Poštnina plačana ▼ 20'ovlnL
Leto UL SM 110.
V Ljubljani, v nedeljo 15. majo 19ZJ.
Ceno Din Z
Izhaja vsak <an popoldne, Izvzemš) nedelje in praznike. — lnseratl do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Inserati ped t vrsta 4.— Oin; notice, poslano, iz; a j, rekla
Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. »Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420.— Din,
me,   preklici   beseda   2.— Dia.
Upravnlšcvo: Knaflova ulica št 5. pritličje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
Važna avdijenca ministrskega predsednika« — Za in proti novim volitvam. — Političen položaj zamotan.
— Beograd, 14. maja. Ministrski predsednik Velja Vukičević je danes fcjutraj ob 3. odpotoval z avtomobilom v Vrnjačko banjo v avdijenco h kralju. O tej avdijenci se je govorilo že vse zadnje dni in se ji pripisuje posebna važnost, ker se splošno domneva, da bo ministrski predsednik pri tej priliki obrazložil kralju svoje stališče in za« hteval razpust Narodne skupščine in razpis novih volitev. Razen tega se do* znava, da je odnesel kralju v podpis celo vrsto ukazov o uradniških spre* membah v resoru notra..jega ministr* Stva, kar se spravlja v zvezo z volil* nimi pripravami.
Zanimivo je, da skušajo gotovi ra* Hikalni krogi pomen te avdijence za* brisati, naglasujoČ, da avdijenca nima one važnosti, ki se ji splošno pripisuje. Avdijenca ima zgolj značaj rednega referata in bo ministrski predsednik pri tej priliki kralju točno poročal o notranjem položaju ter o nadaljnih načrtih vlade. Zatrjuje se, da ostane ministrski predsednik dva dni v IVrnjački banji.
Značilno za trenutni politični položaj je dejstvo, da istočasno, ko skušajo radikali doseči odgoditev razpusta Narodne skupščine in se zavzemajo za to, da bi sedanja vlada skušala delovati s parlamentom, demokratska zajednica z vso silo forsira nove volitve. V njihovih krogih se z vso gotovostjo trdi. da bo Narodna skupščina v najkrajšem času, morda že začetkom prihodnjega tedna razpuščena. V političnih krogih se te popolnoma si nasprotujoče vesti sprejemajo z veliko rezervo, in se smatra za najbolj verjetno, da bo prodrla teza ra-
dikalov, ki hočejo na vsak način pridobiti na času, da razčistijo in urede razmere v stranki sami. Ugledni radikalni politiki naglašajo, da se mora na vsak način izvršiti še prej kongres stranke, p redno bo stranka šla v volilni boj. Temu nasproti pa ie izjavil aktivni član vlade novinarjem, da bodo volitve kljub vsem intrigam, ki se vrše za kulisami, v najkrajšem času razpisane.
Boje se jih le oni, ki so v strahu za svoje mandate. Vsekakor pa se obetajo takoj po povratku ministrskega predsednika iz VrnjaČke banje važni politični dogodki.
Danes se ie vrnil iz Južne Srbije predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič. ki je spotoma posetil znanega radikalnega prvaka Aco Stanojeviča ter je ž njim dolgo časa konferiral o političnem položaju in o razmerah v radikalni stranki. Na tozadevna vprašanja novinarjev ie odklonil vsak odgovor. Opaža pa se, da ie M. Trifkovič kot izrazit pašičevec napram sedanji vladi zelo rezerviran. Značilen za razmere v radikalni stranki ie tudi včerajšnji nastop predsednika radikalnega kluba IIje Mihajloviča na seji večine finančnega odbora, kjer je ostro nastopil proti prometnemu ministru generalu Milosavlje-viču in celo zapretil, da bodo radikalni Člani odbora, v kolikor niso izraziti pristaši sedanjega režima, glasovali proti njegovim predlogom.
V splošnem je položaj v Beogradu zelo nejasen in se v vseh krogih računa s tem da bo po povratku ministrskega predsednika iz VrnjaČke banje in zunanjega ministra iz Prage prišlo do temeljitega in definitivnega razčiščenja.
Konferenca Male antante
Otvoritev in prvi dan razprave za konferenco. — Laskav o
— Jachimov, 14. maja. Tiskovni ataše sovjetskega poslaništva v Pragi, ki prisostvuje konferenci Male antante, je izjavil napram jugoslovenskim novinarjem, da posveča sovjetska Rusija temu sestanku Male antante posebno pozornost. Odnošaji med Ru?ijo in poedinimi državami Male antante so sicer zelo različni, vendar pa je pri tem naglasi], da so odnošaji s češkoslovaško zelo dobri, da pa si Rusija iskreno želi čim prejšnje vzpostavitve redni odnošajev z Jugoslavijo v prepričanju, da bi bilo to v obojestranskem interesu. Kar se tiče albanskega spora, stoji Rusija na stališču, ki ga zavzemajo vsi balkanski narodi, a to je: >BaIkan balkanskim narodom !r
— Jachimov, 14. maja. Včeraj popoldne ob 15.30 je bila otvoijena konferenca zunanjih ministrov Male antante v dvorani v I. nadstropju Radium-Palast-hotela. Prvi sestanek je trajal do 20. zvečer. Razprava se ni vršila po posebnem programu, marveč je vsak minister obrazložil zunanjo politiko svoje države in se pri tem dotaknil vseb ■vprašanj, ki njegovo državo najbolj zanimajo. V splošnem se je vršil razgovor o položaju v Evropi in o važnejših dogodkih minulega leta. Jugoslovenski zunanji minister dr. Ma-rinkovič je ob tej priliki obrazložil jugoslcn vensko - italijanski spor. Rumunski zunanji minister Mitilineu je pojasnil značaj italijansko - rumunskeca prijateljskega pakta pri Pemur je naglašal korektno postopanje Ru-munije pri sklepanju te pogodbe. Rumunija ostane zvesta zaveznica Male antante.
Po konferenci ie češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš izjavil novinarjem, ki so v izredno velikem številu zbrani v Jachimo-vu, da je s potekom konference izredno zadovoljen. O prvi seji je bil .izdan krajši komunike. Seja se je danes dopoldne nadaljevala. Na dnevnem redu je bila debata o splošnem političnem položaju, da se razčistijo vsi t>roblemi, ki interesirajo Malo antanto. Danes dopoldne nosetiio udeleženci Karlove Varv in Marijanske Lažni. V nedeljo dopoldne bo tretja in zaključna konferenca, nakar odootujejo udeleženci v Prago, kier priredi češkoslovaški zunanii minister njim na čast
svečan banket
— Budimpešta. 14. maja. > Az EsU poroča, da se bo na konferenci Male antante razpravljalo tudi o ekspanzivnih težnjah Italije na Sredozemskem morju in o načinu, kako bi se to preprečilo. Kar se tiče Balkana, bo konferenca Male antante ponovno naglasila načelo »Balkan balkanskim narodom!-? s posebnim povdarkom. da je vsak drugi vpliv na Balkanu nezaželien. V cilju konsolidacije gospodarskih razmer Male antante se bo delalo na to. da se pritegneta k sodelovanju tudi Avstrija in ?»Iadžarska. Ministri Male antante bodo razpravljali predvsem o načinu, kako bi ?e to lahko izvršilo in tako paraleliziralo italijanski vpliv v Srednji Evropi, ki postaje za Malo antanto neugoden. Končno bodo ministri Male antante izkoristili priliko, da naclasijo svoje simpatiie do Nemčije. V ostalem pa se vzdržuje vest, da bo češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš po končanih predsedniških volitvah podal demisijo.
— Zanimanje sovjetske Rusije dmev v francoski javnosti«
— Pariz, 14. maja. V »Journal des De-bats« priobčuje znani publicist Gauvain povodom konference Male antante zanimiv članek, v katerem pravi med drugim:
V kopališču Jachimov na Češkem so se zbrali zunanji ministri Male antante, da se pogovore o aktualnih vprašanjih. Po konferenci na Bledu se je v Srednii Evropi dogodilo marsikaj, kar bo predmet razgovorov. Dogodki od pretekle jeseni do danes niso omajali Male antante, čeprav to mnogi trde. Razumljivo pa je. da se ona skuša razmeram prilagoditi, kajti vezi med Ru-munijo, Češkoslovaško in Jugoslavijo so res tako elastične, da se morejo aplicirati na vse mogoče momente. Vse tri države so sklenile tudi s Poljsko prijateljski pakt in Francija ie vezana s posebnimi pogodbami z vsemi štirimi državami. Zato tudi mi z zanimanjem sledimo konferenci v Ja-chimovu.
Neka informacija iz Rima trdi. da se o jadranskem vprašanju ne bo razpravljalo. Beogradska poročila pa dementirajo to očrvidno tendencijozno vest. Sai sestanki Male antante nimajo določenega programa m ministri morejo načeti vse probleme; ker ie albanska zadeva važna in v zvezi z evropskim mirom, se bo tudi o njej razpravljalo. Do kakih odločitev v tem konfliktu ne pride, ker je rimski kabinet obtožbe proti Jugoslaviji umaknil in se nato postavil le v pozo branitelja albanske neodvisnosti. Albansko neodvisnost želi pa tudi Jugoslavija in z njo njeni zaveznici Češkoslovaška m Rumuniia.
Tudi napram Madžarski ne zavzema Mala antanta sovražnega stališča. Nasprotno si prizadeva, da bi obnovila gospodarske odnošaje in s tem odstranila ovire, ki so nastale radi novih carinskih razmer. Že dr. NinČić je v tem smislu posredoval v Bukarešti in niegov naslednik nadaljuje njegovo politiko. Zato zavisi od Madžarske in Italije, da se končno likvidirajo vsi spori.
ProgTam Male antante je program miru in reda v Srednii Evropi. Jachimovska konferenca bo to gotovo potrdila.
— Praga. 14. maja. Potrjujejo se vesti, da se bo o priliki sestanka med jugoslovanskim in češkoslovaškim zunanjim ministrom razpravljalo o podaljšanju prijateljske in zvezne pogodbe med Jugoslavijo in Češkoslovaško, ki poteče 23. oktrobra t. 1.
PARIŠKI VELESEJEM
_ Pariz, 14. maja.   Danes dopoldne je
minister za trgovino slovesno otvoril pariški velesejem. Otvoritve so se udeležili poleg domačin predstavnikov gospodarskih krogov tudi številni zunanji in diplomatski zastopniki.
Angleško-ruski konflikt
Senzacijonalna preiskava v prostorih sovjetske trgovske dele gacije. — Ni izključeno, da pride do resnega konflikta.
— London, 14. maja. Hišna preiskava v ruski trgovski družbi, ki ima svoj sedež v poslopju sovjetske trgovinske delegacije v Londonu, je izzvala tako v političnih kakor dlplomatičnih krogih veliko senzacijo. Ruski poslanik je pri zunanjem ministru viožil protes* proti kršitvi ek s teritorijalnosti, kar pa angleška vlada zavrača z motivacijo, da uživa pač ekst eri tori j a most poslaništvo samo, ne pa tudi trgovska družba. Kakor se doznava, se je izvrSila preiskava, ker je dobila policija zaupno poročilo, da se nahajajo v prostorih družbe važne diplomatske listine angleške vlade, ki bi nikakor ne smele priti v tuje roke. Kak uspeh je rodila preiskava, še ni znano. Ker uslužbenci družbe niso hoteli izročiti ključev od tresorjev, je policija danes odredila, da se tresorji s silo odpro in pregleda njih vsebina. Kakor se poroča iz Ženeve, je vest o preiskavi napra-%ila na vse tamošnje kroge, ki so zbrani na mednarodni gospodarski konferenci, skrajno
mučen vtis. Naglasa se, da izkorišča Rusija gostoljubnost v svoje propagandne svrhe rri a pod takimi razmeram; ni mogoče obnoviti z Rusijo rednih gospodarskih odnošaje v.
— London, 14. maja V n6ii, ki jo je izročil angleški vladi ruski odpravnik poslov radi preiskave v trgovinski agenciji, ostro protestira proti postopanju angleških oblasti. Pošta, ki jo je policija zaplenila, je pravkar dospela Ln še sploh ni bila odprta. Pri preiskavi se ni upoštevaio niti naiprhnitivnej-ših načel dostojnosti. Moški policijski organi so izvršili telesno preiskavo žensk, Ki spadajo k osobju poslaništva. V gotovih gospodarskih krosih vlada radi tega incidenta veliko vznemirjenje in so zlasti v skrbeh oni krogi, ki so plasirali svoj kapital v Rusiji, ker so prepričani, da bo prišlo do ukinitve odnosajev med Rusijo in Anglijo in da nastopi Rusija z represahjami proti angleškim državljanom in angleškemu kapitalu v Rusiji.
Drzna tatvina v Ljubljani
Neznana tatica ukradla starki dve hranilni knjižici na 27.000 dinarjev. — Tatica izgnila brez sleda.
Marija Dolenc jc 921etna starka. Bila je leta 1835. rojena v Cerkljah pri Kranju ter je vdova po železniškem čuvaju. Poseduje malo hišico za remizo cestne železnice na Stari poti. S svojim možem sta skrbno var» čevala in nosila prihranke v hranilnico. Na stara leta se še muči in deloma preživlja s prihranki.
Včeraj dopoldne je vsa objokana in pres strašena stopila k stražniku Francu Cotiču ter mu s solzami v očeh potožila, da ji jc nekdo ukradel dT o hranilni knjižici s skup« no vlogo 26.000 Din in poleg tega še goto« vino v znesku 1200 Din. Pripomnila jc obu* pano:
— Vse življenje sem varčevala! Nosila sem v hranilnico še stare cekine in srebr* nike. Sedaj pa sem ob vse! e
Ženica je nato opisala, kako je prišla na sled tatvini. Prejšnji dan — na dan sv. Servaca — je odšla dopoldne med 9. in 10. uro od doma na vodmatski trg, da si kupi razne življenjske potrebščine. Stanov
vanjo je zaklenila in položila ključ na nas vadno mesto. Ko je prišla domov, ni opa» žila ničesar sumljivega. Vse je bilo v naj* lepšem redu. Včeraj je pogledala v predal omare, ki pa je bila nezaklenjena, čeprav jo je vedno zaklepala. Pogledala je v pre* dal in s strahom opazila, da ste ji izginili obe hranilni knjižici in vsa gotovina. Hra* nilni knjižici ste bile ena Kranjske hranil* niče. druga Ljudske posojilnice. Gotovine jc bilo 1250 Din.
Policija je takoj uvedla poizvedbe po svojih kriminalnih organih. Splošni sum pa* da na dve potepuhinji, od katerih je ena prav dobro poznala razmere pri starki Do* lenčevi. O tatvini hranilnih knjižic sta bila po policiji takoj obveščena oba denarna zavoda.
Kot te tatvine osumljena je bila dopoldne aretirana neka starejša ženska Ana, ki na tavino odločno zanika in skuša doka« zat; svoj alibi. Prava tatica je izginila in se skrila___
Duce organizira armado
Ogromne energije izdane za reorganizacijo vojske, letalstva in
mornarice*
<The Chicago Daily News> je objavil naslednje informacije svojega poročevalca, ki jih za dokaz italijanske miroljubnosti posnemamo z glavnimi bistvenimi podatki, ne da bi se pri tem le malo strašili italijanske sile:
Mussolini ni nikdar trdil, da je pacifist. Nasprotno, vedno je ponavljal da je vojna neizogibna in da sd mora Italija svojo usodo izvojevati. Zato nas ne more presenetiti velikansko pripravljanje Italije na vojno. Videti je celo, da ni nobena druga država tako aktivna v tem pogledu.
Program za reorganizacijo vojske se je začel izvajati v letu 1925 in bo dovršen leta 1933. V vseh področjih so bili doseženi presenetljivi uspehi. Reorganizacija zasleduje cilj, da bi kolikor mogoče izpopolnila vse oddelke armade, na suhem, na morju in v zraku. Armada naj bi bila v vsakem primeru in vsakem trenutku sposobna za uspešno akcijo. S topništvom naj bi bila bolje opremljena kakor leta 1915.
Italijanska armada v mirnem času šteje samo 220.000 mož in vojni proračun znaša samo 2 milijardi lir. Proračun se je zadnja leta zvišal za večjo vsoto, kakor bi bilo v primeri z naraščajočo draginjo potrebno.
Miličniki, ki so nekaka dopolnjujoča armada in jih je 300.000, se dajo hitro mobilizirati, vendar je njih vrednost na bojnem polju nezanesljiva. Fraucoski ekspert Jean Faber pravi, da je Italija v stanu pripraviti v najkrajšem času za fronto 70 divizij.
Proračun za mornarico se je podvojil, odkar je Mussolini na vladi. Mnogo zastarelih vojnih ladij je Italija zopet prenovila. Gradi pa Italija večji del male bojne kri-žarke po 10.000 ton in velike brzine, ker je število velikih bojnih ladij z washing-tonskim paktom omejeno. Tudi število tor-pednih rušilcev se je zelo zvišalo. Kolikšna je resnična moč italijanske mornarice, se točno ne more vedeti, vendar trde francoski veščaki, da je večja nego francoska.
Največ pzornosti posveča Mussolini zrakoplovstvu. Sedaj razpolaga Italija z 1200 aeroplani in 2000 piloti. Do leta 1931. namerava Mussolini povečati zračno flotiljo na 2000 letal in 3600 pilotov. Sedem zrakoplovnih šol daje letno 500 pilotov. Za hi-droplane se Mussolini še posebno zanima in ima aa to stroko posebne veščake. Pred
Mussolinijevim nastopom vlade je iznašal proračun za zrakoplovstvo 2,250.000 dolarjev. Leta 1920__21. je že skočil na 8,000.000
dolarjev in 1. 1923—24 celo že na 25.280.000 dolarjev. Kako se pripravlja Italija za bodočo kemično vojno, pa je seveda težko le ugibati...
Vidimo, da so oboroževalni faktorji v Italiji nenavadno aktivni. Vojni materijal naročuje Italija tudi v inozemstvu.
Mussolinijeva diktatura hoče ustvarjati prav za prav iz vsakega Italijana vojaka. <Vsakdo mora biti vojak, Če jo država ▼ nevarnosti,) je glavno in vodilno geslo. Mladina se vzgaja v ballilah v vojnem duhu. V kratkem jo bodo opremili tudi z orožjem, kakor vse druge fašiste.
Do leta 1935. bo Italija do zob oborožena in najmodernejše opremljena za vojno. Mussolinijev cilj je, da Italijo popolnoma v vsakem pogledu osamosvoji in po potrebi drugim svobodno diktira svojo voljo.
Zagonetka francoskih letalcev
— Newyork, 14. maja. Iz Ne\v Fundianda poročajo, da so tam opazili minuli pondeljek med 9. in 10. uro neko letalo. To vest je potrdilo več prič, med njimi večinoma ribiči, ki so videli letalo in slišati ropot motorja. Oblasti so takoj izdale nalog, da se uvede preiskala, ker se domneva, da gre za letalo izginulih francoskih letalcev Nimgesserja in Colija. Strokovnjaki mislijo, da sta se gotovo ponesrečila, ker sta bili prisiljena pristati na imorju. Ko sta se namreč dvignila na pariškem letališču ,sta odvrgla kolesa, tako da na kopnem siploh nista mogla pristati. Ladje in letala, ki že štiri dni iščejo »-Belo pdco«, se vračajo brez uspeha. Ameriški bankir Tillens je razpisal nagrado v znesku 10.000 dolarjev, ki jo dobi oni, ki prinese prvo vest o usodi smelih letalcev.
DRZNA TATVINA V VLAKU
_Beograd, 14. maja. Poštno ministrstvo
je sprejelo danes zjutraj poročilo, da je bil nocoj ponoči izvršen napad na poštni vagon tik pred postalo Velika Palanka. Zlikovci so odnesli denarno vrečo z 300.000 Din gotovine. Oblasti so aretirale vse tri uradnike, ki so bih v službi, ker je podan sum, da is rop finetran.
Iz pisane ljubljanske kronike
Tipi iz ljubljanskega trga. —
Smola veselega motociklista.
Na ljubljanskem trgu se pojavi ia jo prav srečni tip: in originali, ki na svoj naC,; ponujajo svo.'e pridelke, odnosno blaso i:' semena. Tik irančiskairskega tnosiu je postavi! >voi stolček prodajalec, ki zbran Mit gospodinjam čiu tiskana navoJila. kako ie treba saditi ta soji:: egiptovske palme. 1V>-ruia prav vljudno trda palmina semena in obenem gospodinjam izroča tiskana navodila.
Prav izbran tip pa ie prodajltoG zdravilnih koreninic. Pojavil se jc na trgu pred dobrim tednom. Svoio prosto stojnico te postavil na Vodnikovem trgu takoj pri zelenjavi, na vogalu, kjer se stikajo dohodi iui vseh strani in se morajo naše gospodin ie nehote ozreti na sladke in zdravilne koreninice. MoJ je srednje velik, suh. iiosi znak, da je močno trpel v svetovni voini. a še več pod italijansko okupacija. Je oa izrecno zgovoren. Kakor kak filozof daje navodila o dobrem /vlienju in zdravljenju raznih bolezni. Na stojnici ima velik kup korenin dveh zdravlnih rastlin. Poleg tega pn Je položil na svobodni vpogled Kneippovega »Domačega zdravnika«/in pa ilustracije o zdravilnih iu strupenih rastlinah. Vedno je okrog njegove stojnice sfla živahno Dre-niajo se okoli ne samo gospodinje, ampak trdi nadusiiivi in betežni možakarji.
Moža, ki je na barjanskih poljih nakopa! koreninice, venomer vprašujejo:
— Kuj psa je to? Zakaj so dobre te ko« reninc? Kako jim pravijo?
A mož odgovarja hitro in promptno:
— To tukajde je kolme-ž! Razumete — kolmež. Dober je za vse krče, posebno pt za želodec. Tarnale pa je pljučnik! Ta je dober za vse bolezni. Ce vas, gospa, nuduha tare. je pljučnik najboljša arcnija. Pljučnik je dober za dvos in čctvcronožcc. Ce ima koali naduho, kar s pljučnikorh jo preže* netc.
— Kako pa ie treba % temi koreninami ravnati?
— Cisto po navadi, kakor se s koreni« nami za zdravila ravna. Posušite jih! Pot tem pa denete v steklenico in malo olja Suhe koreninice lahko tudi skuhate /a eaj» ček. In kolmežev čaj jc izborno zdravilo proti vsem krčem. Ce bi včeraj dali oni ženski v Zgornji Siski, ki se je zastrupil* z lizolom. takoj Bftj iz kolmeža, bi ji bilo dobro. Pa tudi pljučnik jc dober za caj.
— Ali re> pljučnik tako pomaga proti naduhi? se oglasi neki neverni Tomaž.
— Res. zagvisno ro<. Jaz sem imel silno naduho. Nobena zdravila niso pomagala, fiil sem od naduhe že ves sUjufien. Pa sem kj čel piti pljuČiiikov čaj in bilo mi je dohtn
— Po cem pa je koreninica?
— Vsaka koreninica en dinarcek. dtatga moje gospodinje! ...
In v tem tonu 9e vrsti okoli te >»»>jni<■<■ nase vsakdanje tržno B v I jen jo . . .
Elegantni Milivoj je bil včeraj ssstHM veselo razposajen. Vsedel se je na motorno kolo ■ priklopnim vozom. Vozaril je po mostu. V Selenburgovi ulici je povabil še dva znanca na vožnjo. Nato je zavil mimo glava** pošte po Aleksandrovi do konca na Bleiwei sovo cesto. Tu pa je tako nerodno vodil kolo, da je zadel ob drog električne svetilko. Prevrnil se je. Znanca sta Miliroja poferala in ga odnesla domov, a kolo sta pustila na mestu nesreče, od koder je potem stražnik kolo odpeljal na policijsko stražnico.
