Celje - skladišče
D-Per
159/1982
informator
lili
enje e nje renje yvrenje gorenje
List za obveščanje delavcev velensjkega dela SOZD Gorenje — St. 17—Leto XVII.—Titovo Velenje, 15. 4. 1982
Delavci Gorenja pozdravljamo 9. kongres Zveze komunistov Slovenije in mu želimo uspešno delo. Radi bi izrazili tudi svoje veliko zaupanje v pot, ki sta jo začrtala tovariša Tito in Kardelj, in trdno voljo, da še v naprej uveljavljamo načela samoupravnih socialističnih odnosov!
Vsebina brzojavke, ki smo jo danes poslali v Ljubljano, kjer se je v Cankarjevem domu začel 9. kongres Zveze komunistov Slovenije.
9.
KONGRES
Samoupravljanje, zgrajeno na družbeni lastnini sredstev za proizvodnjo, je temeljna revolucionarna pridobitev delavskega razreda narodov in narodnosti Jugoslavije. Socialistična samoupravna demokracija je rezultat in dejanje revolucije, katere nosilci so bili in morejo biti v tej etapi socialistične revolucije le najširše samoupravno in politično organizirane delavske in ljudske množice. Svoje korenine ima v demokratični tradiciji ljudsko-frontnega gibanja, zbranega ob Komunistični partiji, v vstaji, v množičnem narodnoosvobodilnem boju in socialistični revoluciji ter v demokratični udeležbi ljudskih množic pri izvrševanju oblasti že od prvih narodnoosvobodilnih odborov naprej. Sistem socialističnega samoupravljanja je nastal in se razvijal kot rezultat spoznanja, da za revolucionarno gibanje ni dovolj, da ima samo jasne cilje in strategijo, ampak so mu potrebna tudi sredstva, s katerimi morejo delavski razred in delovni ljudje te cilje tudi dosegati. V odnosih socialističnega samoupravljanja se vse bolj uveljavlja zavest o družbeni lastnini kot podlagi medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti ter o solidarnosti in vzajemnosti delavcev v združenem delu pri opravljanju ekonomskih in političnih funkcij družbe. V najglobljem interesu delavskega razreda je zato, da z ustavo opredeljen program uresniči v družbeni praksi, povezan z vsemi delovnimi ljudmi v samoupravno in politično akcijo, ki jo usmerjajo organizirane socialistične sile.
Slovenski komunisti bomo svojo revolucionarno akcijo gradili na podlagi dosežkov in uspehov, na katere smo upravičeno ponosni. Zavedamo se, da ne moremo dogmatsko in samozadovoljno vztrajati pri doseženem, ker so za revolu-cioniranje tokov družbenega razvoja, posebej za utrjevanje odločilne vloge delavca pri upravljanju z družbeno akumulacijo, nujne družbene spremembe in ustvarjalno vnašanje novih spoznanj v našo družbeno prakso. Za nas pri zagotavljanju trajnega in uspešnega razvoja ter stabilnih gospodarskih in socialnih razmer in pri obrambi svoje neodvisnosti in svobode, ne glede na številne težave in protislovja, ni druge poti kot razvijanje socialističnega samoupravljanja. Vztrajali bomo in ne bomo popuščali pod pritiskom težav, ker bi nas to vodilo v vse pogostejše in vse globlje krize. Probleme in težave, s katerimi smo soočeni, smo sposobni obvladati, a moramo biti dosledni pri uresničevanju naših strateških opredelitev: samoupravljanja kot enotnega sistema družbenoekonomskih odnosov, odločilne vloge delavskega razreda in delovnih ljudi pri upravljanju družbe, svobode enakopravnosti ter bratstva in enotnosti vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, njihove opredelitve za skupno življenje v socialistični federativni državni skupnosti ter neodvisne in neuvrščene politike socialistične Jugoslavije. To je program, ki smo ga oblikovali v revoluciji skupaj s Titom in Kardeljem in vztrajali bomo pri njem!
Na temelju spoznanja, da dohodek temeljne organizacije združenega dela ni samo rezultat dela delavcev v teh organizacijah, marveč vseh delavcev v združenem delu, vendar neodtujljiv od delavcev, ki so ga ustvarili, moramo smeleje utrjevati in razvijati poti samoupravnega združevanja dela in sredstev ter odločanja o sredstvih družbene reprodukcije. Le tako se ta sredstva kot družbeni kapital lahko uveljavijo v svoji ekonomski funkciji, skladno z interesi in potrebami delavskega razreda in delovnih ljudi, ki so jih ustvarili, ter v korist celotne družbene skupnosti. Samoupravna in družbena koncentracija teh sredstev s samoupravnim sporazumevanjem v združenem delu, ki izhaja iz družbenega plana in skupnega planiranja delovno, proizvodno in poslovno povezanih organizacij združenega dela, in ki je njegov izraz, je edina alternativa koncentraciji teh sredstev po poti državne prisile ali drugih načinov njihovega odtujevanja.
