520
Črna gartroža
Vso noč boš pri meni,
ljubi moj,
da. ti izpijem snežno kri. Imam črno gartrožo, to noč te bom prebodla z njo.
Gartroža prečuden cvet, moj ljubi mora v njej umret.
PUNČKA    Vse noči sem risala zvezde na tvoje kože, na snežne ceste. Na nebu sem vezla belkast prt za ono stran, za pomladni vrt. Plesala sem ti po vekah iz ivja, odpirala tvoje snežene žile. Na tvojem telesu rožnati popki — zdaj si ves moj, sem sklepala roki.
Lidija Gačnik
Črna punčka na strehi sedi, lepemu mrliču prešteva oči.
Črna gartroža
Počakaj, zlatolasi princ, da ti izvotlim pogled. Poplešem tja do črnih trav in te rodim v zakleti svet.
NEŽNA GOSPA
Črna dama
v naškrobljenih krilih sloni ob oknu, sanja o milem.
Ze dolgo je v raju,
čez čelo mu pleše jata sinic,
drzni sprelet mu jemlje dih.
Na njegovem vratu
še sled njenih prstov,
temnikav odtis.
Žile so neme, iz njih je
v nočeh posrkala mlado, vročo kri.
O milem sanja,
v mraku šepeče zaljubljeni stih.
Saj pridem za tabo,
moj snežni princ.
VILINSKI    Na tvoje veke rišem oblake, KRALJ    vsa nežna in voljna ljubim te v mraku.
521
MALI PRINC    iz bakra vodi snežna gaz na tvoje veke, mali princ. Po njej tolpa mladih miši plete bisernato sled. V črnih kosmih nebo drsi na tvoje zvezdnate oči. In te pokriva z listjem cest, na mojem srcu zledeni.
522
Lidija Gačnik
Na oknu gode vilinski kralj
o ljubih dveh,
ki sta šla v raj.
Smehljaš se, ko roke spreminjam
v veje, ko s črnim tušem
ti kožo prepredam.
Nežna glasba v sobi zveni,
ko dvoje rok ti po vratu drsi.
Potem si sežem v spreplet sinjine,
na rjuho slikam rdeče violine.
v sobi mrak. vilinski kralj prepreda ljubimca z zvezdnatim prahom.
USPAVANKA    Poljubi me,
si šepnil vdano
in mi odstrl mojo rano.
¦
Z nebom sem ti razmaknila veke,
drhtela v pregibih,
v pajčevinastih spletih.
V zvezdnih zasukih
sem ti pila kri,
tja v snežni čas,
v bele reke dni.
Na jutro
sem ti sklenila roke,
zapela uspavanko v tvoje votle oči.
MRTVA    Vsa iz jantarja je noč. ZVEZDA    Ves iz gline stik teles.
Tu med nama križan bog vsako noč preklinja v les. Na tvojih prsih mila smrt platno tke za paran svet. Pod trhlim križem sprevod kosti ob glasbi gajžlanih dreves.
523                                                                                                                       Črna gartroža
Nikogar na obisk več ni.
Vse tiho. Belo.
Skozme mrtva zvezda rosi