodnjaške stranke; ugotovili so, da je sicer odgovorna za mnoge tujcem sovražne akcije (npr. ljudsko glasovanje »Österreich zuerst«, da pa so ga državljani odklonili, ker se gaje udeležilo le 7,3 odstotka). Vendar da se funkcionarji FPÖ vedno znova poslužjejo-dvoreznih izjav, ki jih je lahko razumeti kot nacionalistične oziroma rasistične, stranka pa da v nobenem primeru ne nastopa zoper nje ali pa se od njih distancira. Ugotovili pa so tudi, da se člani vlade iz vrst FPÖ v teh sedmih mesecih niso posluževali takih izjav. Kljub temu so modreci svobodnjaško stranko označili za »desnopopulistično stranko z načinom ekstremističnega izražanja« tudi po njenem vstopu v vlado, kar je vzrok za nadaljnjo zaskrbljenost. Posebno ostro so obsodili sodno zasledovanje političnih nasprotnikov, ki je poskus kri-minaliziranja drugače mislečih. V ta kontekst spada tudi predlog koroškega deželnega glavarja, da bi državne poslance kazensko zasledovali, če kritizirajo vlado, pravosodni minister pa da se za to izjavo ogreva. Izredno visoko število procesov zaradi »razžalitve časti«, ki jih vodi FPÖ, vodi do omejitve svobode govora; ob tem je naveden Haiderjev proces proti prof. Pelinki. PREBLISK Mednarodni slikarski simpozij v Vrbi, ki poteka ta teden, je obiskal tudi slovenski ambasador na Dunaju Ivo Vajgl (tretji z leve). Zaključek - finisaža z razstavo -bo v soboto, ob 17. uri v Casineumu na Vrbi. Modreci so pozitivno ocenili ravnanje zveznega predsednika Klestila, ki je odklonil imenovanje dveh ministrov iz vrst FPÖ, ki sta v preteklosti dajala ksenofobične izjave. V teku informacijskih pogovorov sta bila med drugim pri modrecih tudi predsednik Nadzornega odbora ZSO dr. Valentin Sima in zastop- nica interesne skupnosti kulturnih iniciativ na Koroškem Angelika Hodi. Čeprav je dr. Sima podal zelo diferencirano sliko o po-ložajo slovenske manjšine in navedel tako pozitivne kot tudi negative aspekte, pa je deželni glavar reagiral silno razburjeno in zahteval »zavzetje stališča« od predsednika ZSO dr. Sturma. ■ Torej: Eujevske sankcije ... ne, ne bom. Teh komantarjev je dovolj po vsem časopisju in tudi v našem. Bolj kot prenehanje sankcij, ki jih navaden smrtnik ni kaj dosti občutil, bodo ljudi zanimale olimpijske igre. In NAŠ Peter Wrolich je zraven in MI se bomo tresli zanj in počutili se bomo kot ena sama družina, držali bomo pesti ZANJ, za slavnega sinu našega drevs(c)a. In to je kar simpatična zadeva. Ob športnih dogodkih je po vsem svetu isto - politične razlike so zabrisane, nacionalni občutki se izražajo kar se da zmerno, pripravljeni smo, da brez hude krvi tudi drugim priznamo prvenstvo. Kako bi bilo, če bi se politki iz različnih strank nagovarjali: tole si pa prima naredil(a), kako ti je uspelo ... ne pa, da se že kar avtomatično obsodi in popljuva, samo zato, ker pač to ni bil kdo iz lastne stranke. Hej, ni za zamisliti! Kaj pa, če bi bilo potem nenadoma manj strank? Jejhata, demokracija bi bila ogrožena. Ampak je že prav tako, kakor je. Samo malo več športnega duha bi bilo dobro za nas vse. Ampak vsak naj začne najprej pri sebi. Dobre namene sicer resda radi kmalu pozabimo, ampka poskus ti se splača. S. W. Kaj vznemirja narod? Prijave: 0463/514300-40 (Milka Kokot) ali 0463/514300-14 (Urška Brumnik) MEDNARODNA POLITIKA Slovenija pozdravlja ukinitev sankcij 1 I ponedeljek, 11. septembra, Jacques Chirac dal zeleno luč za V je trenutno predsedujoči v ukinitev sankcij proti Avstriji, svetu EU, francoski predsednik ki jih je po nastopu trenutne modro-črne vladne koalicije sprejela štirinajsterica eujevskih članic. Te sankcije niso nikoli bile sankcije EU, ampak bilateralni ukrep ostalih članic unije. Na Vrbi je v torek bil odprt 3. mednarodni slikarski simpozij in slovenski veleposlanik na Dunaju Ivo Vajgl je imel slavnostni nagovor. V posebnem pogovoru s Slovenskim vestnikom je veleposlanik o ukinitvi sankcij dejal: »Slovenija pozdravlja to potezo štirinajsterice. V interesu naše države je, da ima sosedo, ki je v celoti reprezentativna za stališče Evropske unije do nas, mi želimo imeti soseda, ki bo lahko s svojim ugledom in težo aktivno podpiral vključevanje Slovenije v Evropsko unijo, to pričakujemo od Avstrije. V preteklosti smo takšno podporo že dobili in verjamemo, da tudi v prihodnosti ne bo obremenjena s kakršnimikoli drugačnimi nameni«. Na nedavna polena, ki jih je Avstrija vrgla Sloveniji pri vstopu v EU pod noge, to sta zahteva deželnega glavarja Haiderja po reviziji avnojskih sklepov in pa nenavadno grob napad kanclerja Schussla na slovenskega predsednika Kučana, je veleposlanik Vajgl menil: »Ta polena so posamična in verbalna, ki pač sodijo k notranjepolitični sceni v Avstriji. To so trditve, za katere sem trdno prepričan, da nimajo kritja v stališčih Evropske unije v celo-, ti, evropske komisije in v tistem, kar je najbolj bistveno pri pogajanjih za članstvo v Evropski uniji, to je tako imenovani aki. Ko gre za usklajenost slovenske zakonodaje z zakonodajo EU, se seveda mi v Sloveniji zavedamo, da tukaj ni pogojnega sprejemanja, ampak da je treba zakonodajo z Evropsko unijo uskladiti. To pa ne pomeni, da je treba ugoditi sleherni zahtevi kakršnegakoli Nadaljevanje na strani 2 SPD »Radiše vabi na Radiško žegnanje v nedeljo, 17. septembra 2000, ob 10.30 pred kulturnim domom Za zabavo igrajo Radiški muzikantje Prisrčno vabljeni! I“N oročilo tako imenovanih IJ modrecev je razveselilo av-I strijsko vlado in še posebej koroškega deželnega glavarja. Podorobnejši pregled poročila kaže, da so se modreci osredotočili na prikaz formalnopravne plati avstrijske manjšinske zaščite, ne pa na vsebinsko analizo in praktično uveljavljanje manjšinskih pravic. Dejstvo je, da imata slovenska in hrvaška narodna skupnost mednarodnopravno veljavni člen 7 ADP, poleg tega pa vse manjšine ustavno določilo, ki ga je parlament pred kratkim soglasno izglasoval, ter še zakon o narodnostnih skupinah. Vprimerjavni z državami, ki nimajo takih ustavnih manjšin-skovarstvenih določil, kot npr. Grčija in Francija, je to vsekakor veliko. Zato je ocena modrecev, da formalnopravna ravan avstrijske manjšinske zaščite presega nivo nekaterih evropskih držav vsekakor točna. Res pa je tudi, da v nekaterih evropskih državah manjšinska zaščita presega avstrijski fomalnopravni nivo. Drugo vprašanje pa je, ali so ta formalnopravna določila tudi uresničena v celoti. Tega vprašanja modreci na žalost niso analizirali. Opozorili so le, da igra v tem vprašanju avstrijsko ustavno sodišče pomembno vlogo, kar je tudi res. Ustavno sodišče je odločilo v zadevi javne dvojezične šole v Celovcu, o četrtem razredu v ljudskih šolah in v kratkem pričakujemo odločitev v zadevi uradnega jezika in topografskih napisov. Resnici na ljubo je treba ugoto- KOMENTAR Dr. Marjan Sturm viti, da politika sama od sebe vseh teh zadev ni bila pripravljena razrešiti, zato je zdajšnje hvaljenje bolj politična taktika, ki pač spada v vsakodnevno politično pragmatiko. Vsekakor pa je treba ugotoviti, da je parlament v zdajšnji zasedbi soglasno sprejel ustavno določilo, ki bo pomembna pomoč pri uveljavljanju manjšinskih pravic. Kajti zakonodajalec na vseh nivojih bo odslej naprej svoje odločitve v manjšinskih vprašanjih moral sprejemati tudi v luči tega ustavnega določila. V nasprotnem primeru bo moralo to storiti pač ustavno sodišče. To se mi zdi zelo pomembno. Ozadje poročila modrecev je treba videti tudi v tej luči, da se zapadna Evropa do padca komunizma ni bogvekaj ukvarjala Z manjšinskimi vprašanji. Svet Evrope je šele na začetku 90-ih let sprejel manjšinskovarstvene dokumente (Okvirna konvencija za zaščito narodnih manjšin in Listina evropskih manjšinskih in regionalnih jezikov). V primerjavi s tem smo s členom 7 ADP imeli že od leta 1955 naprej močan mednarodnopravno veljavni manjšinskovarstveni dokument. Podobne in še močnej- še dokumente v povezavi z močnimi in uspešnimi »matičnimi narodi« so imeli še Južni Tirolci ali pa Danci v Nemčiji oziroma Nemci na Danskem. Na drugi strani pa je treba tudi ugotoviti, da formalnopravna zaščita še ni vse. Na eni strani gre za njeno konkretno uveljavljanje, ki je bilo do ustreznih odločitev ustavnega sodišča v Avstriji deloma pomanjkljivo in je na nekaterih segmentih tudi še danes (o tem pa teče konkretna razprava z deželno in zvezno vlado), na drugi strani pa gre tudi za ustvarjanje vzdušja, ki je predpogoj za to, da se manjšinski jeziki tudi v praksi uveljavljajo. Poročilo modrecev je torej le nakazalo formalnopravno plat avstrijske manjšinske zaščite. Analize praktičnega uresničevanja pa v njem ni. Kljub temu sem prepričan, da bo poročilo modrecev v povezavi z ustavnim določilom in drugimi ustavnimi akti prispevalo k izboljšanju manjšinske situacije. Zato so potrebni konstruktivni razgovori, ki jih tudi vodimo. Seveda poročilo modrecev vsebuje tudi vrsto drugih vprašanj, ki so pomembna na notranjepolitičnem področju kot npr. politika in značaj FPÖ ipd. Toda o tem imam kot posameznik seveda določeno mnenje, kot predstavnik manjšine pa me zanima predvsem manjšinskovarstvena plat poročila modrecev. ■ Modreci in manjšinska zaščita NADALJEVANJE S 1. STRANI Slovenija pozdravlja ukinitev sankcij in kateregakoli posamičnega politika katerekoli izmed evropskih držav«. