U. flnilto. I (MM • MM, II urii XMI. Ma. .Slovenski Narod* vdja ▼ lf«M|atf na dom doetarljea: . v aprtvnfltvm piejtotan: eelo leto tuprej . . . . K 34*— I cclo teto aaprej • 9 • « K 22"—> pol leta , • «*>•• **— I pol leti m ••••• H*— iietrt leti m HJ?.J. . 6-- I četrt teta „ • 4 • • # 5-50 ina mesec m #*•'*•» 2*— I na mesec „ . . • i » 1*90 Dopisi na) se frsnkinjo. Rokopfcl se ae vn€*Jo. 0r«đnl4*ro: Knaflovm «li«a *L 5 (r prt«čj« lero,) laUi— it $4. koent! *el)a)o: oeterostopna pcflf *wti ta oricrat p* 16 fin, za dvaknt p» 14 vtaL, sa trikrat ali vetkratjp* 12 vto. Parte in zahvala vrta 20 vft*. Poslano vrsta 30 vi«. Pif večjih inaercijali po dogovora. Opiavaiitvu naj ae pošiljajo ■aročnine, reklamacije, laseatf Lii, i* je admfalatratJviie stvari, ■ Pomif itevftfca ▼•H« lt wimmwjmm. ^—— Na piHMaa aaftčtt* brez Istodbbae vpoalatve naroCatee at ■* adak •Slovenski Narod" *tl|a po posttt sa Avstro-Ogrsko: - za Nemč!j»! eefo teto »kopaj naprej • K 25*— I eelo teto naprej . . . JC 30*^ na mesec « » • • • 2-30 ■ ćelo leto naprej , . . . K 35.** Vpraianjcm glede foserafov se naj priloži za odgovor dopfsnlca ali znanika. PpiaiiiaMlio (ipodtj. dvortffe levo). ballava alfea it S, teialaašt U. Opatijski odmevi. Dnnai, 15. aprila. Pot ministra di San Giuliano v Opatijo ni bila z rožami posuta. Ita-lijanska javnost ne spremlja svojega državnika s posebnimi blagoslovi na avstrijsko Rivijero in tik pred njegovim prehodom čez avstrijsko mejo so mu italijanski dijaki in politiki priredili malo muziko, zaigravši mu ire-dentistično melodijo Evviva Abbaz-zia itaJiana! K vsej nesreći pa je ta »Abbazzia italiana« pozdravila itali-janskega ministra v krepkih hrvatskih besedah. Raz hiš piapolajo po većini naše trobojnice in župan dr. S+anger je kot reprezentart našega Primorja povedal, da želimo odlične-mu gostu na naših tleh, na naši zemlji Čim najboljšo zabavo . . . San Giuliano se je za gosec./ibne besede vljud-no zahvalil. Toda hrvatska pozdravna beseda ne bo našla v njegovi domovini ensko vljudnega odziva. Ita-j'janski krogi se kažejo silno užaljc-re, govorijo o jugoslovanski proti Italrjanom naperjeni demonstraciji in opozicijonalni italijanski listi bodo San Giulianu eelo očitali — da je pri te'} demonstraciji sodeloval; Še grof Berchtold dobi svojo lekcijo, ker ne pozna vseh fines kurtoazije in ni pre-rrečil, da se državnika zavezne države že takoj pri dohodu ne — provocira. Na videz malenkostni in postran-ski včerajšni incident v hotelu Štefa-nija Wiener Allge-meine Zeitung* sledeče. Brez dvoma se bodo tikali razgovori vseh visečih vprašanj in bodo zasledovali namen poskrbeu za erotnost nastopa v pri-hodnjosti. Veliko zaupanje, ki sta je pokazala oba zaveznika v zadnji krizi, bo ta namen gotovo pospeše-valo. »Popolo romanom zopet piše: Sprejem markija di San Giuliana s strani grofa Derchtolđa ni mogel biti prisrčnejši. če tuđi ni sestaneK ravno izrediiega pomena, iin«? vendar politično važnost že z ozirom na pri-sotnost veleposlanikov Mereya in vojvode Avarna, obeh neutrudnih so-delavcev, obeh državnikov. ki sta z velikim taktom in v popolnem sporazumu vodila zunanjo politiko svojih držav med balkansko krizo. Gotovo se pri tem sestanku ne bodo razmo-trivali težavni problemi, ker pa je s konstituiranjem Albaniie zvezanih Še več specijalnih bolj ekonomičnih in komercijalnih, kaker političnih vprašanj. bo ta razgovor korišten za novo državo v tem smislu, da bo prinesel sistem, ki edini jamči novi državi neodvisnost, katero žele Albaniji vse velesile. haliianska iredenta s potova-njem di San GiuHana ni zadovoljna. To «vo]o nczadovolinost je pokazala tuđi z ciemonstracijami. Ko se je di San Giu'iano pelial mimo Carpenida, so sprejeli dijaki ministra s piska-njem in \-pitjem. 2ivel italijanski Tri-dtnt, živel italijanski Trst, živela italijanska Opatija! je donelo po kolodvoru, dokier nišo napravili karabinjeri reda. Sestanku v Opatiji posveča tuđi pariški »Petit Journal«, katerega voditelj je nekdanji zunanii minister Pichon,svojo pozornost ter piše: Mo-goče je, da se trozveza pri svoji ob-novitvi leta 1912 ni izpremenila. Zelo dvomliivo pa je, ali se je sklenil nov dogovor glede Sredczemskega mor-ja, Adrije in severne Afrike. O tej točki potrebujemo pojasnila, ki ga ne najdemo v nobeni uradni izjavi itali-janskega ministra. Hatos'do kot edina zasiomba dinastije. Madžari so edin narod, ki nima v Evropi nobenega sorodnika in no-benega odkritos^čnega prijatelja. So kakor samotna bilka na vodi in njihova usoda je popolnoma odvisna od sosednih narodov, ki jih obkrožajo. Tega se Madžari tuđi zavedajo, zato jih navdajajo silne skrbi v očigled dogcdkov, ki se napovedujejo na evropskem obzorju. Strah jih je bodočnosti in zato se skušajo na vse načine že v naprej zavarovati proti eventualni katastrofi, ki bi jih lahko zadela v sploš-nem evropskem prevratu. Del madžarske javnosti zre spas madžarskega naroda v najtesnejši zvezi z Nemci, drugi zopet srnatrajo prijateljski sporazum z Rusijo kot edino rešitev, tretii so zopet mnenja, da je bodoČnost Madžarske zagotov-Ijena, ako se madžarski narod popolnoma zaupa habsburški dinastiji in sklene mir in sporazum z vsemi narodi, ki žive sedaj v ogrski državni polovici. To prav kar navedeno mnenje zastopa neki ugledni madžarski pa-blids*, ki je pred nekaj tedni izdal posebno brošuro, v kateri skuša dokazati, da je rešitev Madžarov mo-goča samo. ako pravocasno spreme-ne svojo dosedanjo politiko in ako se popolnoma naslone na dinastijo. Pisec brošure razpravlja o po-sledicah balkanskih vojn in pravi, da je že danes gotovo, da priđe za Tur-Čijo preje ali steie r.n vrsto avstro-ogrska monarhija. To je prirodni zakon, ki se ne da preprečiti ali ustaviti. Razdelili si bodo monarhijo Nemčija, Rusija in Jugoslovani. Nemčija je sicer sedaj »zvesta« zaveznica habsburške monarhije, toda ta njena zvestoba bo trajala samo dotlej, dokier ne postane položaj v resnici resen in kritičen. Takrat pa bo Nemčija okrenila hrbet Avstriji in prešla z razvitimi zastavami v nasprotni tabor, da se udeleži razdelitve ozemlja, ki je pripadalo njeni Še včerajšnji zaveznici. Ta razdelitev Avstro - Ogrske med Nemčijo, Rusijo in Jugoslovani se sicer ne da preprečiti, pač pa se da na nedogleden čas odgoditi in odložiti. Za Madžare je nevarna razdeli-rev samo v sedanjem momentu, v daljni bodočnosti pa bi jim bila mor-da naravnost koristna. Znto je v interesu Madžarov in njihova naloga, da z vsemi razpolož-Ijivirni močmi podpirajo avstrijsko državno in dinastično politiko v svr-ho, da obdrže državo na življenju vsajše30 do 60 let, dokier se sami ne okrepe tako, da bodo v vsakem šc tako neugodnem slučaju sposobni za samostojno državno življenje. Obstanek države je torej v živ-Ijenskem interesu Madžarov, v živ-Ijenskem interesu dinastije pa je ta-kisto. da se naslanja na Madžare. Madžari in habsburška dinastija so potemta'kem za sedaj navezani drug na drugega. Končni cilj nove madžarske politike pa mora biti ta, da se tekom časa ustvari madžarski narod, ki bo štel vsaj 30 milijonov duŠ. Kako pa je mogoče to doseči? Potom dosedanje nasilne politi* ke, potom nasilne madžarizacije je to popolnoma izključeno. To so dokazali dosedanji neuspehi. Dosedanjo politiko bo vsekakor treba spremeniti v njenih temeljih ter skleniti mir in sporazum z vsemi na-rođnostmi, ki žive na Ogrskem, pred vsem pa z Jugoslovani in Romuni. Vsem tem narodom se mora dati vse državljanske pravice, dovoliti se jim morajo sole in dati vsi pogoji, da se lahko narodno in socijalno izžive. Na ta način se Madžari rešijo dosedanje izolacije ali osamelosti in si obenem pridobe tuđi čas. Ta čas pa Kristalni zamašek. Roman, Francoski spisal M. L e b 1 a n c. (Dalja.) — In ... je vprašala Klarisa. -- Odprl sem vrata. Ali mislite, da !e na svetu le en ključ za vsako ključavnico in da se ključavnica ne da odpreti, tuđi če tiči v njej ključ? V nekai trenotkih so bila vrata odprta in stopili smo v vašo sobo. Tam ni bilo nikogar. A vrata v sosedno sobo so bila odprta. Splazil sem se tja. Samo zavesa me je še ločila od Dau-brecqa, od vas in od zavoja tobaka, ki je Iežal na kaminu. — Kaj ste vedeli, kje hrani Dau-brecq kristalni zamašek? — Pri preiskavi v Daubrecqovi pisalni sobi v Parizu sem zapazil, da je izgrnil ta zavoj tobaka.Vrh tega... __ A? — Vrh tega sem vedel, da j« Daubrecq v onem strašnem stolpu, kjer ga je Albufex mučil, izdal ključ do svoje tajnosti. Ušla mu Je beseda Marija. Sele ko sem pogrešal na Dau-brecqovi mizi oni ravoj tobaka, sem uganil zvezo. — Marija Je zavpil, kratko in hitro, da ni bilo dobro razumeti. a ho- tel \t reci Marvirnd. • • tobak iz Ma-rylanda. Lupin se je zasmejal na ves glas, ko je videl začuđeni obraz gospe Kla-rise. — Kako sem bil iaz neumen. Kako prekanjen je ta Daubrecq. Po-vsod smo iskali, vse smo prebrskali in pregledali, a nihče ni prišel na mi-sel, da bi odprl zavoi tobaka, le ker je bil ta zavoj prevezan % uradnitn trakom in zalepljen z uradnim državnim kolekom. Pomislite! Državna oblast je