Utrjevanje ustavne vloge temeljne organizacije združenega dela je pogoj za dosledno uresničevanje koncepta delovne organizacije. Pojavi podjetniškega obnašanja temeljnih organizacij združenega dela rušijo temeljni smoter organiziranja delovne organizacije, ki je izraz in pogoj gospodarske integracije in mora zagotoviti, da deluje tehnologija združenega dela in ekonomično poslovanje, ki temelji na vzajemni odvisnosti in povezanosti ter skupnih interesnih delavcev temeljnih organizacij v delovnem procesu in poslovanju. Delavci v temeljni organizaciji so odgovorni za uspeh dela in gospodarjenja vseh delov delovne organizacije ter za delo in gospodarjenje celotne delovne organizacije, saj so od uspešnosti dela celote odvisni in ne morejo obstojati izven te celote. Skupni interes temeljnih organizacij združenega dela pri pridobivanju in razporejanju dohodka oziroma njihov interes in povezanost v celotnem procesu razširjene re-produkcuje mora postati tisti motiv, ki opredeljuje njihove medsebojne pravice in odgovornosti in s tem ekonomsko trdnost njihove proizvode povezanosti.
(Iz osnutka resolucije 9. kongresa ZKS)
Pred kongresom sta povedala...
Člani osnovne organizacije ZKS v tozdu Avtopark smo v predkongresnem obdobju razpravljali o osnutku resolucije in statutarnih spremembah organizacije ZK. V razpravi smo predvsem ocenili samoupravne družbenoekonomske odnose med posameznimi članicami sozda Gorenje. V tem času lahko komunisti upravičeno trdimo, da je prišlo do sprememb v odnosih. Samo pri tem ne smemo obstati. Naloga članov zveze komunistov mora trajati še naprej predvsem pri razreševanju problemov, ki pestijo našo osnovno organizacijo. Zato veliko pričakujem tudi od kacijske konference komunistov Gorenja. Nadalje smo sprejeli več sklepo, posameznih nalog in zadolžitev.
Pri idejnopolitičnem izobraževanju je dolžnost vsakega člana zveze komunistov, da se izobražuje, prebira literaturo ter pravilno in samokritično zastopa in tolmači politično usmeritev 9. kongresa ZKS.
Le z akcijsko enotnostjo bomo lahko uresničevali naloge, ki smo si jih zadali v osnovni organizaciji, in s tem pripomogli k uresničevanju ustave in zakona o združenem delu. Pravica in dolžnost vsakega od nas je, da s svojim delom omogoča hitrejši napredek naše širše družbene skupnosti. To mora postati cilj nas vseh. V tem vidimo smisel in odločitve najveličastnejšega zbora ZKS.
Alojz Kolenc, sekretar 00 ZKS tozd A v to park
Mnenje osnovne organizacije ZKS tozda Štedilniki in tudi moje osebno mnenje je, da 9. kongres ne sme "proizvajati" novih nalog. Uresničevati moramo postavljene cilje prejšnjih resolucij. Vse napore moramo vložiti v edino in poglavitno nalogo, to je v utrjevanje in dograjevanje sistema samoupravljanja. Iz tega sledijo naloge delegatov, osebna odgovornost, kritika in vzporedno s kritiko novi predlogi, ki bi naj pomagali uresničevati cilje resolucij. V okviru tozda si želim, da bi delavci imeli več vpliva na razvoj svoje temeljne organizacije in da bi odpravili "samoupravljanje" mimo njih. To še posebej velja pri razpolaganju z dohodkom, ki ga ustvarjamo v TOZD. Smatram, da za razvoj samouprave ni dovolj samo hotenje, temveč tudi sredstva, s katerimi razpolagajo delavci v neposredni proizvodnji.
Anton Ocepek, sekretar 00 ZKS TOZD Štedilniki
DELO SINDIKATA
PROGRAMSKO VOLILNA SEJA KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE SINDIKATOV GORENJE T G O
Minuli četrtek, 8. aprila, so se na programsko-volilni seji sestali člani konference osnovnih organizacij ZSS Gorenje TGO. Od 60 delegatov je bilo prisotnih 41, seji pa so prisostvovali še predsednik občinskega sveta ZSS Velenje Franc Trebše, predsednik poslovodnega odbora Gorenje TGO Janez Miklavčič in drugi vabljeni gostje.