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo z avnojskimi sklepi v slovenski ustavi, pravi Vajgl: »Jaz sem prepričan, da ima Slovenija usklajeno zakonodajo z Evropsko unijo, nihče še ni s tožbo, ki jo ima možnost vložiti, uspel slovenski zakonodaji dokazati, da ni v skladu z zakonodajo Evropske unije, in mi imamo zdaj sklep slovenskega parlamenta, koordinacijo vseh političnih strank, sprejet in potrjen ravno danes, 11. septembra, da se nihče v Sloveniji nima pravice pogajati o veljavnosti avnojskih sklepov in delati kakršnekoli kompromise. AVNOJ je sestavni del ureditve in razmer v bivši Jugoslaviji, torej tudi v Sloveniji in je sestavni del pravne in mednarodnopravne ureditve Evrope po drugi svetovni vojni. AVNOJ je bil predmet potrditve tudi na Jalti in v Potsdamu in AVNOJ se na določen način zrcali tudi v avstrijs- ki državni pogodbi, ki je prav tako del povojne in še vedno veljavne mednarodne ureditve Evrope po drugi svetovni vojni. Kdor se zaletava v AVNOJ, se zaletava v nekaj, kar ne bo popustilo, zato ker je mnogo močnejše in mnogo bolj bistveno, in to ne samo za Slovenijo-jo, ampak za vse države, ki so sodelovale v antihitlerjevski koaliciji in mislim, da je takšno licitiranje nekaj retrogradnega in brez perspektive« Franc Wakounig HRVATSKI CENTER SPOROČA Hrvaška se je lotila vojnih zločincev KI a Hrvaškem so intenzivno IN začeli raziskovati preteklost članov hrvaške vojske posebno med nedavno državljansko vojno. Aretirali so več oficirjev, dva generala und druge osumljence. Ministrski predsednik Ivica Račan je trdno odločen, da mora Hrvaška postati prava pravna država. Drugače kot bivša HDZ-jevska vlada se zdajšnja levosredinska vlada trudi za dobro sodelovanje s tribunalom za obsodbo vojnih zločincev. Na ta način naj bi se popravil imidž hrvaške vojske. Aretacije so povsem posledica napada na Milana Levarja, ki so ga ubili z granato, ker je bil priča pri trubunalu Združenih narodov proti Hrvatom, ki so morili srbsko prebivalstvo. Romi imajo svojo ljudsko univerzo I judska univerza, ki jo imajo L Romi na Gradiščanskem, se je izredno dobro obnesla in naletela na velik odmev pri prebivalstvu. Zdaj so predstavili jesenski program, ki obsega jezi- kovna tečaja romskega jezika za začetnike in za napredujoče, v načrtu pa je tudi obisk romskega spomenika s proslavo v spornih na romske in sintske žrtve nacionalsocializma. Javnosti bodo predstavili tudi dve knjigi: pravljice v jeziku gradiščanskih Romov ter dokumentacijo »Roma von Oberwart«. Ljudska univerza je bila ustanovljena lani, cilj društva pa je, da bi ponudili izobraževalni program za Rome, pa tudi za vse tiste, ki se zanimajo za to narodno skupnost. Doslej so že izvedli en jezikkovni tečaj, predavanja in pa razstavo »Roma 2000«. KOMENTAR Dr. Janko Malle P’X ovršno, pavšalno, nedife-1J rencirano in zato zgrešeno I je izpadlo poročilo modrecev o položaju manjšin v Avstriji. Avstrijski manjšinski politiki priznavajo pravno ureditev, ki naj bi manjšine ščitila bolje kot številne druge evropske države. Ker se poročilo omejuje samo na pravni sistem zaščite manjšin, je svoj namen popolnoma zgrešilo. Nihče ne zanika, da imajo manjšine v nekaterih evropskih državah manjši zakonski standard manjšinskih pravic, vendar so zakonska določila tako Zgrešeno modrovanje modrecev dolgo predmet političnih igric, dokler niso uresničena. V Avstriji imamo člen 7, nova avstrijska vlada je celo dokaj hitro sprejela ustavno določilo (priznavanje jezikovne in kulturne raznolikosti Avstrije), da bi v času, ko je bila pod drobnogledom EU, popravila svoj imidž o restriktivni manjšinski politiki. Na Koroškem pa je »dobrohotnih:« deklaracij s strani uradne Koroške v zvezi Z manjšinsko politiko bilo več kot v preteklosti. Med drugim tudi trojezična brošura o »vzgledni« urejenosti manjšinskega vprašanja, ki jo je koroška deželna vlada delila po vsej Evropi. Očitno je, da je poročilo modrecev bilo sestavljeno samo na osnovi nekaterih in ne vseh pravnih določil o manjšinski zaščiti v Avstriji. Modreci so popolnoma prezrli resnično pomanjkljivost manjšinske zaščite, ki se kaže v visoki zakonsko določeni 25-odstotni klavzuli za topografske napise in ki ne urejuje ne dvojezične prešolske vzgoje ne vprašanja manjšinskih medijev in v osnovi dopušča take kvalifikacijske kriterije v avstrijskem šolskem sistemu, ki v praksi postavljajo eno-jezičnost pred dvojezičnost. Površnost, če ne že tendenciozno tolmačenje se kaže prav v pri- SL0VENIJA Zaskrbljujoča inflacija Q lovenski minister za ekonom-.Dske odnose in razvoj dr. Marjan Senjurje izrazil skrb zaradi prevelike inflacije v državi. Ta se je povečala in se vrti okrog 9 odstotkov; pri sestavljanju državnega proračuna je bila predvidena le 6,2 odstotna. V primerjavi z EU torej slovenski tolar slabo odreže, saj je inflacija pri evru le 2,2 od- mer« manjšinskega zaščitnega zakona iz leta 1976, ki je restriktiven za koroške Slovence in vrhu tega sploh ne upošteva štajerskih Slovencev. Modreci se torej niti preučevanju pravne zaščite v celoti niso posvetili. Za dejansko stanje pa se niti niso zanimali. Čeprav je po raznih intervencijah modrecem lahko obrazložil zgodovinar celovške univerze Valentin Sima manjšinsko problematiko v zadnjem krogu pogovorov, ki so bili šele konec avgusta, upravičeno lahko sklepamo, da je tedaj bilo poročilo že končano. Skorajda ne morem verjeti, da bi prizadete avstrijske manjšine informirale modrece tako kot je to res zapisano v zaključnem poročilu treh modrecev. Trije modreci so torej povedali, da je z avstrijsko vlado (razen pravosodnega ministra) vse v redu. Posebno in najbolj pozitivno so izpostavili ureditev manjšinskega vprašanja. Avstrijski vladi in koroški deželni vladi so dali vse adute v roke, da ravnajo z manjšino dobro. Politično je to seveda podpora Haiderju, ki lahko pove, da dela boljšo manjšinsko politiko kot tiste evropske države, ki so Avstrijo kaznovale s sankcijami. Umik sankcij Evropske unije (tudi) s pomočjo zgrešenega poročila o manjšinah ni ravno časten izhod evropskih držav iz politične poteze, ki je Avstrijo iz razumljivih razlogov postavila v politično izolacijo. Reševanje manjšinskega vprašanja v bodočnosti ne bo lažje, čeprav so to morda (navidezno) signalizirali zadnji pogovori s predstavniki v koroškem deželnem zboru zastopanih strank. Poleg tega se zapleta glede avnojskih-sklepov z republiko Slovenijo, kar lahko resno ogroža prizadevanja za konkretne spremembe v prid koroškim Slovencem. Če je torej Koroška dobila potrjeno trditev, da ima vzorno urejeno manjšinsko politiko in da se ji pred Evropo ni treba sramovati, bo to še posebej vnovčila letos 10. oktobra. Povejmo javnosti, da to ni tako in se v političnih pogajanjih prizadevajmo, da bo avstrijski pravni sistem ščitil »manjšine bolje kot številne druge evropske države«. Tisto, kar še ni, pa so trije modreci kljub temu zapisali. ■ stotna. Senjurje prepričan, da na inflacijo vpliva monetarna politika Banke Slovenije, vlada pa de ne more vplivati na porast cen, saj jih nadzoruje le pribl. 