bila tuđi v zvezi s tem Dau-brecqom, državni carinski urad mu je pomagal pri njegovem zločinstvu. Tako je Iežal ta zavcj tobaka mnogo mesecev na Daubrecqovi mizi, med drugimi stvarmi in nihče ni prišel na misel, pogledati v ta zavoj — iz sa-mega slepega spoštovanja pred državnim kolekom. Lupin je še precej časa razpletal svoje misli o bedastem respektu pred državnimi kolki in drufcimi državni-mi znaki, a končno ga je vendar pre-kinila Klarisa, katere misli $o bile vedno pri sinu. — AH ste res popolnoma gotovi, da se vam posreći resiti Gilberta? je vprašala Klarisa. — Popolnoma. — A Prasvillea ni sedaj v Pariza. — V Parizu ga ni, pač p* je v Havreu. To sem včeraj dital v nekem časopisu. Na vsak način pa ga bo naša brzojavka takoj poklicala v Pariz. — Mislite-li, da ima dovolj \y\i-vaf da za Gilberta ka] doseže? — Osebno pač nima dovolj vpli-va, da bi izposloval pomiloščenje Gilberta in Vaucherava. ampak o tem, kar mu midva prinese va. z listo se-demindvajsetir?, bo napel vse svoje sile in izrabil vse svoje zveze. — A!i s^e prepričani, da liste se-demindvajsetih ne cenite previsoKo. Morda se motite? — Daubrecq se ni motil. Dan-brecq ie najbolje pozilal vrednost te liste — saj to dokazujejo vspehi, ki jih je ž njo dosegsl. Spomnite se, kaj je vse dosegel samo, ker so dotične osebe vedele, da ima to listo. On te liste ni nikoli \t rok dal, a Ijudje so vedeli. da jo ima, in so se uklanjali njegovim ukazom. Vašega moža je pognal v smrt, oplenil je eelo vrsto prizadetih oseb za ogromne vsote denarja, pripravi! Albufexa do tega, da si je prerezal vrat. Če izročiva tako listo, doseževa vse, kar hočeva. A ka] Je najina zahteva? Malenkost . . . pomiloščenjc dvaisetletnega fantiča. Se smejali se nama bodo. Pomislite! V najinih rokah Je Usta ... Lupin je umolknil, videč, da je Klarisa od utrujenosti zadremala. Ob osmi uri zjutra] se je vlak ustavil v Parizu. V svojem stanovanju na trg« Clichy je našcl Lupin dve brzojavku Eno je poslal Le Ballu iz Avignona in Je ž njo ^7mwil. da srečno vozi in upa do večera priti v Pariz. Drugo brzojavko je za Klariso poslal iz Havra. Ta se je glasila: »Jutri zjutraj ne more biti še doma. Pridite jutri popoldne ob petih v mojo pisarno. Zanesljivo.« — Ob petih popoldne. Je za-vzdihnila Kiarisa. Tako pozno . . . — To je jako ugodna ura, je za-trjeval Lupin. — A če se ob . . .. — Če se obglavljenje zgodi že zjutraj — ste hoteli reci? Ne plašite se sama. Obglavljenje se ne bo vršilo. — V časopisih je pa rečeno . . . — Vi ste čitali časopise? Saj sem vam vendar rekel, da jih nikar ; ne čitajte. Sicer pa so taka naznanila brez pomena, dokier nišo uradno po-trjena. Za naju je le važno, da priđe Prasville o pravem času. Lupin je vzel iz omare steklenico in jo ponudil Klarisi, rekcČ: — Ležite na zofo in izpijte nekaj kapljic tega likerja. — Kakšen je ta liker? — Izvrsten! Pomagal vam bo, da boste nekaj ur mirno spali in . . . pozabili. To Je za vas tuđi neka] vredno. — Ne, ne, ne, se je branila Klarisa. Ne maram . . . Tuđi Gilbert ne spi... — Pijte, je rekel Lupin mehko in vendar z sapovedujočim glasom. Klarisa se je udala. Pila je nekaj kapljic legla na zofo in čez neka] t trenotkov zaspala. Lupin je pozvonil svojemu slugi. — Daj mi časopise • • • hitro • m. saj jih vendar imaš . , . — Da, patron! Lupin je razgrnil prvi časopfe, ki mu je prišel v roke in je čitah. Sokrivca Arsena Lupina. Iz zanesljivega vira čujemo, da bosta jutri, v sredo, obglavljena sa-krivca Arsena Lupina, Gilbert in Vaucherav. Gospod Deibler je že pregledal giljotino. Vse je pripra^rt. ljeno. Lupin je dvignil glavo — na njegovem licu je Iežal izraz zaniče-vanja. — Sokrivca Arsena Lupina! Ob* glavljenje sokrivca Arsena Lupina! Kako zanimiva predstava! In koliko ljudi bo to gledalo! Obupan sem, gospoda, toda zavesa se ne bo dvignila. Predstava izostane na povelje višje oblasti. Ta oblast sem jaz! Udaril se je ponovno s pestjo po prsih in ponavljah — Oblast — to sem jaz! Opoldne je dospela nova brzo* javka, ki jo je poslal Le Ballu \Z Lvona. »Vse gre dobro; žabo! pripeljem nepoškodovan. Ob treh popoldne se je Klarisa prebudila. Njene prve besede ao bile: — Kaj ne, da bo Jutri „. m <* Stran 2. .SLOVENSKI NAROD-, dne 16. aprila 1914. 85. Stev. na? izr&bilo v to, da. skrbe za —- no-ye Madžare. Nasetjujefo naj madžarske rodbine na Erdeljskem, na jmgu in vzho-du pa na| snajejo velika industrijska podjetja, v katerib naj bodo zaposleni zgolj madžarski delavcu Tako se bodo dotične pokrajine gospodarsko okrepile in obenem tn-di pomadžarHe. In tako bo končno naraslo število Madžarov na 30 mili-jonov in tu bo čas za razdelitev Av-*tro-Ogrske . . . Tako kalkulira madžarski publicist. Njegovi nazori so deloma pravilni* toda zaključki, do kat eri h pri-haja spoštovani madžarski patrijot, pa so naravnost fantastični. 30 mili-Jonov Madžarov! Kje jih dobiti m če bi tuđi živeli se tisoč let! SaJ Je znano, da Madžari izumi-fafo in da se vzdržujejo samo se na umeten način. In tak narod sanjari fcedaj, da bo na takisto umeten način pomnožil svoje število na 30 milrfo-jiov! Smešno, a obenem globoko tragična _________ HrižBva pat Eešhe iole na Đunaju. Zadeva češke sole na Dunaju je Irila včeraj predmet razprave pred upravnim sodiščem, V tretjem okra-Ju, v niši Komenskega društva so ustanovili Cehi, kakor je našim čitateljem že znano, svojo ljudsko solo. .Občina je bila dala društvu svoj čas 'dovoljenje za to zgradbo z dostav-kom, da se ne srne v hiši nastaniti šola, Ko se je začel v tej soli poduk. je dobilo društvo od občine nalog, da rnora poduk sistrrati, proti čemur je tfruštvo rekuriralo na gradbeno deputacijo, ki pa je rekurz odbila. Društvo pa se je ob enem pritožilo tuđi r»a upravno sodišče ter zaprosilo, da se prizna tej pritožbi odložilna moč. Oraćbena deputacija je to prošnjo cdstopila magistratu v sklepanje ter ob enem ustavila nadaljne postopa-nje. Tega pa se dunajska občina ni držala, marveč je kratkomalo pre-pcvedala radaljno uporabo poslopja v Šolske namene ter solo zaprla. Gradbena deputacija je razveljavila nato sklep c zatvoritvi sole in odredila, da se solo zopet otvori. Magi-Stratni gremij se je zahtevi namest-ništvene gradbene deputacije uklonil in dal dovoljenje, da se šola zopet otvori, župan pa je ta sklep sistiral. Namestnlštvc je nato tuđi županov isklep razvtliavilo in pripomoglo na-jrocilu građbene deputacije do velja-{\e ter odredilo, da se vrši poduk v soli tako dotgo. da bo pritožba pri upravnem sodišču rešena. To odredbo je potrdilo tuđi zunanje ministr-stvo, dunajska občina pa se je prito-žiia na upravno sodišče, pred kate-rim se je vršila včeraj razprava. Zastopnik sole je med razpravo s šte-vilkami dokazal, da |e na Dunaju toliko čeških otrok, da bi moralo biti ra Dunaju prav mnogo čeških sol. Upravno sodišče Se nato pritožbo dunajske občine kot nedopustno od-Klonilo. _________ Grof Go!uhowsfii t. / Gališki deželni maršal grof Adam O o 1 u c h a w s k i je včeraj proti 9. uvečer v Lvovu umri. Zadela ga je srena kap. Cioluchouski se je bil sele pred-včerajšnjem vrnil s svojega posestva v Husiatvnu. kjer je bil prebil praznike. Se včeraj je predsedoval seji đeželnega odbora. Zvečer si je dal še Tia svojem stanovanju brati poljske in nemške liste, naenkrat je preble-riel in zagrabil za kozarec vode. V tem trenutku se je zgrudil. Poklica-ni zdravniki so mogli konstatirati le še smrt. Grof Adam Goluchowski je bil rojen 10. oktobra 1855 kot sin bivšega ministrskega predsednika in namestnika grofa Agenorja Golu-ehoviskega. Državni poslanec je bil kot zastopnik veleposestva od leta 1885. do 1895. in pozneje od leta 1900 do 1909. Leta 1909. je prišel v gospo-sko zbornico. Leta 1911. je bii zopet izvoljen v državni zbor in je bil ja-nuarja 1912 imenovan kot naslednik grofa Badenija za gališkega deželne-ga maršala. Kot deželni maršal je po-segel večkrat v poljsko-rusinska spravna pogajanja. Štajersko. Sprememba pri mariborskem okrožnem sodišču. Sad. svet. dr. Ja- nežič je imenovan za nadsvetnika k višjemu deželnemu sodišču v Gradcu. Dr. Janežič, ki je sicer tih, a odlo-ćen Slovenec, sodi med najboljSe pravnike na štajerskem. Zato mu iskreno čestitamo k imenovanju. — Ker se bodo sedaj vršile izpremembe glede referatov pri mariborskih sodi- slance na dejstvo, da Je itevtto *O-venskih sodnikov pri nas Jako piClo in da je kazenski senat ražen enega člana popolmaa neotfkt. To* pri okrajnt sodflV Jt le prwa1o ikrven-skih sodnikov! Večina Mlin MBŠkih sodnikov ni »nožna aM eNf* slo-venskega stavka pravflao tafovoriti, kaj ie le napisati! Nem$U ortfKal dan v Mlrtlm*. Mariborski Nemci nameravajo prirediti 2. in 3. majnika cvettttai dao. Iz* kupiček se bode porabfl za mariborske nemške Sole in razna nemško-nacijonalna društva. Naj bi Slovenci ista dva dneva od človeka do človeka nabiraJi za Ciril-Metodovo dražbo. Od Sv. Tomaža pri Ormožu. (U b o i.) Na velikonočni ponedeljek se je sprl posestnik B o b n a r z več fanti. 