Delegati so najprej sprejeli poslovnik o delu programsko-vo-lilne seje konference, izvolili organe konference in nato prisluhnili temeljitim poročilom o delu sindikalne organizacije v Gorenju. Po daljši razpravi, v kateri so sodelovali Milan Golob iz tozda Galvana, Drago Aupič iz tozda Kompresorji Črnomelj, Ivan Sevčnikar iz tozd Pralna tehnika, Alojz Meža iz tozda Hladilna tehnika, Neva Trampuš in Miro P ruš iz službe za rekreativno in kulturno dejavnost, Rudi Pahole (pravna pomoč). Stane Toporiš (aktiv krvodajalcev), Rajko Ribič (predsednik nadzornega odbora blagajne vzajemne pomoči), Alojz Saje (predsednik koordinacijskega odbora osnovnih organizacij ZSS Gorenje SOZD), Roman Jurič iz DSSS, Martin Hrastnik iz tozda Elektronika, Janez Miklavčič, Franc Trebše in Drago Krenker, je predsednik konference Jože Meh predlagal v razpravo še programsko in delovno usmeritev osnovnih organizacij ZSS.
Delegati so najprej potrdili predlog programske in delovne usmeritve konference, nato pa še spremembe poslovnika o organizaciji in delovanju konference, predlog finančnega načrta konference in opravili volitve novih organov konference.
Za člane Izvršnega odbora Konference 00 ZSS Gorenje TGO so bili soglasno izvoljeni: Alojz Bačovnik, Jože Kolet-nik, Franc Kričej, Jože Meh, Alojz Meža, Ivanka Prislan, Vinko Rotovnik, Ivo Rošer.
V nadzorni odbor konference so bili izvoljeni: Dominik Javornik, Nadja Rebec, Franc Škruba.
Člani Koordinacijskega odbora sindikata Gorenje SOZD so: Anka Melanšek, Jože Meh, Alojz Meža, Janko Šme in S ivo Zdolšek.
Kot delegati v občinski svet ZSS Velenje so bili izvoljeni: Vlado Borovnik, Jože Kočar, Marjana Koren, Roman Jurič, Jože Meh, Anka Melanšek in Djordje Piano.
Delegata za republiški odbor sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin SRS sta Roman Jurič in Janko Šme.
Delegati za X. kongres Zveze sindikatov Slovenije so Branko Amon, Marjeta Krapež, Jože Meh, Jože Verdev in Marija Zajec.
Hkrati so tudi verificirali izvoljene delegate osnovnih organizacij sindikata za konferenco 00 ZSS Gorenje TGO.
SEZNAM IZVOLJENIH DELEGATOV KONFERENCE 00 ZSS GORENJE TGO
ZAMRZOVALNIKI:
Silvo Čepin, Cveto Marovt, Stane Strahovnik ŠTEDILNIKI:
Jože Verdev, Dominik Javornik, Ivanka Prislan ELEKTRONIKA:
Martin Hrastnik, Silva Černič, Ivan Rošer
PRALNA TEHNIKA:
Ivan Sevčnikar, Drago Pečečnik
ORODJARNA:
Roman Ramšak, Vinko Rotovnik—namestnik DSSS:
Franc Kričej, Jože Meh HLADILNA TEHNIKA:
Alojz Meža, Milica Konečnik
KUHALNI APARATI:
Ivan Šarman, Jože Koletnik
GOSTINSKA ENOTA:
Majda Batič
EMBALAŽNICA:
Alojz Koprivnik
POHIŠTVO:
Alojz Bočovnik
GALVANA:
Milan Golob
AVTOPARK:
Jože Tratnik
VZDRŽEVANJE:
Jaka Tovorljan
PLASTIKA:
Ivan Jelen
GRADBENI ELEMENTI:
Jože Stakne
MG A NAZARJE:
Silvo Zdolšek
KONDENZATORJI ROGATEC: Matija Prevalšek
KOMPRESORJI ČRNOMELJ: Bogdan llec
ELEKTRONIKA PTUJ:
Janko Kolarič
PROGRAMSKE IN DELOVNE USMERITVE KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE SINDIKATOV V GORENJU T G O
Konferenca osnovnih organizacij Zveze sindikatov Gorenje TGO ni posebna organizacija, organ, temveč je le mesto usklajevanja delovanja osnovnih organizacij sindikata. Zato so tudi delovne usmeritve nanašajo predvsem na 00 ZS in Konferenco kot usklajevalno telo.
•	Letos bo med drugim tudi kongres Zveze sindikatov. V priprave se bomo aktivno vključili in to z obravnavo dokumentov, pripombami in predlogi ter tudi z razpravami na samih kongresih. Prav tako se moramo še aktivneje vključiti v delo občinskega sveta Zveze sindikatov. K temu nas še posebej zavezuje sedanja težka gospodarska situacija, dokaj neurejene razmere na področju preskrbe s surovinami in reprodukcijskim materialom, zelo slabi pogoji za ustvarjanje dohodka, slabša zunanje-trgovinskea bilanca in s tem naše možnosti za koriščenje ustvarjenih deviz.
•	Kljub napredku na samoupravnem področju in delovanju samoupravnega sistema bomo morali še veliko storiti.