BLAIROVO POSOJILO
— Beograd, 14 jnaja. Narodna baivka je prejela obvestilo, da je denar iz zadnjega posojila, sklenjenega z Blairovo skupino, pripravljen in da lahko ž njim razpolaga.
ZIMA V MAJU
_ Praga. 14. maja. Zadnja dva dni vladajo na Moravskem hudi snežni zameti. Tu li v Pragi jezačel naletavati gost sneg. Temperatura je padla pod ničlo.
KRVAVA BORBA S KAČAKI
— Beograd. 14. maja. Glasom poročil iz Sdoa je prišlo včeraj zvećer do spopada med našimi orožmifci in bolgarskimi kačaki. ki so vdrli preko meje kj napadli neko obmejno selo. Orožaiiki so po kratkem boju zapodili kačake v beg. Dva sta bila na betr,* ustreljena, vendar pa so tovariši njuni irujv t odnesli preko meje. Napad je izzval med tamošnjim prebivalstvom vetrtvo razburjenje. Oblasti si> uvedle preiskavo ter ojačilc obmejrie straže, ker se je bati, da bodo kačaki svoj napad ponovili.
Borzna poročila
Ljubljanska borza danes ni poslovala. Zagrebška borza danes ni poslovala. V
prostem prometu   so notirali: Dimai Beri in 13.51. Milan 308, London 270.70. Neu York 56.85, Praua 168.70. Pariz 223.50. Curiti 10.055.
INOZEMSKE BORZE.
C ur i h : Beograd 9.13, Pariz 20.38, London 25.265, Newyork 520, Milan 28.05, Praga 15.40, Berlin 123.15. Dunaj 73.20.
Trst: Beograd 32.50^ London 89.70, Nowyoxfc 18.50, Praga 54-85» Čarih 365.
■
91^509
Proslava desetletnice majske deklaracije
S pogumom, ki mu skoraj ni primere v na$i povestnici, je slovenski narod pred desetimi leti, v dobi najhujšega vojnega terorja, brezpravnosti, zasledovanj in preganjanj pred vsem svetom samozavestno izjavil svojo odločno voljo in zahtevo po svobodi domovine in združitvi vseh bratov po jeziku in krvi v eno skupno državo. S to svojo zahtevo, izraženo v majski deklaraciji, podpisano od preko dvestotisoč pripadnikov našega rodu in predloženo po naših narodnih zastopnikih dne 30. maja 1917 v dunajskem državnem zboru, je vzbudil naš* narod pozornost in občudovanje vsega zunanjega sveta.
Sr*)min tega zgodovinskega in nadvse pomembnega dogodka, ki je bistveno vplival na naše narodno osvobo-jenje in v katerem se zrcali toli krepke volje, samozavesti in nacijonalne zrelosti, je dolžan naš narod proslaviti kar
najsvečaneje.
Na čelo te proslave se je postavila Jugoslovenska Matica, ki poziva vse sloje naSega naroda, vsa društva, korporacije in organizacije, vse zavode in ustanove in vsakega posameznika brez razlike stanu spola in strankarske pripadnosti, da sodelujejo pri proslavah, da Se kakor pred desetimi leti združijo v ljubezni do rodne grude in v ljubezni do bratov, ki so takrat tudi podpisali majsko deklaracijo, katerim pa še ni dano, da bi uživali nje sadove v skupni domovini.
Za proslavo sta določena 28. in 29. maj. V vseh mestih, trgih in vaseh Širom Slovenije naj se v soboto 28. maja
V opekarni na Bežaniji pri Zemunu se je nedavni večer odigral krvav dogodek, pri katerem je izgubil življenje znani zemunski industrijalec Gjura Ki-raly. Morilec je ne manj znani Andrija Muser, nekoč vrlo premožen stavbenik, čigar poslovanje pa je od dne do dne postajalo slabše, dokler mu ni pretila popolna propast. V prezadolženosti je prodajal košček za koščkom svojega imetja, da bi vzgojil svojih sedmero hčerk. Najstarejša je nedavno absolvi-rala filozofsko fakulteto na beogradski univerzi.
V velikih stiskali je Andrija Muser padal v vedno nove dolgove, iz katerih končno ni bilo izhoda. Od vsega mu je ostala samo pravica zakupa opekarne. Nedavno pa je opekarna prešla v last industrijalca Kiralvja, ki je sklenil rešiti se zakupca Muserja. Zadnje dni je za to dobil priliko. Potekel je rok neke Muserjeve menice na 10.000 Din. Kiraly je dal Muserju zapleniti vse stvari v stanovanju. Eksekutivni organi so Mu-serjevo pohištvo spravili v neko sobico na opekarni pod ključ.
Tako je Muser ,s svojo številno obi-teljo ostal brez vsega. Komisija, ki je izvršila eksekucijo. se je zvečer nahajala v Kiralvjevi pisarni in sestavljala zapisnik. Nenadoma se je pojavil Muser, tako pobit in obupan, da je celo v Kiralyju vzbudil sočutje. Bogati industrijalec je Muserju ponudil stol in ga pričel tolažiti. Češ. da mu naslednji dan vse povrne, ako mu prinese dolžnih 10.000 Din. Muser je premišljal. Preko noči dobiti takšno svoto, je bilo nemogoče. Nasmehnil se je na Kiralyjevo velikodušnost in se odpravil iz pisarne. Čez čas pa se je zopet vrnil nekako zadovoljen in nasmejan. Ko so se tudi drugi začeli ž njim šaliti in ga vprašali, ali je dobil denar, je pritrdil, segel v žep, privlekel na dan star zarjavel samokres, pomeril v Kiralvja in ga pogodil naravnost v srce.
Kaj se je nato dogajalo, zaenkrat še ni pojasnjeno. Ali ko so naslednji dan dovedli ubijalca pred sodnika, je njegovo lice izgubilo vsako človeško obliko. Nos, oči, usta in ušesa, vse to je bila masa izmrcvarjenega, oteklega in krvavega mesa ...
vršijo spominske proslave, združene s predavanji o namenu in pomenu majske deklaracije. V nedeljo, 29. maja pa naj se vršijo slavnostni obhodi, pri katerih naj sodeluje zlasti šolska mladina, ki praznuje obenem tudi svoj »Mladinski dan». V krajih, kjer delujejo podružnice Jugoslovenske Matice, organizirajo one to proslavo skupno z vst?-mi krajevnimi društvi in faktorji; dru*
god pa naj se vsa društva sporazumejo za skupno prireditev.
Program proslave naj sestavi vsak kraj po lastni iniciativi. Jugoslovenska Matica pa bo izdala še pravočasno poljudno pisano brošuro o majski deklaraciji, ki jo pošlje vsem prirediteljem proslave, da bodo iz nje Črpali snov za poljudno predavanje. Dalje je izdala Jugoslovenska Matica umetniško izdelano deklaracijsko diplomo, ki naj na dan proslave visi že v vseh slovenskih domovih in v vseh javnih in društvenih prostorih. Diploma stane 10.— Din: s poštnino, ki se računa samo pri posameznih pošiljkah, pa 13.— Din in je naprodaj v vseh ljubljanskih knjigarnah in papirnicah, pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji in pri Ju« goslovenski Matici v Ljubljani. Šelen-burgova ul. 7/H.
Jugoslovenska Matica prosi vsa društvena vodstva, zlasti naših ženskih organizacij in naše žene in dekleta sploh, ki so pred desetimi leti s tako vnemo nabirale podpise za majsko deklaracijo, da z isto ljubeznijo in isto vnemo širijo tudi te spominske diplome in ji rJHdobivajo naročila. Na delo!
In tako se preiskovalni sodnik nahaja pred problemom, da poleg navadnega umora pojasni tudi način, kako je bil ubijalec masakriran in napol potol-čen. Govori se. da sta ga obdelala orožnika, ki sta bila dodeljena komisiji, druga verzija govori, da so delavci opekarne napadli ubijalca in ga hoteli linčati. kar pa sta preprečila orožnika. Besedo imajo zdravniki.
*
Pred dvema tednoma je prišel v Beograd dr. Kazimir de Rad\van-Pra-glovski, ki se je izdajal za profesorja psihologije in za naslednika slavnega učitelja avtosugestije, lani umrlega Cou-ćja. V intervjuvih. ki jih je rade volje dajal, je zatrjeval, da potom avtosugestije zdravi vse bolezni, popravlja telesne pogreške in probuja speče talente za umetnost ali znanost. Beogradska univerza ie famoznemu učenjaku izkazala to čast. da mu je odstopila dvorano, kjer je pred mnogoštevilno publiko predaval o svoji znanstveni metodi zdravljenja potom avtosugestije. Obljubil je. da bo v Beogradu otvoril tudi tečaje, kjer bo podrobno poučeval svojo metodo, po kateri se bodo bolniki otresali svojih slabosti, nesrečno zaljubljeni pozabljali na svojo usodo, grdi polepšali, pijanci iztreznili in hripavi zapeli lepše kakor slavček.
Vse te ljudi, ki so si od novega apostola nadejali najrazličnejšega blaženstva, je predvčerajšnjim porazila vest. da je policija aretirala njihovega preroka in ga vtaknila v «gIavnjačo». Poleg dr. Radvana ie policija prijela tudi njegovo soprogo. In tako se je sprva zdelo, da ie aretacija sledila samo radi opuščenih formalnosti pri prijavi ob prihodu v Beograd. Polagoma pa se je razznalo, da ima dr. Radvan na duši mnogo starih in novih grehov. Zagrebška policija je sporočila, da je dr. Rad-van pred 15 leti imel v Crikvenici sanatorij za zdravljenje s pomočjo avtosugestije. Že takrat se je svojevoljno predstavljal za doktorja, radi česar je bil obsojen na 3 dni zapora.
V našo državo je dr. Radvan prišel iz Aten. Pravzaprav ga je pot v Evropo dovedla iz Brazilije, od koder ima poljski potni list in različne dokumente
južnoafriških in južnoameriških držav. Radi nenadne aretacije novega sleparja je v Beogradu zavladalo veliko razočaranje, številni interesenti so zadnje dni oblegali njegovo stanovanje, želeč nasvetov. Ko pa so doznali, kako stoji stvar, so prezirljivo zamahnili z roko, češ: »Že zopet eden!«
V Bjelini je policija prijela dva mlada, a zelo drzna vlomilca. To sta 14-letni dijak Edvard Pirham in 18-letni brezposelnež Alfred Lutz, nezakonski sin stotnika Hamflinga, ki je bil nedavno ubit, o čemur smo podrobneje poročali. Mlada dva lopova sta se z vlomilskim orodjem opremila na ta način, da sta najprej vdrla v neko ključavničarsko delavnico, naslednji večer pa se splazila v Sofroničevo knjigarno. Pobrala sta vse, karkoli jima je bilo všeč. Tako poleg gotovine in vrednostnih pa-
Med ljubljanskimi predmestji kažeta po-§ebno Rožna dolina in Vič prav lep gradbeni napredek. Tekom zadnjih let je zrastlo lepo število novih stavb, vil in hišic. Levo od Večne poti imamo izredno lepo kolonijo modernih vil, a tudi dalje znotraj Rožne dolin« m onstran proge na Viču rastejo prikupne nove stavbe in se okupirajo vse razpoložljive stavbne parcele. Radi prijazne pokrajin*, ki jo tvori vaa dolinica pod Rožnikom, postajajo Rožna dolina, Vič in Glince vedno bolj obljudeni. Precejšen kontingent prebivalstva daje poleg uradništva in obrtništva tudi delavstvo.
Pojavlja se aktualno vprašanje vodovoda. Dočim se Rožna dolina, v kolikor spada pod ljubljansko občino, opremlja z vsemi vodovodnimi in drugimi instalacijami, 90 ob cina ViS-Glince že leto dni bori z reševanjem vprašanja, kako bi udejstvila načrt prepo-trebnega vodovoda. Načrt, ki ga je lani v juliju sestavil ing. Ciuha in opremil z vsemi podrobnimi podatki, predvideva v območju viške občine 46 hidrantov, ki bi vso občino zalagali s prepotrebno svežo vodo. Celokupni proračun znaša 2,600.65o Din. Vsota je torej precejšnja. In seveda nič drugega kakor velika denarna bremena, ki bi jih zahtevala izvedba načrta, zadržujejo njegovo udoj-stvitev navzlic splošnemu interesu prebivalcev in prizadevanju občinske uprave.
Ob sestavi načrta se je priglasilo okrog 200 interesentov, njih število pa bi gotovo še narastlo, kajti nobena hiša ne bi hotel? ostati brez čiste pitne vode. Čim bi se pristopilo k delu. Občina je načrt s proračunom vred že lani predložila vladi. Večne krize pa so pripomogle k temu. da je načrt tako rekoč padel v vodo. To se pravi: od vlade za enkrat ni dobiti subvencije, ki bi bila potrebna v polovičnem iznosu proračuna.
Sport
Ilirija - Rapid
Finale za prvenstvo Slovenije.
Na igrišču Ilirije se odigra jutri finalna tekma za prvoatvo Slovenije med maribor* skim finalistom Rapidom ter ljubljansko Ilirijo. Riipid, ki je bil Iliriji vedno naj* hujši tekmec v borbi za naslov prvaka Slo« venijc, bo tudi letos trd oreh. Mariborčani so namreč v izredni formi in so s svojo serijo zmag v zadnjem času dokazali, da so eno naših najboljših moštev in da jih ni podcenjevati.
Ilirija se tega v polni meri zaveda in zato nastopi jutri s svojim najboljšim mo« Štvom proti Rapidovi enajstorici. Obtta se izredno napeta in ogorčena borba Zmago enega ali drugega moštva ni mogoče pre» soditi vnaprej, ker so moči in šanse obeh klubov popolnoma izravnane.
Tekma, ki jo sodi zagrebški sodnik, se prične ob 16., v predtekmi pa nastopita Svoboda in Panonija.
Prvenstvo ljubljanskega okrožja LNP zaključeno.
Kakor znano, je poslovni odbor LNP na svoji seji dne 4. t. m razveljavil odigrani prvenstveni tekmi Ilirija — Hermes in Pri» morje — Slovan, čijih rezultati so bili do»
kdor bi jo bil vprašal, zakaj ni zahtevala, naj jo izpuste, ali pa jo opozoril, da je samo zamenjala en prisilni jopič z drugim, ki ni toliko umerjen po njenem stanu, kolikor po njeni denarnici. Jaz tega nisem storil. Gospod de Tal!ey-rand. ki se je bil že seznanil z njenimi nohti, se je priklonil s starodavno ga-lantnostjo in jo spremil skozi vrata, ki so se na njegov migljaj takoj odprla. Ouilinchini in jaz sva ostala sama z marmornim profilom in vulkanskimi očmi.
Ustavile so se najprej na meni.
— Vi, gospod, ste pisatelj. Nikjer bi ne mogli najti tako prikladnega bivališča kakor v tej hiši. Imejte oči in ušesa odprta, zapomnite si. kar vidite, zabeležite si, kar slišite, potrudite se razumeti vse, kar se tu godi in storili boste veliko delo, ako imate sploh smisel za genijalnost!
Priklonil sem se, srečen, da mi ni ponudil stanu primernega stanovanja. Naj je bil ta mož kdorkoli, eno moram priznati, da namreč svoj živ dan nisem videl takega pogleda dveh punčic. Ako bi mi bil zapoveda! skočiti skozi okno, bi bi! najbrž skočil. Ako bi mi bil namignil, da je treba Ouilinchinija odstraniti, mislim, da bi bil Quilinchinija ubil. Toda on se je raje sam lotil Ouilinchinija.
pirjev tudi svinčnike, barve in razglednice filmskih zvezd.
Vobče se je tekom zadnjih tednov izvršila v Bjelini cela vrsta vlomov. Nekemu odvetniku je bil ukraden pisalni stroj, nekemu profesorju vijollna, nekaterim drugim samo denar v gotovini. Po vlomu v knjigarno je sled vodila za obema mladima zločincema, ki ju je policija res izsledila in vtaknila v zapor. Pri Lutru, ki ima vse sposobnosti spretnega vlomilca, je našla pismo, s katerim je hotel Pirhamu sporočiti, da je sestavil ženijalen načrt za velike vlome v nekatere trgovine. Alfred Lutz je bil navzlic mladim letom že parkrat v ječi. A vse skupaj nič ne pomaga. Cim ga izpustijo, začne zopet krasti Nadarjen je sicer in nenavadno načitan, a njegova fiziognomija izdaja pravi veiikomestni kriminalni tip.
Tu bi bila sedaj t prvi vrsti poklicana oblastna skupščina, da pripomore k povoljni rešitvi. Bilo bi pa tudi v interesu ljubljanske mestne občine, ako bi se vodovodno omrežje razširilo na vso Rožno dolino odnosno na Vič, ki bi konzumirala precejšnje količine in tako olajšala rentabilnost niH-nAga podjetja.. Na drugi strani pa je tudi iz ognjavarnoslnih ozirov teleti, da bi tudi ta del ljubljanskega predmestja dobil vodovod. Končno pa je treba premisliti, da bo v dogledni dobi rešeno vprašanje inkorporacije okoliških občin in da bo v tem slučaju mestna občina ljubljanska itak obvezana preskrbeti vodovod tudi za te okraje. Zato je vsako odlaganje več ali manj iluzorno in bi bila torej tudi ljubljanska mestna občina poklicana, da zadevo s svoje strani pospeši.
Upoštevati je treba predvsem, da tvorijo pretežni del novih stanovalcev v Rožni dolini in na Viču uradniki in delavci, ki so se po večini že itak zadolžili s tem, da so zidali. Zato je povsem umljivo. da občina od teh ljudi ne more zahtevati vseh žrtev, ki jih zahteva zgradba vodovoda. S podporo oblastne skupščine iu skupno z ljubljansko mestno občino pa bi bil načrt mnogo lažje izvedljiv. V interesu prebivalstva bi biio iskreno želeti, da poklicani faktorji v tem pravcu pokrenejo primerno akcijo sporazumno z oblastno »kupščino, ki je poleg države v prvi vrsti za to poklicana. Piebivalci Rožne doline in Viča pa bodo s svoje strani vsako tako akcijo gotovo rade volje in po svojih najboljših močeh podpirali, ker že zdaj z zavidanjem opazujejo, kako se v Rožni dolini tik do mestne občinske meje uvaja nova podzemsko instalacija, dočim morajo sami črpati često neužitno vodo iz nezdravih cistern.
menjeni in odredil njiju ponovitev. Obe tekmi sta se zato včeraj ponovno odigrali. Hermes jc nastopil samo s 6 igralci in je izgubil tekmo par forfait v razmerju 3 : 0, dočim je Primorje gladko zmagalo nad Slo* vanora. Tekmi sta končali tako*le:
Ilirija — Hermes 3 : 0.
Tekma se je vršila ob 1730 na igrišču IIirje. Ker je Hermes nastopil samo s še» stimi igralci, je sodnik g. Ančan odžvižgal ttkmo s 3 : 0 za Ilirijo.
Primorje — Slovan 7 : 4 (3 : 1).
Tekma se je vršila na igrišču Primorja ob 17.30. Kljub temu, da Primorje ni po» rtavilo v boj svoje kompletne garniture in
je nastopilo s petimi rezervami, je Slovana gladko odpravilo v razmerju 7 : 4, polčas 3 : 1. Primorjaši so pokazali, da imajo tudi
v rezervi prav uporabne moči, med kate* rimi je zlasti omeniti Ju^a, dočim rezervni vratar Korče ni posebna klasa Primorje je bilo ves čas igre v rahli premoči in je v dru-em polčasu že doseglo rezultat 7 : 2, na* ar je pričel Slovan z vehementnimi na* padi in izboljšal rezultat na 7 : 4. Gosp. Deržaj je bil dober sodnik.
Stanje prvenstva je sedaj sledeče: Iliri* ja 13. Primorje 10, Jadran 6, Slovan 6 in Hermes 5 točk. Hermes pade v drugi raz» red.
Kakor nam javljajo naknadno, je L.VP v zadnjem hipu ugodil prošnji Hermesa in je tekmo Hermes — Ilirija preložil na ka* snejši termin, ker Hermes ni mogel dobiti svojih igračev iz vojašnice  Prvenstvo ljub*
— Vi. gospod, je dejal, — pa imate prav malo izgledov, da bi z bivanjem v tej hiši kaj pridobili. Vaš pogled in vaše besede mi pravijo, kaj ste. Vi ste ideolog.
Pisec znanstvenih razprav je vstal že pri generalovem prihodu. Bil je bled kot zid in spodnja ustnica se mu je tresla, ko je študiral to zanimivo figuro za razpravo, po tarifi Z B. Ogledal si je generala in njegovo uniformo od nog dp glave, da bi našel podrobnosti, proti katerim bi mogel protestirati, toda našel ni ničesar. Ko je zaslišal generalove besede, je nehote zardel.
— Gospod. — je dejal, — vidim, da ste študirali osebo, ki bi jo radi posnemali, v vseh podrobnostih, celo v Izberi besed. Ideolog je bil njegov zaničljivi izraz za vse, ki niso verovali v njegove ideje.
Glas se mu je nekoliko tresel, kar ni bilo čudno, kajti strašne oči so bile ves čas uprte vanj.
— Kaj morete očitati njegovim idejam? — je vprašal general.
— Nazivali so ga mali kapral. Njegove ideje so zaslužile to ime. kajti bile so res kapralske ideje. Nobena ni prekosila sposobnosti poljubnega podčastnika.
— Ah! Njegove ideje so bile kapralske! Kaj pa njegove vojne? Mar so bile
ljanakega okrožja LNP  na podlagi sklepa še ni zaključeno.
— Službeno iz LHP. Prvenstvi .; Primorja — Maribor in Mura — Aten« v odgodita na kasnejši term;n. — Tajnik
£Seležnica
Koledar.
Danef: Sobota, u. maja 19*27; katoličani. Bonifacij; pravoslavni: 1. maja, Jeremija. Današnje prireditve.
Gledališča: Drama: ob 15.: >Ti iu jaxc Opera: zaprto.
Kino Matica:  >Veletrgovec Jackle«.
Predavanja:    Ob 20. na univeni: C Debevec: ^0 materi Ivana Cankarja«
Pevski na«top   ljubljanske omhviim 16. v Unionu.
Družabni   vefer društva  >Soče< ob 20.84
v restavraciji »DvOr<.
Prireditve v nedeljo.
Gledališča: Drama: Ob 20. >Lunu> [j Vagabund
Opera: zaprto.
Kino   Matica:   > Velet rjoveč  Jarkie- .
Ob 9.31) in 11.: Film 7 K L): >čudezi na morja«.
Predavanja: Ob 11. na sBBfftatrahi: Mira Egelmanova:    O pomenu In delu slove matere; Al. Stebijeva: iO materi z ocirom na nn§ zakonik«.   Mlndin?kn priredita* 1)
15   v Tivoliju.
Sport:    Ilirija-Rapid    ob  16,  na len-llirijo.
Dežurne lekarne.
Dane« in jntri: Ramor. Miklofrireva c; Trnkoczv. Mestni trg
Solnce zaide dane^ ob 19.45. vzide ob 4.07 in zaide ob 19.46.
Za na«e naročnike.
Danes so na vrsti lastniki sorii T. lT in V.