221etni Lovrenc Zelen ga je napadel in mu prerezal z nožem žile na nogi. Bobnar je izkrvavel in umri. Zapustkl je vdovo s 4 malimi otroci. Iz Ljutomera. Poštar v Ljutomeru Schantlje sicer Nemec, pa pošten in miren ter izredno postrežljiv proti vsakemu, Nemcu kakor Slovencu. To pa nekaterim nemškim kriča-cem v Ljutomeru ni po volji, ker bi radi imeli človeka na tem mestu. ki bi bil bolj politik kakor uradnik. Kakor se sliši, je postno ravnateljstvo tuđi že od Nemcev pridobljeno ter vpliva baje na poŠtarja v Ljutomeru, da naj menja z drugim poštarjem. V pr\ri vrsti priđe baje v poštev poštar v Gratweinu pri Gradcu, ki je hud nemški nacijonalec in velik propagator protestantizma. Še to bi nam manjkalo! Poslanci pozor, da ne bode prepozno! Po toči zvoniti ne po-maga nič! Drobne novice. Požar. Na Veliki torek so zgorela v Malem vrhu pri Brežicah poslopja posestnika 1 m a v c a. Škode je okoli 20.000 K, zavarovalnina znaša le 4000 K. — Avtomobilna nezgoda. Na velikonočni ponedeljek zvečer se je pclial mehanik Spružina iz Pulja po Tržaški cesti v Maribor proti Ptu-iu. Pri prehodu čez Južno železnico na Tezni je pa zadel v vlačno zavo-ro; zavoro je strl, pa tuđi sam je bil ranjen na obrazu in rokah. — Iz Račpri Mariboru. 131etni šolar Jožef Jalamun se je seveda tuđi postavljal ob velikonočnih praznikih s pištolo. Pri tem pa se je ustrelil v levo nogo. Težko ranjenega fanta so spravili v mariborsko bolnico. Roroško. Umor pri Pliberku. Iz Beljaka, kamor so prepeljali v garnizijsko je-čo 2Zletnega topničarja Janeza La-šiča, poračajo Še več zanimivosti. Morilec topničar Lašič je bil pred tem umorom izpusčen iz garnizijske ječe sele pred 14 dnevi. Ko se je umor zgodil in je policijski pes našel sled ter storilca, zapazili so na top-ničarjevi uniformi krvave sledove. Lašič se je izgovarjal s tem, da mu je isti dan tekla iz nosa kri. Ko so ga nato pripeljali k umorjeni žrtvi in h kraju, kjer se je zločin zgodil, je po daljšem obotavljanju Lašič le priznal svoje dejanje. Povedal je popolr.~>ma mirno in hladnokrvno, da je še! v gozd z namenom, da posili prvo en-sko, ki jo sreča. Okrcg 11. dopr dne je srečal svojo žrtev, jo udaril c kolom po glavi ter jo nato posilil. Nato jo je pokril s suhimi vejami ter c Isel. Ko je prišel v vojašnico, mu jed \\\ di-šala ter je kosilo prodaj nekemu svojemu prijatelju za 28 vinarjev. Nato je še! v kantino ter popil liter pive. Tu mu je prišlo na misel, da njegova žrtev morda le ni mrtva ter ob 3* po-poldne šel zopet v gozd. Tu je našel svojo žrtev še živo. vzel kamen ter jo toliko časa tolke! po glavi, da je nesrečno dekle izdihnilo. Nato jo je oropal, a dobil je le 60 vinarjev, pokril žrtev zopet s suhimi vejami ter se vrnil v vojašnico. Tu je opral svojo uniformo ter zamenjal svoje čevlie z drugimi. Lašič je bil že, predno je prišel k vojakom, devetkrat kazno-van radi tatvine in dvakrat tuđi radi raznih protinravnostnih deliktov ter je tuđi pri vojakih dabil že več kazni. Lašič sam je silno surov in brezsr-čen človek, kar kaže tuđi njegov zadnji bestialni umor. Drobne novice. V Sitnicah je zgo-relo vse posestvo župana Antona Fritzcrja. Ogenj je nastal iz ne-znanega vzroka. Doma je bila ob \z-bruhu požara samo županova žena, ki je bo!ana ležala v postelju Sosedi so jo resili. — Pri velikonočnem stre-ljanju ponesrečil. Iz St. Petra v la-bodski dolini poročajo, da ie na vefi-konočno soboto strelfal sin posestnf-ka Osvald Maierhofer s topič!-Neki topič se je predčasno vnel ter težko ranil pri eksploziji mlađega fanta. Prepeljali so ga v cdovško bolnico, kjer je na velikonočtto nede-Ijo umrL — Surov sin. V St. Rttperta ie v ponedeljek zvečer napadel sin posestnice Š e 1 a n d e r svojo mater, ker mu ta ni hotela dati denaria, da bi iA x gosalno. Najpreje k> la I**- taMk aal* )o pa ie nri tnotanu rami Prepcljati so Jo morali v bolnico. Surovega sina so aretirali. fPVHftfeL Za čast^, lepa veseloigr z Gi-gtro in Rodolfijem. Oaumontov te-den in kra?en naraven posnetek -Benetke ponoči^. Korlstna prirecKtev ra go^^o^ dinjstvo. Umetno vezenje na »Sin-gerjevem« šivalnem stroju je r.adnji čas zeJo priljubljeno postalo, kar moramo direktno ljubjenca naših dam imenovati, ker se napravi najmanj ftkrat tako hitro in ravno tako lepo. kakor z roko in poleg tega r.e lahko izvršiijejo najrazličnejše vezilne tehnike. Praktični predmeti za stanovanje, za obleko itd. dajo se napraviti na »Singer« šivalnem stroju brez vsakega truda in sicer tako, da je vse delo le prijetna zabava. Na pod-lasn tega prep ičanja, odločila se je tukajšnja podružnica tvrdke Sin-ger n Wiederwohl Ivan kot revizorja blagajne. Staremu odboru se je iz-reklo priznanje in zahvala za njegovo 31etno delovanje. Prosvcta. Faust. — Hrvatska opera se le poslovila včeraj zvečer * »Faustom«. Naslovno vlogo je pel g. Lowczyn-ski. S svojim lepim tenorjem je zelo ugajal; bil je dovolj čustven in igral je živo in temperamentno. Gosp. Kri-žaja Mefisto je bil po!n skrivnostne %lobr. ne prekričeč v kostumih, pa vendar elegantno frapanten. Petje in igra sta se zlila v harmonsko celoto in tvorila krepko dramatsko oseb-nosr. Gospa pl. Sughova od kraja ni mogla prav v sredino igre, pozneje pa ji je pomoglo preko zunanjih o\ir spretno in lepo petje. Miren, pa dober je bij gosp. Kondracki, jako prijetna g. VaJentinijeva kot Marta, primerna gdč. i?ličarjeva kot Siebel. To osobje je tvorilo ogrodje opere. To pa. kar je bilo vmes, je bilo slahše. Zbor ši-bek, brez pravih in polnih moških glasov. manjŠe solistovske vloge v nesrečnih rokah, balet v drugem de-janju slabotno nakazan, scenerija taka, 5 kakršno razpolaga ljubljanski oder, z eno besedo, za uprizoritev »Fausta<• komai mogoča. Izvzeti bi bilo kvečjemu zadnjo siiko. Kostumi igralcev in igralk so bili dobri in oku-sni. Pravega temperamenta opera vse do svojega konca ni nasla. Šio je naprej po Dredpisih. kakor v soli, ali v uradu. Orkester je dirigiral gosp. Hrazdira. — Ob koncu je publika čakala. Na odru so se pokazali vsi vče-rajšnji gostje. Iz Iož na desni in levi so pričeli metati nanje cvetlice. Orkester je zaigral *Lepo našo domovino«, gestje so k> peli, obiskovalci poslušaj stoje. Nato so zaigrali §c »Naprej zastavo slave« in se med Živio - klici in rožami poslovili. Zno-traj je vladalo iskreno navdušenje, po hodnikih pa se je čulo pozneje tud! nekaj kritike. Domaće gledališče je ubitof so rekli, vest si potolažimo pa tako, da kupimo za 40 K rož in jih zmečemo na oder. — Zadnja gostovanja hrvatske opere so bila slabša, priznati pa treba, da nam Je nudila s svojimi prejšnjimi gostovanji mnogo Jako uspelih umetniških večerov. — Spomnimo se samo odličnih kreaci] gosp. Vnškovića? Njegov nastop v ^jQOtttc9flFwMtL *^jifffmivfn^i au v Pbcci* nilevi »Toskl«, ali tuđi njegov »Zrin-ski« in še to in ono. Nekaj pa treba, da se vsekakor naša bodoča opera od teh gostovanj priuči- Ves aparat je pri vseh gostovanjih točno funkci-joniral, predstav nišo motile tište nulenkostne neokretnosti, ki smo jih imeli ponavadi pri nas in ki so vzrok prepovršnega studiranja. P« UinchiosL Neka] ocen o uspehu opernega pevca Ivana Levarja. O poslovilnem koncertu Levarjevem v Ostrovici piše kritik dr. Wiistner med drugim sledeče: »Program je obsegal bisere nemške pevske umetnosti. Navaja: Schuberta, Brahmsa, Wolfa, Straus-sa. »Levarjev nastop,« nadaljuje, »ni imel namena doseči ob poslovilu uspeha, saj bi bil ta po izrednih uspe-hjh operne sezije z bolestjo občuten; bil je to globoko občuten poslovilen dar resnega umetnika. Karkoli je ob tehniško-zadnji pili ?>e nedostajalo, je neizrečeno malo nasproti popolnc-mu pojmovanju in neodoljivemu prednašanju vsake posamezne točke, nasproti popolni glasbeni in pevsko-tehnični razčlenbi. Doživeli smo red-ko srečo v teh pesmih, najti popolno duševno in glasbeno zrelost, združeno z mladim, velikim, toplim glasom, Čigar blagoglasnost se mora še in še poudarjati. Tuđi kot dramatiČen pe-vec se je tako hotel Ivan Levar po-sloviti in je podal prolog k »Bajazzu« ki ga je pcpolnejše in z boljsim čutom nemogoče peti. Vsi, ki Ijubijo plemenito umetnost, so prišli k slavnost-nemu večei"u tega pevca po bozii volji.