13 odstotkov. Gospodarske naložbe pa so v večini na prometnem in infrastrukturnem in manj na poslovnem področju. Vendar pa dosega gospodarska rast letno 4,5 do 5 odstotkov in tako naj bi se življenjski standard v 15 letih podvojil. V velikem porastu je tudi izvoz, treba pa bi se bilo še bolj usmeriti na tržišča Združenih držav Amerike in v Rusijo. MANJŠINSKI SLUŠNI MEDIJI Ali bo lahko samopomoč izhod iz krize? r inančna kriza obeh zaseb-I nih manjšinskih radijev se nadaljuje, s tem pa se bolj in bolj približujeta kritični točki, na kateri gre za golo preživetje. To je potrdil občni zbor radia AGORA minulo soboto, 9. septembra 2000. Ob tem je treba poudariti, da ima radio AGORA do konca leta 2000 zagotovljena sredstva. Teh pa za naprej ni več in zato bodo pri AGORA s koncem tega leta odpustili vse sodelavce. Skušali pa bodo pridobiti toliko sredstev, da bo zagotovljeno osnovno delovanje in obratovanje postaje. Iz tega kriznega scenarija so izvzeti vsi eu-jevski projekti radia AGORA. Na občnem zboru je bil za predsednika ponovno izvoljen dr. Kristijan Schellander, podpredsednica je Nada Zer-zer, v odboru so še Michael Johann, Kati Hahn, Mirko Kert in Josef Klingler. O položaju, v katerem se nahaja radio AGORA in o načr-trih za prihodnost odnosno o novih strategijah, na primer o sodelovanju z ORF-om, seje Franc Wakounig pogovarjal s predsednikom Kristijanom Schellander. Za oba radia bodočnost slabo kaže. Kako se bodo stvari po vašem razvile? Položaj je seveda težaven, ker je vlada odnosno kancler Schussel napovedal, da radia ne bosta več dobivala javnih sredstev, kar seveda resno ogroža njun obstoj. Bivša vlada je sredstva odobrila. Obstoj in delovanje radiev sta slonela na vladnih sredstvih. Zdaj se je položaj spremenil, zdaj je njun obstoj obgrožen. Ali ni že pri sami ustanovitvi radiev bilo mogoče zagotoviti finančnih sredstev za daljšo dobo, ne pa tako rekoč živeti iz rok v usta, iz leta v leto? Na to mi nismo imeli vpliva. Morda bi to bilo mogoče, a vedeti je treba, da so ta sredstva prihajala iz proračuna. Ne iz nekih točno definiranih budže-tarnih pozicij, in je to bilo določeno na ravni tako imenovanega budžeta po presoji. To je tisti del, kjer kanclerstvo ali ministrstvo lahko vsako leto na novo določi razpoložljivo vsoto. Zategadelj pač ni prišlo do zagotovljenih in daljnoročnih obvezujočih določil. Oba radia sta pogodbeno povezana v družbi AKO (AGO-RA-Korotan), ki je pravno-formalno nosilec frekvence, na kateri oddajata... ... tako je. Licenca, ki jo je podelil Urad za regionalne radie (Regionalradiobehorde) se glasi na skupno družbo, ki sta jo radia AGORA in Korotan ustano- vila. Bilo je namreč jasno, da bo licenca podeljena obema ra-diema skupno. Vsa določila in bodoče odločitve so odvisne od soglasnega sklepanja družbe, od soglasja obeh radiev. To pomeni, da en radio ne more samovoljno na račun drugega posegati v poslovanje in delovanje ali pa nastopati na tržišču frekvenc? Drži. Licenca in radijska frekvenca se glasita na skupno skupno družbo, ki se imenuje AGORA Korotan AKO Loka-radio GesmbH. To je delniška družba v lasti obeh radiev in vse bistvene odločitve se morajo sprejeti v sklopu te družbe. Noben od obeh radijev ne more samovoljno in samostojno sklepati o stvareh kot je to prenehanje oddajanja, sklepanje pogodb z drugimi partnerji in podobno. Vse bistvene odločitve se sprejemajo in sklepajo le soglasno. Za ta smo se odločili takrat, ko sta oba radia dobila licenco. To je bil tudi pogoj za dodelitev licence. Zadnje tedne kroži precej novic in namigovanj naokoli o tem, da naj bi en partner (radio Korotan - op. ur.) šel v tesnejšo kooperacijo z ORF-om. Pred dnevi pa je glavni intendant ORF-a Gerhard Weis Vam poslal pismo, v katerem zanikije in odklanja vse govorice o sodelovanju med ORF-om in obema privatnima manjšinskima radiema. Kaj pa je jedro tega pisma in kaj pomeni za AGORO? Te govorice držijo v toliko, da je med radiema Korotan in AGORA na eni strani in ORF-om oz. njegovimi zastopniki (Weis, Draxler) na drugi strani res prišlo do stikov in pogovorov. Hkrati pa so se razpasle različne govorice in namigovanja. Da bi zadevo razčistili in pojasnili, je radio AGORA poslal pismo generalnemu in- tendantu Gerhardu Weisu in v njem objasnil situacijo ter pogodbeno stanje med obema radiema AGORA in Korotan. Opozorili smo ga na to, da vse odločitve in bodoči koraki zahtevajo skupno odločanje obeh radiev. Kot radio AGORA smo izjavili, da mo načelno zainteresirani za sodelovanje z ORF-om, čeprav je naš glavni namen in volja, da obstanemo kot svoboden in nekormecialen radio. To se pravi, mi nimamo name- na ukiniti svojega delovanja in stoodstotno stopiti pod okrilje javnopravnega radia. Mi smo pripravljeni, da kooperiramo, če to zahtevajo gospodarske okoliščine in če ni drugačne rešitve, obdržati pa hočemo samostojnost in del naših samostojnih oddaj. To smo pisali generalnemu intendantu Weissu. Mislim, da smo ga šele mi prav seznanili s pravno situacijo med obema radiema Korotan in AGORA. Weiss je tako odgovoril, da ORF sodelovanje med radiema more pričeti samo na določeni pravni osnovi, ker je podvržen zakonu o radiodifuziji (Rundfunkgesetz). Če so stvari jasne in urejene, potem bi sodelovanje bilo mogoče. Poudaril pa je tudi, da v doslejšnjih pogovorih s tem ali drugim radiem ni bilo nobenih izjav ali garancij, da bo do določene rešitve prišlo, da bo ORF prevzel sodelavce enega ali drugega radia. Čim pa bo ORF imel zakonski nalog, da gre v sodelovanje z radiema, potem se bo o tem mogoče pogovarjati. To je izpoved tega pisma in rezultat je po mojem takšen, da se o sodelovanju lahko pogovarjamo, a obliko sodelovanja je treba šele skupno določiti. Ni pa tako, da bi lahko drug drugemu postavljali pogoje. Radia Korotan in AGORA morata seveda upoštevati zakonske okvire, ki vežejo ORF, njegove kontrolne ustanove kot so to kuratorij, nadalje Komisija za varovanje radijskega zakona, obenem pa se mora ORF ozirati na pogodbene temelje med Korotanom in AGORO in poleg tega na licenco, ki nam jo je dodelil Urad regionalnih radijev. Ključna točka torej je in ostaja zakonski nalog, ki bi ga ORF-u moral dati avstrijski parlament, da gre v razširitev slovenskega sporeda ali pa v kooperacijo z radiema AGORA in Korotan? Točno. Dokler pa te osnove nima, se tega ne bo lotil... ... drži. ORF potrebuje zakonski nalog in zakonsko bazo za delovanje v smeri celodnevnega programa za manjšino. Brez tega naloga, brez te osnove tudi ORF ne more od danes na jutri oddajati na neki privatni frekvenci. To je pa še dodaten vidik, kajti v našem primeru je ta frekvenca jasno določena za AKO, to je za AGORO in Korotan. Ta frekvenca je jasno določena, povezana pa je tudi z določenimi pogoji, kot na primer dvojezičnost programa in da morata oba radia tudi biti v funkciji mostu med obema narodoma. To je za nas obstoječa zakonska podlaga, s katere ne moremo meni nič tebi nič odskočiti. Kaj pa bo s sodeloavci radia AGORA, navsezadnje bo s koncem leta tudi konec državne podpore. Ali obstajajo načrti za olajšanje socialne krize sodelavcev? O teh načrtih še ne morem kaj povedati. Jasno je, da so naša sredstva še na razpolago, da pa jih od leta 2001 ne bo več. Mi smo v situaciji, da če hočemo obstati in nadalje nuditi dvojezični radijski program, moramo pridobiti nova sredstva. To pa bomo skušali s prispevki poslušalcev, preko sponzorjev, s podjetji in institucijami, ki si želijo pluralnosti v etru, da imamo svoj privatni slovenski in dvojezični radio. V naslednjih mesecih si bomo to novo finančno osnovo skušali ustvariti. Ali ste pri tem mislili tudi na sredstva iz loncev in skladov EU, kajti radio AGORA je že doslej bil zelo dejaven pri uresničevanju prekomejnih eujev-skih projektov. Naj omenim le projekt sodelovanja z radiem Triglav z Jesenic. Tudi s tem bomo nadaljevali. Mi smo doslej dobili določena sredstva iz teh loncev. Vendar je treba vedeti, da za projekte, ki jih financira EU, potrebujemo lastna sredstva. EU nikoli ne financira projektov stoodstotno, temveč da nekaj sredstev na razpolago, če imaš lastna sredstva zagotovljena. Ta lastna sredstva bomo morali pridobiti v okolju, v katerem radio AGORA deluje. Če poslušalke in poslušalci želijo in hočejo, da radio obstaja naprej, potem računamo, da nam bodo nudili neko osnovno podporo. Če bomo to podporo in sredstva dobili, so možnosti dobre, da bomo tudi naprej lahko koristili sredstva EU. Torej ste vi optimistični, da bo »svež veter še naprej šel v koroški eter«? Seveda sem optimističen. Tako odbor kot tudi sodelavci, in upajmo vsi poslušalci, bomo skupno pripomogli, da bomo radio obdržali. Seveda računam tudi s podporo Slovenije, ki nam te podpore še ni nudila in nas je vedno spet »potroštala« z lepimi in manj lepimi besedami. Če imamo vsi interes, da radio obstaja, da bomo imeli pestrost in raznolikost v etru. da bomo imeli radio, ki nagovarja tudi nemškogovorečo večino in jo skuša tudi pridobiti za naše interese, potem mislim, da bomo dobili podporo. Hvala za pogovor! GLASBENI KABARET Malo čezz 1 I soboto, 23. septembra, se V obeta v k & k centru v Šentjanžu v Rožu zanimiv kulturni večer. Slovenska prosvetna zveza je z društvom »Gabriel - glasbeno gledališče, film in mediji« pripravila glasbeni kabaret, prvi, ki je nastal med koroškimi Slovenci. Oba prireditelja se naslanjata na dobro sodelovanje, ki se je izkazalo v produkcijah kvalitetnih muziklov zadnjih let. Tokrat naj bi raznovrstno gledališko ponudbo popestril kabaret, ki je koroški, slovenski in koroško-slovenski na podlagi besedil Janija Os-walda, Gustava