Tako je to, če človek preko noči postane milijonar
Vest o bajni sreči ruskega generalu g. M ust af ina so Ljubljančani sprejeli z velikanskim zanimanjem. A to tarnanje mora g. Mustafinu, ki je dobro znan in splošno priljubljen, povzročati mnogo nadlog. Predstavljajte si samo:
Najprej pogovor z odvetnikom. no» to obleganje novinarjev, nato fotograf' ska kamera, nato čestitke znancev in tovarišev, nato voščila ruskih rojakom, nato... oh. koder stopiš, povsod hfsV l je jo za teboj:
— Glej srečnega moža! Sto milijo; nov niso mačje solze ...
Danes dopoldne je g. Mustafin prit šel v naše uredništvo ves v zadregah:
— Prosim vas, demantirajte^ Prosim vas! Stvar ni resnična. Protim vas. demantirajte!
Torej demantiramo, četudi je na** želja, da bi vest o sreči dobrodušn>>< in simpatičnega ruskega gospoda bi hi resnična.
Izpred sodišča
Razigrani pivci.
«0, kelnarca lepa,
ali -i »lepa,
prazen je liter
žejen je Piter!> so peli Grosupljani  in pomežikavali priseljencu Petru iz škofje loke. ki je tisti mn\-ski dan popival s svojimi novimi znanci po Ljubljani. Možakarji so *e ga nalezli, Petor je kar po vseh štirih kobacal na bližnji ir;>\ uik, kjer je obležal in oponaRal urha. ki je oglašal  v  bližnji  mlakuži. GrosupH^ni «o pa ostali v gostilni in se enetili Se oVi-* Tedaj je pa vstopil bogati Simen in «e ve-selo nasmehnil razpoloženi družbi. Pa se »e oglasil Tadej in mu jel napivati ftimcu pa pil pivo in je moža zavrnil. Tadej |i Ml razžaljen.
— Cujte moj slavnostni govor, ki ?«•• •>-dobi za šimua, saj je danes njegov rojeni
dan.>
Potem je pričel:
—Zbrali smo se, da bi popivali; m šimna smo bogatega spozuali; umazanca. Id vse je prigoljufal, pa jaz mu bom za lit.t vina dal.
Pa je dal več kot za liter vina; Simen mu je sicer odpustil, a plačati je moral iv.t advokata in se priče.
— Tvoj govor je bil pa res dragocen, nu ie dejal pri odhodu znanec Jernej.
— Dragocen  ni   bil  kot  se   meni zli. ampak drag je bil. drag, ga ie zavrnil Ti dej in ga povabil k <šestici» na liter cvičr;r
Šelenburgova 6|l rei. 2980
to kapralske vojne?
— Gospod. Francija je imela takrat 30 milijonov prebivalcev, Avstrija 14, Prusija 7. Anglija pa komaj 10 T, d čc bi se bile te države združile, bi In Francija se vedno premoč, kajti Francija je imela splošno vojaško obveznost drusre države so se na borilo i najet vojaki. Toda Napoleon je napel vse
da se ni spoprijel z vsemi hkrati in zato je tako dolero zmagoval.
— Ha! Kaj pa njegovi proglasi! A Evropa, ki je drhtela pred njim! A Francija, ki jo je ovenčal s slavo?
— Evropa je že vedela, zakaj drhti pred njim. človek s fiksno idejo je nevaren sosed. Čarovnija njegovega preglasa je bila v niegovem neznanju francoščine. Tujcu, ki fomi tuj jezik, ljudje vedno ploskajo. Kar se pa tiče slave Francije, moram takoj omeniti, da ti
vsi očividci brez izjeme, da se Pranciji se nikoli ni godilo tako slabo, kakor onih dvajset let, ko je morala prenašati zjutraj. ODoldne in zvečer njegove vene zmagoslavne manifeste.
Naenkrat sem začel pisca znanstvenih razprav občudovati.
— Dejali ste. — je nadaljeval Ouilinchini z dvema rdečima lisama na obrazu. — da mi bivanje v tej hiši ne bo koristilo. Dovolite mi torej zapusnti ta gostoljubni dom!
Hektografačni aparat.
'vitki   mas?   h e k to graf ičr»i tr hov: \edno  o naic neie v za oe Dfi
Lud« Baraga, Ljubljana,
Frank Heller:
19
Novi Napoleon
Roman.
Ni treba omenjati, da niadame niti za hip ni odvrnila pogleda od moža, ki je na dozdevno tako čudovit način stopil iz davne preteklost:, da čuje njeno prošnjo o zaščiti. Kar se tiče gospoda de Tallevranda, ki je pripadal istemu stoletju, je bil menda že vajen take materijalizacije. Kljub temu se je poznalo na njegovem obrazu udano spoštovanje, ki me je presenetilo. Pa vendar nista igrala ta dva gospoda komedije drug pred drugim? Ali pa je imel knez Beneventa tehtne razloge, da se je brezpogojno pokoril generalu Bonapar-tu? Nisem si bil na jasnem. Vedel sem samo to. da sem takoj, ko je napravil general pet korakov po sobi, pozabil na bakroreze na steni — Lodi, Arcole. Millesimo. prapore in orle — in uprl pogled na njegova usta. Bila so ozka, egoistična in neizprosna. Beseda iz teh ust bi mogel človek preslišati, toda upreti se povelju, ki so ga izgovorila ta usta, je bilo skoraj nemogoče.
General je potegnil roko fe telovni-
ka. Bila je krepka in mormorno bela. kakor njegov obraz. Iztegnil je kazalec proti de Talleyrandu. a nagovoril je madame Delatour:
— Ta-le gospod je vas žalil, pravite? Dober služabnik je, toda nikoli mu nisem zaupal. Ako bi se me ne bal — ako bi ne veroval v mojo srečno zvezdo, bi me izdal prvemu, ki bi mu prišel naproti. Toda kaj hočemo! — mož veruje v mojo zvezdo in vodi moj čolnič, h kateremu ga je priklenilo slavohlepje. Verjemite mi. draga gospa, da je to najboljše jamstvo.
Iztegnil je roko in vščipnil de Tallevranda v nho. Oči so se mu zaiskrile v brezmejnem ponosu. Kdo je bil? Kdo za vraga je bil ta mož? Naj bo Že kdorkoli, eno je gotovo, da je bil mož, ki ga je madame Delatour čakala. Molčala je in sprejemala vsako njegovo kretnjo kakor hostijo. Ko jo je pogledal, je malo manjkalo, da ni onklekmla pred njim.
— Madame apelirali ste na mojo zaščito, bodite torej brez skrbi! Takoj poskrbim, da dobite stanu primerno stanovanje. Gospod de Tnllevrand, spremite madame do ?o!tih sob In poskrbite, da ne bo ničesar pogrešala. Madame, dovolim si posetiti vas pozneje. Dotlej pa na svidenje.
Prepričan sem, da bi se bil tisti hip seznanil z nohti madame Delatonr vsak.
Zanimivosti iz naših krajev
Pretresljiva tragedija dveh podjetnikov. — Zopet nov sleparski apostol pod ključem, — Potomec častnika kot drzen vlomilec.
Vodouod no Viču in v Rožni dolini
Izvedbo načrta ovirajo finančne zapreke. — Pomanjkanje pitne vode. — Dosedanja prizadevanja občine.
materam
Vam. matere, posvečamo današnji in jutrišnji dam. Živim in mrtvim, mladim in starim materam ju posvečamo v hvaležni ljubezni po vsi Evropi sinovi in hčere, vnuki in pravuuki.
Pozno, prepozno smo se Vas spomnili. A tako ste vajene, da se niti ne govori niti ne piše o Vas, da se zdaj sramujete, ko stopamo pred Vas. Kakor plodna gruda ste, ki poganja iz sebe cvetje, grmove in drevesa, a ljudje vidijo, vonjajo in uživajo le rože, cvetove in sadove, pa ne opazijo nje !n ne govore o nji, ki jih je rodila.
Danes pa se spominjamo Vas, svoje žive ali mrtve grude in se kakor deca zavedamo, da smo iz Vas, iz Vaše krvi, sad Vaše iiubezni. Vaše muke, skrbi in žrtve. Zavedamo se, da ste izvor sreče našega življenja, naše dobrote, lepote in nadarjenosti, da ste Ve dale svoje krvi našemu srcu, našim možganom in da bi nas brez Vas ne bilo.
Krasno je živeti, delati, dosezati uspehe, boriti se, žeti poraze, a takoj nato tudi tri-umfe! Krasno je ljubiti, biti Ijublien tn imeti deco, lepo tn zdravo! Brez Vas, matere, bi vsega tega ne bik). Ne bilo bi na svetu oim-etnosti in vede, ne bilo bi kulture, ia zemlja bi ostala mrtva puščava, Z Evo se je začela lepota in sreča na zemlji, in sam Bog je tzprevidel, da Adamu ni dobro, ako nima žene.
In Iz pramatere vsega človeštva so se narodile naše praprababice, ki so narodile sinove in hčere, ki so preobražaje svet, se borile za napredek in srečo potomcev. Ustvarile so nam jezik, osvojile domovino, io pTOSvečale in lepšale, pa rodile nove sinove in hčere, nove borce slovenske kulture, civilizacije in vedno večje lepote in sreče. Naši pradedje in prababice so bile plod njih ljubezni, seme njih krvi, duša naših duš. Kar smo in kakršni smo. kar znamo in zmoremo, vse najlepše in najboljše v na-Sih žilah in srcih in mozgu, vse je dediščina po naših davnih pramaterah.
Tisočletja nazaj nas zanaša danes naš duh v hvaležnosti materam, katerih trupla so se že davno izpremenila v gmoto in prah, katerih duša pa živi nesmrtno v nas, njih prapravnuikih. Prejeli smo jo od svojih mater iin podedovali z njo yred vso tisto vročo, Tesnobno voljo, bistro glavo in vse vrline slovenskega rodu, ki je bil in ostane med najlepšimi in najboljšimi na tej božji zemlji.
Naše prababice, babice in majke so bile vrelec našega narodnega blagostanja, naše vede in umetnosti; iz njih so se narodili naši veknožje, iz njih smo se narodih* mi, iz njih izvirajo naša deca, naši vnuki in pravnuki. Vse nas. najvišjega gospoda in naj-skromnejšega cestnega pometača, je v ljubezni zanosila mati, ga živila z lastno krvjo ter ga porodila, često v smrtni nevarnosti, v lastni krvi. In vse nas je dojila mati na svojih prsih, prebdevala ob nas, česro slabotnih in betežnih, dolge, dolge noči, trepetala ob vsakem našem joku in stoku ter pozabljala popolnoma nase. Mati nas je previjala, prenašala in oskrbovala leta in leta, mati nas je učila prvih kretenj, mati nam je izzvala prvi smeh, nas navadila prvih korakov in prvih besed. Mati nas je priučila prvih poznanj, prvih pesmi in prvih lepot.
In čim bolj smo odraščali, tem bolj smo .spoznavali materino skrb, ljubezen in žrtev. Njene roke so neumorno šivale in prale za nas, njena glava je mislila le na našo prehrano, nieno srce oris lusk oval o le utripom našega srca in njen duh je zasledoval le razvoj našega duha. Mati, naša prva učiteljica in odgojiteljica nam je uglaiala pot v javno šolo, se učila z nami ter nas, lahkomiselne paglavce in paglavke, priganjala k knjigi in dolžnosti, še ko smo bili sna srednjih šolah.
Mati, oblikovalka našega značaja, kr-marka našega okusa, voditeljca naše sposobnosti, nam je vsem enako ostala avtoriteta, ki smo se ji klanjali ali je vsaj nismo inogii prezirati niti v zreli dobi. Zakaj ved-sio smo se zavedali, da prihaja vsak njen nasvet in vsaka njena graja iz edine ljubezni, ki je na svetu nesebična in ki nam v vsakem primeru želi le najboljše.
Vsi smo od matere od usodnega trenot-ska svojega spočetja vse življenje le Jemali in jemali. Vzeli smo ji še nerojeni zdravje in lepoto, izobličili njeno teJo, jo trpinčili, spravljali do smrtnih krikov in izčrpali do nesvesti. In porojeni smo jo izkoriščal! brezobzirno lačni in žejni, in jo okrajait ponoči spanja in podnevi miru ter počitka. Njeni živci so nam bili za igračo, njene pr-
si za blazino. Zakaj ni ga bolj egoistnega bitja, nego je dete.
A egoisfcno dete smo ostali še dolgo, dolgo. Samo strah, skrb, razburjenje in jezo smo ji prinaiaii, a veselja in ponosa le malo in redkokdaj. Kadar smo bili srečni, se je često nismo niti spomnili, a kadarkoli nas je zadela nezgoda, obšla nesreča, smo se vselej zatekli najprej k materi. In vselej smo našli pri nji utehe, sveta ali vsaj soža-lja, in bilo nam je lačje, kadar so se materine solze združile z našimi. Zakaj ob materi se Čutimo še vedno dete, dasi smo morda že sivih las in smo sami že dedek ali ba-bica.
Dobra, zlata, edina naša mati! Srečen je, kdor jo ima, pa naj si je majka še tako preprosta; dober in pošten človek je, kdor ljubi in spoštuje svojo mater. Boj pa se in izogibiji onega, ki mater zaničuje ali celo sovraži; v njem je zločinska natura.
Mi vsi, ki smo dobra deca svojih živih mater ali ki se z globoko ljubeznijo spominjamo pokornic, pa se jim te dni z malim darom, s cvetko ali vsaj s toplim spominom v srcu simbolno oddolžimo za vse, kar so za nas prestale, storile in žrtvovale! Povejmo Hm vsaj z gesto in s pogledom: »Mama, hvaležen sem Vam! Mislim na Vas in ne pozabim, kaj ste cnl bili in ste mi še vedno. Rad Vas imam!»
Grčavi smo... težko nam gre topla beseda z jezika. Taki smo pač po svojih dedih m babicah Toda enkrat na leto se posilimo, saj najdejo za svoje majke gorko besedo ali topel sti^k roke celo Angleži in Amerikanci. Ne pozabimo: vse se vrača!
Fr. Govekar.
Prireditve povodom materinskega dneva
i Danes, v soboto predava na univerzi ob dvajsetih z Ciril Debevcc *0 materi Ivana C a * k r j ac V nedeljo, 15. t m. predavata ob 11. dop. v veliki posvetovalni dvorani na magistratu ga. Mira E n -gelmancva »O pomenu in delu slovenske materec ter gdč Al. Šte-bi »O materi z ozirom na naš zakonik«. Pred predavanji v nedeljo izreče ga. Fran j a Tavčarjeva pozdrav Materinskemu dnevu Vstop k vsem trem predavanjem je prost in je vsakdo vabljen in dobrodošel. Pobirali se bodo samo prostovoljni prispevki za kritje troškov.
*
V počaŠČenje vseh mater v Ljubljani ter v korist najsiromašnejših izmed njih se vrši jutri, v nedeljo cvetlični dan. Vsakdo brez izjeme kupi cvetko ter jo ponesi svoji oz. materi svojm otroki Prodajali se bodo tudi odkupni znaki. Izkupiček cvetlic, dne se porabi: tretjina za p<xii>oro siromašnim materam, tretj'ina za ferilalno kolonijo par najrevnejših mater, a tretja tretjina za nabavo perila najpotrebnejšim ljubljanskim dojenčkom. Cvetlice bodo p:odajale članice ljubljanskih ženskih organizacij ter Pomladka Rdečega križa Na čelu vse prireditve je slovenski del Narodnega ženskega Saveza SHS.
V počaščenje vseh mater se vrši v nedeljo, 15. t. m. ob treh popoldne v Tivoliju mladinska prireditev z bogatim in pestrim vzporedom. Sodeluje 14 šolskih zavodov in dijaško tamburasko društvo Preporod. Na programu so pevske in druge glasbene točke, telovadni plesi, deklamacije i dr Vstop je prost in je vsakomur dovoljen. Dobrodošel vsakdo, ki se zanima za ljubeznive otroške prireditve! Prireditev se vrša ob vsakem vremenu.
Gripe, prehlaje, revme
nas najbolj  sigurno obvaruje
«BRAZAY» francosko žganje.
rak. zašč. Dobiva se povsod.
Daruimo za spomenik tnralia P^tra Osvoboditelja!
Prosveta
Petar Petrovič: „Mrak"
Snooi so na korist vojnim slepcem uprizorili tudi na ljubljanskem odru P. Petrovičevo kmetiško povojno dramo sMraki. Po znamo že njegovo >Sumo<c, ki mu je najbolje uspela resna drama, in njegovi izvrstni kmetij k i komediji »Pljusak* in »Čvort. Tudi snoči smo se uverili, da je Petrovič preveč lirik, da bi mogel biti docela dramatik in da je v njem vendar preveč gospoda, da bi svoje kmete in kmetice tudi v govorici in akcijah docela naravno postavil na sceno. V nobeni njegovi igri se ne opaža ta nedo-statek tako močno, kakor v »Mraku«; v nobeni pa ni tako prikrit kakor v »Pljusku«, ki je vsekakor najlepši sad Petrovičevega velikega talenta. Zato bi bilo bolje, da bi se »Mrak« sploh ne bil uprizoril. Prinesla ga je na oder pač le prilika in slučaj, da je glavni junak * Mraka« vojni slepec.
Sujet sam zase je krepko dramatičen in osebe brez izjeme vzete iz življenja. Kakor v vseh Petrovičevih igrah, pa je tehniško tudi »Mrak« nedostaten, prvo dejanje do Vazi-lijevega nastopa pa prisiljeno in brez akcije,
tretje dejanje povsem lirično.   Tu si je iz-kušal avtor pomagati le z zunanjimi sredstvi, z glasovi izza scene izzvati občutja,   ki pa ostajajo brez gibanja na odru prazno elek tovstvo.
In čudno je, da se izražajo ti kmetje v ti-radah in frazah, ki so zoprne ter nenaravne celo med meščani, da se kretajo pretirano civilizirano ter zahajajo vsak čas v teatralnost.
Predstava je bila do 3. dejanja prav dobra; zadnje pa je odpadlo, ker je Vazilij podan monotonski, ker je njegova sestra bila skoraj neumljivo tiha, zlasti pa zaradi svoje nedramatičnosti.
Gosp. Gregorin, eden naših najbolj ambi-cijoznih in vestnih igralcev, ki se uporablja vse premalo, da bi se mogel razviti docela, je zaigral slepca, varanega moža, 9 pristnim čustvom in dojmljivo naravnostjo. Res, da jo bil najboljši v 1. dejanju, v 3. dejanju nekam pasivno tih, a v celoti je podal živo, za-nimivo osebnost. Odlikovan je bil b cvetjem. Ga. Juvanova je igrala prešestnico z močno realistiko, efektno in poglobljeno. G. rež. SkrbinŠek je bil prešestnik zapeljane«, skesanec in končno morilec grešnice ter je ustvaril eno svojih silnih vlog. Gdč. Rakarjeva je bila prav dobra mati in žena, ne da bi pretresljivo tragiko, ko se sina poniža pred vlačugo, izčrpala v tonu docela. Gdč. Vida Juvanova je z občutkom in simpatično podala bedno, blago sestrico.
Igro je lepo insceniral g. Skrbinšek. Le v 3. dejanju so luči še nenaravne. Gledališče je bilo srednie zasedeno, aplavz primeren.
Fr. G.
Nekoliko pripomb
k   slavnostnemu   večeru Akademije znanosti in  umetnosti  ter Narodne galerije.
Pondeljkovega slavnostnega večera sem se kot dirigent orkestra Orkestralnega društva udeležil sam, razen tega je bilo na pr> gramu tudi nekaj mojih stvari, zato se mi je zdelo umestno, da referat o koncertu prepustim drugemu poročevalcu. Zal pa se zanj nisem dovolj pobrigal sam. najti pa, tudi ni tako lahko, kakor bi si kdo mislil in vsled tega je bilo poročilo o prireditvi precej površno. Naj tedaj za čitatelje »Slov. Naroda« k objavljenemu poročilu d od enem še nekoliko besed.
Pri večeru ie sodeloval kot glavni faktor orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice pod škerjančevim in mojim vodstvom. Pomnožiti ga ie bilo treba z nekaterimi člani dr. Čerinovega in tudi opernega orkestra. Vendar pa je slavno jedro: godalni korpus kakor tudi večji del pihal, trobil in tolkal postavilo društvo samo na oder. Vsak nepristranski pazljivi poslušalec je moral priznati, da je naš orkester od lanskega leta znatno napredoval; predvsem je dosegel v resnici orkestralen ton, odtehtanost med posameznimi instrumentalnimi skupinami, enotnost lokov, enodušno skupnost volje, sploh, za simfonično delo prepotrebno orke-stersko disciplino.
Navzlic temu, da so vsi člani dobrovoljci, ljubitelji, so se napornih, dolgotrajnih in s strani dirigentov ne baš ležernih in ko-modnih vaj udeleževali redno polnoštevilno in vsi do zadnjega z iskreno željo pripomoči izvajanjem do najvišje umetniške možnosti Z g. Škerjancem si ne prikrivava, da ;e treba doseči še marsikaj. Treba pritegniti ves instrumentalni dobri odraščaj, izravnati intonacijska pihala in trobila, vliti v orkester še več prepričanja itd. Toda vse to pride, za to nama so poroki vsi člani s svojo krepko voljo do dela in lastnega napredka. O izvajanju posameznih točk in točkah samih ne morem govoriti; vendar mora vsakdo priznati, da je bilo njihovo podavanje v najvišji meri dostojno slavnostnega večera. Naša javnost le še vedno premalo ceni do-
Miran Jarc:
Pesmi Srečka Kosovela
(Založil Odbor za izdajo pesmi S Kosovela. Ljubljana 1927. Oprema: slikar g. A. Kos. Tiskarna: A. Slatnar v Kamniku. Cena 20 dinarjev.)
»V moji besedi je trpljenje, za katero ne !x>sie nikoli zvedeli, v njej ie bolest, katere ne morete spoznati. Moja bolečina ie ponosna in molčeča in bolj nego ljudje jo razumejo bori na gmajni in brinjevi grrra" za skalami.«
Žalost se razodeva iz te lirike, tista žalost, ki jo je v slovenski besedi izoblikoval že Aleksandrov in ki nas prevzame kakor spomin iz davnine v to jekleno sedanjost, v kateri so še strune boli podobne omrežju nregraje kakor glasbila.
»Pri šel je pevec v daljno tujino,« ko Je zatočenim bodisi v misel, bodisi v osredotočenost, bodisi v stoično brezčutnost oživil nokrajfno sTca. Srce ie kriknilo v naš svet. ranjeno, ponižamo in razžaljeno proseč življenja kot mu gre po božji postavi. Čudno omotična je pesem romarja, zročega zvezde, ki »se sip-ljejo v črno brezcestje.«, iprošlost. ki še ni poznala Meduzinega obraza dvajsetega veka. ihti v večer zapadne Evrope.