V	samoupravnih skupinah bomo morali še pred sejo delavskega sveta doseči še doslednejšo obravnavo zlasti najpomembnejše problematike in izboljšati informiranje iz delavskega sveta v samoupravne skupine. Aktivnejšo vlogo bodo morali dobiti izvršilni organi delavskih svetov, vendar je za njihovo delo treba čimprej pripraviti, obravnavati in sprejeti poslovnike o delovanju, obveznostih in kompetencah.
•	Težka gospodarska situacija zahteva, da se sindikalne organizacije v polni meri vključijo v pripravo, obravnavo, sprejemanje in potem še zlasti v izvedbo sanacijskih programov in planov za leto 1982.
Pravilna se nam zdi ocenitev, da se sanacijski načrt izdela za vse tozde, da je sanacija potrebna na nivoju tozdov in delovne organizacije. Vloga sindikata v pripravi načrtov je v ocenitvi strokovnih rešitev, oceni realnosti ukrepov in zagotovitvi nadaljnjega razvoja samoupravljanja, boljših pogojev dela, doseganju večje gospodarnosti in večjega dohodka.
V	fazi obravnave in sprejemanja sanacijskih ukrepov in plana 1982 moramo preveriti vse plane in jih po potrebi dopolniti.
V	fazi uresničevanja sprejetih načrtov in ukrepov moramo v sindikalnih organizacijah zagotoviti polno angažiranost vseh delavcev, stalno preverjati dosežene rezultate in zastavljati nove aktivnosti, da bi zastavljene rezultate dosegli. Pri tem bomo morali še bolj kritično preverjati delo in odločitve strokovnih služb, delovne skupnosti.
•	Osnovne organizacije sindikata in zlasti izvršni odbor ter konferenca 00 ZS in njen izvršni odbor, se bodo morali še bolj vključiti v obravnavanje in sprejemanje odločitev v samoupravnih organih in predvsem v obravnavanje in sprej-manje samoupravnih sporazumov in pravilnikov. Delavski sveti, strokovne službe in poslovodni delavci morajo javne obravnave samoupravnih splošnih aktov bolje in bolj dosledno organizirati , delavski svet pa mora ob sprejemu sklepa o javni obravnavi splošnega samoupravnega akta sprejeti tudi točen plan javne obravnave.
e Uspešno smo končali vse predvolilne priprave in same volitve. Z aktivnostjo osnovne organizacije moramo zagotoviti boljšo povezavo delegacij z delavskimi sveti, zbori delavcev, družbenopolitičnimi organizacijami. Sindikat se mora zavzemati za pravilno delovanje delegacij, ki bo vključevalo dvosmerno povezanost, strokovno pomoč in dvofazno obravnavo gradiv za delegatsko skupščino.
Pri tem je treba dosledno preprečevati, da bi posamezniki ali skupine skušali izrabiti delegatski sistem za svoje osebne cilje.
•	V Gorenju smo morali zaradi neučinkovitosti pristopiti k izvedbi organizacijskih in kadrovskih sprememb. Te spremembe sedaj še težko ocenimo, vsekakor pa ne bodo imele učinka, če ne bomo vsi skupaj bolje in bolj odgovorno delali. Zahtevali bomo, da se za vse neuspehe, zastajanja in zaviranja, pa tudi za uspehe stalno izpostavlja osebna odgovornost. Način dela do sedaj je bil, da smo postavljali vrsto nalog in potem ugotavljali, da niso izvršene. Toda vzrokov in odgovornosti za to v glavnem nismo preverjali, temveč postavili nove naloge. S politično aktivnostjo pa moramo doseči, da bomo odslej dosledno obravnavali vprašanje odgovornosti in sprejemali ustrezne ukrepe. Tako bomo lahko dosegli večjo učinkovitost Gorenja.
•	Bolj aktivno in odločno bomo morali delati na področju novega sistema delitve po delu. Do sedaj smo se v to premalo vključevali. Razlogov za to je bilo več, obstoječe razmere pa kažejo, da res potrebujemo nov sistem, ki bo dosledno osnovan na samoupravno dogovorjenih in sprejetih osnovah ter merilih.
•	Zaostrene razmere so še pokazale na neustreznost obstoječih odnosov v GPS in drugimi organizacijami združenega dela skupnega pomena. Odnose z GPS je treba nujno in čimprej točno samoupravno opredeliti in to na osnovi dohodka, skupnega rizika in skupnega vlaganja v razvoj nabavne, prodajne in servisne mreže. Tudi druge organizacije združenega dela skupnega pomena bo treba vezati na doseganje dohodka tozdov neposredne proizvodnje, saj le ti postajajo vse preveč avtonomni.
•	Zavzemali se bomo za doslednejšo ureditev odnosov med tozdi Gorenja TGO na osnovi udeležbe v skupnem prihodku in dohodku.