Januša, Andreja Rozmana-Roze in Borisa A. Novaka. Teksti so polni hu- morja in norčevanja iz vsakdanjega življenja. Glasbo je ustvaril kot že za muzikle zadnjih let Gabriel Lipuš, za koreografijo in režijo pa je SPZ uspelo pridobiti Mojco Horvat, renomirano učiteljico show-plesov iz Ljubljane, ki je s svojo plesno šolo osvojila v zadnjih letih kar nekajkrat zapovrstjo naslov svetovnega prvaka v shovv-plesu. Izbor pevcev/igralcev so narekovali kriteriji kvalitete, pri tem je bilo možno črpati iz igralskega repertoarja kulturnih društev na podeželju. Prireditelji obetajo veliko zabave na visokem nivoju. Za premiero v k & k centru je potrebna poprejšnja rezervacija, ponovitve pa bodo še v Železni Kapli, v Borovljah, v Mladinskem domu v Celovcu, na Radišah, v Šentprimožu, v Šmihelu in v Pliberku. Frischluft für Kärnteni. Svež veter v koroški ete Kristijan Schellander VILENICA 2000 Minljivost podob in trajnost besed V času od 6. do 10. septembra je v petih različnih krajih Slovenije Društvo slovenskih pisateljev organiziralo petnajsto srednjeevropsko srečanje književnikov Vilenica 2000, ki se ga je udeležilo približno 100 gostov iz 28 držav. Že lani so v okviru srečanja začeli s predstavitvami srednjeevropskih nacionalnih književnosti, in sicer z madžarsko, letos ji je sledila antologija slovaške poezije in proze celotnega 20. stoletja. Pripravili so nekaj zanimivih okroglih miz in razgovorov. Okrogle mize z naslovom »Literatura in mediji« se je udeležil tudi francoski filozof, pisatelj in publicist Regis Debray, ki je posebej poudaril, da je treba razlikovati med podobo, ki jo ponujajo mediji in med besedo, ki jo ustvarja literatura. Pripravili so še razgovor na temo »Kulturni prostor med Srednjo Evropo in Mediteranom: Tomizza, Kosovel, Pasolini« in okroglo mizo z naslovom »Pomen in vloga literature v današnjem svetu«. Na letošnji Vilenici so v navzočnosti avtorice, lanske dobitnice nagrade Vilenica, švicarske pisateljice Eriče Pedret- ti, predstavili slovenski prevod njene knjige z naslovom Najožja domovina/Engste Heimat. Kristal Vilenice, namenjen enemu od avtorjev besedil, objavljenih v zborniku Vilenica 2000 in prebranem na tradicionalnem literarnem branju, je prejel madžarski pesnik Istvan Vörös. Letošnji vileniški nagrajenec je vodilni hrvaški lirik Slavko Mihalič, leta 1928 rojeni akademik in predsednik Društva hrvaških književnikov, katerega bibliografija obsega več kot 60 naslovov, v tujih jezikih pa je izšlo več kot 20 zbirk izbranih pesmi. Irena Destovnik VRBA Mednarodni slikarski simpozij Q rekomejni stiki umetnikov I alpsko-jadranskega prostora so zadnja leta postali prijetna in pohval vredna stvarnost. Pred dvajsetimi leti je prav sveški slikarski teden oral ledino sodelovanja, za kar bi si organizator zaslužil primemo priznanje. Sodelovanje umetnikov sega od slikarskih tednov in kolonij preko skupnih razstav do slikarskega simpozija, kakršen se je pričel v torek, 12. septembra v Casineumu na Vrbi. Simpozij, že tretji zapored, traja do petka, na njem pa sodeluje šest umetnikov iz Slovenije, Avstrije in Furlanije-Julijske krajine. Našo državo zastopata Ziljan Arno Popotnig in Eef Zipper, iz Furlanije sta prišla Olimpia Biasi ter Paolo Partelli, Slovenijo pa predstavljata Jelka Flis in Brane Sever. Slavnostni nagovor ob odprtju simpozija je imel slovenski veleposlanik na Dunaju Ivo Vajgl, ki je vse navzoče, predvsem pa umetnike, brezhibno pozdravil in nagovoril v treh je-zikih-slovenščini, nemščini in Umetniki in veleposlanik na Vrbi italijanščini. Sprva je zavzel stališče do aktualnega političnega dogajanja, do odprave sankcij (beri poročilo na strani 1) in naglasil, da Slovenija pozdravlja ta korak. O kulturnem sodelovanju je veleposlanik dejal, da je neizpodbiten in neodtujljiv sestavni del dobrososedskih odnosov med država- mi in narodi, predvem v alp-sko-jadranskem prostoru in da je to sodelovanje dostikrat bilo zgled prav politiki. Na koncu pa je Vajgl opomnil tudi na deseto obletnico samostojnosti Slovenije, ki se je v teh letih uveljavila kot enakovreden in kot emancipiran član skupnosti držav. wf. PO SLEDEH LJUDSKE KULTURE Knjiga o znamenjih in križih v Selah A li ste vedeli, da je v sels-/"» kem okolišu več kot 80 znamenj in križev oziroma kapelic? Križi in znamenja, na Koroškem bolj znani pod skupnim pojmom »križi«, štejejo med karakteristične pojave naše dežele. Ta znamenja so izraz vernosti ljudstva, mnoge so postavili komu v spomin ali pa so izpolnili kakšno dano zaobljubo. Najsi bo vzrok oziroma povod njihove postavitve različen, pa je dejstvo, da bi brez teh znamenj, križev in kapelic naša pokrajina ne bila tako bogata. Med selskimi križi je nedvomno zelo znan Turški križ pri cerkvi. Manj znan pa je že križ svetega Pamenucija na Šaj-di, da o znamenju na Osedlici oziroma Oslici ne govorimo. 1 / p I 4' Dobro razpoložena E. Waldner in N. Pristovnik po predstavitvi njune knjige. |C VESTNIKOV IZLET 4fc OD 6. DO 8. OKTOBRA 2000 POREČ - hotel »PLAVI« v Zeleni laguni Kot običajno se bomo tudi letos potrudili, da vas v petek poberemo na vam najbližjih postajah. S Sienčnikovimi avtobusi se bomo peljali do Vipave, si tam ogledali vinsko klet, pokusili različna vina in se okrepčali s pršutom in sirom. Nastanili se bomo v hotelu »Plavi« v Poreču na osnovi polnega penziona. Hotel se nahaja ob morju v središču turističnega naselja Zelena laguna in ima zunanji bazen z morsko vodo. Za zabavo in ples bo igral Trio Korenika iz Šmihela. V soboto nas ob lepem vremenu čaka izlet z ladjo po Lim-skem zalivu, v primeru slabega vremena pa izlet z avtobusi. V nedeljo si bomo po zajtrku z domačimi vodiči ogledali staro mestno jedro Poreča, baziliko Evfrasiana iz 6. stoletja in nadaljevali pot skozi notranjost polotoka do Motovuna. Na kmečkem turizmu pri Mahniču v Dragonji nas bo čakalo bogato kosilo in dobro domače vino. Cena je zelo ugodna: 1.670,- šil. na osebo v dvoposteljnih sobah, doplačilo za enoposteljno sobo 320,- šil. V ceni je zajeto vse, kar je navedeno v programu! Prijavite se čimprej, saj nam s hitro prijavo mnogo pomagate pri organizaciji izleta. Potrudili se bomo, da nam bo tudi letos lepo in prijetno. Telefon: 0 463/51 43 00-40, Milka Kokot ali 0463/51 43 00-14, Urška Brumnik Pojdite z nami, ne bo vam žal! Obvestilo državljanom Republike Slovenije, ki začasno ali stalno prebivajo v tujini Predsednik Republike Slovenije je razpisal redne volitve poslancev Državnega zbora za nedeljo, 15. oktobra 2000. Volilno pravico ima vsak državljan RS, ki je do 15. oktobra 2000 izpolnil 18. leto in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. Volilci, ki so na dan glasovanja v tujini, ker tam začasno ali stalno bivajo, lahko glasujejo po pošti ali pa na diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije, če to sporočijo Republiški volilni komisiji najkasneje 30 dni pred dnevom glasovanja. Državljani, ki nimajo stalnega bivališča na območju RS, morajo istočasno vložiti tudi zahtevo za vpis v posebni volilni imenik. Zahtevek za vpis v posebni volilni imenik državljanov RS za tiste, ki nimajo stalnega bivališča v Sloveniji, mora vsebovati: osebne podatke državljana (ime, priimek, rojstni datum); podatke o zadnjem stalnem prebivališču državljana ali enega od staršev v RS; naslov državljana v tujini; dokaz o državljanstvu (potrdilo o državljanstvu ali navedba serijske številke potnega lista RS; z izpiskom iz rojstne matične knjige ali pa s kako drugo listino, iz katere je razvidno državljanstvo. Zahtevek mora biti osebno podpisan. Zahtevki se pošljejo na naslov (do 15. septembra 2000): Republika Slovenija Republiška volilna komisija 1000 Ljubljana, Slovenska 54, lahko pa tudi po faksu 00386/01/43 31 269 Zdaj si lahko te križe ogledate v lični in priročni knjižici »Križi in znamenja v Selah«, ki so jo predstavili minuli petek, 9. septembra, v krajevni farni dvorani. Avtorja in založnika knjige sta Erich Waldner in Ferdinand-Nanti Pristovnik. E. Waldner, odgovoren za slikovni material, je po poklicni plati prišel v stik s križi in ljudmi v Selah, saj je poveljnik obmejne žandarmerije v Borovljah. Nan-ti Pristovnik pa je kot dolgoleten selski občinski tajnik seveda bil najboljši informacijski vir in poznavalec točne lokacije vsakega posameznega znamenja na selskih tleh. Sodelovanje med avtorjma je bilo brezhibno in je preraslo tudi v osebno prijateljstvo. Ob hoji za križi Pri- stovnik Waldnerju ni približal le lepe pokrajine in ga seznanil z ljudmi, ampak ga je naučil tudi prenekatero domačo slovensko pesem. Zato je bilo tudi primerno, da je na predstavitvi knjige zapel mešani pevski zbor Sele pod vodstvom Romana