Ti nisi. ki boš svet zavzeJ
in tiho vtonil v eno s časom, razprkan bodeš hrepenel, razžgan, boleč, s hripavlm glasom. *amo srce ie spregledalo v to Široko tisočero obrazno življenj* in tamo usodno
spoznanje je moralo odmeti termi spregle-danju, spoznanje: »vsak tava omamljen in pi-jan. kakoT da smrti Je že predan ... i jaz
sem med njuni sam. čisto sam ...« in obupna prošnja:
»Mati poglej: Nič nočem več od sveta, reci besedo, besedo, besedo od srca, da bo v njej mirna luč in tope! svit zame. ki tavam okrog ubit« Iz takega življenskega nastroia se rodi tista subtilna lirika, ki ie tako tiha in rahla, da Jo pregluši vsak rezek klic dneva in je vendar tako močna, da te kot godba pritegne, in se skloneš nad zamolklim zven en jem pesmi. Pokrajina s topoli in jagnedi, z mesečino nad polji, s hišami kraške vasi, z vetrom, ki prenaša slutnje, skozi noč se orispodablja s človekom in človek je prav tako ves predan in vdan dihom In viharjem, ki olovejo nad njim. znanilci daljav, ki jih ne doseže nikoli Ta oasivnost, ki Je pravir takega doživljanja, utegne zavesti v muzikalna občutenja dekadentov kot je bil Ver-lakie ali pa se po drugi strani razodene v zgoščenih verzih povojne poezije (TrakJ, VVerfel). ki je zanjo značilna izostrenost Izraza in smelost misli. Merim na »Vstaienje-smrt«. aH na na * Večer pred zimo«, ti Izredno močni pesmi, v katerih se Je utelesil človek, postavljen na križišče kozmosa in kaosa. Docela svojevrstne prispodobe so dokaz, kako pretresljivo je bilo doživetje: :čmi razkofl. — zlomljena ost moje življen-ske sile, — steklen veter, — zrak je prozoren kakor pero t kačjega pastirja, — kot kri pada voda v žlebu«.
Potem se je ravnina pomaknila. Nagnila se je in perspektiva je postala čisto druga. Žalost je ostala, toda dočim je bila prej pred vsem izraz posameznika, hoče zdaj govoriti za nas vse. Trgajo se kriki v smrtvi čas«, ki se pači v »trpkem Nezmislu«. Vse bolj prestrašeno se oglasa molitev. Pred smrtne slutnje trkajo. Podobe se groteskno zmaličijo. »V tej ozki strugi gnijočih rib« so obzorja težko zastrta«.
Kakor človek, ki se je ustavil sredi vesoljnega vrenja in trenja in se razgleduje po sebi bridko mračen: tak je IV. del te zbirke — v sonetih, v katerih sta se zenotila in čustvo in misel se odigrava ta brezobzirna samo izpoved, ki se zaključi v »Romarju pod goroc:
»šla je duša, tiha in pobita, kot gre žalost čez polnočni kraj, ki ne upa na jutranjo zarjo; Šla je, videla je le Kalvarjo in čutila, kak na križ pribita ji perot ne more več nazaj . . .<
V »Epilogu« je komaj naznačena pot, ki se je za pesnika šele pričenjala: pot k prerojenemu človeku, ki ga je nekoč zvrtinčila ekstaza smrtL Človek je ugasnil sredi svoje pesmi, kakor da si je v »Romarju« sam napovedal usodo . . . Posem, ki je ostala, je tako srčna, da ji čas ne bo mogel blizu, čeprav se ponekod šele oglaša plaho in boječe in se še boji lastnega zvoka.
Kosovelova zbirka bo ostala pri nas kot izraz dragocenega življenja, ki je, prerahlo, hotelo započeti borbo z grozo sodobnosti.
Nežni dah Crepe de Chine.
Razvajeni žeui pripada predpravicu, da popustimo i jcinni malini žcljaui m inuhum, pred vsem tedaj, ko to prispeva k njeni u' 1 i ^sti in osebni jpr topljivosti /ati i torej ni nedovoljeno samoljubje, če hrepeni po perilu najbol.Hk kakovo>ti. Nc/n dah ki ga ima Crepe de Chine, in srčno veselic, ki ga ono pripraM ženi, >tj dostna Iškodnina zi njegovo višjo ceno. Ta na nir ni, da bi morala odločevati pri nabavi najfinejšegr perila, ker -visi pr^\a vie'i ost takih nc2nih tkanin le <k! njih oVstanka. Prane v Lu:.=r>eni hranijo te njih prvotno gibčnost in njim lasten C«r. ker s< v njego'i peni, 'd prodTc med vsa vlakna, ne pokvari niti najbolj Bdti t*ao4t
Zato perila brez skTbi vaše svileno pe-ilo v Luxu, zakaj to sredstvo, 'i jc       i primere, vam v  porok za največji u*pc\ K največji udobnosti.
L roke po»i»r>lnorna neškodljiv.
mačo simfonično produkcijo. Toda zanimanje za njo vendar raste iz dneva v dan.
Najvišje pozornosti sta bila vredna operna pevca ga. Lovšetova in g. Betetto. ki sta bila oba izvrstno glasovno razpoložena ter sta podala svoje pesmi izredno lepo in iskreno občuteno. Spremljal ju je na klavirju operni kapelnik g. Balatka. Vsled neskončnega aplavza je moral g. Betetto dodati kar tri pesmi. O recitacijah g. Levarja ne smem *■>-d'ti jaz, da pa je položil v nje vse svoje veliko znanje, ves svoj močni dramatični tu-lent, to sem čutil tudi jaz, kakor vsakdo. Program večera je bil res predolg, publika jo v resnici komaj Čakala konca, vendar je normalno in dostojno, če tudi nekako hlastno, kakor je to pri nas že običaj, razšla. —D.
Gledališki pregled
V Londonu =~e je začelo gostovanje nemške opere v Covent-Garden dne 3. t m. Peli so R. Straussovo opero >Kavalir i rožot z L. Lehmannovo, R. Mavrom in dr. v večjih vlogah.
V Parizu bodo junija začeli s proslavami lOOIetnice romantike. Comedie francaise bo uprizorila drame avtorjev: V. Hugo, de Mus-set, Vigny in M^rimee. Na koncertih bodo proizvajali dela Berlioza. in otvorjena bo >literarno-romantična: razstava, zajedno z razstavo slik DeIacroixa, Gro*a in Gericaulta.
V Parizu se je 3 t. m. začelo gostovanje dunajske operete v gledišču Champs-Elv^es. Peli so >Terezino«. Odlična publika, med katero je bil tudi Paul Clćmenceau, je priredila O. Straussu prisrčne ovacije.
Igor Stravinski je zložil novo opero -Oidipusc, čije besedilo je sestavljeno po Š?o-foklejevem. Premiera bo v Parizu.
V Ziirichu je imela 4. t. m. v univerzitetni avli Tatjana Tolstojeva predavanje o temi ^Intimni Tolstoj*:.
V Berlinu zidajo na Leninovem trgu novo gledišče, ki ga vzame M. Reinhardt v zakup.
H. R. Lenormandovi 5-Strahopetci«, ki so v Parizu propadli, so imeli pravkar v Berlinu lep uspeh. Igra obravnava vojno špijunažo, strahopetstvo za fronto in je odločno pacifistična.
V Moskvi namerava »Sovjetski kino« (>Sovkino<) na Vorobjovih gorah ustvariti ruski Hollywood. Razpisane so nagrade za arhitektonske načrte.
V Rimu je imela v >Teatro Argentinac nova Pirandellova komedija >PrijateIJ!ca soproge« prav lep uspeh.
D* Annunzio piše za slavno igralko Ido RubinsteLn misterij »Mistere g!orieux«.
V Pragi je bil 5. t. m. prvi slavnostni koncert za proslavo 251etnice Češke Filharmonije. Priredili jih bodo pod protektoratom predsednika Masarvka še tri, dirigiral pa bo V. Talich.
Dunajsko državno gledišče igra Fr. \Verf-lovo dramatično legendo >Pavel med židic; Volkstheater Evreinovo štiridejansko >Ko-medijo sreče«; Akademie-Th. angleško komedijo i>Sovražnik žensk« (Ben Leov); drž. opera nanovo naštudirano opero >Samson in Dalilac ter »Borisa Godunova« in »Margareto« s Saljapinom k. k.; Raimund-Th. poje 600tič opereto »Orlov«-, ki jo igrajo na devetih dunajskih odrih: M. Reinhardt igra na Josefstaedtskem gledišču Tristan Bernardovo komedijo >Zvesti tovariš« in Langerjevo »Periferijo«; v Akademie-Th. so učenci prof. Schulbaura uprizorili enodejanke: »Lflgen-brUcke« (Auerheimer), »Prav nalašč« (Baumberg) in »Bela pahljača« (Hofmanns-thal). Med gojenci drž. akademije sta nastopili v teh igrah tudi Slovenki Oberreignerjeva in Slavčeva.
F. Saljapin dobiva za vsak večer pri sedanjem gostovanju na drž. operi na Dunaju po 3000 dolarjev. Najvišji honorar, ki ga je po vojni izplačala gostom ta opera, je bil 1000 dolarjev za večer. — Poročali smo, da bo olomuška češka drama gostovala v dunajskem »Carl-Theatru«, in sicer je hotela uprizarjati Fr. Langerjevo komedijo »Orandho-tel Nevada«. Avstrijske oblasti pa so gostovanje prepovedale, ker so mu nasprotovale vse dunajske gledališke zvece in korporacije. To so se postavili t tej dobi
nalizacije goslovsaj li (fon«j*ki »interuncijo-nalnk kolegi!
V Bernu es je imncaiU gletialifck« m t '-na z deficitom t><) tisoč frankov. — Am^n^Ui bankirji in meceni bolo zbrali 1 mili ion l.>-larjev in sezidali v Straatfordu Shakespearc-
jevo >Spoininsko gledHKSs*. — V Pragi gostuje laSks «»p« rn.i itagisMb Listi pravijo, ii.t njen . ULgolotto*. o j i n> nižjem m. uju kot povprečna praška repei fo.irna todsSHici predstava.
10. t. m. >*> se ulvoriie u.t otoku Delfi slavnostne igre v NavzočuofltJ Ar/., predstavnikov, diplomatov in tujih zastopnik**. Prod predstavo je govoril prof. Dorpfeld o poinu-nu delfskega orakla. Pred ."»OOo Lile.laki wo igrali pod vodstvom pesnika >ikeliano*a Eshilovoc.t »Otfnhsfsnega Prometeja*. Posebno pokornost so vzbujali plesi, r.bor ocea-nid, ki ga je predstavljalo 40 deklic antična muzika, maske in koturni. Odslej >e bodo v T>elfih in Atenah UbiSm uprizoritve v*ako leto ponavljalo in to v antičnem slogu.
Zagrebške dramske novitete bodo: Kla-bundova pravljirna igri Kreidekrei?'. L. Vemeuilova komedija Kozina iz VarSave<. Langerjeva >Periforija: s Podgorsko in Pa-vičem v naslovnih vlogah ter nanovo uprizorjeni >Hamlet«-.
V Novem Sadu 11. t. m. gostovala Jop. Križaj iiiTrauttner-Križaiova.
V Ptuju je imel Molierjev Skopuh* v režiji V. Brat i ne prav lep u««j>eh.
Prihodnja dramska premiera v Ljubljani bo Shakespearjeva komedija »Mnogo hrupa za niČ< (v prevodu O. Župančiča in v r*». žiji O. Še«ta) najbrž Is ta teden.       Fr. L.
Gostovanje BeiuhardtOTega ansambla.
26. t. m. bo gostovala v mariborskem gledališču slovita gledališka družba ReinhaH'o vih disidentov s komedijo »Ingeborg< od Gfi-Iza. Ker so Peiuhardtovi-i znižali svoje honorarne zahteve, je gledali-ka uprava nastavil* nižje cene, in sicer: lože rx> 150, 123, K H) [Mu, parterni «*e<leži po tSS, 100, so Din. balkonski po 123. 80, 50, 30 Din, galerijski 40. JO. 15 Din, stojišča po 10 Din. Za enkrat je Izločeno ,-nnio enkratno ^o^tovanje, Te ss. "e bo javilo dovolj reflektantov, ni izključeno, da bosta dve predstavi. Zato prosimo cenjeno občinstvo, da «»e prijavi takoj, a najdalje do torka, 17. maja, pri dnevni gledališki blagajni in rezervira vstopnice.
Pevski nastop ljubljanske mladine. Danes v soboto, 14.. popoldne ob 16. je v uuion-ski dvorani mladinski koncert, kojega spored izvajajo učenke dveh ljubljanskih osnovnih in 1 dekliške šole. Bogat spored tvorijo a capella dekliški zbori, po večtni slovenske narodne in umetne pesmi. Nastop vodita gdčni. učiteljici Svetek in Lmberger. Sodelujeta pa gdčni. Verbičeva in Vogeln i kova. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni in
od S. ure dalje pred koncertno dvorano.
— Dr. Albin    Vilhar:     Srb-kohr*al*L.»-
sloveuski slovar. 19*27. Založila .Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena v platno vezan 60 Din. Vilharjev srbohrvatski >lo\ar je bil za nas Slovence živa potreba. Mar^ik lo je popraševal po praktičnem, ročnem in obenem zanesljivo znanstvenem slovarčku. Sedaj je ta občutna vrzel zamašena in v.sakdo bo injel priliko se posluževati tega res nujno potrebnega slovarčka. Slovarček prinaša 40 tisoč besed in izrazov na 328 straneh, je t rej izredno bogat na be^ednom zakladu in »e ozira na ijekavsko in ekivsko narečje One bese/Si, ki so enake v *loven3čini in srbohrvaščini, »o sploh izpuščene, ravno tako take besede, katerih razlika je nebistvena Jeka v. ske besede oziroma zlogi ?o dani v oklepaje: vr(ij)eme itd. Sestavljenke iSče pod be«»edn brez predloga. Vzemimo besed} >stof, to samo iztočnico najdeš stobor. s t obor jo. stociljati se, stočan, stočir, stočarstvo, stoČir. stog, stojača, stojak itd. itd., še 35 besed poleg že navedenih. To je naravnost razkošna obilica obdelanega materijala. Oblika je zelo praktična 17X11 cm, torej akoraj iepua. oprema elegantna, celo platno, tisk jasen i u
pregleden, papir prvovrsten in trpežen. Za vse te naštete vrline je cena uprav mini-malna. Ta slovarček bo izvrstno služil učitelju, učencem, obrtniku, uradniku« kmetu, skratka prav vsakomur.
Dnevne vesti
Va Ljubljani, dne 14. maja 1927.
Jubilejna nagrada »Slovenskega Naroda"
Prihodnji teden pošljemo v svet izvod ^Slovenskega Naroda», označen z žigom in dvema podpisoma. Ta iz*
vod bo imel čarobno moč. Kdor ga dobi in prinese v uredništvo, mu bo takoj izplačana
majska jubilejna nagrada
v znesku 1000 Din
kot popotnica za letovišče ali prispe* vek za novo obleko, ki jo spomladi vsakdo potrebuje. Iščite torej srečo* nosni izvod ^Slovenskega Naroda», spravljajte vse številke, ker ne veste ne ure ne dneva, ki vam prinese tiso-čak!
— VSE CENJENE NAROČNIKE, ki še niso obnovili naročnino za mesec maj, vljudno naprošamo, da isto Čim' preje obnove, ker se bo sicer zamud* nikom v četrtek 19. maja pošiljanje lista ustavilo. — Uprava ^Slovenskega Narodax>.
— češkoslovaško odlikovanje sokolskih prvoboriteliev. Prezident češkoslovaške republike je odlikoval z redom Belega leva za vili. vsesokolski zlet zaslužne delavce in sicer gg.: Janko Bleiweis - Trste-niškega, magistratnega nadsvetnika, vodjo delegacije mosta Ljubljane- Miroslava
Ambrožiča, bivšega vodjo Sokolskega Saveza. Dr. Viktorja Murnika, načelnika JS5. Dr. Rika F u c h s a, tajnika JSS. Nino Trdino, bivšo načelnico JSS. Oddaja odlikovanj se bode vršila na sokolskih tleh v sporazumu s starešinstvom JSS v ponedeljek 16. t. m. ob 8. uri zvečer* v dvorani Narodnega doma I. nadstropje. Ob tej priliki bodo izročene tudi diplome slavnostnega odbora VIII. vsesokolskega zleta gg.: Josipu Turku, veleposestniku, Ljubljana; dr. Miljuthiu Zamiku, magistrat-nemu direktorju, Ljubljana; Janku Blei-weis - Trsteniškemu, magistratne-mu nadsvetniku, Ljubljana: Božidarju Borko tu, redaktor ju, Ljubljana; Rastu Pustoslemšku, direktoriu »Jutra«, Ljubljana; dr. Avguštinu R e i s m a n u, advokatu, Maribor, in dr. Ivo Lahu, profesorju, Ljubljana.
— Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo je vpisan upravnik vojaške bolnice v Mariboru dr. Dragoljub M e 1 e n t i j e v i ć. Iz imenika zdravnikov je zbrisan na lastno prošnjo zobozdravnik v Mariboru dr. Konstantin A m b r i n o s. Okrožni zdravnik v zdravstvenem okrožju Fari pri Kostelju dr. Gregor "Fedran je podal ostavko na svojo službo.
— Iz carinske službe. Tajnik v glavni carinski direkciji Sima Pcrovič je imenovan za carinskega posrednika v Dravo-srradu.
— Volitve v splitsko Trgovsko zbornico. 2 odobrenjem trgovinskega ministrstva so razpisane za začetek junija volitve v Trgovsko - obrtno zbornico v Splitu. Poseben odposlanec trgovinskega ministrstva bo vodil kontrolo pri volitvah.
— Poset Češkoslovaških šumarjev. Začetkom junija prispe v Jugoslavijo 30 Čeških študentov in profesorjev šumarske fakultete pod vodstvom prof. Opletala. Gostje ostanejo v naši državi mesec dni in si ogledajo vse važnejše šumarske ustanove.
— Cehoslovaki v naši državi. V Jugoslaviji biva 136.000 Cehoslovakov, v Srbiji
jih je 5000, v Bosni in Hercegovini 10.000, na Hrvatskem in v Slavoniji 60.000, v Slovenji 3000, V Banatu 18.000, v Bački 42.000, v Dalmaciji 70, v Črni gori pa 100. Na Ko-SGvem poiju biva nekaj slovaških rodbin, ki so se preselile tja med svetovno vojno iz Bolgarije.
— Napredek gorenjskega letovišča. Iz Kranjske gore nam pišejo: Tujski promet je od leta do leta živahnejši. Vse kaže, da bomo imeli letos še več letoviščariev ko finsko leto. Kljub temu, da se zidata dve hiši, ena nalašč za tuice, bo bržkone vendar trda za stanovanja, zlasti sredi sezone. Dasi imamo obilo dobre pitne vode, vendar je marsikateri razvajen meščan pogrešal vodovod v hiši. No, tem razvaieneem bo v bodoče jako ustreženo v hotelu Slavec, ki bo v kratkem imel vodovod v hiši. Želeti je, da bi našel med nami veliko posnemovalcev. Električna razsvetljava in vodovod v sobah služi vsekako v obih" meri za povzdigo tujskega prometa. — Naši sejmi so jako padli, kar ne prihajajo več k nam Tientarii in Korošci, zato imamo pa tem večje dohodke iz turistov, in letoviščar-skt-Ka prometa. — Tukajšnja pošta je z dt:em 31. marca t. 1. podržavljena. — Sadno drevje in polje kaže prilično dobro. Slana ni naredila toliko škode, fižol pa je trpel.
— Živalske kužne bolezni v ljubljanski oblasti. Zadnje din' so se živalske kužne bolezni v ljubljanski oblasti precej razširile. V Času od 2. do 8. maja je bilo 39 slučajev svinjske kuge, 3 konjskih garij in 3 svinjske rdečice.
— Pregled carinskih oddelkov. Generalna direkcija carin je poslala inšpektorje, ki bodo pregledali poslovanje vseh carinskih oddelkov. Namen pregleda je ugotoviti, kateri oddelki bi se mogli opustiti.
— t Anton Sircelj. Danes zjutraj je na-gloma umrl v starosti 63 let g. Anton S i r-c e 1 j, revident državne železnice v pokoju, dolgoletni podpredsednik, odbornik in častni član SK Ilirije. Zadela ga je kap. Pokojni je bil eden onih redkih starih športnih idealistov. Čigar stremljenje ie bilo dvigniti slovenski sport na primerno višino. Z njegovo smrtjo zadene ves slovenski sport težak udarec, v vrstah SK Ilirije pa je nastala globoka vrzel, ki je ne bo tako lahko zapolniti. Pokojni je bil oca znanih šport-
nikov. Bodi mu ohranjen časten spomin, preostalim naše sožalje!
— Naši roiaki v Ameriki. V bližnji naselbini Kenenove je dne 16. aprila umrla Terezija Kramar. Pokojna je bila staTa 56 let, doma iz fare Rob. — V kraju EIy, Minne-sotta, je umrl rojak Janez Guža. Pokojni je bil star 60 let in doma iz Ribnice :ta Dolenjskem. V Ameriki je bival skoraj 30 let. — V kraju Forest City je 20. aprila preminul Anton Železnikar v starosti 58 let. Doma je bil s Krke. — Nenavadno tragična je usoda rodbine Prejk iz kraja Little Fails. Nedavno je električni tok ubil 22Ietnega Frana Prejka. Pet dni kasneje je umrla njegova sestra, kmalu nato pa njen oče. Tragična usoda Prejkovih ie vzbudila v tamošnji okolici splošno sočutje. V ;stem kraju so umrli: Anton Verbič, Janez Jerina, Ana Mo-rovsek in Amalijo Dobnik.
— Nekaj v razočaranje slovenskih tila-tellstov. Štajerski Slovenec filatelist nam piše: Papirnice v Sloveniji so prejele zadnje dni iz Beograda ponudbo za nakup starih spremnic. Tu gre prav gotovo za spremnice, ki se že dve ali tri leia nabirajo pri poštnem ravnateljstvu v LjubL.aui. Povsem jasno in umevno je, di oi papirnice papir dosti slabše plačale kakor pa filatelisti, katerim gre za "znanke, uiitrkor pa ne za spremnice kot take. Papirnice plačujejo pisarniški škartni papir po 1 Din kg, filatelistom na javni dražbi prodane spremnice bi pa vrgle desetkrat toliko. Predaja spremnic papirnicam bi bila v znamo škodo državi. Zato naj merodajni iiniteji, ako je še čas, prodajo spremnic papirnicam na vsak način preprečilo ter omogočijo njih nakup filatelistom.
— Tatvine na železnici. Pred dnevi so neznani vlomilci vdrli v tovorni vagon, kjer se ie nahajala večja pošilja-tev tobaka. V vagon so vdrli najbrže med vožnjo od Ljubljane do Zaloga, ali pa na postaji v Zalogu. Odnesli so velik zaboj zetskega tobaka v vrednosti 16.000 Din. Tatvino so opazili na postaji v Lazah. ko so pregledovali pri vozovih plombe ter so opazili, da ie bila pri onem vozu plomba odtirgana. Kam so spravili vlomilci tako množino tobaka, še niso mogli dognati. Stroge poizvedbe se vrše tudi glede velike tatvine manufaktumega blaga, ki je bila izvršena med postajama Do-bova in Zaprešičem na zagrebški progi. Tatovi so odnesli štiri bale manufakrurnega blaga v skupni vrednosti 21.027 Din. Tatovi so izginili brez sledu in so blago deloma poprodali, dve bali pa so organi železniške policije izsledili in zaplenili.
— Newyorška policija prosi osiješko policijo za pomoč. V Detroitu v Severni Ameriki je bil nedavno umorjen neki človek. Policija je na obleki mrtvega našla označilo tvrdke krojača Ferdinanda Riickerta. Krojač Riickert pa se je ravno izselil iz Amerike in se vrnil domov v Osiiek. Ne\v-vorška policija ie torej prosila osiješko, naj zasliši krojača Riickerta, ali se more po opisu obleke in mrtvega spominjati svojega naročnika. Riickert se ni mogel spomniti, ker opis trupla in obleke ni toliko jasen, da bi se po njem lahko presodilo, na koga se nanaša. Zanimiv primer, kako spretno dandanes deluje policija na svetu, da ugotovi vse možne sledove.