« — O Levarlu kot »Tonio« v »Ba-jazzo« pravi kritika: Levar je daleč prekašal druge. Njegova izrazovita igra in sijajni glasovni materijal ga vsposabljata za največje vloge. A^ila-demu pevcu prorokujemo sijajno bo-dočnost. Prednašanje njegovega ^Prologa* ga stavi ob stran najbolj-Šim uspehom velikih umetnikov. — »Trubadur« v glavnih vlogah dvor-nega pevca MiHerja in opernega pevca Levarja: »Kritika: Millerjevemu iManriku je stal nasproti Levarjev »Luna«; samozavestnemu. izkušene-mu poznavatelju odra že davno slav-Ijenemu umetniku — stroga koncer-tracija in skrajna skrbnost umetnika začetnika; zmagajočemu, bleščece-mu tenorju — topel, z neizrekljivim blagoglasjem prepoieni, lirično-veliki bariton; blestečemu virtuozne-mu daru — enakovreden uspeh časti-vrednega umetnika, Levarju s polno pravico čestitamo k temu uspehu. Siednjič mu je bilo dano meriti svojo moč. Koncert v Postoini. V nedeljo, dne 19. aprila prireaita znana slovenska umetnika Josip Rijavec in Ivan Trost koncert v »Narodnem hotelu«. Že z imeni sarnimi je podana garancija, da borno imeli lep večer. Rijavec je tenorist najboljše kvalitete. S svojim svežim, obširnim, posebno v visini biestečim glasom fascinira, s svojim gorkim predavanjem užiga. — Trost je — rekel bi — Rijavec na vi-jolini. Njegov ton je gorak, sočnat, kristalno čist, tehnika briljantna, pre-scnetljiva. Na programu so predvsem dela domače (pesmi B. Ipavca, Kre-ka, Lajovca, Ravnika), razentega prvovrstna, iz svetovne literature. Celoten spored objavimo prihodnjič. Vslopnice se dobivajo že sedaj pri g. F. Kutinu, trgovcu v Postojni in na večer koncerta pri blagajni. Cene: I. red (sofe) 2 K 40 vin.: II. red 1 K 50 vin.; III. red 1 K; stojišče 60 vin. Začetek točno ob S. Postojnčanje in okoličani! Pokažimo mladima umet-nikoma, da kultura ni Šla mimo nas in napolnimo v nedeljo koncertno dvorano do zadnjega kotička! Književnost — Slovenskim pisaieljem! Narodno obrambno društvo izda tuđi za leto 1915. koledarček »Branibor slovenski mladini«. Zato se obrača do slovenskih pisateljev z vljudno prošnjo, da bi prispevali za ta koledarček, bodisi v prozi ali v poeziji. Vse-bina prispevkov naj ima namen, vzbujati v mladih srcih Ijubezen do rodne grude in rodnega jezika ter okrepljevati v mladini narodno zavest in narodni ponos. Prispevki se na] pošiljajo na društvo »Branibor« v roke urednika Rasta Pustoslemška v Ljubljani do 1. Julija t 1. Slovenske liste prosimo, da ta poziv ponatl-snejo. — DobodoliM, sestavil in poja^ nil Valentin 2 u n . c. kr. finančni tajnik na Dunaju. Knjiga ima poleg po-Undnega stvarnega in temeljitega pouka o novi osebno * davčni noveli tuđi mnogo praktičnih vrorccv, ki olajiujcjo pravo napoved. Pa tuđi sato je knjiga velikega praktičnega pomena, ker bo na podlagi iste vsakdo lahko uveljavil vse postavne od-tegliaje. Zlasti določbe o samskem davku in pa o irpMJriin t knjige bodo brexdvomno niše zanimarie y najširših krogih. Knjiga Je torej za vsakega davkoplačevalca eminentne važnosti. Knjiga stane 1 K 60 v in se dobiva v »Narodni knjlgarni« v L]ttb« lianl. — »Bregalnica«. Srbsko - bol« garska vojna leta 1913. Francoski napisal Anri Barbi, vojni dopisnik pariškega »Journala«. Srbski prevođ. Izdala knjigama S. B. Cvijanovlć v Belgradu 1914. Cena 3 K 50 vin. --. Ta znamenita knjiga, o kateri borna še govorili, obsega ta - le poglavja: 1. Bregalnica. 2. Napad. 3. Kako je bil organiziran napad. 4. Bolgarski nacrt. 5. Bitka na Bregalnici. 6. Bor* ba na griču 550. 7. Rajčanski Rid. 8. Osvojitev Kočane. 9. Krivolak. 10. Štip. 11. Premaganci iz prejšnje vojne. 12. Na potu v bojno vrsto. 13, Od Kumanova do Gradišta. 14. V Štabu prestolonaslednika Aleksandra. 15. Od Gradišta do Čmega vrha, 10. Na Črnem vrhu. 17. Od Črnega vrha do Krive Palanke. 18. S prvo armado. 19. Borbe okrog Krive Palanke. 20. Zedilovo. 21. Na griču 1031, 22. Bitka na Govedarniku. 23. Skop-lje. 24. Poslednji napor. 25. Povratek itd. — Kdor hoče dobiti točen in na-tančen vpogled v bolgarsko - srbskn vojno, naj si nabavi to knjigo. Razne stvari. * Nov ruski dreadnought. 1» Nikolajeva poročajo: V ruski ladje-delni družbi so predvcerajšnjim spustili v morie drugi dreadnought »Car Aleksander III.«. * Ponarelevalec menic. Z Dunaja poročajo: Veliko senzacijo vzbuja v tukajsnjih umetniških krogih, da je izginil pisatelj F. Pollak. Zasledujejo ga, ker je osleparil razne osebe za 150.000 kron ter ponaredil več menic. * Znani oceanolog umri. Iz Lip-skega poročajo: Dne 11. aprila je umri po daljši bolezni vsled srčne kapi znani raziskovalec oceana in redni profesor zoologije in zootomije na lipski univerzi, tajni svetnik dr. Karei Chun. * Češki rodoljub. Češki listi poročajo, da je v Prachaticah umri on-dotni lastnik glavne tobačne zaloge Peršina. Za univerzalnega dedlča svojega premoženja v znesku 140.000 kron je irnenoval »Češko šolsko ma« tlcOc. * Mllijonska oporoka v korist dl-|akov. V Petrogradu je umrla knegi-nja Heiena Mihajlovna Barjatinska-ja, rojena grofica Orlova Denisova. Zapustila je vse svoje premoženje in dragocenosti v korist univerzitetne-« ga dijaštva v Petrogradu. * Medicinska fakulteta v Belgradu. Iz Belgrada poročajo: Komisija za uredbo medicinske fakultete v Belgradu je dovršila svoje delo tec predložila zakonsko predlogo nauč-nemu ministru. Takoj po velikonoč-nih praznikih bo predloga predložen državnemu svetu v odobritev. 4 Cez tridesettisoč ljudi je brez dela v okolici Budimpešte. Več sta rodbin umira od glađu. Vlada, ki jim je dala 200.000 kron podpore, pripravlja dela, za katera je bilo dovo-ljeno 34 milijonov kron, toda v proračun so dali samo eno sedmino ome* njene vsote. * Beseda »Šviha« — razžaljenje. Pred okrajnim sodiščem v Prostejo-vu je pred par dnevi tožil delavec Cerny svojega tovariša Trnko iz Ce-lechovic zaradi razžaljenja časti, ker mu je rekel: »Na zdar Sviha!« Sodnik je smatral to besedo kot raz-žaljenje ter obsodil obtoženca na 20 kron globe in povračilo sodnih stro-skov. * Originalen pogreb aviatBca. Aviatik Newberry, ki se je pred kratkim ubil pri poletu čez Ande v ArgentiniJK je imel slavnosten in ori-ginalen pogreb. Za krsto nesreČnega aviatika so peljali njegov aeroplan, pokrit s crnim blagom. Pred sprevodom so leteli dijaki aviatične sole na šestih aeroplanih, in sicer drug za drugim. * Brezpotrebna žrtev ocetova. V Parizu je povozil avtomobil neke-ga dečka ter ga težko ranil. Deček je izgubil mnogo krvi. Zdravniki so izjavili, da ga morejo resiti edinole s takojšnjo transfusijo krvi Navzoč! dečkov oče je takoj ponudil svojo kri, da resi sina. Transfuzijo so takoj izvršili. Navzlic temu je pa dečeK umri. * Filmi »Viliem Teli« v Nemčiil prepovedani. Na Pruskem smatrajq legendo o ViHemu Tellu za prerevo^ lucijonarno. Vsled tega ie policija v nelcaterih mestih prepovedala kine«. matografične predstave »Viliema Telia«. Tako so v Krefeldu konfiscirali poicijski uradi vse filme, pred-stavljajoče življenje junaka švicarske neodvinosti. * Radij proti grahostl »Daily MaiU poroča, da se bo dne 26. aprila vršil v Kolinu n. R. kongres evropskih specijalistov za ušesne bolezni. Glavno vprašanje, s katerim se bodo bavili na kongresu, bo zđravHente dubote in dnurih alokcti nSesaft <*r Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 16. tprilt 1914. 85. štev. ganov t radijem. Dr. Hugel že dalj časa uporablja radij pri zdravljenju popohie ali delne gluhotc % dobrim lispehom-Od 90 bolnikov jih je ozdra-velo 50 odstotkov. * Sanje so se uresničlle. Gospa Frislichova iz Hamersdorfa pri Dč-činu je pred par dnevi sanjala, da se ji je njen edini sin, Franc Frislich, vi-šji komisar na železnici v Podmoklih, pokaza! v sanjah Čez polovico telesa prerezan. Prestrašena gospa je po-vedala sanje svojim sosedam, toda kmaln se je potolažila, da so bile vse le sanie. Cez par dni pa dobi poro-čilo, da je vlak povozil njenega sina, ga čez pol pretrgal in usmrtil. * Zdravnlkova usoda. Čudno do-godbo o nesrečnem zdravniku pripo-veduje angleški humorist Joe Coyne. iVidel je v električnem tramvaju siro-maka, kateremu se je brala beda z obraza. Začel je govoriti ž njim. — »Oh, gospod,« rekel mu je siromak. »nisem bil vedno v taki bedi, kakor sem zdaj. B ilsem zdravnik ter imel lepo prakso, toda prisel sem v ne-sreČo. Zapisal sem se in to me je ubilo!« — »Kako to?« — 7>\ nu. izstav-Uai sem mrtvaški list za pacijenta in v rubriko >vzrok smrti ^em zapisa! «— svoje ime!« * »Crni kabinet« v Pariza. Lcpo reč so razkrili v Parizu. Nekateri časopisi so dognali, da imajo na glavni pošti moderen »crn kabinet . Tiče se to telefonske centrale v ulici Bert-randovi. Tam imajo baje pravi telefonski črai kabinet, kier tamo poslu-šajo razgovore političnih oseb. mini-strov, poslancev. šefurednikov velikih listov itd. V to svrho si poseben uradnik stenografično zaznamuie za-nimive pogovore. Ne ve se še, ali delajo to na pošti svojevoljno, ali ro-ko v roki s policijo. Javnost je vsled tega odkritja zelo razburieri^. * Napad na karavano. Časopisu .Times14 poročajo iz Teherana: Karavana, ki se je v torek vrnila iz Buru-girda. je bila južno od Sultanabada napadena od roparske tolpe, obstoječe iz dvajsetih mož. Roparji so karavano oropali. Obenem so drugi roparji, oblečem* kot orožniki, napadli častnika majorja MGllerja, ki je vodil karavano ter nekoliko zaostal. Mladi perzijski častnik in dva vojaka so bili ubiti. Majoriu se je posrećilo, čeprav je bil ranjen, ustreliti dva roparja. Eden izmed teh dveh je bil znani načelnik roparske tolpe Abbas khan, kt je bil že dalj časa strah karavan na potu Harmaden-Beskir. * Tat s tremi rokaml. Iznajdlji-vost zločincev je naravnost neizčrpljiva. Pred kratkim je prišel neki franeoski tat v Pariz na originalno misel: »Kaj če bi imel tri roke?