Verdela, saj je Nanti Pristovnik steber zbora, da je v imenu društva vse navzoče pozdravila predsednica Pavli Čertov, je spregovoril župan Bertej Wasner, domači župnik Štefan Krampač pa knjigi na pot nanizal misli o pomenu znamenj kot so to križi in kapelice. Knjiga stane 300 šilingov in se lepo uvršča med tiste pisane dokumente, ki so doslej bili namenjeni Selam in Selanom. Franc Wakounig ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV Tovariško in prisrčno vzdušje po poteh Johana, Gašperja in Lenarta T radicionalni spominski po-I hod po poteh koroških partizanov Johana, Gašperja in Lenarta, ki ga Zveza koroških partizanov letno prireja v sodelovanju s SPD »Zarja« v Železni Kapli in SPD »Valentin Polanšek« na Obirskem, je tudi letos povsem uspel. Kajti vabilu prirediteljev se je odzvalo lepo število pohodnikov predvsem iz Železne Kaple in okolice, a tudi iz drugih krajev dvojezičnega ozemlja Koroške, nekateri pa so prišli celo z Dunaja. Razveseljivo je, da je med pohodniki bilo veliko mladine in sorodnikov pokojnih borcev, katerih spominu je prireditev bila namenjena. Zaradi dolžine poti, ki pelje po pobočjih Lobnika in Lepene k Peršmanu v Podpeco, smo morali pohodniki iz oddaljenih krajev zgodaj vstati, kajti čas snidenja pri Wölflnu v Lobniku je bil že ob pol osmih zjutraj. Čeprav Pri Wölflnu še ni sijalo sonce, je pogrelo Šilce domače kapljice, s katero nas je pogostil Vladimir, gospodar domačije, od koder izhaja revolucionar in partizan Karel Prušnik-Gaš-per. Pred odhodom nam je izrekel dobrodošlico predsednik ZKP inž. Peter Kuhar-Pero in kratko razložil namen prireditve, namreč da velja spominu partizanom, ki so se v teh krajih borili proti okupatorju in opominu, da se časi zločinov, ki jih je fašizem zagrešil tudi nad prebivalstvom v Železni Kapli in okolici, zlasti nad Peršmanovo družino v Podpeci, nikoli ne smejo več povrniti. S to mislijo in prepričanjem smo pod vodstvom izkušenega planinca Mihe Travnika krenili v strmo pobočje za Wölflnovo domačijo. Po strmih stezah med smrekami in čez rosne travnike smo se zasopli bližali prvi postojanki pohoda. Prva etapa je, tako bi rekli v sodobnem žargonu, bila izredno naporna. Ni dajala priložnosti za daljši pogovor. Zato pa smo ob prvem postanku pri Tavčmanovi domačiji bili tembolj zgovorni. Posebno mlajšim je zbudila zanimanje spominska plošča, ki prišleke se- znanja, da se je v teh hiši rodil narodni heroj France Pasterk-Lenart. Gospodar Jurci in njegova žena nas postrežeta s pecivom in pijačo. Okrepčani in pogumni spet rinemo v strmino. Rosa nam moči obutev, vendar sonce postaja čedalje bolj močno. Napor in vročina marsikomu izvablja znojne srage. Sooča nas misel na partizane, ki so oboroženi hodili po gozdovih in grapah, na partizane, ki so bili odvisni od podpore hribovskih kmetov, na čas, ko so se soočali s sovražnikom, ki ni prizanesel ne borcem in ne takim, ki so podpirali junake Narodnoosvobodilnega boja. S to mislijo smo preteklo nedeljo hodili preko lobniških pobočij, od domačije k domačiji v Lepeno in k Peršmanu v Podpeco. Povsod so nas pričakali prijazni in gostoljubni obrazi. Nekateri že osiveli, s trpkimi spomini na grozne čase in bolečino nad svojci, ki so padli ali umrli v kacetih. A vsi - tudi mladi rod - so našega prihoda bili veseli, veseli zato, ker se zavedamo pogumnih dejanj preživelih ali njihovih potomcev, ker se zavedamo, da brez njihove pomoči partizanski boj ne bi bil tako uspešen, da bi bilo še več žrtev in gorja. Ko smo se od Brička spet okrepčani poslovili ter naposled zbrali pri spominskem muzeju pri Peršmanu v Podpeci, nas je bilo še več, kajti tam so nas pričakali tudi rojaki, ki se pohoda niso mogli udeležili, med njimi tudi podpredsednik ZKP Lipej Kolenik, ki nam je kot bivši partizan izrekel zahvalo za udeležbo, hkrati pa tudi naglasil, da se moramo zavedati, da je treba opozarjati na čas in žrtve fašizma, ki bi ga nekateri krogi, celo v Sloveniji najraje pozabili. Vsi, ki smo se udeležili pohoda »Po poteh Johana, Gašperja in Lenarta«, se za prijazen sprejem in razkošno gostoljubje zahvaljujemo lobniškim domačijam: Wölfl, Zgornji in Spodnji Tavč-man, Sabodin, Peručevim, Mi-kej, Ižep, Breznik, Vegi in Brčk iskreno zahvaljujemo. drejko Pred pohodom še skupinska slika Pri vsaki domačiji pa gostoljuben sprejem PREVALJE / POSVET 0 AMATERSKI KULTURI MEŽIŠKE DOLINE Občinske in druge zavore 1 # petek, 8. septembra, so se v V turistični vasi Šentanel nad Prevaljami sestali člani Sveta območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Mežiške doline in povabili predstavnike občin Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje in Ravne na Koroškem. Namen posveta je bila predstavitev delovanja Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, da bi vzpodbudili sodelovanje štirih občin v dolini za ustvarjanje pogojev ljubiteljski kulturi. Vojko Stopar, direktor republiškega Sklada, ki je organiziran kot javni zavod s strokovno službo in s 57 območnimi izpostavami s poklicnimi vodji, je predstavil delovanje Sklada, ki je bil ustanovljen 1996 leta, da bi skrbel za skladen kulturni razvoj v državi. Z nastankom večjega števila občin je takratno Zvezo kulturnih organizacij, vezano na občine, ki so bile večje, zamenjala sedanja centralizirana organiziranost amaterske kulture, ki naj bi sovpadala z mrežo upravnih enot. Denar iz državnega proračuna je namenjen stroškom zaposlenih delavcev sklada, ki organizirajo prireditve, in seveda kulturnemu programu; pri tem se prireditve državnega pomena financirajo v celoti, na nivoju območja delno, lokalne prire- ditve pa podpirajo občinski proračuni in donatorji. Na osnovi zakona o društvih pa deluje še Zveza kulturnih društev, katerih dejavnost denarno podpirajo občine in država; priče smo nekakšnim blokadam, zaradi slabega sodelovanja Zveze kulturnih društev, Sklada in občin. Izkušnje od drugod kažejo, da je smiselno med občinami podpisati pogodbe o finansiranju in organiziranju amaterske kulture območja, je menil Vojko Stopar. Vodja lani ustanovljene območne izpostave Sklada Ravne - Prevalje, Davorin Jevšnikar je predstavil storjeno in program dela, za katerega manjka denarja, predsednica Sveta sklada območja A. M. Valentar pa je opozorila, da ni sodelovanja med Skladom in občinami ter Svetom sklada in Zvezo kulturnih društev v območju. Župan Prevalj Matic Tasič je dejal, da je potrebno občini pred sprejemom pror- ačuna predstaviti natančen in ovrednoten program, vlogo Sklada pa pojasniti vodstvom kulturnih društev; denarja za kulturo namenijo precej zato ga moti, da so prireditve slabo obiskane, opaža pa politično delitev med kulturniki v občini. Podžupan Raven Stanko Osojnik je menil, da naj Sklad finansira dejavnosti, ki niso le lokalnega pomena, s skupnimi programi kulturne dejavnosti pa bo le ta zaživela na nivoju območja. V razpravi so ugotavljali še odtujenost med novimi občinami in slabo seznanjenost s kulturnimi dogajanji, ki se pogosto tudi prekrivajo. Sprejeli so sklepa, da bodo preko območne izpostave Sklada za ljubitelsko kulturno dejavnost speljali enotno informacijsko mrežo kulturnih prireditev, ki jih bodo programirali skupaj s predsedniki kulturnih društev Mežiške doline. Za učinkovitejše delo pa bodo občine prispevale denar na osnovi enotnega finančno ovrednotenega programa, ki ga bodo prejele iz območne izpostave Sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost. 5.Š. V koroškem deželnem časopisu je 7. septembra za področje deželne uprave razpisano in v proračunu predvideno delovno mesto vodje/ voditeljice oddelka 5 - kultura. Podrobnejše informacije lahko dobite na oddelku samem ali po internetu pod naslovom www.ktn.gv.at/ landeszeitung ŠENTJANŽ Dobro razpoloženje na vaškem prazniku 1 laški praznik v Šentjanžu v V Rožu šteje med najstarejše tovrstne prireditve pri nas. V nedeljo, 10. septembra, so vaščani in številni znanci in prijatelji od drugod šli na vrt k & k centra, kjer so že bile pripravljene klopi in stoli in sta Tonč in Štefan že pridno grela žar, sploh pa je bilo odlično poskrbljeno za pijačo in je- dačo. Dorbo razploženje je popestril tudi okvirni spored. Vsekakor so šentjanščani ob lepem vremenu še dolgo sedeli, kramljali in pohavžvali na prazniku lastne vasi. Da se bojo najkasneje na prihodnjem vaškem prazniku spet srečali, pa je že letos jasno kot beli dan. PRIREDITVE ČETRTEK, 14. 9._______________ CELOVEC, galerija Magnet 20.00 Odprtje razstave Zorana Mušiča »Slike-akvareli-grafika« (do 14. 10.) PETEK, 15. 9._________________ DOBRLA VAS, mladinski center »Regenbogen« -Dekanija Dobrla vas, Mladinski center 20.00 White Vibration. Popkoncert SOBOTA, 16. 