Postaviti bi morali deleže in kriterije produktivnosti, materialne porabe, gospodarnosti, kadrov ipd. za vse, ki so udeleženi pri nekem končnem izdelku. Nujno je, da postavimo realne odnose, kjer bodo delavci vsake temeljne organizacije na osnovi dogovorjenih kriterijev vedeli: naš delež je bil tolikšen in toliko si lahko razdelimo.
•	Posebno skrb bomo posvetili zagotavljanju boljših delovnih pogojev, večji varnosti pri delu in odpravi nočnega dela žensk. To bomo lahko izvedli z aktivnim delovanjem odborov za varstvo pri delu, sprejemanjem ustreznih investicijskih programov na delavskih svetih itd. Osnovne organizacije morajo problematiko delovnih pogojev stalno obravnavati, eno od prihodnjih sej konference pa bomo posvetili samo tej problematiki.
Posebno pozornost bomo posvetili problematiki delavcev z zdravstvenimi omejitvami in invalidom ter starejših delavcev, katerih delovna sposobnost je z leti upadla, so pa s svojim delom veliko prispevali k razvoju Gorenja. Gre za zagotavljanje takšnih delovnih mest in samoupravno sprejetih rešitev, ki bodo vsem tem delavcem omogočile polno in enakopravno vključevanje v delo, upoštevaje njihove zmožnosti za delo in izkušnje. Pri tem bo treba postaviti široke možnosti za dodatno usposabljanje in prekvalifikacijo. Tu pričakujemo močno pomoč Aktiva invalidov.
•	Več pozornosti bomo namenili izobraževanju sindikalnih aktivistov in kadrovski krepitvi osnovnih organizacij sindikata in konference 00 ZS. Menimo, da bi se pri konferenci 00 ZSS Gorenje TGO morala oblikovati kadrovska komisija, ki bo sodelovala pri oblikovanju predlogov kandidatov za funkcije v sindikatu na nivoju DO in višje v DS DO in organih delavskega sveta in ki bo sodelovala v postopkih obravnave kandidatov za poslovodne funkcije.
y
•	Večjo pozornost kot doslej je treba posvetiti tudi uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanju socialne varnosti delavcev.
•	Področje rekreacije in kulturne dejavnosti je relativno dobro urejeno in rezultati se kažejo predvsem v množičnosti. Ponovno pa bi morali imenovati komisije za rekreativno in kulturno dejavnost pri vseh 00 ZSS, predvsem pa bi morali v izvršne odbore osnovnih organizacij Zveze sindikatov Slovenije vključiti organizatorje rekreacije in kulturne animatorje.
•	Nadaljevati je treba z delom na področju krvodajalstva in področje dela še razširiti. Tudi z vidika SLO in DSZ bi bilo ustrezno, da dobimo v Gorenju organizacijo Rdečega križa.
•	Pravna pomoč je v sedanji obliki ustrezno organizirana in jo velja še naprej razvijati.
•	Na eni od prihodnjih sej konference 00 ZSS bomo morali obravnavati predloge za povečanje članarine v blagajni vzajemne pomoči in preveriti obstoječe kriterije za delitev posojil.
Delo mladine
PRED VOLILNO PROGRAMSKO KONFEENCO
Mladi Kordinacijskega sveta ZSMS Gorenje, Titovo Velenje, bomo v mesecu aprilu izvedli nekaj pomembnejših nalog in akcij:
•	Organizirali in izvedli bomo očiščevalno akcijo, da bomo uredili del našega vsakdanjega delovnega okolja in pešpoti; Osnovne organizacije v tozdih pa bodo do 1. maja izvedle interne očiščevalne akcije, da bodo uredile svoje delovne okolje.
V tem času pa bomo tudi končali evidentiranje brigadirjev.
•	Že dolgo načrtovani seminar bomo izvedli 16. in 17. aprila 1982 na Dobrni, kjer bodo sodelovali člani vseh predsedstev 00 ZSMS. Na seminarju se bodo poleg dela po skupinah seznanili s temami: Kaj je marksizem?, funkcioni-rane delegatskega sistema, delitev dohodka, gospodarski položaj Gorenja, organiziranost ZSMS, aktualne naloge ZSMS in vloga ZSMS v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, priprave na XI. kongres ZSM Slovenije.
•	Po daljših pripravah bomo imeli v Gorenju 24. aprila 1982 ustanovno konferenco kluba štipendistov Gorenja. Na ustanovni konferenci se bodo mladi seznanili s težkimi pogoji gospodarjenja Gorenja, kako poteka delo mladih v tovarni, kako lahko doprinese klub k boljšemu sodelovanju štipendistov in štipenditorja, ogledali pa si bomo tudi proizvodni program.