* To misel je kmalu uresničil ... K starinarjem in juvelirjem je v zadnjem času prihajal mlad, tridesetletni, korektno oblečeni mož z amputirano levo roko. Namesto amputirane roke je imel um etno, le-seno, ki jo je držal na prsih, V drugi roki je držal klobuk in palico, tako da ni vzbujal nobenega suma. Med tem pa je njegova zdrava, leva roka, ki jo je imel skrito na hrbtu, jemala, kar je mogla. Na ta način je okradel mnogo trgovcev. * Aeroplan — reševalec. Iz No- vega Jorka poročajo: Reševalna postaja v Marblehead je dobila dne 11. aprila z massachusettske obali rano zjutraj brezžično obvestilo od neke ladje, da so se ji stroji pokvarili in da so neporabni. Gosta megla je onemo-gočala vsak razgled reševalcem, ki nišo mogli najti mesta, s katerega so prihajali signali s sireno. Resevalni čolni so se vrnili. Nato so odposlali aeroplan, čegar pilot je vzletel nad meglo ter kmalu zagledal blizu sa-lemskega pristanišča ponesrečeno ladjo. Tja je potem vedel pilot reše-valce. ki so pomagali popraviti stro-je na parniku ter omogočili, da je tnogel parnik nadaljevati svojo pot. * Zanimiv spor s provizijo. Srećka št. 18.629 razredne loterije, ki ie bila zadnja izžrebana z dobit. 5000 kron in premijo 700.000 K, je bila prodana v Franklovem banč. zavodu v Gradcu. Vsled te srečke je prišlo zdaj do spora med ravnateljstvom razredne loterije in omenjenim banč-nim zavodom. Vsa zadeva bo prišla skoraj gotovo pred sodišče. Med obema strankama je namreč pogodba, da dobi kolektant od vsakega dobitka, ki presega 200 K in ki ga za-dene od kolektanta prodana srečka, lVa% provizije. Zato zahteva Frankl od premije I1/* odstotno provizijo od 700.000 K v znesku 10.500 kron in I1/* odstotno provizijo od 5000 K v znesku 75 K. Ravnateljstvo razredne loterije pa noče tega pla-čati* češ, da plača provizijo samo od dobitkov, nikakor pa ne od premije. Premije nišo dobitki. * Varietetni kralj. Pred par dnevi je umri v Ameriki mož, imenovan varietetni kralj, ki je pričei svoje življenjsko potovanje kakor ubog ro-kodelec, končal pa kot večkratni mi-lijonar in lastnik več nego 75 velikih varietettiih podjetij, ki so mu dona- ■■IH «Mt J94VM mmmm^t^^mm ,Mm*ms.*& m^am^^^^ min Keith, kakor se imenuje ta mož. Je otvori! pred tridesethni leti prvi vaudeville v Bostonu ter dovedel to zabavno podjetje do nepričakovane-ga razvoja. Tema Je kmaln sledilo drugo tako podjetje v Novem Jorkm Ko si Je pridobil potrebno reklamo med najširšimi vrstami, Je nstanovil se par takih podjetil Tekom let te število takih varietetnih podjetij naraslo na 75, katere obiskujejo dati na dan velike množice ljudi. Samo v Novem Jorku, kjer si Je Keith posta-vil krasno palačo, je imel 8 varietet-nih gledališč, v katera ie privabil prve umetniške moči ne glede na velike s troske. * Usoda ustanovitel)ft bafltattskih dinasti). Zanimive podatke prinaša »Soir«, ki pravi, da dosedaj ni noben izmed ustano\iteljev balkanskih di-nastij končal svoje vlade na naraven način. Prvi romunski knez, Aleksan-der Cusa, ki je leta 1856. zasedel nanovo ustanovljeni prestol v Bukare-šti, je bil navzlic svojim velikim za-slugam 1. 1866. pregnan s prestola. Na njegovo mesto je prišel sedanji vladar Karei Ho-henzollernski. Na F^olgarskem so napodili prvega kneza Aleksandra Battenberškega 1. 1886. Prvi crnogorski knez, Danilo I., je bil umorjen leta 1861. v Kotoru. Enaka usoda ie zadela prvega srbskega kneza Obrenovića Mihaela leta 1867. v Belgradu. Oton I., grški kralj, je moral zapustiti prestol po trideset-letnem vladanju. Ce se vzdrži albanski knez Viljem na svojem prestolu do svoje naravne smrti, bo on prvi svoje vrste na Balkanu. Z ozirom na značaj njegovega naroda bo to tem presenetljivejše in paradoksnejše. * Koliko veljla v Ameriki izpre-obrnitev ene duše v kršćansko vero? če hoče kdo imeti odgovor na to vprašanje. naj \-praša ameriškega duhovnika Billv Sundaya. Ta je se-stavil posebno statistiko na temelju lastnih izKušenj. Pastor Billy Sun-dav izvršuje izpreobrnjevanje duš v kršćansko vero na debelo in s po-močjo modernih pripomočkov. Usta-navlja base - ballske družbe (base-bal! je narodna sever^oameriška igra z žogo), igrišča in kupuje potrebno orodje. Množicam nevernih, privab-Ijenih vsled radovednosti, razlaga potem evangelij base - ballove igre, obenem pa tuđi besedo božjo. Te misije privabljajo mnogo nevernikov in so privedle v naročje cerkve že več rlsoč duš. Seveda ni poceni. Igrišča, orodja, tiskovine, vse to velja ogromno denarja. Kakor je Sundav izračunal, velja izpreobrnitev ene duše v Indianopolu 62S dolarjev, v Novem Jorku 545, v Bostonu 450, v Chicagu 395. v Novem Orleansu 90 in v Atlantu 70 dolarjev. * Velik požar v Bostonu. Iz Novega Jorka poročajo: V Bostonu je zgorel hotel „Melvin*. V hotelu je bilo, ko je izbruhnil ogenj, okoli 150 gostov. Bilo je pozno ponoči, vsi so bili že v posteljah. Ogrnjegasci so alarmirali goste, da se rešijo po stopnišču. Ogenj se je pa s tako hitrostjo raz-širil, da je bila v par minutah vsa sprednja hiša v platnenih. Gostje iz vrhnih nadstropij se nišo mogli več resiti čez goreče stopnice. Na oknih so se odigrali grozni prizori. N>ka žena se je resila iz četrtega nadstr ja s pomočjo rjuh. Neka druga, ki s je tuđi hotela na ta način resiti, je p? 11a na cestni tlak ter obležala mrva. Predno so ognjegasci razprostrli rj he, je večina hotelskih gostov poskakalo iz oken. Čez šestdeset oseb se je pri tem težko poškodovalo. Se le po dve-urnem napornem delu so pogasili ogenj. V sobi petega nadstropja so našli zgorela trupla ene ćele rodbine, v neki drugi sobi pa dve ženski trupli. * Koliko velja slaba diagnoza. j Clement Vautel piše v „Matinu" : Pred par dnevi je obsodilo civilno sodišče nekega zdravnika v globo 20.000 fran-kov, ker se je zmotil v diagnozi bo-Iczni. Denar dobi prizadeti bolnik, ki vsled napačne diagnoze in napačnega zdravljenja slučajno ni umri. Temu nasprotno pa je pred enim mesecem izreklo drugo civilno sodišče v Parizu razsodbo, ki je naravnost diametralno nasprotno prvemu: šio je tuđi za zmoto v diagnozi, samo s tem raz-ločkom, da je pacient vsled napačne diagnoze umri. Zdravnik je bil opro-ščen, navzlic temu, da je zagrešil zmoto, ki je ni mogel tajiti. Z eno besedo, vprašanje odgovornosti zdravnika ali kirurga dozdaj še ni razrešeno. Sicer paf je to eno izraed najdelikat-nejših vprašanj. Nekdaj pred davnim so bili zdravniki perzijskih Jahov ti-stega dne, ko je njihov slavni klient ali pacient umri, usmrčeni. Je vprašanje, ali je bil ta sistem dober ali ne? Priđe na to ... Perspektiva na obglavljenje brezdvoma ni dajala zdrav* niku popclnoma hladnega prevdarka, brez katerega mu sicer ni treba za-menjati angine z zlomljemm prstom, brez katerega pa prav lahko zagreii veliko zmoto. Je-fi veste, kaj w se I zgodilo če bi sodišče priznalo, zgotovilo ta kaznovalo odgovornoat zdrav-nikov? Ja) ao oooohiDiBa aavMiaafBDi zdravnik bi rekel bolniku! JPavem vajn, morda imate kolero ali beri-beri ali kaj takega. Toda tega ne morem še trditi. Počakan* hočem, da se bo-lezen razvije v največfo intenziteto. In potem, ko bom popolnoma gotov, da se de dom zmotil v diagnozt, vas začnem zdraviti. Sicer bi me zaprli, če bi se zmotil . . / In vprašanje je, Ce bi bolnik ne žele! starega sistema nazaj . . ♦ • Orozača stavka 2*Uzni6ar|av v Italiji. Iz Milana poročajo: Želez-niška stavka neizogibna. Iz Zgornje Italije se še vedno transportiraj© vo-jaške čete proti jugu, kjer se boje ne-mirov. V ligurskih in jadranskih pri-stani§čih imajo pripravljene torpedne čolne za prevažanje pošte. Izvršujejo se vojaške odredbe v svrho, da se ne omeji železniški promet, kajti vlada hoče vzdržati železniški promet, ne da bi vpoklicala železniške rezerviste. Vsi vojaki armade in mornarice, ki so imeli dopust, so bili vpoklicani. Iz Sicilije poročajo, da je na sicilskih progah državnih železnic izbruh stavke neizogiben. Za železniško službo imajo pripravljeno vojaštvo. Iz Ancone, se-deža vrhovnega vodstva Železničar-skega sindikata, poročajo, da vlada tam čuden mir. Ne opaža se niti naj-manjše gibanje, ražen da je prcds^i-stvo sindikata neprenehoma vi urbani zvezi z najvažnejšimi ir škimi križališči. V Ancono prili o neprenehoma vojaške čete. PredvCernj-šnjim ponoči je prišla v Ancono ka-valerija iz Sinigaglie, ki se je naselila v utrdbah izven mesta. — Zveza ita-lijanskih tramvajskih uslužbencev je imela predvčerajšnjem v Rimu zboro-vanje, ki so se ga udeležili odposlanci iz vseh delov države. Sklenili so postaviti enake zahteve za vse tramvajske uslužbence v vseh mestih. Tuđi med poštnimi in brzojavnimi uslužbenci se je začelo splošno mezdno gibanje. Predvčerajšnjim so imeli zborovanje, na katerem je poročal generalni tajnik o svojem pogajanju s poštnim ministrom, ki je zavrnil zahteve. Na zbo-rovanju so sklenili, da se bodo udeležili generalne stavke, ter podali ultimatum. • O marketendericah. Iz poroči-la. ki ga je pred kratkim podal franeoski vojni minister, je razvidno, da v franeoski armadi ni več — mar-ketendaric. 