9.________________ LIBUČE, na vrtu galerije Falke 9.00 Literarna delavnica. Sklepna prireditev ob 21. uri NEDELJA, 17. 9._______________ RADIŠE, pred kulturnim domom - SPD Radiše 10.30 Radiško žegnanje. Zabavajo vas: Radiški muzikantje REBRCA, Mladinski center 18.00 Cankarjevo branje. Literarni in igralski popoldan z igralcem in pesnikom Tonetom Kuntnerjem TOREK, 19. 9._________________ CELOVEC, Musilov dom 19.30 Mein Mitteleuropa. Literarno predavanje z Dragom Jančarjem in Györgyjem Dalosom ČETRTEK, 21. 9._______________ CELOVEC, IKUC - IKUC 20.00 Hellwig Valentin: »Delavsko gibanje in narodno vprašanje na Koroškem do leta 1993/34.« Pogovor PETEK, 22. 9._________________ CELOVEC, v Domu glasbe -KKZ, Kärntner Sängerbund 19.30 Koncert »Srečanje v pesmi/ Begegnung im Liede«. Sodelujejo: Möllbrückner Lokalensemble, Carinthia Chor Millstatt, MePZ Danica Šent-primož, Dvojezični zbor Celovec SOBOTA 23. 9._________________ RADIŠE, kulturni dom -SPD Radiše 7.00 Izlet »Spoznajmo lepote Dolenjske«. Do 24. 9. Prijave N. Wieser (740309), A. Lampichler (740957), M. Walter (740176) do 18. 9. ŠENTJANŽ, k & k - MTG, SPZ 20.00 Glasbeni kabaret »Malo čezz«. Premiera; Gabriel Lipuš (glasba), Mojca Horvat (koreografija), Blaž Lukan (dramaturgija) NEDELJA, 24. 9._______________ ŠENTJAKOB, farna dvorana -Društvo upokojencev Šentjakob 14.00 Kulturna prireditev z družabnim srečanjem. Nastopata: Vokalno-instrumentalna skupina »Struna« iz Zasipa pri Bledu in Francka Mlekuš, harmonika ŠMIHEL, Davidov travnik -KPD Šmihel 14.00 Vaški praznik ŽELEZNA KAPLA, ljudska šola -MTG, SPZ, SPD Zarja 20.00 Glasbeni kabaret »Malo čezz« DEŽELA KOROŠKA, URAD ZA NARODNO SKUPNOST XI. evropski kongres narodnih skupnosti od 21. do 23. septembra 2000 na Osojah v samostanu PROGRAM: ČE, 21. 9.: 17.00 otvoritev v baročni dvorani, nato predavanje (DR. BENITA FERRERO-WALDNER: Volksgruppen in Europa); glasbeni okvir VOX; ob 19. sprejem PE, 22. 9.: 9.00 RURIK AHLBERG: Die Schwedische Volkspartei; A. REITERER: Ethnischer Frieden mit Flecken; F. VALANDRO: Baskenland; A. VARGA: Die Magyaren und ihre Partei(en); G. PALLAVER IN K. ZELLER: Deutschsprachige und Ladiner; B. Jesih: Zastopstvo manjšin v parlamentu SO, 23. 9.: 9.00 G. GLANTSCHNIG: Rechtliche Grenzen und Möglichkeiten einer Vertretung der Volksgruppe im Ktn. Landtag; 10.00 podijska diskusija; zaključek ob 13.00 Zveza slovenskih izseljencev vabi na redni občni zbor v nedeljo, 1. oktobra 2000, ob 14. uri v Pliberku v kulturnem domu Po občnem zboru bo ponovitev ra-diške odrske uprizoritve vračanja izseljenih družin ob sodelovanju moškega pevskega zbora »Foltej Hartman« SPD »Edinost« iz Pliberka Prisrčno vabljeni! k & k center, 20.00 Predstave 24. 9. Železna Kapla, Ljudska šola, 20.00 29. 9. Šentprimož, Kulturni dom, 20.00 30. 9. Šmihel nad Pliberkom, Farna dvorana, 20.00 1.10. Borovlje, Pri Cingelcu na Trati, 20.00 2. to. Pliberk, Kulturni dom, 20.00 3.10. Celovec, Mladinski dom, 20.00 4.10. Radiše, Kulturni dom, 20.00 www.maloceiz.at Južnokoroško trgovsko podjetje razpisuje dobro dotirano delovno mesto POSLOVODJE / POSLOVODKINJE za sledeča področja: controling personal organizacija računovodstvo Poleg navedenih zahtev pričakujemo od Vas trgovske izkušnje iz živilskega, gradbenega in agrarnega področja. Svojo prošnjo pošljite najkasneje do 20. 9. 2000 na naslov: Davčni svetovalec Mag. Hermann Klokar A-9125 Sinča vas - vzhod 3 Tel. 04232/89333-0 Fax 04232 / 89333-4 http://www.klokar.at e-mail: klokar@aon.at Vse slovenske humane in veterine zdravnike vabimo na ustanovni občni zbor »Društva slovenskih zdravnikov na Koroškem«, v petek, 15. 9. 2000, ob 19.30 uri v gostilni Miklavž v Bilčovsu SLOVENSKA GOSPODARSKA ZVEZA sporoča, da bo jeseni na WIFI Celovec spet možnost za izobrazbo za turistične vodnike. Tečaj se začne 13. oktobra; informacijski večer bo 19. septembra. Podrobne informacije dobite na WIFI. Prvi tečaj te vrste je bil izveden pred tremi leti na pobudo SGZ. Obvezen še en jezik poleg nemškega. ce stita PRAZNUJEJO! Ana Urban iz Gorič pri Miklavčevem - 65. rojstni dan; Katarina Joschtl s Homca - 70. rojstni dan; Mihaela Woschitz iz Gorič - rojstni dan; Marko Gabriel iz Leš - 25. rojstni dan; Andrej Schüttelkopf iz Velike vasi - rojstni dan; Franc VVrolich iz Podgorij - rojstni dan; Mici Sima iz Pulpič - rojstni dan; Edit Sovak iz Lovank - rojstni dan; Ljudmila Sadjak iz Podjune - rojstni dan; Marija Preinig iz Grabalje vasi - rojstni dan; Mihaela Osojnik iz Kokij - rojstni dan; Milan Urbantschitsch z Obir-skega- 50. rojstni dan; Ana Woschitz iz Spodnjih Rut - 89. rojstni dan; Marija Lutnik iz Dolnje vasi - rojstni dan; Marija Žmaucar iz Strpne vasi - rojstni dan; Marija Kristan iz Vogrč - rojstni dan; Lojzka Trap z Dvora - rojstni dan; Milka Čebul iz Šentjurja - rojstni dan; Franc Ambrož iz Štebna - rojstni dan; Marija Kos iz Strpne vasi - rojstni dan, Melita Reichmann iz Moščenice - 40. rojstni dan. Čestitamo! Slovenski vestnik - usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin. tel. 0463/5143 00-0 • faks -71 UREDNICA Sonja Wakounig...............................(-50) Tajništvo......................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba ...............Milka Kokot (-40) Prireditve .................Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 VSI Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299 ČE 14. 9. | 18.10 Rož - Podjuna - Zilja PE 15. 9. | 18.10 Utrip kulture_________ SO 16. 9. | 18.10 Od pesmi do pesmi, ... NE 17. 9. | 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnteni/Duhovna misel 18.00 Glasbena PO 18. 9. | 18.10 Kratki stik___________ TO 19. 9.118.10 Otroški spored__________ SR 20. 9. | 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored____________________ DOBER DAN, KOROŠKA NE 17. 9.113.30 0RF 2 . Sedmeroboj juž-nokoroških vasi: Začetek drugega prireditvenega niza s triatlonsko štafeto v Ločah • Znamenja ljudi nagovarjajo, jim nekaj pomenijo: »Križi in znamenja v Selah« • Zanimiv začetek šolskega leta: angleški teden v Mladinskem domu in tedensko druženje novega Kugijevega razreda na Rebrci • »Če študent na rajžo gre« - poje otroški zbor iz Šentilja____ PO 18. 9. | 3.05 0RF 2, 16.00 TV SL01 -Ponovitev RADIO KOROTAN na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9 P0-PE | 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Viža 8.30 Živa 14.00 Viža 14.30 Korota-nov zimzelen 15.00 Kratek stik 16.30 KoroDan (KORO-žurnal 17.15-17.30) SO | 7.00 Domača budilka 8.30 Korotanov mozaik 14.00 Južni veter 16.00 Smrklja NE | 6.30 Sedem pred sedmo 7.00 Domača budilka 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 Zajtrk s profilom 14.00 Iz zlate dvorane 15.00 Zborovska 15.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 Šport in kratke vesti RADIO AGORA 105,5 Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mait: agora@magnet.at PE 15.09.110.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12. 07 Divan 13.00 Odprti kanal 18.00 Glasba 18.15 Tečaj slovenščine 18.45 Poročila 19.00 Proud to be loud 20.00 Musič for the masses 24.00 Ta mera (pon.): ženski projekti v Braziliji (2, del) 01.00 Soundtrack tedna SO 16.09. I 10.00 Glasba 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Svet je vas 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Glasba 20.00 Yugo-Rock 23.00 Siesta__________________________ NE 17.09. I 10.00 Evropa v enem tednu 10.30 Glasba 11.00 Literarna kavarna: jesenski program založbe Drava 12.00 Poročila 12.07 Divan 12.30 Special: Istra - pokrajina ob robu 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Club Karate 20.00 Sunday Loops (DJ Nova) 22.00 For those about to Rock 24.00 Glasba PO 8.09.110.00 Kalejdoskop 11.30 Tečaj slovenščine 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Druga glasba: slovenski interpreti 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Šport 20.00 Take the Jazz Train 22.00 Svet je vas (pon.) 23.00 Glasba TO 19.08.110.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Druga glasba: po celem svetu 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Glasba 20.00 Noche Latina 21.00 Glasba 21.30 Planet mušic 22.00 Literarna kavarna (pon.): jesenski program založbe Drava 23.00 Glasba 01.00 Šport (pon.) SR 20.08.110.00 Kalejdoskop 11.15 Voz lahna 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Druga glasba: jazz 18.00 Glasba 18.15 Tečaj slovenščine 18.45 Poročila 19.00 Nikoli več ne bo kot je nekdaj bilo 20.00 Ruff Radio 22.00 Mad Force 24.00 Special: Istra - po- krajina ob robu (pon.)