— Opozarjamo na današnji oglas dr. V. Stacul, specijalis tza otroške bolezni.
— Opozarjamo na oglas kluba »Triglavc v inseratnem delu. 425n
— Kdor bi rad ostal svež in zdrav, naj zaužije vsak teden enkrat do dvakrat pred zajtrkom kupico prirodne grencice »Franz-Josef«.    Uradna   poročila iz vojnih bolnic
svedočijo, da so vodo Franz - Josef radi uživali tudi težko bolni, ker brez neprijetnih občutkov in posledic točno odvaja.
ITO — zobna pasta najboljša!
Iz
—Ij Veliki župan g. dr. Vodoplvec v torek dne 17. t- m. radi službene odsotnosti ne bo sprejemal strank.
—lj Vest o ogromni dedšČLni e. Vladimirih Mnstafina neresnična. Danes dopoldne se je zglasil v našem uredništvu ruski emigrant, bivši general in gubernator g. Vladimir Mustafin in nas naprosil ugotoviti, da vest o ogromnem premoženju, ki mu ga je baje zapustil v oporoki v Švici umrli brat, ne odgovarja resnici, škoda, poreko vsi oni, ki poznajo simpatičnega, dobrodušnega g Mustafina, kajti milijonska ded-ščina bi bila dobrodošla njemu in tudi si-romanšim ruskim emigrantom, katerim bi dedič gotovo iz srca rad pomagal, da se je bajka o milijonih uresničila.
—lj Kje se bodo letos Ljubljančani kopali? Iz krogov občinstva smo prejeli: Sicer še ni nastopila prava kopalna sezona, vendar pa postaja aktualno vprašanje, kje se bodo letos Ljubljančani kopali. Pred štirimi leti na hitro roko zgrajeno kopališče na Ljublianici je lanska jesenska novo-denj zelo poškodovala ter odnesla otroški bazen. Mnogi ugibliejo, da bi se napravilo moderno kopališče na Savi, toda to vprašanje se ne gane z načelne točke. Sedaj iščejo komisije strokovnjakov kraj, kjer naj bi savsko kopališče zgradili. Mnogo razlogov govori za Medno, a tudi mnogo razlogov je proti, kajti to kopališče bi bilo za Ljubljančane predrago in bi se mogli tja voziti samo oni, ki lahko plačajo železnico, odnosno oni. ki imajo vozne olajšave. Me-rodajna gospoda na magistratu Je za letos sklenHa, da se popravi kopoiišče na Ljubljanici, kamor pa bo gotovo zahajalo prav malo kopalcev, in da se otvori kopališče v Kcleziji. To zadnje bo pri rokah prebivalcem na iugozapadnem delu mesta. Drugi pa bodo pač hodili, kakor druga leta. na prosta kopališča na Savo med Tomačevim in črnuškim mostom in 5e drugod ob Savi. Kopališče na Ljubljanici je bilo zadnji dve
leti po statističnih podatkih prav slabo obiskano in ie pač obsojeno na životarenje. —IjNaval v ljubljansko bolnico. Do 15.
t. m. je ljubljanska javna bolnica sprejela nad 5300 bolnikov v oskrbo. Naval v bolnico pa ie dnevno tako velik, da morajo mnoge bolnike odklanjati radi pomanjkanja prostorov, odnosno postelj. Ljubljanska oblast, ki prevzame bolnico v svoio upravo, bo pač morala skrbeti, da se iavna bolnica primerno razširi. Gotovi oddelki se bodo
morali prenesti na drug primernejši kraj, ker je celokupni kompleks premajhen za gradnjo novih paviljonov.
—-IJ Dr. Izidor Cankar bo predaval: »O sloveuskem impresionizmu« v nedeljo 15. maja ob 11. uri v Jakopičevem paviljonu, kjer sedaj razstavljajo Vesel, Jakopič, Sterilen in Jama, utemeljitelji našega modernega slikarstva. Vabimo vse, da se udeleže predavanja, ki bo obenem razlaga razstavljenih del. Opozarjamo, da se bo razstava, katera beleži do sedai slab obisk, v najkrajšem času zaključila.
—lj Letalo nad Ljubljano. Danes okrog 1. popoldne je plulo nad Ljubljano proti štajerski strani veliko zelenkasto dvokrilno ieuilo v višini kakih 1000 metrov. Brnenje motorja je vzbudilo zanimanje vseh Ljubljančanov, ko je vendar zadnje čase letalstvo dnevni pogovor našega mesta.
—lj Himen. Jutri se poroči v stolnici g. Drago K o c m u r, strojni stavec »Slov. Naroda«, z gdčno. Mici Bastardovo. Mlademu paru želimo obilo sreče!
—lj Tržne cene v Ljubljani. Od 1. maja da,lje se tržne cene v Ljubljani v splošnem niso spremenile! Cene krompirju še vedno padajo. Danes so kmetje ponujali krompir po 1.25 Din kg na debelo in celo do 1 Din kilogram. Cene črešnjam padajo in so bile danes že sortirane po 2-i Din Kg, slabejše vrste pa celo že po 12 Din Prihodnje dni je pričakovati že domače črešnie.
—lj Zaščita redkih planinskih cvetlic In rastlin. Ljubljansko tržno nadzorstvo do zadmega Časa ni posvečalo vse pozornosti redkim planinskim rastlinam in cvetlicam, ki so jih prinašali iz gorenjskih krajev na prodaj v Ljubljano. Zadnje dneve ie v tem oziru tržno nadzorstvo vendarle nekaj ukrenilo in preprečilo prodajo raznih vrst da-phne. zlasti daphne cneorum. Na trg dalje prinašajo ogromne množine šmarnlc. Umestno bi bilo, da bi se tudi te cvetlice primerno zaščitile.
—Ij Vreme. Včeraj popoldne je deževalo. Na Gorenjskem je po planinah nizko zapadel sneg. Snoči ob 21. je kazal barometer 763.6, termometer + 6.4° C. danes ob 7. zjutraj barometer 766. termometer -f- 3.5° C, opoldne barometer 764. termometer 4-14° C. Zjutraj megleno, dopoldne jasno.
—lj Izlet Sokola I. se vrši v nedeljo 15. t. m. v civilni obleki. Zbirališče ob pol 2. ob velesejemskem prostoru na Celovški cesti. Smer: Podutik - Bokavce (2 uri). Koncentracijska točka skupine izletnikov, ki gredo naravnost iz Ljubljane na Bokavce (s Tabora pod vodstvom brata Vrečarja ob po! 2. s pTOviantom — cesta Vič) je južno od Bokavcev v bližini ceste, ki vodi proti Dobrovi. Pridite vsi v lepo pomladansko naravo!
—lj Društvo »Soča« priredi danes v soboto 14. maja 1927 točno ob pol 9. zvečer v restavraciji Ljubljanski dvor na čast svojemu predsedniku dr. Dinku Pucu ob pri-riki njegovega odlikovanja z vitežkim križcem francoske častne legije družabni večer. Vabljeni vsi Sočani, predavatelji in prijatelji.
—Ij Goienke gospodinjske šole »Mladika«
so darovale zdTuženim ženskim društvom v proslavo Materinskega dne nekaj peciva, ki se bo prodajalo jutri v nedeljo v lični stojnici pri morebitnem promenadnem koncertu v Zvezdi aH pa na promenadi v Ti-
voli.
—lj V samooviro točne pisemske dostave. Pod tem naslovom smo prejeli: Grdo navado imajo ljudje, ki ustavljajo po cestah pismonoše in hočejo imeti od njih svojo pošto. Pismonoša mora pisma itd., ki jih v hipu nima pri rokah, v svežnju šele poiskati, kar provzroči zamudo dostave po hišah. Če bi imeli ti Uudie količkaj obziT-nosti do ostalih adresatov. kakor tudi do poštnega uslužbenca, bi se dostava korespondence znatno pospešila.
—lj Čudeži na dnu morja. Ta izredno zanimiv in poučen film, ki uvaja v življenje morskih globin, predvaja ZKD danes in jutri v kinu Matica. V filmu vidimo vodno živalstvo, ogromne pošasti, velikanske sipe, jegulje, korale, školjke, morske zvezde, skratka vse, kar je bilo sicer človeškemu očesu skrito, je fotografiral sloviti potapljač Wi-Iiaimson. Današnja predstava bo ob 14.30, jutrišnje ob 9.30 in 11. uri dopoldne. Cene običajne 2 in 4 Din za sedež.
—Ij Karambol. Šofer Alojzii Tratar je včeraj vozil po Miklošičevi cesti z osebnim avtom. Na križišču Pražakove ulice se je ključavničarski pomočnik Jože Janežič zaletel s kolesom v zadnji del avtomobila. Karambol je bil precej hud in ie povzročil na avtomobilu večjo škodo. Kolo samo je bilo skoraj popolnoma razbito.
—H Zopet tatvina kolesa. Včeraj dopoldne je prišel Jernej Štira v Okrožni urad za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti ter je v važi pustil svoje kolo, dočim je sam odšel k zdravniku. Ta čas mu je neznan kolesarski tat odpeljal iz veže okoli 800 Din vredno kolo znamke »Waffenrad«.
_lj Velik* Isbera rasnega perila, modnih
bi«, nogavic, veieain itd. se dobi po priznano nizkih cenah pri Izn ftargi, Ljubljana, Sv. Petra cesta. 64-n
—lj Ljubljanski Sokol opozarja ponovno svoje Članstvo in javnost na svojo javno telovadbo, katero priredi na letnem telovadi-šču pod Tivolijem v nedeljo dne 22. tm. ob 3. popoldne. Spored obsega pove e m nove telovadne točke. 423-n
—lj Najboljše, najcenejše čevlje kupite pri A. Gor še. Stari trg 15. Ljubljana.
—lj Kravate, o Tratnike, moške in ženske nogavice dobite po solidnih cenah pri Frnnc Pavlin, Gradišče 3
• Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. 53
—lj S. K. Slarija vabi vse svoje Člane in društvu naklonjeno občinstvo na svojo običajno vsakoletno majsko prireditev, združeno s plesom, ki se vrši 15. maja pri Štoru v Vodmatu. Za dobro jedačo in pijaco je vsestransko preskrbljeno. 422 n
—Ij Drobiž policijske kronike. Od včeraj do danes opoldne ie bilo aretiranih pet oseb in sicer radi tatvine dve. ena radi nevarne grožnie  in druge radi  drugih delik-
tov. Tatvine v večjem slogu so se začele množiti. Prijavljene so danes kar Štiri vetje tatvine. Prijavljeni so dalle triie slučaji telesne poškodbe, odnosno tule lastnine. Tri klepetave ženščine so prijavljene radi hudega prepra na cesti. 10 voznikov bo imelo sitnosti radi cestnopolicijskeKa reda.
Iz Celja
—c Proslava materinskega dne. Kolo jugoslavenskih sester priredi jutri, v nedeljo, proslavo materinskega dne s sledeč m sporedom: Dopoldne ob 11. do 12. u-re bo koncert v mestnem parku in cvetlični dan, popoldne pa akademija s primernim sporedom v mestnem gledališču.
—c Stanovanjsko sodišče razpisuje zopet 3 prosta stanovanja. Prosilci, službenim potom premeščeni uslužbenci, naj p'smeno priiavijo tekom 8 dni, za katero razpisanih stanovanj se potegujejo.
—c Borza dela v Celju objavlja vsak teden izkaze o možnosti najti zaposlenje in izkazuje tudi Število delavcev raznih strok, ki iščejo zaslužka. Te izkaze prebirajo interesenti, in se hodijo potem pritoževat. da nI dela. če se zanj zanimajo. Treba bo vsekakor spraviti v sklad izkaze z dejanskim stanjem.
—c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Orlu« na Glavnem trgu.
—c Občuten mraz je zavladal zadnje dni tudi pri nas. V petek je pričelo tudi deževati. Mrar v četrtek zjutraj pa je povzročil na kulturah precei škode.
Iz Maribora
—m Mladi uzmovlči. Pred dnevi je policija aretirala tri mlade tatice, ki so izvršili več drznih vlomov, včeraj pa je zopet zasačila komaj 11-letnega dečka, ki Je že delj časa izmikal denar v Studijski knjižnici, ne da bi mu prišli na sled Prihajal je v poznih večenrh urah in s ponarejenim ključem odpiral blagajno, iz katere je jemal manjše zneske. Šele, ko se Je v knjižnici skril detektiv, so ga zasačili. Pri zaslišanju je izjavil, da je kradel denar, da je lahko zahajal s svojimi tovariši v kino. Zagovarjal se bo pred občinskim mladinskim sodiščem.
—m Ustanovitev mestne zastavljalnice. Po vzorcu drugih mest namerava tudi mariborska mestna občina ustanovita mestno zastavljalnico, ki bo po nizki obrestni meri nudila kratkoročna posojila na zastavljene predmete. Sedai je v Mariboru samo privatna zastavljalnica, ki pa zahteva zelo visoke obresti tako, da je potreba mestne zastavljalnice res nujna, 0 tem se govori sicer že več let, upmo pa, da bodo sedaj končno vendarle izvedli ta načrt.
—m Carinik Miloševič zopet pred poroto. Že četrtič je razpisana porotnna razprava proti bivšemu cariniku, odnosno carinskemu posredniku Tihomiru Miloševiču, kj bi se moral zagovarjati radi poneverbe. Trikrat so morali razpravo preložiti, ke se g. TihomiT za pozive sodišča krarkomalo ni zmenil. Gospod je namreč uslužben nekje v Beogradu in tam ga oblasti kljub ponovni prošnji tukajšnjega sodišča ne morejo — najti. Morda se jim bo pa sedaj, ko je že Četrtič določena razprava pred poroto, vendarle posrečilo, da ga kje iztaknejo...
—<m Sneg na Pohorju. Ledeni možje so
se letos vse tri dni krepko držali. Pritisnil Je nenavaden mraz, ki je povzročal v dolini hudo slano, na Pohorju pa je zapadel nov sneg. Klopni vrh in Velka kepa nudita popolno zimsko sliko. Iz Maribora ie pohitelo celo več smučarjev, da izkorisujo še zadnjo priliko, ki se jim nudi pred nastopom poletne vročine.
—m Duhovniški proces, ki je končal pretekli četrtek z obsodbo urednika »Volks-s tim me* g. Eržena, tvori Še vedno predmet živahnih komentarjev. Kakor se doznava, bo obsojencu priznana custodia honesta. To je prvi slučaj takega častnega zapora pri mariborskem sodišču. Obsojenec sme prejemati lastno hrano, nositi lastno obleko in si sam izbrati opravilo v zaporu. Zoper obsodbo je vložen priziv in se bo proces še zavlekel.
GostmMo
Stanje Narodne banke
STANJE NARODNE BANKE dne 8. maja 1927. AKTIVA: Razlika v primeri
s stanjem SO. apr. Kovinska podlaga 395.7   — 1.8
posojila 1801.5 račun za odkup kronskih
novčanic 1114.1 račun začasne razmenjave 321.4 državni dolgovi 2966.3 vrednost državnih domen 2138.3 6aldo raznih računov 496.6  — 22.4
30.0
9.7
5449.5   -f- 15 1
Skupaj 8674.2
PASIVA:
Od glavnice izplačano rezervni fond
novčanice v obtoku državni račun začasne
razmenjave 321.4 državne tirjatve po raznih
računih 68.2   H- 1.3
razne obveznosti 573-8 — 41.1 državne tirjatve za zastavljene
domene 2138.3
ažijo za kupovanje zlata s3.o
—g Komercijalizacija drža\nih rudnikov V Beogradu zboruje že tri dni konferenca, ki pripravlja uredbo o kome rcijaiizac: \\ -žavnih rudiikov na najširši podlag' kor:, renči prisostvujejo zastopniki ministrvr\«i za šume in rudnike, generalne rudarske d rekcije in uprave državnih rudnikov.
—g Cariniki dohodki od 2<l  do 30. apr« la so znašali 46.4o3.302 Din. Od tega odpa ! na carinarnico v Beogradu 9,o?2 344. v 7. grebu 12.675 038. v Novem Sadu 8.975 08*. v Ljubljani 8. 4^5^72. v Ovibr.ivnH-, S.110J534, v Skoplju 1.436.935. v Splitu 114&J0L Od 1. do 30. aprila m Budali carinski dohodki
l41,S73.4ol. V proračunu je bilo dolo?>nili 140.716.066.
—g Hranilne vloae pri Poštni hranilnici.
Z dovoljenjem ministrskega sveta je minister za pošto m telezraf 6 t. m. rvisa! nf-vlšjo vložno vsoto za postnohramlne knjižice od 25.000 na 50.000 Din.
TAV^NNE5WATCH€
sviietsko poznati
^H^^rsvjeank ^reczon sato»i
Priprave za V. pokrajinski zlei JSS in otvoritev sokolskega Tabora
Delo zletnepa odbora na Taboru hitro napreduje. Nafrt za zlet dobiva od seje seje določnejše oblike.    Ze  iz dosedanjih
sklepov   in   priprav  je   razvidno,  da bo
toSnji pokrajinski ?okoUki zlet v Ljubljani res impozantna prireditev
Ca? za zlet je prav srečno izbran. Telovadni nastop tisočglave &okol>ke armade na letnem telovndUču ljublj inskega izokola m slavnostna otvoritev sokolskega Tabora bo jedro velikih prireditev, ki bp bodo vr^'e tiste dni v Ljubljani. Tik pred zletom 25. in 26. junija — bo meting Aerokluba >Naša krila«, ki ie obljubil zletaemu ađboru celo svoje sodelovanje na V. pol;rajin«ko;:; zletn. Po zletu bo pa otvoritev ljublianskr. veleeejma. abstinentski koii2r«v« ter rnzn^ športne in druge prireditve. LJubljana bo zopet vrvela v veselem. ^a\tm>t; prn •
loženju. — Te prireditve, zlasti p» V. pokrajinski -sokolski zlet, bodo privabile v nn*o U-pe pokrajine tudi mnoco tuicev, katerim naj svojim nastopom pokažemo, da biva na tej lepi zemlji delaven ;n plemenit s^koKki narod. — Iz Ceho^lovaSke bo prišlo poW članov telovadcev še mnogo turistov, ki na-meravajo ostati dalje ča3a na>i gostje. N aebno jih mikajo naše planin? in solm-na Dalmacija. — Veliko zanimanje za zlet vlada v Beogradu, v Vojvodini in drugih delili naše države. Napoveduj?jo ogromen obisk. Naši vzhodni bratje visoko cenijo delo Tabora. Saj so jim znani boji «n napori pri gradnji tega divnega sokolskesra |Mt4a Zletni odbor bo izdal kot vodiča post oni posebno zletno brošuro. Vsebovala bo §p.v red sokolskih Javnosti in vse važnejše po datke, ki bi utegnili služiti gostom. Važni bodo inserati trgovin, gostiln in hotelov. Vi se jih bodo gostje gotovo pridno posluževali Ineerate sprejema sokolski zletni odbor na Taboru.
Opozarjamo, da bo zletni odbor izdal v
bakrotisku umetniško Izdelan album z izbranimi slikami naših najlepših krajev, ki bo lep spomin na sokolske slavnosti.
Zletni lep:.k s sliko »Sokol budi v narodu apece sile« ie v tisku in bo do 15. maja (lotov. — Tudi zletni znak, s sliko sokolske^i
Tabora, je že v delu Znak bo služil kot legitimacija za  brezplačno   prenočišče  in za
vstopnico h glavnemu nastopu.
Obe zletišci: telovadile ljubljanskemu Sokola in telovadile na Taboru že priprav
Ijajo pod vodstvom bratov inženjerjov ra sprejem velikih množic.
Železniški, prehranjevalni in stanovanj tki
odsek imajo za svoje delo ie popolne n:i-Črte.
Prireditveni odsek je določil za večer 27. junija na sokolskem Taboru slavnostno akademijo s komornim koncertom, na katerem
bodo sodelovali najodličn?j>i |taabmi wne1 niki
Pri glavnem nastopu bo sodelovalo tuli vojaštvo  s  svojimi   izbranimi vajami.
Ča* hiti. Veliki slavnostni dnevi se bližajo. Takrat bo vzplamtel v vsakem čistom
srcu ogenj navduženja za lepoto svete sokolske misli!
— Zbor društvenih prosvetarjev sokolske župe Ljubljana se vrši 15. maja na Taboru ob 9. dopoldne, združen bo z malo informacijsko šolo. Referirali bodo: 1. O idejni vzgoji — br. dr. I. Vidic. 2. O 9okolskeni t — br. V. Švajgar.    3.   O knjižnicah — br.
Sax. 4. O sokolskih odrih _ br. Mesec. G n manjšinskem delu — br. dr. Krejči. — Zupni prosvetni odbor namerava prirediti v jeseni t. 1. prosvetno šolo, ki naj bi ohsecrala palag prosvetnih tudi administrativne panocre.
— Film o VIII. vsesokolskem zletu v Pragi se predvaja zdaj v Ljubljani v kinu »Ljubljanski dvor«. V petih delih nam prikazuje vso veličastnost vsesokolskega z V <. ki ga je občudoval ven svet. Film zanima ne samo one, ki so se zleta udeležili, marv. <^ še bolj ono sokolsko javnost, ki ni imela prilike prisostvovati tej grandijozni sokolski manifestaciji. Film o-dane v Liubljani samo še v nedeljo in ponedeljek. V nedeljo bod<> predstave ob 10., 11. in 14., v ponedeljek pa ob 14. in 15. popoldne. Cene sedežev ao znižane po 5 Din, 8 Din in 10 Din. — Priporočamo vsakomur, da si ogleda film o VIII. vseeokolskem zletu v Pragi.
Skupaj 8674.2 Obreaiua mera ostane neiipremenjena. Obtok novčanic se je zvišal od zadnjega iskaza za 15,100.000 Din.
1
U sorećem ulabu
se prirHje iutri v Ljubljano „Kralj srebra 1
Spreiem točno ob: 3., pol 5 , S, pol S. 9
v Elitnem Kina Matica.
f
Me v 1 lU
•SLOVENSKI   KARO D« dne 15. maja 1927.
Mran 5
---Moda —
Ljubi maj, krasni maj
*************** *****************4»*»>*4.^*4Mfr4^.
... konec zrimc je tedaj. Tako pri* vi pesem, a natura obrača letos dru* eace. Dobili smo ravno sredi maja prav strupen hlad, pa da niti ne po* navijamo ieremijad o neprestanem deževju. Edini, ki se ni urezal, je bila inoda» ki je že k>red pomladjo zapo*
vedala: — Brez plašča nikamor!
Posebno oni. ki želijo v miru uži* vati wcckcnde. ne smejo pozabiti do« brege plašča. Prepričujemo se, da ni nič tako varljivega kakor lepo vreme v pomladi. Komaj se malo naužiješ majskih sapic, že te rezko vetrovje prisili,  la oblečeš kaj toplega.
Plašč mora  biti enostaven, raven,
kako* ga predpisuje moda, Vzamee kasha beigcs'-osć, da ustrežeš modi in rožnati naravi. Ali pa izbereš belo volno, športno krojeno s pasom in opremljeno s k znenim ovratnikom. Športni plašč ima velike žepe. a je tudi brez njih lahko prav elegan.en. —
GoiDodj za vveekend in izlete oble* cejo kni^kerbockerje, katerih barva sc harmonično prilag li bn vi damskih plaščev. K vsemu: pulover.
TrV oprem jenim ne nore slabo vreme pregnati dobre vo1:e. Naj se smehlja, pihlja ali solzi — pravilna oprer^a in srečno zbrana družba ne i n-e v maju zgrešit" razvedrila.