•	Mladi v Gorenju pa bomo tudi organizirali volilno konferenco, kjer bomo volili nove člane sekretariata Koordinacijskega sveta ZSMS Gorenje Titovo Velenje. Zavedati se moramo tudi, da je pred nami XI. kongres ZSM Slovenije in da se moramo mladi plodno vključiti v razprave o kongresnih dokumentov. Ker želimo imeti na konferenci že izoblikovana stališča, bomo razprave glede kongresnih dokumentov organizirali predhodno in sicer:
—	od 14. aprila do 24. aprila Osnovne organizacije Gorenje Promet Servis
—	od 4. maja do 8. maja Osnovne organizacije Gorenje TGO
e Pred nami je tudi mesec mladosti, ki od nas mladih zahteva še posebno aktivno vključevanje v mnogoštevilne akcije in manifestacije.
• Vse delavke in delavce Gorenja, še posebej pa mladinke in mladince, bi želel opozoriti, da bo skozi Titovo Velenje dne 25. aprila 1982 v jutranjih urah potovala zvezna štafeta mladosti in upam, da se bomo osrednje proslave na Titovem trgu ob 7.30 udeležili v čim večjem številu.
VABILO NA PRVO REDNO SKUPŠČINO KLUBA ŠTIPENDISTOV GORENJA
V soboto, 24. aprila 1982, bo ob 11. uri v jedilnici A ustanovna skupščina Kluba štipendistov Gorenja.
Vabljeni so vsi štipendisti Gorenja in vsi delavci Gorenja, ki žele sodelovati pri delu kluba.
Klub najlaže predstavimo, če zapišemo 2. in 3. člen Pravilnika kluba štipendistov Gorenja:
2.	člen
Klub, s sedežem v Titovem Velenju, Celjska 5a, je v okviru Koordinacijskega sveta ZSMS Gorenje ustanovljena organizacija vseh štipendistov Gorenja, delegiranih delavcev Gorenja in ostalih delavcev Gorenja.
Člani kluba so lahko tudi ostali delavci Gorenja.
Delegirani delavci Gorenja so delavci, ki jih predlaga KS ZSMS Gorenje in so potrjeni na skupščini kluba (strokovni delavci služb, ki lahko s svojim delom oplemenitijo delo kluba).
Ostali delavci Gorenja so delavci, ki se izobražujejo ob delu ali iz dela, ter delavci Gorenja, ki so pripravljeni sodelovati pri delu kluba.
3.	člen
Namen kluba je organizirano spodbujanje povezovanja štipendistov z organizacijo združenega dela, s čimer bi še pred sklenitvijo delovnega razmerja dosegli njihovo hitrejše in celovitejše vključevanje v organizacijo združenega dela. Poleg tega bi sodelovanje štipendistov, delavcev, ki študirajo ob delu, izobraževalnih organizacij in OZD, vplivalo na približevanje vzgojnoizobraževalnih programov potrebam delovnega procesa.
Nasvidenje v soboto, 24. aprila 1982.
KS ZSMS Gorenje Titovo Velene
Skupina učenk usmerjenega izobraževanje se je takole po 14 dnevih praktičnega dela poslovila od Gorenja
PROUČEVANJE
ROBOTIKE
V začetku aprila letos je bila na obisku v Gorenju skupina študentov in asistentov s Stojne fakultete iz Ljubljane. Svoj obisk so namenili proučevanju robotike, ki je tudi njihova študijska usmeritev. V Gorenju so jim strokovnjaki predstavili naš pristop k reševanju določenih nalog s področja robotike, ki se začenjajo pri študiju zahtev za koncept robota, nadaljujejo z izdelavo dokumentacije za prototipe in končajo z izdelavo roboto, hidravličnih in drugih sklopov za robote.
Hkrati so jim predstavili celotno stanje na področju robotike v Jugoslaviji, kjer ima pomembno mesto Gorenje, ki si je ta položaj zagotovilo s sodelovanjem z dvema raziskovalnima institutoma: Jožef Stefan iz Ljubljane in Mihajlo Pupin iz Beograda.
Svojevrstno proučevanje robotike v praksi so študentje iz Ljubljane dopolnili z ogledom aplikacij na ameriškem robotu Unimation 2000, videli pa so točkovno varjenje, prenašanje pločevine z vakumskim prijemalom in manipulacijo z obdelovanci. V Gorenju pa so si gostje z zanimanjem ogledali tudi delo domačega robota Goro 101 na liniji za brizganje emajla.
Pomembno je tudi dejstvo, da so vse te naprave za razne aplikacije delo domačih strokovnjakov iz Gorenja, med najpomebnejšimi pa so toč kalne klešče, ki so jih izdelali v tozdu Vzdrževanje. Hkrati pa v oddelku robotike že razvijajo nov robot, ki je zasnovan na robotu Goro 101. Nov tip Goro 102 že dobiva novo obliko z velikimi sposobnostmi, sklope zanj pa že izdelujejo v tozdu Orodjarna. Industrijski elektroniki in robotiki bomo v Gorenju posvečali še več pozornosti, zastavljen program delapa obeta, da bodo doseženim uspehom kmalu dodali nove.