_____________________ ČE 21.08.1 10.00 Kalejdoskop 11.30 Tečaj slovenščine 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Ta mera 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & Today 20.00 Freak Show 21.00 Musiča italiana (pon.) 22.00 Club Ka- rate (pon.) 23.00 Glasba___________________ I esen je prišla in vse se spra-J vlja in pripravlja na mraz in počitek. Listje pada z dreves v čudovitih barvah jeseni. Ob tej idilični naravi in lepoti pa so nam zvonovi cerkve v Nonči vasi naznanili, da se je od nas za vedno poslovila Božičeva mati, Katarina Cvelf, rojena Rasinger. Ko smo aprila praznovali njeno 91. pomlad, nihče ni pričakoval, da je to njen zadnji življenjski praznik. Pokojna Božičeva mati se je rodila pri Sv. Križu pri Jesenicah. Leta 1919 so njeni starši kupili Reševo domačijo na Blatu in tam je bil njen dom. Kot lastovka z juga je prišla v naš kraj, se hitro znašla in začela sodelovati v prosveti, pri igrah in petju. Izbrala si je življenjskega sopotnika, da z njim ustanovi topel dom bodoči družini. Ni bilo lahko vživeti se v nov kraj. Z Božičevim Poldetom, gospodarjem Božičevine, je odšla na njegov dom, navaditi se je bilo treba na nove razmere in na nove ljudi. Časi so bili trdi in vsak belič je bilo treba trikrat obrniti in ga pretejtati, preden ga je spustila iz rok. Poleg tega pa so hudi jeziki često podcenjevali prišleke: so pač svojeglavi Kranjci. Pokojne Božičeve mame to ni preveč motilo. Z vso ljubeznijo sta se z možem zagnala v zemljo, da jima je dajala kruha za preživetje. Rodili so se jima sinovi Poldej, Anzej in Tonej. Z vso predanostjo domačiji je skrbela, da je šlo na bolje. Skrbi so bile velike, popraviti in dozidati je bilo treba hišo. Katarina Cvelf je bila gonilna sila pri hiši in zavdela se je, da brez pridnih NONČA VAS Umrla je Katarina Cvelf rok in vztrajnosti ne bo napredka. Ob razdajanju za druge je bila srečna in ustrežljiva, našla pa je tudi vselej čas za duševno hrano. Vedno je prihajala na kulturne, narodnopolitične prireditve ter igre. Rada je hodila na izlete Slovenskega društva upokojencev Pliberk. Na teh prireditvah je bila srečna in želela si je, da bi mladi rod ne pozabil svojih korenin in da bi ohranil tisto našo lepo slovensko besedo, ki je kot samorstanica vztrajala že preko tisoč let med osatom in koprivami. Se eno vrlino je imela pokojna mati do zadnjega: nenehno skrb za naš obstoj. Rada je brala in se pogovarjala. Bila je kot močan studenec in je tudi drugim dajala upanje in nasvete iz svojih izkušenj. Bila je kot dobra knjiga, iz katere človek vedno rad bere in se uči. Po trudapolnem življenju je šla počivat na pokopališče v Nonči vasi, rešena vseh skrbi. Veliko sorodnikov, prijateljev in znancev jo je pospremilo na zadnji poti. Na domu in ob odprtem grobu so ji zapeli pevci pesmi slovesa. Pogrebni obred in mašo je daroval pliberški dekan mag. Ivan Olip in v svoji pridigi nakazal njeno pot od Jesenic pa do smrti. Pokopali smo jo na malo Gospojni-co, 8. septembra, tam, kamor je rada zahajala tožit in molit v božji hram. Naj ji bo zemlja, katero je nadvse ljubila, lahka. Žalujočima sinovoma Anzeju in Toneju ter njunima družinama velja naše iskreno sožalje! -ikej KRIŽANKA Sonja Wakounig VODORAVNO: 1. dolina na Koroškem v Sloveniji ob reki Mežici 12. ime pisatelja Pelina 13. ime znanega pralnega praška 14. čez drn in ... 15. stari oče 16. prav tako 18. okrajšava za dativ 19. VN 20. kraljica cvetlic 22. osebni zaimek, 2. os. množine 23. veliko jezero v severni Ameriki 24. mednarodno za »vzhod« 26. javen protest, tudi prikaz 29. ime avstrijske filmske igralke Kirchberger 30. svod nad nami 31. kemični element, znak Mn 32. središče vrtenja 34. ital. filmski igralec (Franco) 36. avstrijska pevka in igralka (Marianne) 38. žitni plod 41. domača oblika imena Pavel 42. staroslovanska pijača 43. EV 44. voda, ki se pretaka po kapljah 46. športna igra na srečo 48. perje pri repi 49. konvoj kamionov (naša pisava) 50. pripadnica Avarov 51. veznik 52. grška boginja nesreče NAVPIČNO: 1. velika divja žival, tudi pri nas 2. severni jelen 3. Jud 4. veznik 5. baronica 6. prostori za popravilo ladij 8. LS 9. okr. za »in tako dalje« 10. značaj 11. stari vek 16. grška boginja zle usode 17. veliko morje 20. nemška domača oblika imena Veronika 21. »sopotnik« v nebesnem živalskem krogu, odgovarjajoč znak 23. prebivalka rimske Ljubljane 25. država v Himalaji 27. ESI 28. stara slovanska črka (jer in ...) 31. pomanjšan model kake stavbe 32. tekoča priloga k mesu 33. sijati, oddajati sev 35. kraj sev. od Ljubljane, kjer so Atomske toplice 37. kratica za »neznani leteči predmet« 39. veliko mesto v Ukrajini 40. prepir 41. pojav na razburkani tekočini, običajno bele barve 42. kis 45. rimska boginja jeze 47. kazalni zaimek SUPER-TRIM SEDMEROBOJ Sobota, 16. septembra 2000: Start 2. sedmeroboja W soboto, 16. septembra, je V spet tako daleč: s tekmovanjem v ekipnem triatlonu (plavanje, kolesarjenje, tek) se bo ob 14. uri v kopališču v Bačah ob Baškem jezeru pričel 2. Super-trim-sedmeroboj juž-nokoroških vasi 2000 Slovenske športne zveze (SŠZ). Niz sedmih športno-rekreativnih-družabnih prireditev, katerih se je lansko leto udeležilo nad 200 aktivnih športnikov in rekreativcev v starosti od pet do 50 let iz petih južnokoroških vasi, naj bi tudi letos okrepilo sodelovanje slovenskih in dvojezičnih športnih in kulturnih društev na Južnem Koroškem. Pri 2. Sedmeroboju južnokoroških vasi 2000/2001 bo tokrat sodelovalo kar sedem juž-nokoroskih vasi (v oklepaju koordinatorji) in sicer: BILCOVS (maj>. Rupi Gasser), LOČE/-BASKO JEZERO-PODGORJE (Joško Wrolich/ Johann Müller), PLIBERK (Silvo Kumer), SELE (Igor Roblek), ŠENT-PRIMOŽ (Michael Mistelbauer), ZAHOMC (Ludvik Druml/ Veronika Wallner) ter lanskoletni zmagovalec ŽELEZNA KAPLA (Miha Travnik). Novi elementi bodo npr. vključitev novih športnih panog, možnost sodelovanja večjega števila posameznih športnikov in športnic ter ekip (z novim sistemom točkovanja), in privlačen okvirni program. Za leto 2000 so ze določeni naslednji tekmovalni termini, športne panoge, prireditelji: 1. tekmovalni dan - sobota, 16. septembra 2000, ob 14.00, v Bačah ob Baškem jezeru (štart občinsko kopališče - cilj kmečki trg); Štafetni triatlon (150 m plavanje - ženske, 9,6 km kolesarjenje - moški, 1500 m tek - fantje, 500 m tek - dekleta). Prireditelj: SPD Jepa-Baško jezero/ŠD ASKÖ Podgorje (Joško Wrolich/Johann Müller); 2. tekmovalni dan - sobota, 30. septembra 2000, ob 14.00, v Bilčovsu (štart/cilj športno igrišče na Potoku/Bach pri Bilčovsu): gorski biking - 9 km (moški), kolesarjenje - 12 km (ženske), spretnostna vožnja s kolesi (fantje in dekleta); Prireditelj: SPD »Bilka« Bilčovs (mag. Rupi Gasser); 3. tekmovalni dan - sobota, 21. oktobra 2000, ob 13.00 na športnem igrišču na Rebrci (ali v Železni Kapli): lahka atletika (ženske, moški, dekleta, fantje): Prireditelji: SŠK »Obir«, SPD »Zarja«, SPD V. Polanšek (Miha Travnik); 4. tekmovalni dan - petek, 8. decembra 2000 (praznik!), ob 13.00 v Selah (pri Kristanu oz. pri Pušelcu): smučarski tek - 4,5 kilometrov (ženske), veleslalom (moški), spretnostna vožnja na snegu (otroci). Prireditelj: DSG Sele (Igor Roblek). 5. in 6. tekmovalni dan bosta organizirala ŠD Zahomc oz. SPD »Danica« Šentprimoz, 7. tekmovalni dan in hkrati zaključek z razglasitvijo zmagovalcev 2. Super-trim-sedmer-oboja južnokoroških vasi 2000/2001 ter podelitvijo nagrad pa bo 1. maja 2001 (praznik!) ob 13.00 na športnem igrišču v Vidri vasi pri Pliberku. Športne panoge: suvanje krogle (moški), tek čez drn in strn (ženske), nogometni peteroboj (fantje), šolski troboj (dekleta). Prireditelj: ŠD Pliberk (Silvo Kumer). Kot že lansko leto bodo vsa tekmovanja medialno spremljali televizija (ORF - »Dober dan, Koroška«), radio (Slovenski spored ORF, Agora, Korotan), slovenski print-medi-ji na Koroškem (Slovenski vestnik, Naš tednik, Nedelja) ter internet-službe ORF-a (http://www.volksgruppen.orf.a t) in Slovenske športne zveze http://members.magnet.at/ssz/ /. L RIBOLOV »Cilj je tretje mesto« T ričlanska ekipa Kluba I koroških ribičev (KKR) je na tekmovanju za pokal mesta Kranj, ki šteje tudi za državno prvenstvo Slovenije 2000 v muharjenju (6. tekmovanje), vnovič zabeležila odličen rezultat. Med 17 ekipami je trojka Ivko Ferm, Gregor Reichmann in Gerhard Umfahrer na reki Sava osvojila 2. mesto! Zmagala je ekipa Kranj II, tretje mesto pa je zasedla prva ekipa gostitelja. Po šestih tekmovanjih v skupnem seštevku še vedno vodijo Medvode (98 točk) pred Bled I (97) in Klubom koroških ribičev (70 točk), ki je po dveh slabših nastopih v 4. in 5. tekmovanju spet tretji. Pri posameznikih (61 tekmovalcev!) so se tokrat vsi trije člani KKR uvrstili med prvih 20: Gregor Reichmann je osvojil 6. mesto, Gregor Umfahrer 9. in Ivko Ferm 20. mesto! Sedmo in zadnje tekmovanje za državno prvenstvo Slovenije bo 24. septembra na Savi pri Tržiču. Vodja ekipe Ivko Ferm: »Zastavili smo si za cilj ovsoji-tev tretjega mesta. S tem bi potrdili tudi naš uspeh na državnem prvenstvu 1999, ko smo prav tako postali tretji.