Čeveljčki za poletje
Obutev igra poleti važnejšo vlogo kakor pozimi, ko se v snegu in blatu nihče ne zmeni za to, kakšne čeveljčke nosijo dame. Lepo obuta noga pride do prave veljave še le poleti, ko nosijo dame lahke, prozorne obleke. V prejšnjih časih se o damskih čeveljČkih ni dalo mnogo govoriti, ker so bili vsi enaki.
Najelegantnejše dame so imele k večjemu tri pare čevljev — promenad-ne. praznične in plesne. To je bilo vse. Vsi damski čevlji so imeli enako klasično obliko in so bili brez izjeme črni.
Ko so se pojavili čevlji v pestrih barvah, so vzbudili pravo senzacijo. Nositi so jih mogle samo dame, ki se liso zmenile za razne zbadljivke in neslane dovtipe na račun njihove ekscentričnosti. Zdaj je vrgla moda na tre: toliko pisanih damskih čevljev najrazličnejše oblike, da se nihče več ne spodtika. ako vidi damo s čeveljčki, ki spominjajo po barvi na kameleona. Vsa raznovrstnost in fantazija sedanje mode se odraža v enaki meri na oblekah in na čevljih. Crni damski čevlji so skoraj popolnoma izginili. Nosijo se samo k črnim oblekam. Pa tudi pri teh vidimo dame v zelenih ali plavili čeveljčkih.
Vsi damski čeveljčku razun črnih, morajo biti iz finega ševroja. Zelo moderni so črni čevlji z rmenimi ali sivimi petami. Najbolj so komplicirani pro-menadni in praznični čevlji, narejeni iz krokodilove, gadje ali kuščarjeve kože. Cesto so te kože kombinirane z usnjem. Pr: tem je treba paziti, da ne kupimo irntacije dragih kož, ki se često pojavljajo kot pristni izdelki. Elegantna dama
nosi čevlje v barvi obleke ali pa si izbere vsaj nevtralni ton. Tudi nogavice morajo harmonirati s čevlji.
Solidnost čevljev se ravna do na:ne-nu. ki mu čevlji služijo. Za dopoldan-kp izprehode in sport imajo elegantne dame rade ohlapne čevlje iz močnega usnja z nizkimi petami. Pri izbiri obutve morajo biti dame z večjimi in močnejšimi nogami zelo previdne. Moda jih svari pred svetlimi čevlji in pred visoki m pitami. Novost letošnje noletne mo.le bodo čeveljčki iz blaga in sicer iz De-strega kretona ali trpežnega krepa. Taki čevlji se nosijo samo k lahki obleci iz enobarvnega gladkega blaga.
Sicer ie pa pripravila moda za poletje toliko elegantnih, okusnih in finih čeveljčkov, da si bo lahko vsaka da ra izbrala najlepše
Mnogo je treba za lepoto
Španske ženske so znane kot ene prvih krasotic in zato ni čuda. da imajo Španci za žensko lepoto tudi poseben recept. Španci so v tem pogledu zelo strogi in zahtevajo od ženske, ki hoče veljati za iepo, mnogo več kakor se zahteva pri drugih narodih. Njihov recept obsega 10 odstavkov po tri točke tako, da je ženska lepota odvisna od 30 činiteljev. Španci pravijo, da mora imeti lepa ženska:
kožo, zobe in roke bele.
oči, obrvi in trepalnice črne.
usta, lica in nohte rdeče.
telo, lase in roke dolge,
zobe. ušesa 'in noge kratke,
prsi. čelo in kost med očmi široko.
usta. pas in kolena ozka,
roke nad komolcem, boke in meča debela.
prste, lase in ustnice tenke, noge, nos in glavo majhno. To naziranje o ženski lepoti je čisto orijentalsko. Španci vidijo samo žensko zunanjost, za duševne vrline se pa ne zmenijo. Ako bi se ženska lepota res
merila po tem receptu, bi bilo na svetu presneto malo lepotic.
naznanilo.
Kdor želi imeti letos prvovrstno in najmodernejšo s i i k t r i j o, oaj naroči le pri
trrdki
Ivan Martine,
sobni slikar In pteskat, LJUBLJANA, Po* Ijanska cesta 20
:      IC^nk uren fine solidne cene! s—:
Gremo na letovišče!
Kam poj demo in kam nas ne sme izrabiti izkušnjavec. -mača letovišča nam morajo biti najljubša.
Do-
Pred odločitvijo.
Vsak letni čas, vsaka sezona ima svoja tipična vprašanja in odgovore, ki se ponavljajo iz leta v leto. Jeseni vprašujemo: Kje
ste bili? — Pred Božičem: Kakšne darove beste kupili? — I^red pustom: Ali se pridno vrtite? — Spomladi: Ali je vaša hiša polna nahoda in španske?....
K temu se ponavljajo še razna aktualna vprašanja: Kdaj bodo občinske volitve? — Ali ste že bili v Jakopičevem paviljonu na novi razstavi? — Ali še greste v opero? — Kaj pravite o sedanji vladi?.... S temi vprašanji in dolžnimi odgovori preteče z »da« in »ne« pol leta. Vreme postaja lepo ali grdo, nebu oblačno ali jasno, pomlad je tu, in obiteljski oče ima v lepem kakor grdem vremenu, ob vladni krizi, kakor ob popolnem zatišju vedno bolj črneren obraz. Upravičeno! Kajti zdaj-le bo padlo najtežje in najdražje vprašanje vsega leta:
— Kam pojdemo na letovišče?
To vprašanje zahteva takojšnji odgovor. Oni zlasti slabi časi, ko je pomanjkanje denarja tvorilo štedljivo čednost, so že minuli. Kakor srno še pred tremi ali štirimi poletji bili ponosni, da smo iahko nosili obrniene in prodekane obleke, tako smo iahko tudi z jasnim čelom odgovarjali:
_ Mi pa letos ostanemo doma v Ljubljani!
Toda odkar smo sc navadili, da so se časi še bolj poslabšali, si hočemo poleti zopet privoščiti letovišče Pri štedenju z obleko Itak ni vkieti drugega kakor luknjo na laktu In ves obrat k bolišemu obstoja pravzaprav v tem, da ne nosimo več obrnjenih oblek Zopet se oblačimo v pristni koverko: iz Brna in nosimo pristne angleške čeviie iz Tržiča. Tako lepo in dostojno oblečeni ijud;e pa seveda potrebujejo poletnega razvedrila, kajti obleka ne dela samo človeka, temveč tudi letovišče. Razun tega se je gospa soproga že opremila za poletje tako smešno poceni, da se je gospod soprog nehal smejati. Treba se je odločiti. To se zgodi na lep način pri zajtrku ali pri kosilu. Kakor da bi ti nastavil samokres na prsi, pade vate vprašanje:
— Ali gremo med planine ali na morje?
— Ampak ljubo dete___
Ako gospod soprog odvrne svoji ženi »ljubo dete«, tedai ji gotovo ne želi odgovoriti nič ljubkega in nit detinskega. V na-dainji debati, ko gospod skuša soprogo prepričati, da ne oporeka nedeljskim izletom, mu gospa soproga lepo dokaže, da le pravzaprav vseeno, ali samo z nedeljskim izletom zapravita visoko svoto ali pa raje preko celih počitnic skromno živita na Bledu, v Rogaški Slatini, Kranjski £ori ali tam doli kje na jadranskih otokih. Zares prekrasna je naša domovina in ženske jo znajo najbolj plastično opisovati. Ne Dredočijo ti pred nos samo gozdovja in planinskih lepot, marveč ti tudi na uho zabrlizgajo najnovejše šlagerje jazz - banda. Možu se mrači pred očmi: mondeno, življenja polno poletje z vsemi svojimi zabavami, s tenisom, plesom, bari In modernimi barbari... V obupu izpregovori njegovo očetovsko srce:
— Ampak za naše otroke bi bilo vendar mnogo bolje, ako bi se podali na kako kmetijo z lastnim gospodinjstvom Najel bom kmetsko stanovanje na Gorenjskem ...
Legitimno nasprotovanje boliše polovice prekine njegov stavek:
— In jaz naj hodim tam zopet nakupo-vat in naj postajam v kuhinii? Tedaj se raje odrečem poletju. Jaz vobče ne potrebujem letovišča. Prosim, kar ostanimo v Ljubliani!
Ta opoziv je izrečen s toliko pretnjo, da mu gospod soprog nima kai dostaviti. In končno se vendar zgodi, da gospod soprog preobrne vse žepe, pregleda hranilno knjižico In poišče posojilo, da lahko odpravi svojo boljšo polovico na letovišče.
Kajti ne ona, on ie potreben razvedrila, da bo lahko na jesen odgovarjal na vprašanja:
— Kje ste bili na letovišču?
Med tema dvema vprašaniema namreč lež' celo poletje in na letoviče gremo pravzaprav samo zato, da lahko dostojno odgovorimo na vprašanja: Kam pojdemo in kje smo bili.
Kam torej pojdemo?
Nič ne pomaga, o stvari se je vendarle treba resio pogovoriti. Kam torej pojdemo? Odgovor pač pri nas v Sloveniji niti ni težak. Saj je skoraj vsa Slovenija eno samo letovišče. Ljubitelj planin naide na Štajerskem in Gorenjskem nešteto kraiev, kjer lahko udobno prebile poletne počitnice. Zeleno Pohorje s svojimi gostimi gozdovi, lepimi jezeri in šumečimi potoki, a poleg tega kTa^nhiri razgledi, je kakor ustvarjeno za telesni in duševni počitek. In Savinjska dolina z bohotnim hmeljem, pa njene planine! Kako bogastvo naravnih lepot In razkošnih kotičkov, k]er se odpočije oko in srce...
— Toda meni ni toliko za te naravne krasote, k! jih itak lahko tud! z doma gledam! bo pristavila ta ali ona na to navdušeno tival»sanje naMn kraiev,
— Potrebna sem odpočitka, razvedrila in IeČenfa!
— Tudi za to je poskrbljeno, dušica! lahko na tak odgovor odvrne skrbni soprog. — Saj imamo domača zdravilišča, ki slove danes malone že po vsem svetu. Nepotrebno jih je več naštevati. RogaSka Slatina, ki slov* po svoji zdravilni vodi, po svoji lepi okolici in po svojih udobnih hotelih,  ne  potrebuje  nI kake  reklame več.
Tudi Dobrna, Laško, Rimske Toplice, Slatina - Radenci Kd. ti nudijo vse, kar si želiš.
Kogar pa vleče na morje, na naš Jadran, bodisi da ga hoče še le spoznati, bodisi da se hoče naužiti ružnega solnca, ta sploh ne more biti v zadregi, kam bi se obrnil. Saj je vsa naša obala, od Sušaka pa tja doli do Ulcinia že pripravljena, da sprej.ne kar najštevilnejše goste. KdoT se lahko že sedaj odtrga z doma, naj jo mahne tja doli v Crikvenico, Split, Dubrovnik, Kotor, kjer imajo že sedaj najlepšo pomlad. Za naše ljudi je celo bolj priporočljivo, da posečajo našo dalmatinsko rivijero spomladi ali jeseni, kajti poletno solnce ie na našem jugu prav pekoče Posebno pa bi priporočali onim. ki hočejo ob tej priliki spoznati naše južne kraje, da posetijo Kotor, od koder lahko krenejo po veličastvenih serpentinah mimo Lovčena na Cetinje in širom Crne gore. Brezprimerna gostoljubnost tamošnjega ljudstva, nekateri uprav moderni hoteli, krasne ceste, veličanstveno mogočni Lov-čen s kapelico in sarkofagom vladike Njegoša, romantično črnogorsko gorovje, ceste, vsekane v živo skalo, zgodovinski kraji, kjer so se odigravali nailjutejši boji za narodno osvoboienje, vse to bo vsakega posernika Crne gore očaralo. Prevzeti te mora ljubezen do tega kraškega rodu, ki biva v skalnat! domovini epičnega junaštva. Omeniti je še posebej krasno zvezo od Podgorice preko Skadarskega iezera do Virpazarja in od tam z oskotimo železnico do Bara z veličastnimi oljčnimi gaji, od koder je prav ugoden povratek nazaj na Kotor ali Dubrovnik. Take ture bi še prav posebno priporočali, ker nudijo spoznavanje krajev in ljudi, poleg tega pa nepopisen užitek naipestreiših izprememb.
Zato pa, ko se vprašujemo, kam pojdemo na letovišče, vzemimo v roke zemlievid naših krajev, naše zemlje in izbira ne bo težka.
Sezona v naših letoviščih in kopališčih }e že v najlepšem razmahu. Oostie prihajajo že od vseh strani, tako iz domačih krajev
kakor tudi iz daljnega inozemstvu, k; ved« no boj cenijo naše podnebie, lepot., kraiev in prijeten odpočitek v lepi naravi. Saj je menda malo držav na ^veiu, k tako orkem pasu združujejo vse tri k me: »severno«, srednjo In tropično.
Kakor vse kaže. letošnja sezona ne r zaostajala za lansko, ki jc bila kiju' meroma zelo r.euKCHmerm! vremenu m v -
šku. Sedaj je sele predsezona, ki nudi slasti srednjeniu stanu lepo priliko, da d potfčc odmora v letoviščih. Ako bo vreme letos količkaj ugodno, je pričakovati v vseh naših letoviščih, zdraviliščih in kopališčih ve-?ik naval. Naši podjetniki pa se tudi v- -zadevajo, da tujcem v vsakem pogledu ir&trežejo; marsikak nedostatek. ki smo ga 5e lansko leto grajali, je že odstranjen.
K?m pa ne pojdemo?
Kam ne pojdemo? Čudno vprašanje! A pri nas vendar potrebno. Se o velikonočnih praznikih se je pokazalo, da si gotovi krogi Še vedno domišljajo, da je drugod v>e boljše, vse 'epSe kakor na domačih tleh. Zlasti italijanska kopališča, ki pa jih ie bolj reklama kakor vse drirso. so za nekatere kljub brezprimerno Izzivalnemu postopanju Italije tako napram našim ljudem, ki prihajajo tji, kaker tudi napram našim rolakom pod "i -hovira jarmom, še vedno privlačna. Ne smemo pozabiti, da širto Italijani o ta&fc letoviščih in kopališčih najgorostasnejše laži, samo da bi tujce odvrnili od poseta in jih privabiti k sebi. V ostalem pa govore že številke dovoli jasno. Lh*a ie danes precej visoka in stane najnavadnejša penzija v kakem zakotnem italijanskem kopališču rtC kakor pri nas v prvovrstnem hotelu najod-ličnejšega kopališča. Danes zahajati v italijanska kopališča, znači naravnost materijalni samomor. Kogar pa že za vsako DOM vleče preko meje, naj gre v mnogo udobnejša in lepša francoska kopališča, kjer bo izhajal mnogo sijajne je kakor kierkoli v Italiji. Zato pa. ko sklepamo o tem. kam pojdemo, veljaj načelo: V Italijo ne!
Milit
najbolj! e, najtrpeinejšfc, zato najcenejše
Veseli kotiček
■ Srečen » oče.
Kam tako naglo?
— Pravkar sem sprejel brzojavko, da sem postal oče. *
— In kako ere gospej soprogi?
— Pst, ona o tem ne sme nič vedeti ...
Idealisti.
— Stari Izak ie posetll svojega prijatelja Jakoba.
— Pomislite, gospod Jakob, moi sin je strašno zaljubljen v vašo Rebeko
— Ni mogoče!
— Kaj, ni mogoče? Ali morda ni res, da ste večkratni milijonar?
Najlepši spomin.
— Ali se Se spominjate, ko ste nekoč zaprosili za mojo roko. pa ten fl odbila?
— Oh, da milostiva, in verujte mi. to so moji najlepši spomini...
Ljubezen.
— Ivan, jaz te ljubim, se jc dobri-kala mlada Milena svojemu možičku. — Ali me tudi ti ljubiš?
— Da, tebe tudi, se je odrezal m žiček po kratkem premišljevanju...
Obiteljski dogodek.
— Kaj pa si ti tako opraskan po obrazu?
— E, veš, imeli smo obiteljski dogodek.
— Pa od tega? Ni mogoče!
— Res, res, veš, žena me je presenetila z brhko deklico ...
Mamice Decobra:
Avantura na Rivijeri
V enem velikih hotelov na zapadni obali sem doživel zadnjič nekaj nenavadnega. V hotelu, ki leži med Dinar-dom in Dieppom, se radi ustavljajo tujci in tudi predrag ni. Tain sem sedel nekega dne na terasi, srkal čašico cher-: y-cobblerja in premišljal o misteriju tega sveta. Iz globokega premišljevanja me je nenadoma predramil nežen gla-stk:
— Oprostite, da vas motim ... Obrnil sem se. Lepa, mlada ženska,
zavita V slonokoščeno bel ogrtač, me je gledala s svojimi azurno-modrimi očmi napol vprašujoč, napol v zadregi:
— Vem, da je nedostojno, da se vam kot neznanka bližam ... Toda so mi ni primeri, ko človek ne sme gledati na etiketo. Storili bi ml veliko uslugo ... Ali smem računati na vas?
— Prosim, milostiva, z največjim veseljem. Ali ste imeli morda smolo Pri bacaratu?
— Oh. ne, ne gre za to. Kratko vam nočem razložiti svoje želje. Ločena žena sem in skoraj popolnoma minirana. Tukaj v hotelu izdajam svoj zadnji denar, v pričakovanju, da najdem kakega bogatina, ki bi mi pomagal iz zadrege.
Kakor vidite, je moj primer povsem banalen. Toda dozdeva se mi, da sem odkrila pripravnega moža. To je neki Američan, nabit z dolarji. Že osem dni mi diskretno dvori. Silno pa se bojim, da bi me smatral za lahkoživo kokoto, ki preži v zasedi in jedva čaka, da koga ujame v svoje mreže. Saj me razumete. Zato sem mu rekla, da sem omožena, da pa s svojim možem ne živim baš v najboljših odnošajih... da me pa v kratkem poseti. Vi ste prispeli sem z avtomobilom. Dovolite, da vas predstavim temu Američanu kot svojega moža. Sprejmite to .sicer nekoliko komplicirano vlogo in stavim glavo, da bo moj Američan že v par dneh storil svoj sklep. Ali se bo diskretno umaknil, ali pa me bo naprosil. na< se ločim in poročim ž njim. Prosim vas, zaklinjam vas... pomagajte mi. Z vašo pomočjo bo lahko poštena ženska začela novo življenje...
Kaj sem mogel odgovoriti na tako presunljivo prošnjo? ...
Do znanstva je prišlo opolnoči v hotelskem baru. Ta čas sem že izvedel, da se zovem kot imitirani zakonski mož Claude Lebouis ter da midva, moja »žena« in jaz namreč, stanujeva v Parizu, Rue des Belles FeuiHes 121.
— Gospod Claude Lebouis... moj
mož... mr Andrew Goldsmith, me je predstavila krasna brinetka Gizela.
— Zelo mi je drago, mr. Goldsmith, sem dejal in segel simpatičnemu Američanu v roko. — Gizela mi je pripovedovala, kako ste bili ljubeznivi napram nji. Zelo sem vam hvaležen ...
— Dont mention it!
Vloga ležernega soproga me je zelo zabavala. Pozval sem Andrewa na par čašic dobrega likerja, a on mene na brezštevilne extra drvse. Za naslednji dan smo določili skupni izlet v mojem avtomobilu.
*
Zajutrkovali smo v troje pri «Pom-me cuitre*. Ko se je Andrew za par minut odstranil z nekim prijateljem, mi ie Gizela pomignila in me poučila:
— Vi ste neprecenljiv! Vse gre, kakor po maslu. Čutim, da me gleda An-drew s popolnoma drugimi očmi, odkar me zares smatra za omoženo. Pustite naju v gozdu nekaj časa sama ...
Kot pokoren zakonski mož sem po-vedel parček z avtomobilom nazaj. V prijetnem gozdu pri «Trois Vierges* pa sem avto ustavil Hi izstopil:
— Moram pogledati, ali rastejo tu gobe, sem dejal. — Mr. Goldsmith bo tako ljubezniv in ti bo delal ta čas družbo.
Izginil sem v gozdu za gostim smrečjem. Ker sem bil na kaj takega pripravljen, sem vzel seboj najnovejši roman, ki sem ga dobil v knjigarni, se mimo zleknil na mah in čital. Cez dolgo časa sem se zopet spravil na noge in se polagoma ril skozi grmičevje. Ko sem se že precej približal cesti, sem skozi vejevje zapazil Gizelo m Andre-wa v tesnem objemu.
Glasno sem zakasljal, še malo postal, da sem jima dal dovolj Časa, da sta skrila »zadrego«, nato pa sem mirno pristopil in dejal smeje:
— V celem gozdu nisem našel sledu kake gobe, razun par strupenih seveda. Res bi se mi ne bilo treba pehati za njimi...
Odpeljali smo se nazaj v hotel. Gizela in Andrew sta sedela zadaj, jaz pa pri krmilu. V steklenem ščitu sem videl, kako se poljubljata. Jaz seveda nisem prav nič Čutil, da bi bil oženjen...
Naslednje jutro sem zaman iskal Gizelo na hotelski terasi, kjer sva se prejšnjega dne sestala. Ko sem vprašal portirja, mi je izročil dve pismi. Nekam vznemirjen sem odprl prvo: Cenjeni gospod! Iz vsega srca se vam zahvaljujem za vašo ljubeznivo in zame tako dragoceno podporo. Andrew me je za-
snubil. Rano zjutraj sva odpotovala. Srečna sem, vi pa, dragi gospod in prijatelj, nikoli ne pozabite, da ste pomagali ženski najti srečo. — Gizela.
Nato sem odprl še drugo pismo. Bi-lo je od Goldsmitha. priložen pa je bi! tudi ček.
Dear Sir! Ljubim vašo ženo in sem zato ž njo pobegnil. Ker pa je treba vsako povzročeno škodo popraviti ali dati za njo vsai odškodnino, prilagam ček na 25.000 dolarjev, s katerim blagovolite poljubno razpolagati. Sincelerv vouts: Andrew Goldsmith.
Kakor omamljen sem strmel pred se in s prstom prevrtal ček, glasek na Bankers Trust Co.
A sedaj? Kaj naj počnem? Ali naj v navalu užalicnosti vrnem Andrewu ček z izjavo, da on sigurno ne ve, s kom ima opravka in da nikdar v svojem življenju nisem bil Gizelin soprog? Toda če priznam goliufijo, ali ne bi s tem uničil vso Gizelino srečo? Ali pa nuj raztrgam ček in mu ga vrnem s pripombo, naj si obdrži mojo Ženo in da je ni treba odkupiti? Ali pa naj enostavno za teh 25.000 dolarjev kupim biserno ogrl!co in jo poklonim kaki mladi, sladki ženski stvarci?..«
To in ono
Ne sramujte se plešastih slav!
Mnogi odlični možje so bili plešasti. — Pleša je znak visoko razvitega intelekta« — Bujni kodri pričajo o čustvenosti in
fantaziji.
Zadnjič smo poročali, da si je neka I čeli celo tekmovati. Alkibiades je tri*
nadebudna poljska dijakinja končala življenje zato, ker so ji začeli izpadati bujni kodri. Človek bi mislil, da ni na svetu budal, ki bi šla radi take malen* kosti prostovoljno v smrt, a vendar se najdejo. Ta originalni motiv samo* mora nas sili napisati nekaj vrstic o plešah in plešastih glavah, ki po mne* nju učenjakov niso baš naj neumne jše.