O tem so se sami prepričali tudi gostje ljubljanske Strojne fakultete.
LEP DOSEŽEK
REKORDNA PROIZVODNJA V MESECU MARCU
V obratu Keramika tozda Gradbeni elementi so letos marca dosegli rekordno proizvodnjo. Izdelali so 99.618 m2 keramičnih ploščic in proizvedli 15.080 m2 biskvita, ki ga prodajajo keramični tovarni v Liboje. Dosežen rezultat jev sedanjih gospodarskih težavah vsekakor vzpodbuden in tudi vreden pohvale.
Peči gorijo nepretrgoma cele dneve, tako da letni plan v celoti dosegajo. Problema s prodajo ploščic na domačem tržišču ni, izvoz pa ni zadovoljiv, čeprav je kvaliteta dobra in jo še izboljšujejo. Počasi se obrablja tudi strojna oprema, kažejo se znaki iztrošenosti, za obnovitev pa bi potrebovali znatna devizna sredstva, kar pa je v trenutni gospodarski situaciji skoraj nemogoče.
Eva Kodrun dela v obratu keramike že od vsega začetka.
Prvo leto je delala v pakirnici, sedaj pa je v stiskalnici. Delovni pogoji na omenjenem delovnem mestu so težki, predvsem zaradi poletne vročine, pozimi pa zaradi mraza.
"Imamo skupinsko normo in delam na dve izmeni. Delam pri avtomatski stiskalnici in to v glavnem sede. Ploščice, ki pridejo iz stiskalnice, je treba ročno zlagati in pri tem paziti, da se ne poškodujejo.
Pred vročino nas varujejo zaščitne rokavice, čevlji in plašč. Želim, da bi še na ostalih dveh stiskalnicah dobili avtomate."
Eva je doma iz Skorna. V pogovoru smo izvedeli, da nočnega dela žena v obratu ni. Tudi prevozi na delo in z dela so dobro organizirani.
Eva, ki je tudi članica samoupravne delavske kontrole, ni preveč zadovoljna z nagrajevanjem po delu. Misli, da bi glede na pogoje dela morale biti ženske bolje nagrajene. Toda ob sedanjih gospodarskih težavah ta njena želja ni uresničljiva.
"Želim si tudi, da nam ne bi zmanjkalo dela in da ne bi bilo zastojev. To je sedaj najpomembnejše!"	. P
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet - predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA, Prevalje, 1982. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1/72 z dne, 23. 1. 1974.
SAMOUPRAVLJANJE
2. SEJA DELAVSKEGA SVETA
Predsednik delavskega sveta delovne organizacije Gorenje TGO Viktor Vaupot je za sredo, 14. april, sklical 2. sejo tega samoupravnega organa. Za sejo je bil predlagan dnevni red, ki je obsegal:
1.	Obravnava eleborata o družbeni in ekonomski upravičenosti delovne organizacije za proizvodnjo hladilnih aparatov v Bihaču.
2.	Obravnava predloga samoupravnega sporazuma o skupnem razvoju, proizvodnji, trženju in vzdrževanju računalniških sistemov.
3.	Vprašanje delegatov in razno.
Na osnovi določil samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo mora delavski svet obravnavati in posredovati temeljnim organizacijam združenega dela predloge in skupna stališča s področja poslovne politike, posameznih investicijskih elaboratov ter njihovem financiranju, poslovnega sodelovanja, vlaganja sredstev ipd.
Kot je znano, je bila na temeljih skupnih opredelitev SR Slovenije in SR Bosne in Hercegovine dana pobuda o širjenju materialne osnove dela, povečanju produktivnosti in zaposlenosti in s tem v zvezi tudi za ustanovitev nove delovne organizacije za proizvodnjo hladilnih aparatov v Bihaču. Ustanovitelji bi naj bili: Gorenjeva tozda Kompresorji Črnomelj in Hladilna tehnika in Skupščina občine Bihač. Pred sprejetjem akta o ustanovitvi pa morajo ustanovitelji sprejeti elaborat o družbemi in ekonomski upravičenosti ustanovitve nove delovne organizacije. Hkrati morata naša tozda pred sprejemom elaborata pridobiti tudi mnenje drugih tozdov v Gorenju.
Več o tem vprašanju in tudi o skupnem razvoju, proizvodnji, trženju in vzdrževanju računalniških sistemov v SR Sloveniji bomo poročali v naslednjem Informatorju.