2e več let pogrešajo pri vojaških pohodih na koncu voiaških \TSt slikoviti voziček in na njem »mater polka«. V Franciji pa upajo, da se zo::j-Ogrski in po vseh kulturnih državah rabijo za umivanje in kopeli proti izpuščajem na koSi in nečtstost?m kože. Vsaka etiketa mora imeti znano varstveno znamko in rodpis tvorniške firme G. Hell & Comp., ker sicer mila nišo pristna, že 10 let v prometu uvedena. IUsina voda ^^^C^l »^^^tt*^ Zobna krema ivalsko Drini Kopališča: Bakar, Ciikvenica, Jablanac, Kailoba^, Kraljevica, Novi. S~lce. Senj. Prospekte in nagodila daje „Sarez j hrw. kupališta si a Jadranskom ■Miru'1 ravnateljstvo: Novi. Same £9 Sanes 1S. in Jutri 17. sprtta — 2 dal! fiftodra miška! Z Madgo Lessiog! Najvefja in najkrasnejša učinkovita vcsc -igra te sezije! Neprestan bučen sme ! Kinematograf „IDEAL". Bay * rnm s konjičkom tvrtke Bergrnann & Co. Dečin na Labi Original vseh zuamk bay-nima, zabranjuje tvoritcv prhljaja, pre-zgodnje osiveni* in izpadanje las, jači živce in dela polne, mehke lasc, poleg tega je pa krepko vteralo proti onemoglosti uđov (po napornih hojah) proti revmatičnim bo'ećinam itd. — Vsak dan pnznalna pisma ! — Pazite izrecno na zalepno znamko »konji-ček«. Steklenica K 2 in 4 se dobiva po lekarnah, drogenjah, parfumeriiah m brivnicah. 393 Borzna potočna. »Kretitu buka w LjibljuK Uradni kurzi đun. borze 16. aprila 1914. VM#Sfcoa4 pa#**t«a #'o majeva renta.....i 82 75 82-95 4 2o/o srebrna renta . . • ., 86 65 , 86 85 4»o avstr. kronska renta . . 82 05* 83*15 4*o ogr kronska renta . . 8210 82 30 #• kranjsko deZ. posojilo . - _ gg._ ¥i% k. o. češke dež. banke • 87 75 88*/5 Srečke iz I. 1860 »/• .... 432— 442 — „ „ 1864...... 685— 6<)5 — tiske........ 2P0-«V0 300*50 h zemeljske I izdaje . I 276 50 286*50 » „ U. „ . 239*75 249 75 „ oprske hipotečne . . 22550, 23550 „ dun. komunalne • • 471— 481 — „ avstr. kreditne » • . 474-— 484 — „ ljubljanske..... 58— 64 — „ avstr. rdeč. križa . . 51-25 55*25 h ogr. H „ • . 2*— 33 — m bazilika...... 25*60 2960 „ turSke....... 22140 224 40 Delulo«. ! ljubljanske kreditne banke . j 401-— 403 — Avstr. kreditnega zavoda . 614 50 615 50 Dunajske bančne družbe . 51850 519-50 Južne železnice...... 100*25 101*25 Državne železnice . . . * . 709-90 710 90 Alpine-Montan....... 837 — ! R3S*— Ce5ke sladkome družbe f . 307— 309*— Živnostenske banke . • , J 27025! 271*25 Valute. Cekini ....,.'.;.. H-38 1143 Marke »......... 117-601 117*80 Franki.......... 95*55! 9575 Lire .... I...... 95—! f<5*20 Rubiji .........- 252-37 ! 2533? Meteorolosično porodio. Viilia m4 m«T]em 396*2 Srednji treća! t!tk 73« mm I Cm fstttl»ci i« i I ■š eftai«-'I?* 1-^ i Vetrovi Nebo —• H,.i. metra e 2 - Yaajl v mm £2____________________ 15 2.pop. 737-1 93 js! svzh. j dež „ 9. zv.; 741*1 ! 5-2 ! sl.szah. 16 l.tS. 7413 51 sr. svzh. oblačno Sretni* vjerajšnfa temperatura 7*6°. rnrm. 97* Padavina v 24 urah m*n 21*0. Uripa! plef^e „Grtraafan lagef" prc;c K 4'—, seđaj K 3*— B'ipi! 9t9iče Mm^m" pr?j! X ?53. sedaj K 2- — Tvomiška zaloga avtomatov gramofonov in plošč Piošče od K 1*30 naprej. Gramofoni od K 20 naprej. Fr. P. Zajec Lsubljana, Stari trg 9. Zi^tTnik na:--*č':h tvn-nictu r. ipozemsfva razorite, Golnnibfa, Jnmbo, Eden, Zono-phon, Avstr. gram. dr. t Angelf itd. itd. Nad 20.000 plošč v salogi. Specialne piošče naisiavnejšsb opernih pevcev in revk: Caruso, Szelezak, Naval, Demuth, Battistim, Arnoldson. Dcstin, Selma Kurz itd. Vsa popravila izvrSujem v svoji I^stni de" lavnici tn'no in solidno. — Pri večjem od* femu poDust Ceniki brezplačno. Uni umetniške/ pokrajinske se dobe vedno v veliki izbiri v .narodni knjiiami" prešernova ulica 7. £mil Dobric, Ijnbljana Proiomova nllc« it 9. Trgovima x galanterijo, igraćaml, spomini z ljubl;ansk. s2ikaml itd. PriporoČa slav. občinstvu novo in moderno modelirani sohi (kipi) 40 cm : Tolstega in Prešerna : v imit. slon. kosti, starem bronu ali patini. — Cenc so tako zmerne, da si jih lahko vsakdo omisli kot veli-časten in posebno lep okras svoj. doma. Greh in smeh... Zabeljene in osoljene kratkočasnice, firez dovolfenia knexoikofi|skega ordinarijata »dal 'J'inček Hudaklin. it Cena 1 krono, s pošto 1 krono IO vinarjev. • Jfarodna knjig&rna v tjubljaui, prešernova ni 7. C. kr. avstrljske ^ državne železnice. Izvleček iz vo^nega reda. t — Veljaven od 1- maja 1913. = 'Postaja: Lfubifsna fnini kolodvor, Odhod. 6-54 zjutraj. Osebni vlak na Krani, Tr- ŽiČ, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beliak, Franzensfeste, Celovec. St. Vid ob Glini. Dunai. 7-32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, KoČevje, Trebnje, Št .ianž, Rudolfovo, Strano - Toplice 9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, iz zvezo na brzovlak na Beliak, Inomost, Solno.^rad, Monakovo, Koln, Celovec, Linc; Dunai, Praj?o, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.] 1*1*30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Ce'ovec, Dunaj. 1-20 popoldne. Osebni vlak na Škofjo Loko, Krnni, Radovljico, Jesenice. (Zabavni vlak. vo2; ?arro ob nedeljah in praznikih). 1-30 popoldne. Osebni vlak na Grosu-plje, Kočevje, Trebnie St Jan2, Rudolfovo, Strpao -Torlice. 3-40 popoldne« Osebni vlak na Kranj, Tr2ič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, 6*35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, jebenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost. Solnograd, Monakovo. Vlissingen, (London), Celovec, Linc Dunaj. 7"J2 »večer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje. Trebnje, St. JanŽ, Ruđolfovo. fO-O^ po noći. Osebni vlak na Krani, Jesenice, Gorico, Trst Ka Jesenicah zvera na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost. Solnograd, Monakovo, Linc, Prago, Draždane, Berlin Prihod« 7-25 zJMtraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice. Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber- lina, Draždan, Prage, Linča, ^Londona) Vlissingrena, Monakovega, Solnograda, Ino- mosta, Beljaka), Tržiča, Krania. S-59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega, 9-52 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaia, Linča, Celovca, Monakovega, Solnograda, lnomosta, Beljaka. 11-14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja. Linča, Celovca, Beljaka Tržiča, Krania 3-00 popoldne. Osebni iz Straže-Toplic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Ko- čevja, Grosupljega. 4-33 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linča, Celovca, Soinograda, Franzenfeste Beljaka. Tržiča, Kranj a. 5»5i zvečer. Brzovlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage Dunaja, Linča, Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, lnomosta, Fran- zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd- Opatija-Reka). S-J« zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice J rbiža, Jesenic, Dunaja, Ltnca, Celovca Beljaka, TržiČa, Kranja. 9«£O zvečer. Osebni vlak iz Jesenic, Radovljice, Kranja, Skofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih). 9-16 po noći. Osebni vlak iz StraŽe-To- plic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega. 11-31^ po nočl. Osebni vlak iz Trsta, Go-* nce,Trbi2a,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja Postaja; Ljubljana drt. kolodvor, Odhod na Kamnik: 7-32, 11-50, 3-12f 7-1S, (11-00 ob nedeijah in praznikih). ; Prihod \z Kamnika: 6-42, 11-00, 2-41« 6'lgf (10*30 ob nedeljah in praznikih). Ckr. državno-železnlško ravnateljstvo vTrstn. Krasna umetniška reprodukcija v we6 barvah ZVATI i:\lTi: GROHARJETt] SlilSCS: PR10ŽATRDBARJA = USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI = VisolM 68 cm In tlroka 55 cm |e naf-lepžt okru Y«ake slovenske hite. Ti reprodukcija je »ploh najlepia tn naj-doTrienejža kar jlh Imamo Slovenci. Cena s poito kron 3-20 MROĐHA KHJIGARHA ISit T, ft ^^^S^^^^^^L. ^^^^^HP^j^\^^^h^^^^^^bSo3 ^^^^^^Bv^^c^^^^^^^^^^SoS m^^^BOSm krema za čevlje <5istilo^čeVljeTr. #- am mm mmrnmrn- v* # - ********* Dobiva se povsod. Generalni zastopnik: M. $Yara,*pPred ikoUiO Stev. 3. mv. ar .. Stnm C____________________________________________________________»SLOVENSKI NAROD- One 16. aprila 1914. 8a Stev. Slili Mota sa benein stroje, k vodovodu alt električnim strojem, IM* ožeofen izuTJen strojnik. 1440 Kdo, pove upravu. »Slov. Naroda«. Prosa a# avavo ajBFaBfaai Us: 1 av I r BOseadorfer in dot harmonij amer. sistem z 10 registru Oboje za SUzko ceno. Ponudbo ie poslati na „Foitil pradal 146 Ljubila**". Za deželo se IŠČ6 k dvema malima deki i čama inteligentna vrtnarlca ■ dobtimi izpričevali, zmoEna tloven gkega in nemšicega jeeika kakor tuđi vešča glasbe (klavir). Zadnje ni neob-hodno potrebno. 1467 Ponudbe naj se oosliejo upravn. »6toY. Naroda« pod „it. 1000 14€7". Strojnlkl izocea eUktromohas&cer, IM* aia^fe*. j Naslov pova vpcavnUtro »Stav. Naroda«. 14x0 PnsM u tnim % anitatai Maaaai ▼ arediščn pro-metnegm tnja oa Notranjskem, se dajo pod ugodnimi pogoji v Bft|aaB. Na tem mestn obotaja £ez 50 let najveći« trgovina v edem okraju. 1466 Ponodbe pod nTaka)| M. !