Julij Cezar je že v mladosti izgubil lase in ker je z večjim navdušenjem oblegal ženska srca, kakor sovražne trdnjave, se je bal, da ga bo pleša pri ljubavnih doživetjih ovirala. Staro ve* ški vitez je bil ljubosumen na Kleopa* tro. Zdelo se mu je, da ga krasotica vara in da hlini ljubezen do njega iz političnih motivov. Čutil je svojo slabo stran vedno, kadar se je dotaknil čela ter se prepričal, da med njim in tilni* kom ni nobene razlike. Pleša je bila tragična nit, ki se je vlekla skozi vse njegovo življenje. Kalila mu je najpri* jetnejše trenutke. Zato je zastavil po* nosni vojskovodja ves svoj vpliv, da bi mu rimski senat dovolil stalno no* siti na glavi lavor j ev venec. S tem se je izpostavil raznim dovtipom in zbad« Ijivkam, toda pri tem mu ni šlo toliko za znak zmagoslavja na glavi, kolikor za to, da zakrije svojo impozantno plešo. Po burni debati je senat Cezar* ju dovolil nositi lavorjev venec in po* zneje se Kleopatrin ljubimec niti v njenem budoarju ni pojavil brez venca na glavi.
Vedno in povsod so skušali plešasti ljudje prilagoditi svojo zunanjost zu* nanjosti drugih in se tako izogniti za* smehovanju. Kot pametni ljudje so skušali doseči ta cilj na razne načine v skladu z običaji in razmerami v do= tiČni deželi. V Aziji so se sklicevali plešci na verske tradicije. Trdili so, da si morajo glavo briti na božje po* vel je. V Grčiji so si morali plešasti Solon, Sokrat in Plato pomagati z 'drugimi sredstvi Kot vplivni možje so +rdili, da mora nositi mož na glavi venec iz rož kot znak svobodnega in svobodomiselnega človeka. — Atenski mladini tega ni bilo treba dvakrat reči. Kmalu so vsi mladi Atenci nosili na glavah vence. M izbiri vencev so za*
krat dnevno izmenjal svoj venec, tako da so bile rože vedno sveže. Celo so* lidni filozof Sokrat se je izprehajal z vencem na glavi po Atenah in učil svo* je učence življenjske modrosti. Ana* kreon je kot 801etni starec skrbno za* krival plešo z rožnatim vencem in ni* komur se to ni zdelo smešno. Plešci so znali prepričati javnost, da bi bil smešen tisti, ki bi se pojavil na javnem prostoru brez venca na glavi.
Francoska revolucija je prinesla tu* di v pogledu plešastih glav velike iz* premembe. Junaka francoske revolu* cije Danton in Marat sta pregnala vse presodke glede plešastih glav. Od ta* krat se nikomur ni treba sramovati pleše. Za časa francoske revolucije je zmagal razum in presodki so izginili. Pleše so se neženirano svetlikale v družbi, ki je prišla do zaključka, da z bedaste glave ne padajo lasje.
Ljudje čuta in fantazije upa j o na« vadno bujne lase. Kjer pa vidimo red* ke, izpadajoče lase nad čelom, smo lahko prepričani, da imamo opraviti s
človekom, pri katerem je srce na dru* gem mestu. Valujoči kodri krase na* vadno čela umetnikov. Rafael, Correg* gio, Tizian, Paolo Veronese, Rubens in Van Dyck so imeli krasne goste la* se. Med znamenitimi slikarji ni razun Michelangela nikogar, ki bi bil plešast. Isto velja o skladateljih. Mozart, Beet* hoven, Maverbeer, Rosin, Havdn, Gounod — vsi so bili ponosni na svo* je grive. Dolgi lasje so pri umetnikih že tako običajen pojav, da si ne more* mo misliti dobrega vijolinista ali sli* karja brez fantastične frizure.
tavaler je zelo visoko cenil pleša* ste ljcsdi Prišteval jih je med najinte* ligentnejše in najsimpatičnejše. Tudi Shakespeare se je izrazd pri neki pri* liki o plešastih glavah zelo laskavo. — Dumas*oče ima v svojih romanih več plešastih iunakev. Leonardo da Vinci je naslikal sv. Jožefa z veliko plešo Trije kralji, ki so se prišli poklonit Jezuščku na sliki Paola Veronese v draždanski galeriji, imajo tako siiajne pleše, da bi skoraj zasenčile betlehem* sko zvezdo.
-GŠ9-
i popravlja...
Vsaka stara in obrabljena roba mora v popravilo, ako jo hočemo Še rabiti. Popravljanje starih ur, vezanje razbitih loncev in šivanje raztrganih čevljev ni nič posebnega. Da bi pa znal kdo popravljati pohabljene ljudi ali da bi imel kar celo tovarno za popravilo pohabljencev, to je menda mogoče samo v sovjetski Rusiji. Sovjetski listi namreč poročajo, da se je pojavil v Rostovu na Donu famozen kirurg-prof. N. Bogoroz, ki proti primerni nagradi popravi poljubno pohabljenega, šepa-stega, grbastega ali od rojstva bebastega človeka.
Njegovo kliniko je zapustil nedavno lepo raščen mož visoke postave, ki je prišel na svet kot pritlikavec. Prof. Bogoroz mu je podaljšal noge za 10 cm. Famoznega    kirurga pozna v Rostovu
vsako dete. Ljudje govore, da zna delati nosove, podaljšati ali skrajšati noge ali roke, napraviti iz enega prsta dva itd.
Na njegovi kliniki je bila nedavno popolnoma sešita mlada ženska. Obraz, vrat, rame in roke so bile pokrite s ši-vL Prigoda te ženske je neobičajna. Neke noči je bilo vlomljeno v njeno stanovanje v Jekaterinoslavu. Vlomilci so ji zadali več težkih ran in ko se je onesvestila, so jo vrgli v vežo in izginili v noč. Zjutraj so jo sosedje našli in odpeljali na kliniko. Cez nekaj dni je že sedela na postelji in pripovedovala svoji prijateljici, da jo je kirurg docela popravil. Manjkala sta ji samo
še dva prsta na desni roki. ki so ju banditi odsekali. Kirurg ji je obljubil, da bo tudi ta defekt kmalu odstranjen, ker ji presadi dva prsta z noge.
Prof. Bogoroz pripoveduje, da prihajajo k njemu dan za dnem zdravi ljudje s prošnjo, naj jih nekoliko podaljša. Vse take prošnje klinika odklanja, ker njen namen ni podpirati nečimer-nost, temveč pomagati bolnikom in pohabljencem.
V Mehiki poljubljanje prepovedano
Kakor znano, je mehiška vlada uve» liavila zakon, ki prepoveduje poljub* ljanje na ulici in na javnih prostorih v obče. Zakon se tudi radikalno iz* vaja.
Splošno senzacijo pa je vzbudila ne* davno vest, d^. je bila aretirana' seno*
rita Orihuela, dama iz višjih krogov, ker je na cesti poljubila svojega mo* ža. Senorita Orihuela je morala pred sodišče, zagovaijala pa se je precej temDera~ientno. Zahtevala je, da naj vlada tudi prepreči poljubljanje na odrih in v filmih, obenem pa je pro> testirala proti Jrakonski odredbi, ki ie srednjeveška ter omejuje prostost žene. Mehiška ustava da je sicer za* jamčila ženi poDolno svobodo, da pa danes v Mehiki i. ženskami tako rav* najo, kakor pred sto leti ali pa še za časa inkvizicije.
Baje je imel temperamentni nastop senorite Orihuele velik uspeh in na* merava vlada drakonski zakon ukiniti.
Neurje nad Rimom
Nad Rimom je v četrtek divjalo strahovito neurje, kakršnega ne pom* ni j o niti najstarejši ljudje. Voda je drla v potokih po ulicah in zalila kleti ter nižje ležeče prostore in skladišča. Neki osebni avto je za vozil v globoko grapo, katero je izkopala voda in so ga le s težavo izvlekli iz nje. Naliv je trajal vso noč in šele proti jutru se je zjasnilo. Neurje je tudi težko priza* delo mesti Canosso in Bari. Polja so pod vodo, vsa setev je uničena. Več kmetov je zatekla nevihta na prostem. Pri Bariju je udarila strela v neko ko* iibo in ubila dva seljaka, dva pa težko ranila.
Silna nevihta je divjala tudi nad Istro in drugimi pokrajinami. V Rovi* nju je strela udarila v neko poslopje, ubila domačo hčerko in od tu šinila v hlev, kjer je oplazila ter ubila eno kravo in eno jagnje.
V Novari je neurje na cesti dohi*
telo nekega kolesarja. Strela ga je oplazila po eni strani in mu v žepu
vžgala vžigalice, nato pa udarila v zemljo. Kolesar je dobil težke opekli* ne po životu.
16 letni mladenič obsojen na smrt
V mestu Jefferson, Ohio, v Ameri* ki, se je koncem preteklega meseca vršil velik proces, ki je vzbudil senza* cijo po vsej Ameriki.
Na obtožni klopi jc sedel jedva 161etni Fllovd Hewitt, obtožen dvoj* nega roparskega umora. Napadel je meščanko Cecilijo Brown v njenem stanovanju in jo ustrelil, obenem pa je pognal kroglo v glavo tudi njene* mu 51etnemu sinčku Frideriku, da ne bi bil priča krvavemu zločinu.. Mladi zločinec ;e neverjeten cinik. Pred po* roto se je zagovarjal popolnoma mir* no in ni trenil niti z očmi tudi potem ne, ko so stopili porotniki v dvorano ter prečkali krivdorek. Sodišče ga je na podlagi izreka porotnikov obsodilo na smrt na električnem stolu. Usmrče* nje je bilo določeno na dan 20. avgu* sta t. 1.
Na obrazih vseh, ki so se nahajali v sooni dvorani, je bilo opažati raz* burjenje in sočutje z nesrečnim fan* tom, ko je sodnik čital smrtno obsodbo. Njegova mati se je onesvestila in so jo morali odnesti iz dvorane. Ljudje v dvorani so plakali na glas, plakal je obtožencev zagovornik in tu* di državni pravdnik je imel solze v očeh, samo mladi morilec je ostal po* polnoma apatičen. Zagovornik je vlo* žil prošnjo za pomiloščenje.
★
X Sreča v nesreči. V kraju Groaetto v Italiji je šel neki seljak s košem jr*c 3t »b železniški progi ter ni opazil, da prihaja vlak. žele na krike pasantov se je ozrl ter odskočil v stran. Nesreča pa je hotela, da se je spotaknil in padel v sredino tira. V naslednjem trenutku je zdrdral preko njega stroj. Vsi so bili prepričani, da je vlak nesrečneža razniesaril. Veliko pa je bilo presenečenje, ko se je seljak pobral. Nato je hitel pobirati jajca, ki so večinoma ostala cela. Dobil je samo poškodbe in praske po rokah in životu ter manjšo rano na glavi.
X Atentatoma Gibsonova izpuščena. Tz Rima javljajo, da je bila Angležinja Violetie Gibson, ki je izvršila atentat na Mussolini-ja, izpuščena iz zaporov ter se je v spremstvu svoje sestre vrnila v Anglijo. Preiskovalna komisija sodišča za zaščito države jo namreč podala mnenje, da je Gibsonova duševno popolnoma zmedena in da torej ne more odgovarjati za svoje dejanje.
9**4
Kako je postala Ljubljana bela
Borba za samoslovenske napise. — Zmaga občinskega sveta — Mlačnost in nezavednost slovenskih meščanov.
Sklep ljubljanskega občinskega sveta l dne -4. junija 1892, da naj imajo poslej ceste in trgi samo slovenske napise, ni bil soglasen. Oglasil se je občinski svetnik A. Se-nekovič z mislijo, da >bi bilo vendar Ie umestno, da ostanejo slovensko-nemški napisi:, češ, >9aj prihajajo v Ljubljano tujci, zlasti Nemci. In če bodo v Celju, Celovcu, Mariboru in drugje videli, da smo Slovenci pravični ter pripoznavamo enakopravnost, bodo posnemali SI o vence r.
Senekovičev predlog je bil odklonjen, te-da Nemci in nemškutarji so začeli nemudoma po mestu s polarni nabirati podpise proti sklepu občinskega sveta. Nabrali 50 v par dneh 561 nemških, nemškutarskih i;i slovenskih podpisov proti samoslo v enakim javnim napisom.
Posebej sta ugovarjala sklepu, da *e premeni napis Pred Škofijo v BIeiweisov trg (kakor je predlagal dr. D. Majaron) v imenu škofijskega stol. kapitlja prost dr. L. Klofutar in kancelar dr. Iv. Kulavic.
Deželni predsednik baron Andrej \Yin-kler je urno ustregel pritožnikom iu Že dne 24. julija 1892 sklep občinskega sveta temeljem § 84. obč reda razveljavil, sklicujoč se na § 19. državnega osnovnega zakona in na 5127 nemških prebivalcev v Ljubljani. Nekaj zavedenih Slovencev je naknadno svoje podpise na prizivu preklicalo, češ da so podpisali >brez premisleka< ali da rso poln podpisale žene. . .<
Na seji o. avgusta je občinski svet. dr. Ivan Tavčar z neizprosno logiko, globokim pravnim znanjem ter z jedkim sarkazmom
pobil Winklerjev razpis. Izvajal je: v Celju je najmanj 2000 Slovencev in lo še kakih 3000 Nemcev, v Mariboru je vsaj 3000 Slovencev, v Ptuju nad 1000 Slovencev, a povsod so le nemški napisi V Gorici je nad 4000 Slovencev, v Trstu nad 16.000 Slovencev, v Pulju nad 5000 Slovanov, a vsi napisi so le laški. Povsod se člen 19. vse drugače uporablja nego v Ljubljani. V Moravski prebiva 3 četrtine Cehov in 1 četrtina Nemcev; mesto Brno ima okoli 32.000 Cehov in okoli 50.000 Nemcev. Čehov je torej v Brnu šestkrat več nego je Nemcev v Ljubljani in jih je več kot vseh ljubljanskih prebivalcev skupaj. Ali vendar ni v Brnu niti enega češkega javnega napisa! Nekdaj so imeU dvojezične javne napise, a zadnje so odstranili šele letos (1892) ravno ob priliki, ko je cesar prišel v Brno!
Ako jemljejo 32.000 Cehom v Brnu dvojezične napise, je to prav in v redu; ako pa hodi ljubljanski občinski svet isto pot, je takoj ogenj v strehi. Kakor bi 5000 ljubljanskih »Nemcev< imelo več pravic, kot pa 32.000 Slovanov v Brnu.
Toda moč zakona mora biti povsod ista in čl. 19. ima v Brnu isto veljavo kakor v Ljubljani. Isto veljavo ima, kadar gre za pravice Slovanov, in isto, kadar gre za pravice Nemcev. Kar je v Brnu dovoljeno, se v Ljubljani ne more prepovedati; kar smota Trst in Gorica, sme tudi Ljubljana.
Z veseljem pa je pripravljena naša občina za vedno vpeljati dvojezične napise, Kakor hitro ukrene vlada, da se bo tudi po drugih mestih, kjer žive znatne slovenske ■manjšine, postopalo enako.
Občinski sv^t je torej na dr. Tavčarjev predlog sklenil, da se pritoži na c. kr. ministrstvo za notranje reči zoper odlok deželnega predsednika Wink!erja. Toda ministrstvo je 3. novembra 1892 pritožbo občine zavrnilo z razlogi kranjskega deželnega predsedstva ter Vvinklerju v polnem obsegu pritrdilo! Dr. Tavčarjevi razlogi torej ni30 prepričali nemške dunajske vlade.
Ali občinski svet je 15. novembra na predlog dr. D. Majarona sklenil, da se proti odloku ministrstva brez odlašanja pritoži pri upravnem sodišču, ker se je z odlokoma dež. predsedstva in notranjega ministra kršila glavna pravica mestne občinske avtonomije. Niti ta predlog ni bil sprejet soglasno, nego le z veČino glasov.
Pri upravnem sodišču je zastopal ljubljansko občino Čeh dr. Jan Lenoch in upravno sodišče je 29. decembra 1893. prizivu mestne občine ugodilo. Odloka dež. predsednika in notranjega ministrstva sta bila razveljavljena iz razloga, da ppada označevanje ulic, cest in trgov v samosvoj delokrog občine, ki torej lahko sama svobodno odloča  glede javnih napisov.
Zmago našega občinskega sveta je W> ral poročati že novi deželni predsednik Viktor Hein dne 25. januarja 1894.
Človek bi mislil, da je bilo s tem borbe za samoslovenske napise konec. A bi se kruto motil. Pravica je bila priznana le teoretično, ne pa praktično.
Na seji 5. junija 1894 je predlagal dr. Ivan Tavčar: Javni napisi pri vseh ulicah »n trgih ljubljanskega mesta se izpremene tako, da se napravijo vsi, brez vsake izjeme, v slovenskem jeziku. Dotične nove tablice (za ulice in trge jih je treba 338, za hiše pa
1479) je pribiti natančno na iste pralore, kjer 50 pribiti dosedanji dvojezični napisi Hišne tablice se morajo odslej na novih hišah napravljati izključno s slovenskim u i] som, in sicer na stroške hišnih posestnikov Dosedanje hišne  tablice z dvojezičnim m pisom je na stroške občine nadomesti!i t novimi tablicami s samo slovenskimi nnpi^. a le na tistih  iiišah, katerih lastniki, po mestnem magistratu o tem vprašani, v dolo Čenem roku niso ugovarjali. Te sklepe 11» magistrat kolikor mogoče hitro in točno izvrši.
Zanimivo je, da se jo občinski svetnik notar Iv. Gogola   uprl    dr. Tavčarjevem m predlogu, da je odstraniti dvojezične napi-in jih nadomestiti 5 samoelovenskimi le d onih hišah, katerih lastniki niso ujjovarjaV. češ mestna občina ima pravico zaznamovuv
ulice, določati jezik napisov   in odstrani?: staro, ki se ne ujema z novim. Ali dr. Ta%-čar jo vztrajal na svojem predlogu, Ča5 posestniki starih hiš so lastniki starih hišni) tablic. Ako jim te stare napise poberem in zamenjamo z novimi, nastanejo tožbe radi motenja posesti. Le Če lastniki privolil se jim pribijejo nove tablice, ako ne, Mfc nejo stare, dvojezična Sčasom se to Ral samo izpremeni.
Nemci in nemškutarji p.i so - > pritoži proti temu sklepu na kranjski dežolni o' bor ter vložili  pod  vodstvom  Ferd. Mah in dr. pl. Valente kar dva priziva: ohon« 1 pa so po vseh hišah nabirali s polarni pt
pise proti samoslovenskim javnim napisu Že 27. junija jo  tudi baron Hein  pre.p<»\.
dal izvršitev sklepa. Nemci so dali nali« tiskovino z nemškim in slovenskim bese.1 lom izjavo: »Glede na poziv z dne 1J. ju-i 1804, št. 12.007, izjavljam  ... kot la hiše, da ne privolim v izmenjavo tablice, kateri je hišna številka, proti novi ni 1 slovenskim napisom .. . .<   Takih izjm podpisalo 268 nemških in okoli 150 -love-skih hišnih posestnikov in poses«m.h\  l'r< ' samo slovenskim javnim napisom   so R| varjali moZje in žene čisto ljubljanske -venske krvi in slovenskega jezika, ljudje, ki nemškega niso znali niti besedice, obrtniki, ki so trepetali pred vsakim nemškim naro« nikom, da, možje, ki igrajo daiidaiu«-. o i kovani z jmjoslovenskim redom, v javn > važne vloge! Nemški teror in slovenska -ti. hopetnost sta bila pač pov.-^m enak:i. >t>
za žep in nasilnost birokracijo ter nadlei nost sorodnikov so izzvali podpise, ki hranijo v  mestni registraturi  na    »ramo' . naših rojakov.
Tako je morala, izmučena po svojem svaštvu, izjaviti celo Lujiza Pesjakova, hi i dr. Chrobata in učenka dr. Prešerna: >Loiu-se Pessiack, Deut-cho Gasse G, dass ich 11: die Auswechslung meines Hauser-Nuni-rierungstafelchens gegen ein ueues mit blo^ slovenischer Aufschrift nicht einwillige. 1 bach, 23. Juni 1894 . . .<
Kranjoki deželni odbor jc prizivu Nnu cev, iirm-kutarjev in Slovencev le 15. RTf« st* iiirodil in sklep občinskega sveta u-ta«i! lLkratu pa je odredil drojezirnc napise, Z ozirom na večino slovenskega prebivalsfu. pa naj bi bila na novih napisih slovenščin * na prvem in nemščina   na   drugem nttfhL Odlok je podpisal deželni glavar Detela.
Tako so Slovenci in Slovenka pomagj Nemcem in nemškutarjem zmagati nad občinskim svetom, Ljubljana pa naj bi zor* t podala črnobela, torej siva.    Fr. Govekar.
sline Dioitvo narodov?
Društvo narodov stane na leto okoli ?! milijonov zlatih frankov. Ta vsota je na\ -dez ogromna, toda v resnici relativno majhna. To se najbolje vidi, če se prlmerj z eno samo vojno ladjo - oklopnico, ki ne danes 60 milijonov zlatih frankov, bi l se pomisli, da so stroški za Društvo tiar-dov porazdeljeni na 60 držav članic Iz teh številk je vsakemu razvidno, da -stroški za to velevažno mednarodno in.^-
tii-cijo naravnost smešno majhni v prime % ogromnimi koristmi, ki jih ima \ e* svet od nie.
Želja vsakega civiliziranega človeka jc da bi se Društvo narodov čimprej povspt' do take moči, da bi bHo v stanu prepreč vsako vojsko. Zato ie tudi dolžnost \sa!u ga, da njegova miroljubna stremljenja podpira. Po vsem svetu imamo v to s,\-rl!< udruženja za Društvo narodov, to ^o štva, ki propagirajo ideje in cilje Drt^ narodov. V Ljubljani obstoja tako akader ska udruženje, splošno za vse sloje se bo pa ustanovilo še ta mesec in v našem rodnem interesu je, da mu Čim največ Sa-nov pristopi. Pripominjamo, da v Zagr in Beogradu taka udruženja že obstojajo.
.M auri c c Decobra:
Princesa
Prečital sem v novinah oglas:
— Princesa D„ upropaščena po ruski revoluciji, izjemoma želi prodati srebrn čajni servis velike zgodovinske vrednosti. Redka prilika. Obrniti se takoj 199, Cvetna ulica...
Čeprav mi čajni servis ni bil neobhodno potreben in čeprav zgodovinske vrednosti, sem se vendar odločil, da spoznam princeso D. Pred vsem je vsaka ruska aristokratinja vidno zanimiva in vredna intervjuva. Nadalje pa mi je dana prilika, da pomagam eni izmed nesrečnih žrtev sovjetov.
Vratarka mi pokaže vrata. Pozvonim. Ljubezen do vsega romantičnega leži tako globko v jadnih dušah nas za-padnjaških buržujev, da sem bil malo razočaran, ko me je sprejela navadna sobarica z belim predpasnikom. Pričakoval sem bil, da me sprejme vsaj kak mužik v črnih lakastih škornjih, mužik z rdečo svileno košuljo. Utopije! Otroške iluzije Romanov!
Salon ni imel nič slovanskega. Piano z notami zadnjega čarlstona in besedilom: Jaz, jaz sem to počenjal kakor stroj... Fotelj v stilu Ljudevita XVI. Moderna omara in stara preproga. Na kaminu dva portreta v srebrnem okviru, predstavljajoča dva velika kneza v
uniformi. Samo portreta sta bila ruska
v tej sobi.
Princesa se pojavi. Predstavim se. Predstavi se ona.