« I. L NOGOMET Z remijem na 14. mesto Q AK je po hudem porazu proti J Spittalu (0 : 3) utrpel spet neuspeh: proti zadnjemu na lestvici Lendorfu je ekipa v nedeljo dosegla le razočarajoči remi z 1 : 1. Ekipa je sicer bila oslabljena, manjkala sta napadalec Mi-klau in sredinski igralec Šmid, toda to ni opravičilo za le malo navdušujočo igro. Vodstvo domačinov v 21. minuti - Zagler je premagal vratarja Rotschniga iz prostega strela - je sedem minut kasneje izenačil Novakovič s svojim drugim prvenstvenim zadetkom, nato pa sta dominirali obrambni vrsti. V končni, precej hektični fazi je sodnik Aichhol-zer podelil kar osem rumenih in en rumeno-rdeči karton, ki je prizadel prav steber SAK-ob-rambe Lojzeta Sadjaka. Sedaj je ekipa na 14. mestu lestvice, naslednja priložnost za pridobitev točk pa bo v nedeljo, 17. septembra, ob 17.00 v Trnji vasi, ko bo ekipa SAK nastopila proti »sosedu« na lestvici Gratkomu. Podliga-vzhod Bilčovs je v 6. krogu že tretjič remiziral (1:1) proti Wolfsber- gu, toda atraktivna tekma je odškodovala za izgubo dveh točk. 1. razred D Šentpavel je potrdil svojo vlogo favorita, ekipa nedvomno hoče takoj spet nazaj v podligo! Žita-ra vas je na domačem terenu podlegla vodečemu z 0 : 1. Za Metlovo je odločilni gol proti Železni Kapli (1:0) dal bivši Globašan Silan, Globasnica pa je na tujem proti močnemu Sentlenartu slavila prvo zmago sezone z 2 : 1. Rikarjani so zabeležili rekordno zmago 6 : 3 proti Vovbram, in tudi Šmi-helčani so s tremi točkami in zmago 2 : 1 zapustili igrišče v Šmarjeti. T. C. European Cricket League gostovala na Koroškem Q te že kaj slišali za Cricket, •3 športno panogo, ki ima največ aktivnih kot tudi pasivnih pristašev v državah Common-wealtha, v Severni Ameriki? Če ne, potem je skrajni čas! Cricket je namreč medtem »na pohodu« tudi že po vseh srednjeevropskih državah - v Avstriji, Sloveniji, na Hrvaškem, na Češkem, na Madžarskem itd. Tudi na Koroškem, v Vrbi ob Vrbskem jezeru, so že ustanovili Velden C. C. Klub danes tekmuje v prvi avstrijski ligi in je na skoku v European Cricket League! Pred nedavnim je vrbljanski Cricket Club v T. i. Batsman brani vicket in skuša s svojimi teki (runs) zbirati čim več Ločah pri Šentilju izvedel med- točk. Danilo Prusnik narodno tekmovanje, katerega sta se udeležila Vienna C. C. ter Dvoboj med Dunajem in Vrbo in Vienna C. C. pa se je najuspešnejši slovenski klub Ljubljano se je končal 215/3 : glasil 65/10 : 218/3. Ljubljana C. C. 238/3, rezultat tretje tekme med TOLMIN/CELOVEC Nov projekt v sodelovanju treh regij KI a pobudo krajevne skupno-IMsti Volče, kraju, ki spada pod mestno oböino Tolmin, se gradi novo sodelovanje treh regij - Soške Doline, Benečije in Koroške. Konec tedna so se v ta namen srečali predstavniki Volč na čelu s predsednikom krajevne skupnosti Silvom Debeljakom in Zoranom Skrljom, podžupan mestne občine Tolmin Carli Radko, župan sosednje občine Drenchia/Dreka v Benečiji (Italija) Mario Cufferli ter poslovodeči tajnik Slovenske športne zveze na Koroškem Ivan Lukan. V okviru praznika krajevne skupnosti s privlačnim športnim in družabnim sporedom so se dogovorili za vzpostavitev sodelovanja treh regij na športnem področju. Volčani bodo tako že avgusta prihodnje leto organizirali nogometni turnir mladincev treh regij, v naslednjih dveh letih pa bi srečanje organizirali v Dreki in v Celovcu. Pokroviteljstvo bi prevzeli občini Tolmin in Drenchia/Dreka ter SŠZ na Koroškem. Sodelovanje naj se bi v naslednjih letih razširilo tudi na druge športne panoge. I. L. KOLESARJENJE Olimpijec »Paco« Wrolich srečno prispel v Sydney! KI aš olimpijec Peter »Paco« IN Wrolich iz Loč ob Baškem jezeru je prejšnjo sredo zvečer (lokalni čas) po več kot 20 ur trajajočem poletu srečno pristal v Sydneyu v Avstraliji. Kolesar-profesionalec se bo v naslednjih dneh na svoj nastop na cestni dirki v Sydneyu 27. septembra pripravil v mestu Adelaide, skupaj s sedemčlansko avstrijsko olimpijsko kolesarsko reprezentanco. Olimpijske proge v Sydneyu 26-letni profesionalec v nemškem moštvu Gerolsteiner sicer še ni videl, kljub temu pa jo sorazmerno dobro pozna. »Ogledal sem si jo natačno na video-posnetku ter v strokovnih revijah, naši trenerji pa so si progo ogledali na licu mesta. Proga je zelo težka in selektivna, tako da mislim, da bo v cilj prišla skupina sedmih do dvanajstih kolesarjev. Upam, da bom v njej tudi jaz ali eden naših kolesarjev. Menim, da je možno osvojiti mesto med prvimi desetimi, morda celo kolajno«, je v pogovoru za koroške novinarje pred odhodom v Avstralijo menil optimističen »Paco«. Wrolich, za katerega je - po Atlanti 1996 - Sydney že drugi nastop na olimpijskih igrah, se bo v četrtek odpeljal v Adelaide, kjer imajo avstrijski kolesarji svoj camp. /. L. ODBOJKA Presenetljiva zmaga SK Dob Priprave na nastop v avstrijski zvezni odbojkarski ligi za SK Dob ne bi mogle biti boljše -po zmagi turnirja v slovenski Mislinji so okrepljeni Dobljani pretekli teden presenetljivo odločili tudi turnir Alpe-Jadran v Celovcu v svoj prid. Edini poraz je ekipa utrpela proti hrvaškemu prvaku Mladost Zagreb, premagala pa je med drugi- mi Sokol z Dunaja in celovški Hypo VBK. Tudi odločilna tekma za zmago turnirja je potekala povsem po volji Dobljanov -premagali so slovenskega prvaka Bled kar s 3 : 0. Kapetan Martin Micheu je bil seveda precej zadovoljen: »Pokazali smo dober nastop, priprave potekajo idealno. Ekipa je močnejša in v letošnjem prvenstvu si pričakujem uvrstitev med prvimi štirimi ekipami.« SK Dob bo kot pokalni vi-ceprvak letos zastopal Avstrijo tudi v evropskem pokalu. T. C. JUN10RSKA & ŽENSKA LIGA Uspehi za ekipo SAK ter za Selanke V novi deželni juniorski ligi s 7 točkami drugi. Selanke pa so ekipa SAK še naprej pozitivno žensko nogometno prvenstvo preseneča: tokrat so varovanci 2000/2001 začele z zmago! Na trenerja Jožeta Fere premagali domačem igrišču so premagale Šentvid z 1 : 0 in so še naprej ekipo iz vzhodnotirolskega Li-neporaženi. Zmagoviti gol je enza z 2 : 0 in s tem prevzele dal Stropnik. Na lestvici je SAK tudi vodstvo na lestvici! I. L. SYDNEY 2000 Sloveniji napovedujejo štiri kolajne Po mnenju ameriških športnih strokovnjakov pri znani reviji Sports Illustrated, se bo slovenska olimpijska odprava iz Sydneyja v domovino vrnila s štirimi kolajnami, od tega kar z dvema zlatima. Novinarji omenjene revije so se v zadnji številki lotili napovedi dobitnikov kolajn v vseh disciplinah OI. Med Slovenci naj bi se po teh napovedih z zlatima medaljama okitila veslaški dvojec Iztok Čop - Luka Špik ter telovadec Mitja Petkovšek na bradlji, z bronastima pa strelec Rajmond Debevec z zračno puško in tekmovalec v tekvondoju Marcel More. D. T. NOGOMET V SLOVENIJI Rezultati 7. igralnega dne v slovenski nogometni ligi Si.mobil: Olimpija - Hit Gorica 3:1, Dravograd - Rudar (Velenje) 2 : 0, Primorje -Mura 1 : 2, Koper - Tabor (Sežana) 2:1, Maribor Pivovarna Laško - Korotan 1 : 3, CMC Publikum - Domžale 0 : 0. Stanje: Olimpija 18 točk, Maribor 13, Dravograd, Tabor in Rudar po 11, Korotan 10, Primorje, Publikum in Hit Gorica po 8, Mura in Koper po 6, Domžale 4. Pari 8. igralnega dne, 16. septembra: Tabor - Maribor Pivovarna Laško (ob 16.30), Rudar (Velenje) - Primorje (ob 18. uri); 17. septembra: Hit Gorica - Domžale, Korotan - CMC Publikum, Mura -Koper (vse ob 16.30), Olimpija - Dravograd (ob 18. uri). D. T. ŠAHOVSKI OREH ŠT. 127 Silvo Kovač Beljavski - Hickl (Conski turnir Pulj 2000) V kraljevem fianketu je nemški velemojster Hick želel z originalno igro presenetiti nasprotnika. Toda že po desetih otvoritvenih potezah je velemojster Beljavski, ki že nekaj let uspešno igra za slovenske barve, povsem pa- 8 X X 7 AL L AL 6 L i L 5 A i & 4 L A^AA 3 A 2 AAA A A 1 2 a * 2 abcdefgh siviziral črne figure in dosegel odločilno prednost. Kako belemu, ki je na potezi, uspeva zmagovita kombinacija? Rešitev št. 126 Da bi lahko preprečil napredovanje črnega a-kmeta, beli ponudi skakača s potezo l.Sc6! (Preti 2.Sb4+ ali 2,Sd4:) Zato je l...Kc6: izsiljeno. 2.Lf6 Kd5 3.d3! a2. Črni kmetje že blizu promocije, vendar sledi protiigra belega osnovana na možnosti matiranja z minimalnim materialom. 4.c4+ Kc5. Na 4...dc3 dobiva 5.Lc3: Sedaj sledi poanta 5.Kb7!! z grožnjo 6.Le 7 mat; na umik kralja beli s 6.Ld4: zmaga!