•" na upravn. »Slov. Nareda«. FMta M lepa enonalstripai biša z zidanim gospodarskim poolopjem, s velikim sadnim hi zelenjađntm vrtom in nekoliko polja, leieča v prijaznem trgu blizu Celja ob državni cesti. Pri-meroa tuđi sa vsako obrt. C#a\ft la> reafee slika- 1464 Poievedbe na naslov: Ja*. Btfttak, orožn. stražmojster, ▼•Jalk pii Cailfm. Zahvala. Prijateljem in znancem irrekam© nairrisrčnejSo zahvalo za mnogobrojne pismene in ustmene dokaze iskrenega sočutja povodom nenadne smrti ljubijenega soproga, oz. brata in svaka, gospoda Ivana Strelca cađućitelta pri Sv. Aadrain v Slovenski* gorica*. Istotako izrekaTro crisrčno zahvalo vsem, ki so spremili blažega pokojnika k večnemu počitku, njegovim stanovskim tovsrišem, ki so prihitcli v velikem številu iz daljiah krajev, ter »Vei^ranskemu draStvu« pri Sv Andražu, dalje vsem. ki 50 okrasili njegov grob s taasniini venci in veleč. g. O. Hamlerju, nadučitelju Brinarju in pot nčitelju Jurančiču, ki so v imenu prijateljev in sorodnikov počastili pokojnikov spomin s prekrasnim^ na grobu im i nagovori Bičevima pri Ftiftiu, dne 13. aprila 1914. Qt*Uia Strelčers sorro^a. — taluteee rađrtit: 8trel*cf Plvko, Ko-iina, Mdrtnćlć. KHo«6 in Vlne^k. t LuXJBL«J^kNA ttor«>a3KEGA ulica 4 tj f mp-TOR**« mwu D^FR DERGANC \1 lUn zi mteriiatR ii katmarit! NajBttterahri irad .Zvere Ceftko-slor« gvatnalfartkA aaacMeactT* v Trsta, Belvedere 7, priporr.ča dobro ituČeno, jerikov imoino atobje, irerplačiio. 5 vlnarjev vas stane dopisnica, s katero labko zshtf-ratc moj nafnovtflt. 4000 slik obsegajoCi glavni katalog, kl vsebuje bogato vsebino potrebnih porabnostnih predmetov in primrr-nih daril, ki ga pošlj*m vsakomur zastonj Jn noStnine prosto. ■aapafllahataa Jaa Kaava«, e. bi kr. «vanl AaaMvltoii, Hoai ii 441 (Caifco). Prtvt niklaste fenne ure K 3 90, 5-— in več« Niklaste budilke K 190, harmonike K 5_t vijoline K 5 80, srntokresi K 6 80. — Raz posiljan}« p« povzetju. irtt rlsikat — Zaama d«»»IJe»a afl ieasr ttsaj. Zbirka avstiiisiili zakioBf v slovenskem jeziku. 1. rvezck: KaiensU iikon o hudodelstvih, pregre^kih in prestopkih z dne 27. maja 1862 šl 117 drž. rak. z dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. dec 186*2 št d z. ex 1863 In drugimi no- vcjšimi zakoni kazensko- pravne^a obsega. V plaino veian 6 K; po pošti 6 E 20 vfn. ](aroSna knjigama w Ljubljani« Pomlad Vale pismo dobila prepozoo. Profltm ta drug sestanek. 1452 Sreća Kavama nAvstrilau učenca. Vstop tako}, 1460 Qo$tilna s aj^sttlnliko opravo se da takoj v nftfoaa radi bolezni sedanjcga go- stilničarja, 1451 Natančneie se no!J?ve pri Jastnik'i Kmajnul Tomšičn v Trobnjom, Doloalsko. IFluVSK6yo iBIUllo in prodafikc ia tr^ovmo z mekanim blagom sprcjrr.e 0(on Hotnan v Radovljici. 1450 ?? Iipti. tale lEnaiH ?? Trgovcem Ha deželi se nudi i meni to a prilika, kupiti ea bloc razll&ie blago »a »eiano trgovino la trgOTimko opravo, katera zaloga je bila sodno cenjena na 9000 kron. 1443 Proda se iz proste roke radi družioskih razmer. Vprašanja je vpošiljati na UDravn. »Slov. Naroda«pod šifro „Takol&SO pUHloN. ■ ■ m zlatorumeo, trčan, zajam-HlflH *en<> ^st, v dežicah s IUIIIII ^Va kg t sebi ne, razpo* ■■IUli šilja po K 8-50 III Uli Ćobelarstvo Dlrska . **aw^ Blatrlca. Stalni U17 broleon! asenti tmožni nemSčine 86 9prm\m*\9 ali pa na-stavijo s stalno plačo za prodajanje dovo-i volienih srečk v Avstro-O^rski. Ponudbe pod nHERKUR", Bnto, N«uqas8e Hr. 20. iaiii in tepsloili kojig lopa oranra za knjige In plsalua ■Uza se proda iz zapuščine p. sod. eadsv^nik^ VSgnlk&Fla, Llubljana, Hsoska ulica at 17. 1471 Prešernove slike Iv. Bonač v Ljubljani. tena ailkf 9 kron. 372 Išie se za avgustov terraia nio Mili i Si! lim \Iniliivo*lgp Z 2 sobarica, vsako 5 posebnim vhodom. Sprejnie se tuđi služba hišiicc Nas!ov se izve v uprav. »Slov. Naroda«. IVtm plaćam, ako moj uničeva'iec korenin bftitam Ria Vaših kurjih očes, bradavic, S &KZ& otiščancev ne odstrani v 3 dneh p^gP brez boiečin, Cena lončka 2 ga- fe^P rancijskim pismom 1 K. 3 lončki 2 50 K ^srsen^ Sascfean (Sassa) InPostf, 12 736 OgrskG. 623 ^J ^B Jjt 9 Sj ^ Gt obeh dežclnih jezikov v besedi in pisavi ter c-rrrške steaografije tmožno »prejme Ig. Sabenstolsi, LJutomer, Šiafersko. Prednost ima taka, ki zna igrati klavir. 1157 ' ^y 1420 \ 9BS3KSBJ k đ^Bk^oS ^HJhb, i^k^MH^S SB^^^hBv -lem, eventualno z vec sinovi, 86 SprollBO za vodstvo dobre žage na vodo. Giovanni S. Weiller & Co., Reka, (Finrae). dobro izurjena, se priporoča cenjeDim damarn za delo bodisi na svojem domu ali pa tuđi pri cenj. naročiteljicah V h'iši. 1436 Klaka Drofenlk, L)abl]aoaf Brog žt 10 I__________________ v m m « irtrčan, zajamčeno prirodno pristen, akacijev s\\ Iip6v, razpošiljanje franko v pločevina-stih škatljicah po 5 kg po povzetju za K a*50. Prccrodajalcem pošljemo vzorce in ponudbe. Ixvos medn (Ungarischer Honig - Export) BALATONFČKAiAR, (Ogrsko) Proda se pritlicoa la, v zelo dobrera stanu, s 3 velikimi sobami, kuhinjo, shrambo ter predsobo z dvema drvarnicama, lopo ter svinjakom z lepo urejenim vrtom katerega je 44 vel. gred, pripravno tuđi za kakega vrtnarja. Nahaja se poleg Opekarske ceste v Ljubljani. Naslov pod šifro ,,1000/1431" na uprav-niStvo .Slovenskega Naroda*. Ba&ka! fnro cUto slovaisko kopalisče ob jWriji Hotel Velebit lastaik Hrvat A. Tader na otoka Krka (Veglia), Istra. Izvretaa knhiaja, aič zdriTililke takse. Hotel Ima krasen položaj, je okoli 20 kora-kov oddaljen od morit proti kopmliSču. Novi moderna zgrado*; Oskrbljen je z izvrstno pltno vođo. Pred hotelom velika terasa. Dnevna zveza s parobrodom x Reko. Vse Infoimtcije, prospekte, daje zastonj in franko Itstnik hotela* 1317 RađMae Savčlči Seršen, dr. Schwaby Miluilič m $nlga| naznanjajo tužne vest, da je njih ljubljeni in spoštovam s-jprog, oče, tast in ded, gospod atija tvavcic trgovec bi posestalk v Št Jmrfai aa faial ieleznlcl v sredo, dne 15. aprila 1914 ob 6. uri zvečer v 81. letu staro&ti, previđen s sv. zakramenti, mirno v Gospodu preminuL Pogreb dr«i^ega pokojnika bode v petek, dne 17. aprila ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopalifiče Sv. Jurja. Maše zadušnice se bodo brale ▼ isjoboto predpoldne v župni cerkvi Sv, Jurja, Linbliama-ŠL aorlf dne IG. aprila 1914. Tiskana oazoa&iU se posebej ne razpoSljeja. 1458 Sprejema zavmrovanja človefkef a Bv- I ljenja po naj raz no vrstne] Uh komblna- cijah pod tako ugodnimi pogojl, ko nobena drngm zavmrovmiaicft. Zlast! je ofodao lavarovmnjt na Idoživetjc ta smrt s manjsmjoCImi te 12 vpkam. .*. - .*. !!•»•■•• i«t*P«**l>a kaaka * **m9U .«. - .*. _ .^ -. _ mA---------------- s.^a-A^M -~"~ - - fc_ ^^mM^^mm bi tSA aAa.SAA«aa ■#jsjawsji sasjav b aaj^vsjBFTBBj^B) ^ aaaisMMv ^■■w^bbw iat ■^p^h^^* ^ •••?• •••^* ■ •• Fa valikaaii ata^pi vaaJasjBaja BjaajpaaalajiaB aaaja aYWa i 1MBHB a^fa^aBa^aaBBaa«) aanva* aar fiaiBMiiiirrUB« -«• Zavamft postopjm hi premlSnlne proti pošmnšm steđam po najniijlh cenah. Skodt CM)B|t tako) la italkulantnejc UUva nalpollli •»ove«, koder posluje. rmri Sprtiema tuđi savarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodama* aoa)»JI> - Zattmita prospekte! &.**r. ______________________________ JBLCNtHSKi NAKOO*. ** 18. aprito 1814.___________________________________________,_________Stran 7. Stavbeno podjetje: Prevzamem javne m zasebnš stavbe, idtzobešonske motiove, sirope M. — Popravila u- k'3 tršujem po najnižjih cenah. Izdelujem nacrte m dajem strohovna navodila. Parkete* Uvmrn* Vetika zaloga fetutotđt m bukovih de§6ic,ham*ŠoUwim *taK brm polaganja; prmna- tepam deUitm na wtom š$ <*- ■k * ššofeda ŠtL stvo&oiase dd*> pohtitoo I* proto mantil*. Lw**mmi *dt valmtMfigima poptOHmm todm^ w TeBBf8tfi}fmmm I\mmmwm ma v ta *šroJa> spadajoia delOfkakor; stresne ^ dole, strepe, vermute, barake odre u L d. — Popravila itvriu/em tošno in solidno. "—ftmrn žaga: Kupujem hrastov, bukov i*t smrekov les in žagam hlođA tuđi proti platilu. — Po &-lezriiaposlan les se dostavina žagopo lastnem industrijskem Uru iz driavnega kolodvora. Ustanovljeno L 1900. Um £cognefti, JLjublfana. ^ Tdeton ,ueV. 399. Tckmina pitama; za tUdadiUtm drimmega kolodvora. ' O 9» n I V «■ R A> arel««r ta tlimi probkovi zamaiki so naiboljšl! in najceaejdil 1000 kom. od 90 vinarjev naprej Direktno iz Kremsmflnstra ali pa pri glavnem zastopoika za ¥se jugosL dežele 1. Ju-16, Llnhllaaa, UaiaHika altta M. Ka privatnike se ne razpoŠilja. 1437 En poskus — stalen cdjemajec. Prava in nepreva litan. Povest — Spisal Blaž Pohlin. Ceo« broš. 1 K 60 vic., ves. 2 K 50 vio., s pošto 20 vinatiev več. : OpafBV mm.: Zgodovinska povest. Spisal lv. Remec. Cena broš. 1 K 80 vin., vez. 2 K 70 vin., s pošto 20 vinarjev vec. Ti najnovejši zabavni in veseli knjigi priporača najtopleje Jtarodna knjigama v £j ubij a ni. Narodna knjigama v Ljubljani prlporoča sledeče knjige: And ITarPnifiSl Roman, Rnski spi-nUd UdrcUlilđ, sai Lev grof Tol- Istoj. Cena broš. 6 K 40 vin., vez. 8 K 40 vin., s pošto 30 v več. ela krizantema. S,r.c"" broS. 1 K 60 v, vez. 2 K 60 v, s poSto 20 vin. več ali vnioVi Povesti. Spisal E. Gang-t/11 rUJćUkl. cena broS. 2 K 50 vin., vez. 3K,s poSto 20 vin. več aTC ¥¥vii* Roman iz Kristusovih Časov. CU IlllA. Spisal L. \VaIIace. Cena vez. 4 K 50 v, s pošto 30 v več. ?ajset let pozneje. (NvaLa!r Treh mušketinev.) Cena bro§. 