— Princesa Olga Dobraniškova. Oprostite, da vas sprejemam tako. Moja nova sobarica ni niti pomislila, da bi vas prosila za posetnico. Ah, te sindi-kalizirane služkinje!... treba bi bilo izšibati jih na javnem mestu in jim nohte zaliti z raztopljenim svincem.
Bil sem zadivljen, ko sem cul ta originalni način govora. Njene oči nekoliko počezne, njena lica močno zaokrožena, mena usta dovolj zlobna! Njeni biseri nekoliko ponarejeni — vse to je izdajalo značaj te avtentične in lepe Rusinje v izgnanstvu.
— "Čital sem vaš oglas, gospa. In prihajam k vam, da se pogovorim radi čajnega servisa ...
— Ah, da, dragi gospod... Taka je naša usoda. Usoda nas, nesrečnih žrtev ruskih rabljev. Naša usoda je. da smo namenjeni za hrano gnusnih Shylokov, — in vse naše dragocenosti, ves naš nakit...
— Nisem Žid, gospa...
— Ne govorm tega radi va>. Ce bi
vi bili Žid. bi takoj zahtevali predmet in ga že ogledovali s povečevalnim steklom. Toda jaz govorim o svojih sopotnikih iz izgnanstva.
— Je že dolgo tega, kar ste prišli iz
Rusije?
— Že štiri leta, dragi gospod. Pobegnila sem skozi rešetko ... Preko ru-munske granice.
— Mar so vas boljše viki preganjali?
— Da. Vzeli so mi vse. Izvzemši ono, kar sem otela v kovčku.
Razgovor z izgnano princeso me začne zanimati. Ponudim ji egiptsko cigareto. Ona mi ponudi švedsko vžigalico. Nato pozvoni. Pozavi se sobarica.
— Vodke! zapove princesa odločno. Služkinja se vrne s taso, na kateri
je stala steklenica mineralne vode z dvema čašama. Princesa se razljuti. Zažene proti tasi galalitni obteževalec papirja in klikne:
— Vi torej ničesar ne razumete, kača! Naročila sem vodko. Rusko žganje ____v obedovalnici... črna steklenica... Idite!
In ko sobarica odide poparjena, nadaljuje princesa:
— Rekla sem vam, da sedanja emancipirana služinčad zasluži šibe, da bi se naučila živeti...
Vstane. Odide v svoj budoar in se vrne s servisom za čaj. Nedvomno !ep srebrn servis!
— Vidite, dragi gospod... tega predmeta se hočem iznebiri. Čajnik, posoda za mleko, skodela za sladkor in šest skodelic. Ni mi treba vsega tega hvaliti Ako bi poznali te stvari, bi vam
servis govoril sam. Težko srebro... 1865... Ti grbi, ki se nahajajo na vsakem komadu, pripadajo princem Obrov-skim, daljnim sorodnikom moje rodbine. Vam so znani Obrovski?«
Na svojo veliko sramoto priznam princesi, da so mi Obrovski vrlo malo znani. Ona se potrudi, da mi vse pojasni.
— Ćuli ste o Aleksandru II.?
— Naravno! Sin Aleksandra I----
— Ne, sin Nikolaja ...
— Ah, res! Sin Nikolaja II.
— Ne. ne. Nikolaja I____carja od
1825. do 1855.
— To sem ravno hotel reči.,. Moje nepoznanje   ruske zgodovine
mi je bilo neprijetno. Prekinem torej razgovor:
— A ta servis za čaj?
— Počasi. Govorila sva o Obrov-skih.
— Res.
— Ko je Aleksander II----
— Sin Nikolaja I____
— točno... zasedel prestol, je razdelil šest prinčevskih naslovov za dar radostnega ustoličenja.
— Razumem. Tako so torej Obrovski...
— Niti najmanj! Eden izmed šesterih prinčev je prav neokusno pobesni! z neko caričino dvorno damo. Da maščuje carico, je Aleksej Obrovski ubil
princa, ki se je pregrešil. V znak hvaležnosti mu je Aleksander 11. poldo plemstvo in grb. ki ga vidite na servisu.
Zgodovina Obrovskih me .e na v J: -šila. Vendar se povrnem k stvarnosti In bojazljivo vprašam princeso:
— Za kakšno ceno pa bi prodali servis?
— Oh, malenkost: 38.000...
— Mnogo.
— Kje neki, ako pomislite, ka'%^ nizko stoji frank. Pred vojno je ta lervis bil vreden 6000 zlatih rubljev.
— 38.000... Dovolite, vendar k1 mnogo.
— Redka prilika. Za 30.000 je gfet« srebra.   Tedaj razumete, gospod, preostaja   samo S.000 za zgodovinsk dragocenost. Za edinstveni servis., V so pariški muzeji pred vojno zanj ponujali 6000 zlatih rubljev.
— Ne nasprotujem, gospa. Vi imate gotovo prav. Toda jaz sem vam hotel ponuditi 20.000.
— Ali hočete 25.000? Razmišljam. Ogledujem zares ter
servis. Že hočem izvleči snopič s čeki ko vstopi sobarica v salon. Z izrazom presenečenja na licu in vsa začudeni reče:
— Gospa, gospa! Sluga iz trgovine z zlatnino v Mareejevi ulici je prinesel še en servis. Ali naj mu dam Čv: vina?...
3D
A. & E. Sknbenič
Ljubljana
Odda se trava
v košnji. — Poizve se pri.g. F. Komanu, Mirjc 5t. 6. 1217
Vpokojenec
star 50 let. zdrav in močan dober računar. išče službo skladiščnika ali vratarja. — Ponudbe pod »Zanesljiv 1192» na upravo «Slov. Narod a».
Lokal za trafiko
iščem v Rožni dolini na pro» metnem kraju. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda« pod «Lokal/ll00».
Trgovski pomočnik,
vojaščine prost, išče službo. — Nastopi lahko takoj. — Cenj ponudbe pod «Takojšen nastop 1164» na upravo *S1. Naroda*.
12.1
Kompanjona
s kapitalom 5000 dinarjev šćecn.   Naslov pri upravi S:ov NaroJa.
Kolesa in šivalne stroje
nudi najceneje Nardln in drug, Ljubljana, Poljanska cesta 31. Izvršuje vsa popravila. Oglejte si zalogo in ceno, predno kje kupite. 1202
Veselica
kegljačkegi* k/uba ^Triglav* v Bohorič *vi ulici 9 — v nedeljo 15. t. m. bo nad vse animirana Sodeluje godba železničarjev «SIog&». Posebnost: na ražnju pečena jagnjeta (prvi ob 4.). T'4:nK/vanje celo nedeljo, zve« čer razdelitev nagrad. — Ples. — Odfe-r. 1^03
Lepa opremljena soba
s posebnim vhodom — se ta« koj odda, — Naslov pove upr. »Slov. Naroda*. 1214
Razglas.
Na podlagi sklepa okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 3 maja 1927, opr. št. S 1/26/286 se izvrši prodaja iz proste roke vsega v konkurzno maso »Elek» trarne Z A G R A D E C, družbe z omejeno zavezo v Višnji goria spadajočega premoženja.
Proda se električna centrala v Zagradcu z vodno silo na Krki, z vsemi stroji in daljnovodi. Zvedeniško sodno ugotovljena vrednost 2,083.000 Din.
Kupci se poživljajo, da vlože pismene ponudbe v pisarni konkurznega upravitelja dr. Josipa R e ž e k a . odvetnika v Novem mestu, najkasneje do 10. junija 1927, kjer so natančni pogoji in vsi ostali podatki na razpolago. Kupci so vezani na stavljene ponudbe do L julija 1927.
Novo mesto, dne 12. maja 1927.
Konkurzni upravitelj: Dr. JOSIP RiIŽEK 1. r.
Zahvala.
Vsem, ki so nam ob smrti naše ga dobrega očeta, gospoda
izrazili sožalje, pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje ali drugače z nami sočustvovali v teh težkih dnevih, izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 14. maja 1927.
Žalujoči ostali.
•  . -v
Halnovefil epohalni livm letrolefaks ollnska> »vettltka,
,HIDfl i Anrovo žarnico
200-500
»ver »noči Irisoa bela Uit Neznatna po raba petroleja
Šved kakor elektrika
„AID&"
<e rabi zp. razsvetljavo pioda ainic, iradov. gostilnic Šol. cerkev, dvo-iic, vrtov >td ,,AIDA" ,e pri-dadna za najmanjše m največje orostore — Zahtevajte prospekte! llavno skladišče za SHS Ima ^fektrotehnična 'irm»
SVARC ■ drug
UGREo    JreradoviteVf ulica i
- Iščemo zaupne zastopnike —
- Zahtcvaite »ako* nrosnekte1 -
riSHHHBHHSl£
„Posni"
Realitetna pisarna,
družba z o. z.
LJUBLJANA, Mklošičeva cesta št. 4
proda:
KRASNO enonadsrropno VI* LO, ležečo 4 minute od glav* ne pošte, v najlepji solnčni brezprašni legi, obsegajočo 8 sob, vse pritikline, opTem* ljeno z vsem komfortom, enodružinsko, z malimi adaptacijami uporabljivo za dve družini, z velikim krasno urejenim sadnim, zelenjad* nim vrtom in parkom — po ugodni ceni.
HIŠO z gostilno, 5 gostilniških in stanovanjskih prostorov, zelenjadni vrt, periferija Ljubi jane. Din 85.000.
M ISO, novozidano, s hlevom za 8 glav živine, 5000 m2 sadnega in zelenjadnega vr* ta, 10 minut od tramvaja, Din S5.000.
FOSESTVO 7 oralov, z gostil, no,  gospodarskimi poslopji,
gostiln* dobro obiskovana, tričetrt   ure   od Ljubljane,
Din ).C0O.
VILO, enonadstropoo, trista* oovanjsko, trisobno stanova« nje takoj razpoložljivo, 1100 kvadr. m vrta in dvorišča, R"*n*   !oIina,  Din 145.000.
HISO, predvojno, tri sobe, pri* tikline, 1000 m* vrta, Trn o* vo. Din 80.000.
Brerkonkurenčno GOSTILNO ob glavni cesti v večji vasi blizu Domžal, radi preselit* ve. Din 130.000.
PARCELE v izmeri po 600 m* po Din 15, 18, 20 in 22 — vse ob Dunajski cesti.
DVE PA? CELI 480 in 496 ro» ob Punajski cesti po 10.000
dinarjev.
Kinokapelnlk
prvovrsten, filmski ilustrator z dolgoletno prakso v iaotem* arvu, kakor tudi v največjem
kinu v Jugoslaviji, dober orga* nizator — išče za bodočo se* zono primerne službe v kakem prvovrstnem kinu. Ima velik arhiv najmodernejše kinolite* rature, — Naslov: Štefan, Go* Ijak*Stari St. 17. Zagreb. 1204
I. Stjepušin nm. Jitimu 57
priporoča najoolise tambure, žice, stole, partitore I ostale potrebščine za sta glazbala. -Od! kovan na pariškoj izioibl Cjenici franko.
Šivalni strof,
dobro ohranjen in dva aparata ta elektriziranje — po ugodni ceni naprodaj. — Na ogled pri
Fmškarju F. K. Kaiser, Ljub« jana, 1173
Sprejmem učenca
z dežele aa mehanično obrt. — Hrana in stanovanje v hiši. — F. Batjel, Ljubljana, Karlovska cesta 4. 1216
Dvignite pisma
v upravi «Slov. Naroda*: cA. M. 7»;
♦zPrometni kraj» 1013»; «Spalnica 1162»; •Stanovanje 960»; ♦/Šivilja 1101»; •Umetnost 881»; »Sta jersko 1075»; •Vestnost 1188»; •Znamke 878»; •Zamenjava 1036».
Kolesarji!
Dvokolesa v ceni zelo padla. Pneumatika Michclin, Dunlop. Ceniki franko. — Prodaja na obroke. — F. Batjel, Ljubljana. Kar lovska cesta 4. 78/L
Zanesljivo vratarico
aH VRATARJA ki se dobro spozna v vrtnih delih — sprej* me Kotinska tovarna v Ljub* IJant. — Naturalno stanovanje v tovarni. 1219
i
L Miku*
Ljubliana.
lestn« trt '3
'Morata mo :i OQ0 diZflikfv rt solstaikav -s tijtliih sat:
Pnravna se rvrSujcio točno in solidno
Zastopnike
in zastopnice za prodajo srečk na obroke išče Bančna pošlo vainica   Bezjak.   Maribor, Go» sposka ulica 25. 77 L
Mamice!
30 otroških, vozičkov razn:h vzorcev se prav poceni razproda — v tovarni »Tribuna >■. Ljubljana,   Karlom ska   cesta 4.
79 L
G. Flux, Ljubljana,
Gosposka ulica 6 1. — Stro* kovna posredovalnica boljših služb, že 35 let obstoječa — išče nujno dobro izurjeno hišno v fino hišo v Zagrebu brez otrok, plača dobra; več privat* nih kuharic za vse. N.idalje priporoča vsakovrstno osobje za sezono ter išče deset hoteb skih in restavracijskih kuharic za stalno za sezono za tu in izven. i»l
frtf ;
; 4 ■
.-Se iti
Podporno društvo železniških uslužbencev v Ljubljani naznanja tužno vest, da je njega dolgoletni in zaslužni predsednik, gospod
Anton Šircelj
v soboto zjutraj nenadoma za večno zaspal.
K vešnemu počitku ga bomo spremljali izpred hiše žalosti, Prisojna ulica št. L, v ponedeljek 16. t m. ob 16. uri popoldan.
Ljubljana, dne 14. maja 1927.
Odbor.
Mestm pogreuni zavod
Gospodarska poslovalnica direkcije drž želez, v Ljubljani naznanja, da je preminul načelnik njenega živil, skladišča v Ljubljani, gospod
Anton Sirceij
Pogreb vestnega uradnika bo v ponedeljek, dne 16 maja 1927 ob 4. uri pop. od hiše Prisojna ulica št. 1 na pokopališče
k Sv. Križu. Zaslužnemu spomin.
pokojniku ohranimo tra-
jen
V Ljubljani, dne 14. maja 1927.
00
Spominjajte se Tabora!
Naslov
z lepimi trgovskimi prostori, lepim sadonosmkom in velikim skladiščem, pripravna za trgovino na debelo in probno, bliiu postaje, v jako prometnem industrijskem kraju je takoj NAPRODAJ Dober zaslužek -1170" na upravo Slov Nahoda
Med. Univ.
dr. V. STACUL
specijalist za otroške bolezni
ordinira od 11. — 12. in od 2. — 4. ure
v Ljubljani, Gosposvetska c. 2.
12K
Otvoritev.
1210
Tvrdka OSVALD DOBEIC
Ljubljana,  Pred škofijo 15
naznanja slavnemu občinstvu, da otvori dne 14. maja 1.1. svojo na novo urejeno trgovino z galanterijskim In kratkim blagom, šolskimi potrebščinami, papirjem, krtačami itd NA DROBNO ter se za cenjeni obisk najtopleje
priporoča.
Postrežba točna! Cene solidne!
HkT   Istotam je naprodaj 20 praznih zabojev.
Pojasnilo in priporočilo
O meni so se razširile v moji odsotnosti, ko sem kupov a j vino, različne neosnovane govorice, ki so brez vsake podlage ter škodujejo mojemu ugledu. — Svarim vsakogar, naj ne nasede takim zlobnim klevetam, ker bi si sicer moral poiskati drugod zadoščenja. — Leon se prav dobro počuti. Pravkar je odprl vinotoč poleg Okrožnega urada na Miklošičevi cesti.
Istotam se točijo pristna štajerska in dolenjska vina in dobe topla in mrzla jedila vsak čas. Kavarna in gostilna sta odprli vsak dan   že ob 4. uri zjutraj. Kdor je dobre volje, naj me
pride obiskat. — Cenj. meščanstvu in gostom z dežele se toplo priporočam z velespoštovanjem
Leon Pogačnik, kavarnar in gostilničar, Ljubljana, Kolodvorska ulica 29.
pioT3innpa^!*nw^P3K
- Lekarna -v Beogradu
pri Sv. Trojici,   v Bosanski ulici št 8, se  proda zaradi smrti lastnika. Več pove Stevan  L  Vagner, advokat, Beograd, Knez Miletina št 5.
Zahvala
Ob izgubi naše iskreno ljubljene mame, stare mamice, sestre, tete, tašče in svakinje, gospe
Treo
Josipine
čutimo se dolžne zahvaliti se za izraze iskrenega sožalja, nadalje darovalcem krasnih vencev in cvetja, kakor tudi vsem številnim prijateljem in znancem za Častno spremstvo na njeni zadnji poti.
LJubljana, 13. maja 1927.
Žalujoči ostali.
Mestni  pogrebni eavca
Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežaiostno vest, da nas je naš iskre* no ljubljeni, predragi soprog, najbolj* ši oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod
Anton Šircelj
železniški revident v pokoju in načelnik skladišča
danes v rani uri zjutraj nenadoma za* pustil.
Pogreb neprežaljenega se vrši v po* nedeljek 16. t. m. ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Prisojna ulica 1. na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 14. maja 1927.
Globoko žalujoči ostali.
A. & E. Skaberne, JEjubljana.
za srajce in bluze v veliki izberi !
Najboljša v materijalu in konstrukciji so:
petelin ca kOlOSa 1 šivalni stroji
inamkc GRITZNER, Adler ta Phdnijt. -  Najlepše opreme,
posamezni deli, pneumatika, igle za vse sisteme — samo v
-Ljubljani
blizu Prešernovega spomenika ob — vodi. —
Na|niž|e cene. — Tudi na mesečna odplačila.
Najstarejša slovenska pleskar* ska in Učarska delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana,
Dunajska cesta 15 in Go* sposvetska cesta 2 (dvorišče
kavarne «Evropa*). Se priporoča. — Izvršitev toč«
na. cene zmerne.
78/T
onDLTJonmnnonnoonon:
Zahvalnica
Gosp lekarnar Blum, Subotica.
Čast mi je obvestiti Vas. da so mi Vaše Larucin kapsule jas ko dobro pomagale pri spolni bolezni in da je kapanje povsem prenehalo. i S spoštovanjem M. L. LESKOVAG ' Larucin kapsule se dobivajo po Din 20.— po vseh lekarnah — Glavno    skladišče: Apoteka Blum, Subotica, 74/L
„TOBLER"
slovita svetovna tvornica čokolade, bonbonov in kakao prodaja že v 20C0 prodajalnicah v kraljevim. Konsu-mentom je podar la samo v letu dni preko 1200 lepih poklonil -premij. Gener-zastopstvo in zaloga v B E OGRADI tOborot", Trgovačka  — Telefon   - \ — 89.
VENECIN
731.
izredna zdravilna voda proti revmatizmu in išiasu, želodčnim in črevesnim boleznim ter za nego ran se dobiva
zopet v vsaki lekarni in drogeriji. Skladišče za grosiste: I si s. d. d . Ljubljana.
Kolosalni uspeh! . Velikanski obisk!
Veliki senzacijonalni sporedi
Jackie Coogan
Ljubljenec vse kinopublike v svojem sijaj* nem popolnoma novem veselem filmu
«VELETRGOVEC JACKIE*
(Mali kompanjon). — Komične situacije. Obilo smeha. — Izvrstna igra srčkanega Jackiea, — Hitite, da ne zamudite, ker je jutri zopet nov program. — Jackie Coogan igra samo še danes v soboto! — Izven programa prinašamo še eno izvrstno vese* loigro
„Avto št. 13"
V glavni vlogi lepi Rihard Dix. — Sijajno prikazana komična avto dirka.   Samo še danes. — Samo še danes.
Ob: 4., pol 6., pol 8. in 9.
Preskrbite si vstopnice v predprodaji!
ELITNI KINO MATICA
najudobnejši kino v Ljubljani. — Sredina mesta. — Telefon 2124.
C3
Mi Dieslou motor
dolgo preizkušen izdelek za vsak obrat
Najvarčnejša poraba gonilnega olja. — Preprosto oskrbovanje. — Zgraien s kompresorjem ali brez njega. — Od 30 HP naprej se dobavita točno ozir. na kratek rok
frizer Waggon- and Mascninen-f adriks- Aktiengeseltsctiau tfomals Joti. Mm.
zastopstvi za Jueostavijo
BEOGRAD: lli. 0. Ntillflt Km MifeailSia ti. 49
184 i
B 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 0
Po znižani ceni
Ovokoiesa, motom, vsakovisu otroški vozički, namestni dc» i pneumatika Poseben odJelek ta popolno popravo  emailtranie h poniklanje dvokoies, otroških vozičkov, šivaln h stroje v i Prodaia na obroke  — Ceniki tranko
,Jribnna' }. \. z., lovama dvokoies m otroških vozičkov
LJUBLJANA, Karlovska cesta št 4
HHHEISHHHHHHEiHHHHHHHG"
Pomlad!
Nogavice, kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke, otroške majice in nogavičke, nahrbtniki, palice, dežniki, klnti v vseh barvah. Sifoni Solingen škarje, noži, potrebščine za krojače, čevljarje, tapetnlke, šivilje in sedlarje, — Razna dišeča mila — samo pri
Josip Peteline
oltzu Prešernovega ipomenlka. ob vod
Nainlžie cene  LlUbUatia jotna DOttrežba
Zastore, posteljna pregrinjala, perilo, monograme, obleke i. dr
veze najfinejše in najcenejše
mehanično umetno vezenje
Matek & Mikeš
Ljubljana, Dalmatinova ulica 1
Entlanje, ažuriranje, predti kanje ženskih ročnih del za trg< vino, šolo in dom.
•j*
9*
20°/0 ceneje
vsa naročila po meri in popravila pn
Franc Szantner, Ljubljana
Selenburgova ulica 1
prvovrstna specijalna izdeiovalnlca čevljev za občutljive in bolne noge
1/8-
Meščanska korporacija v Kamniku. št. 1??. Fasc. TII. 1927.
Oglas
dražbe mehkega in trdega lesa na panja« Meščanske korporacije v Kamniku,
Temeljem odobrenja sresktrga poglavarstva v Kamniku * dne 20. septembra 1926. št. 12.219 in Okrožnega agrarnega urada v Ljubljani z dne 26. avgusta 1926, št. 1656. proda Meščanska korporacija v Kamniku, Slovenija, potom ofertne po* nudbe v svojem gozd. okr. Dol v Kamniški Bistrici 30.00" p lm. (trideset tisoč polnih metrov), in sicer približno 30 bukovine in 70 % smrekovine na panju.
V ponudbi je navesti:
1. Krstno in rodbinsko ime ponudnika, naslov podjetja ter bivališče.
2. Točno označbo predmeta dražbe.
3l Ceno za 1 plm. okroglega lesa in drv za kurjavo ni panju, ločeno za mehki in trdi les.
4. Izjava, da je ponudniku posebni pravilnik glede pro» daje mehkega in trdega lesa na panju za okr. Dol. Meščan* ske korporacije znan in da istega brez pridržka prizna.
5. V ponudbi in na zavitku se ima napisati: Ponudba za mehki in trdi les na panju v gozd. okr. Dol Meščanske kor* poracije v Kamniku.
Ponudbo ima kupec lastnoročno podpisati in zapečatiti.
Posebni pravilnik glede prodaje mehkega in trdega le*a na panju za okr. Dol je kupcu pri upravništvu Meščanski korporacije v Kamniku na raz oiago.
Oferte je vložiti do 1. julija 1927 pri upravništvu Me ščanske korporacije  v Kamniku.
Kamnik. 7. maja 1927.
Upravništvo Meščanske korporacije v Kam-_ niku.
Urejuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno*: Fran Jezetfek. — Za inseratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.