Visoko priznanje
Na slovesnosti ob podelitvi Kidričevih nagrad in drugih priznanj za raziskovalno delo, izume in izpopolnitve je v petek, 9. aprila, v veliki dvorani republiške skupščine govoril Štefan Korošec, član predsedstva CK ZKS. Najprej je opozoril na 11. april, ko mineva 70 let od rojstva, in na 12. april, ko mineva 29 let od smrti Borisa Kidriča, ki je v temelje naše revolucije in sosialističnega samoupravljanja vgradil vse svoje fizične in umske sposobnosti.
"Med nagrajenci ste tudi mladi raziskovalci, kar dokazuje, da brez skupinskega dela, brez prenašanja teoretskih spoznanj in delovnih izkušenj starejših na mlajše ni in ne more biti napredka v znanosti. Tudi v tem nam je lahko Boris Kidrič vzornik in vzgled. Kidrič se je spopadel s teoretskimi problemi in stvarnimi ovirami v našem razvoju vedno skupaj s svojimi sodelavci.
Ena naših najpomembnejših nalog, ki nas čakajo, bo poiskati odgovor na vprašanje, kako nadomestiti surovine, ki jih uvažamo, z domačimi, kjerkoli je to smotrno in možno, hkrati pa zmanjšati odvisnost znanja, opredmetenega v proizvod n ki opremi in tehnoloških postopkih, od tujine. Razvoj naših lastnih tehnoloških rešitev in spreminjanje sestave proizvodnje, ki jo terja napredek tehnologije v svetu ni le najkrajša pot za naš hitrejši izhod iz sedanjih gospodarskih težav, marveč osnovni pogoj za naše trajno enakopravno vključevanje v mednarodno delitev dela.
Uvajanje znanja v družbeno prakso pa je dolžnost in pravica vseh delavcev v združenem delu, to je ne le znanstvenikov in raziskovalcev, marveč tudi uporabnikov novega znanja in inovacij. A dolžnost in pravica družbe kot celote je, da nenehno ustvarja pogoje za nemoten prehod znanja v proizvodnjo, hkrati pa mora stalno uveljavljati ekonomsko motiviranost raziskovalcev in uporabnikov za raziskovalno delo, razumljivo, na osnovi dohodkovne povezanosti in svobodne menjave dela."
NAGRADO SKLADA BORISA KIDRIČA je Upravni odbor Sklada na podlagi predloga delevskega sveta delovne organizacije Gorenje TGO podelil nagrado s področja tehničnih ved skupini za sodelovanje pri razvoju mikroprocesorskega analizatorja EKG. To skupino sestavljajo:
Profesor dr. Ludvik Gyergyk, doc. dr. Krunoslav Turkulin, mag. Damijan Zazula, mag. Iztok Gabrovec, Marjan Vezjak, dipl. ing. Franc Solin, dipl. ing. Franc Jager, dipl. ing. profesor dr. Janez Trontelj, doc. dr. Nikola Pavešič, mag. Slobodan Ribarič, doc. dr. Vojko Valenčič in profesor dr. Aleksander Janežič .
Avtomatska obdelava bioelektričnih potencialov srca je področje, ki se je v svetu uveljavilo v zadnjih dvajsetih letih. Združuje znanja umetne inteligence, računalništva, kardiologije in sodobne tehnologije. Skupina je posvetila največ pozornosti avtomatski obdelavi EKG signala. Že več let sodeluje s TGO Gorenje in rezultati tega sodelovanja je mikroprocesorski analizator elektrokardiograma.
V	SOBOTO DELAMO
O pogojih dela v letošnjih prvih mesecih smo v Informatorju že večkrat poročali, hkrati pa je to tudi stalna tema razprav na delavskih svetih in drugod. Težave z oskrbo reprodukcijskega materiala so povzročile že večje zastoje pri delu. Tako smo 9. januarja po terminskem koledarju imeli "delovni dan", nismo pa delali. Za tisti dan smo delo prerazporedili, kot nadomestilo osebnega dohodka pa smo dobili izplačano 80-odstotno akontacijo osebnega dohodka.
Nadalje smo bili v trinajstem tednu po terminskem koledarju na kolektivnem dopustu.
V	zadnjem času pa je z oskrbo materiala le bolj ugodno in to nam omogoča, da bomo lahko v soboto, 17. aprila, imeli delovni dan, s katerim bi nadoknadili 9. januar.
Za ta dan smo že dobili akontacijo osebnega dohodka, sedaj bomo pa imeli obračunano razliko v višini 20 % in presežke norm ter ostale dodatke za opravljeni polni delovni čas.
Glede na razmere, v katerih se nahajamo, je tudi najbolj primerno, da to delo čimprej opravimo. Pred nami so velike zahteve domačih kupcev in še pomembnejši izvoz. Imeli bomo toliko, kolikor bomo naredili. To smo slišali že večkrat in tega se moramo vedno bolj zavedati. Le z delom bomo lahko omilili težave in izgube na dohodku, ki nastajajo, ko ne izpolnjujemo planskih nalog.