6 K, vez. 8 K, s poSto 20 v več. ftfiana Indif sPi5ai lvan Cankar- ilOSpa dUUll. Cena broš. 2 K, vez. 3 K 20 v, s poSto 10 v veČ. Grof Monte Christo. %11T A. Dumas. Cena broS. 8 K. vez. 12 K, s posto 20 v več. Hiša Marije Pomoćnice. Spisal Ivan Cankar. Cena broš. 2 K, vez. 3 K 50 vin., s poSto 20 v več. Hlapec Jernej in njegova mirovina Spisal Ivan Cankar. Cena praVlCa. broš. 1 K 40 v,vez. 2 K, s pošto 20 v več. Kako pišejo ženske. ^ spisa! M. Prevost Cena 4 K, s poSto 20 vin. več. Knjiga za lahkomiselne linili Spisal Ivan Cankar Cena broš. ijUtU. 2 K tQ vin., vez. 3 K 30 vin. s pošto 20 v več. Mali linriia sPlsal Ml!an PuseU- IH a U lJUUJC. ona brog. 3 k, vez. 4 K, s pošto 20 v več. Mit! Roman. Ruski spisal Maksim Gorki. iUdU. Cena broS. 4 K, vez. 5 K, s pošto 20 vin. več. M lhnhnrni SpisalFr.Milčinski.Cena lUlLUOUUrUl. broš. 2 K 50 v, vez. 3 K 50 vin., s pošto 20 v več-HqS Tom;ć. Cena 1 K 60v. s poSto 20 v več. T71 T| i af O Spisal Ivan Cankar. Cena broS. ¥ IlljGlG. 3 K60 v, vez. 4K60v,s pošto 20 vin. več. Vnlia ifl Itin^ Spisal Ivan Cankmr. VUiJd 121 mU U. cena broš. 2 K, vez. 3 K, s poSto 20 v več. 7a fri*i$Oftl Spisal lv. Cankar. Cena lld. AJriZCUl. broS. 3 K, vez. 4 K 50 v, s pošto 20 v več. 79flTl1inlia p°v*st Hrvatski spisal F. /■aODljUDa. BecićCenabroS 1K80V, vez* 2 K 60 v, s po#to 20 v več. Zbirka citato? in aioriz- ■umi Uredil Slavko Klcpec. Cena broš. MM V. 2K5Ov, vez 3 K 30 v, s pošto 20 v več. Z ognjem in nečem. Z4l°r roman H. Sienkiewicza. Cena 4 K 50 v, s pošto 30 v veČ. Zbrani spisi Jaika Kers- MjLA Pet knjijf. Cena broš. 25 K. UUUL vez. 30 K, s potto 20 v veC Zbrani spisi Ftjuu Lši- .ijL« Pet kniic. Ccm bni. 21 K, SuUL ve«. 27 K, • poiU »viiL Zaodbe ix doliie ioitfltr- i^mmm^m Spisal Ivan Cankai. Cena jaHSU. broš. aKvva.iK,spo«i 20 v već. Zločin in kani- ^2%Ru^ Dostojev«W. Cena %r>H. 10 K 10 ▼, tu. 13 K, s pttto 20vwt I Narodna knjigama ima w uilo«i fmdi waa draga I slovenske knjife ter poilje aa »ahtewa a^jwewe|M fieaik oele zalede- Zenitna ponudba. Ceh, 40 let $*&*, gospodarski oZ^rbnUt, bogat, Impm vt$jm postav* je hoČ* v jvrho jenitv* r*sno sejnaniti S samostojno damo, Uprav vdovo, kt ima nekoliko pr*~ mofenja. - Po- nudbe pod: .SlmiitaSta 1M1 U52 u ^^r* 41* nei IsčesezaBelgrad (SHbljO) 1429 ženska ki je zmožna voditi gospodinjstvo ter je obenem dobra kuharica. Plača me-sečno 40 dinarjev ter prosto stanovanje stanovanje in hrano. Ako dotična najmanje eno leto v službi ostane se ji povrnejo vozni stroški do Belgrada. Službo je takoj nastopiti. Tozadevne ponudbe naj se pošljejo na naslov; Janko Modic, Belgrad. VABILO k irtroMritEljuega irslfva JHagoda!" v Ljubljani kateri se bode vršil v soboto, ine 18. aprila 1914 ob 8. uri zveier ▼ vrtnom laloaa hotela „Uiiija". DNEVNC RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Čitanje zapisnika ustanovnega obČ- nega zbora. 3 Poročjlo tajnika. 4. Poročiio blagajnika. 5. PoročHo preglednikov in odobrenje letnega računa 6. Določba vpisnine. 7. Volitev treh Clanov nadzorniStva. 8. Razno. 13C8 V Ljubljani, dne 4. aprila 1914. OBIOt d>je aai laaiMalib Vkwc 4 ttefclcstoe 5 kfi^ito po f^št-ocfn poTzetjn K 4 80. — Eđrna saloga: Br. Hovakovlć, i;m Iš6e ae ravnatelj podružnice za jako lukrativno podjetje z saietno fiksno plSktm 500 kr#B atStČBOf ki se zviša do 1000 krOO« Ob zadovoljivem delovanju neodpovedna pogodba na dolg rok. Tuđi jako priporoČljWo za gospode, ki bi hoteli preložiti svoje staflovallšče na Dunaj. Služba nudi dosmrino mesto. V poStev pridejo samo osebe, ki nepogojno razpolagajo z glavnico od 15.000 do 20.000 kron. Cenjene ponudbe, če mogoče v nem- ščin% pod: 9fM 1934" na Haaseastein ft Vogler, d. d. Đunal L, Hram Markt 3. 1468 U pojasnilo 3a droše (presgerm)* Že već let vludajo pri drožji industriji neznosne rasniere in neJcatere tovarne delajo z obćutno izgubo, tako da je bilo v zadnjem letu od 25 dr ozaren primoram 5 tovaren svoj promet ustaviti. Da se prepreci nadaljna poguba industrije, so se austrijski in ogrski tovarnarji združili. J*jih namen ni s pritiskom cen iz* gubo zadnjih let vravnati, marveć je bilo naše prizadevanje se radi regulacije cen v prvi vrsti z našimi cenj. ođjemalci dogovoriti in t? ždruženem sporazumu smo se 0 državno organizacijo peharjev pri zborovanju dne 20. marca 1914 iosadevno zjedinili. Splošna regulacija cen stopi v veljavo z dne 15. aprila t. I, Iz dejstva, da so se zjedinili drožarji in državna organizacija pekarjcv je razvidno, da ta akcija za ustanovo zveze drožarjev ni naperjena proti interesom naših cenj. odjemalcev, temuč zato, da se vzdrži naša industrija. Ni nam potreba še posebej povdarjati, da se bode vsaka posamezna tovarna prizadevaZa izdelek najbolje Tcakovosti nuditi, da si ohrani kakor doslej neomejmo saupanje svojih cenj. odje-malcer. S prošnjo, da nas bodete podpirali pri proizvajanju naših odredb, beležimo e velespoštovanjem Jovarne 3a droše. Zaračunali Vam bođemo od 15, aprilu naprej drože \ materćine po K l'4O za kg špiritne po K 130 sa kg Čista plaćila bres vsakega odbitka. Vse dosedanje cene in famdicije stopijo is veljave. ^ 1465 LUIGI CALCO: CERKVENE MISI POVCST II MM- .NJOSTI. Aw A Kalgft «e dobiva v „Narodni k&jigarni" v PreSernovi uHd vj |*j«blft» |f Jtm* ^SjfcfJS^ ter t lepoti \m trpe2aaati ae- arrfcaaijlTe. haa|a arcam^at, am •ftaaefa ? perlla socžnobde ter so amtm ccaafa kat gaaaauaCal MelkL Dobivaj se v polfabni Sirjavi in •ttetosti za faakavntaa Urodio ali posteljno perilo v vBMiiitifaktitriii trgovini J. Cl UHA, LJUBLJANA ===== Pod Trainčo- ==^=i^ Zaktevajta) viapoe za pralne preizkuinje. SMk me. iBlne potreloe za gospode kakor: kl«femkl( cilindri, slamaHd, č«-plce, OTratnOU, zapestaloe, kravato, Baramalc«, iepal robol, ■•flafloe, pallee Ltd. priporočm ti t najTečfi izberi ¥edno tujnoTeiše :: modna in športna trgovina ?. JffagMć, Ijnbljana, nasproti glavne poite. .% Ka|«mo|ii nakup otroških vozičkov pri trrdki J. Pogačnik pijana, Jfarije lerezije cesta 13—18. Zaloga pohiŠtva in tapetniške^a blaga. Mazilo za lase. Varstweria ifiamka HETOPIR napravi g. Ana Križaj v Sp. SiSki pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. št. 200 ali v trafiki pri cerkvi. V trehtednih zrastejonaj-lepSi lasje. Stekl. po 2 K in po 3 K. PoSilja se tuđi po pošti, izborno sredstvo za rast las. Za gotovost «e Jamfilt Siirf£ev«Ia na p*xpolago. Proda se 1387 na 12 konjskih si I, goni Žago m mlin s 3 kamni, stojeće kakor j>, cli pa da se ćela naprava ven vzame. i£elo malo rabljen. Nata^neje se poizve pri Frasfd IienartSč, Ifovavas psi Bakoku, loiiifos) nniiiifiii^ 1 Lbiiliiiu pOISillaliu! 32 Jet star gospod, last-nik tiskarne na Hrvaškem, bi se oženil s Slovenko, gospodično ali vdovo 20—35 let staro, ki ima 10—20.000 kron premoženia v gotovini. Ponudbe na naslov; S!a-voljiit) Brus, lastnfk tiskarne v Varaždino, (Hrvaško). 1400 Samo že kratek čas! Samo io kraiak ias! Jfovo! lattermannov 9revore9! /(ovo! wmr Edlno «ivoj» ^ri?«ito! *wm Nledved, ki vozi po dvokolesu. medveilf vozeč na koleićkUi la maogl šrmgi dro- sumi prikazi sIohot, biloa, TOlkor, kat, razlitalk medveđoT, opio, psov9 aofov IM. Predstave vsak dan ob 4. pop.; ob 8. rveč- glavna predstava. Jttichlovo gledališče zveri v fattcmuiiiiorc« kevoreta. Vse nmtmnitnmiim povtft« lapifcl. K tem velezanimiviin predsUvam vtbl prav udano lastaillb PRVA KUJI Mitu DKKEUJI parfumerija, fotografična manufaktura itd. Mutan kuiMa mtji dnpn. UstanovIjMui tata 1OT7. ^nton Kane Hrtllaaai ltatoraka aMoa 1« Ceniki na razpolaga. C«add aa raa»otafo. Žemtna ponudba. 26 tttcn mladintč r$č* znanja v svrho Smnttvm j gospodično 20—30 let starot kt ima v*$*(f* do trgovini nm Gorwnfak*m. tor od 8 do 16.000 J^ron Brmmofenja u gotovini. Ojira 5# im na r*sn* ponudb* S si'ko pod, 7rgovma $t. 200 \ poStno t*$*fr Jfranj. 1446 Sidro-Thymol-ma2ilo ^f trn Iftbit« 4«ikodb« fnoe). SM«c«lj«n«^ W no« ia op«kliTt«. Do«* K, — JK, i V ^ro-LiiiflieiL XX. > I Nađomettll« n tldrt-Pala-Cspelt«? V »■■■>iim, ^«««> W <^k* iuL J St*t-A»miMt MraHtektm awii ii- * ^^> L D#M sa akata ♦ vvaki aaaMal ali pa aV. ^^^—B^m^ ^» j LaV +.m+Uv j*A ajalaM ^prt gtotaa) J _^ laar« Maaa L BaaW aVaa^^^^ah^^BBaaaaaaaaaaaaa^ 1a\ ^^ai fi+ftf+i+1 •• Po jasni Ino brošuro o hi tremjen ju in temelj item ozdravi i 1 lfi|l|l|ll I brez metenja pokliča, brez ponovitve, brez živega %llllll||||| srebra in drugih strupov, Drez vbrizgavanja, brez škod |lll|||ll|l| I ljivih postranskih učinkov razpošilja za 20 h za •^■■■■■•■■M • poštnino v zaprti kuverti brez kakega natiska dr. med.- ' H. Seeniann, Sommerfeld 83 (Lausitz) a«jboljfte ivicapske vezenine. A. ŠARC1 luL JadTlga Saro ' litfi»aje!atiri8iiiiiai( Najvodja isbira namiznih garritur. Najbol|še platno v wsoh iirjavah. ^^aa^aaaaaaaaBBBaaaMaaaa**"««"^"**^"^"^"^*^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^"^"^"^"^"*"^"**"*"""***"^^ ParHa sa dame in gaspade pa meri. I* . K5ti! Bamlliaa yr«pv«i«f fata, ■•>•■. Ma>la|, lift■trl» ^^/ Raznovrsinega modnega sukna ■"• sa gospodo. •%