GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA-OKOLICA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA ___LJUBLJANA ŠTEVILKA 16. — LETO I. LJUBLJANA, 26. NOVEMBRA 1954 VSEM DRUŽBENIM ORGANIZACIJAM, ORGANOM DRUŽBENEGA SAMOUPRAVLJANJA. DELOVNIM KOLEKTIVOM IN PREBIVALCEM OBČIN NA OBMOČJU LJUBLJANA-OKOLICA ČESTITAM K VELIKEMU PRAZNIKU NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE — 29. NOVEMBRU! V IMENU OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA-OKOLICA Predsednik: MIHA BERČIČ VSEM DRUŽBENIM ORGANIZACIJAM, ORGANOM DRUŽBENEGA SAMOUPRAVLJANJA, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN PREBIVALCEM MESTA LJUBLJANE ČESTITAM K VELIKEMU PRAZNIKU NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE — 29. NOVEMBRU! V IMENU LJUDSKEGA ODBORA GLAVNEGA MESTA LJUBLJANE Predsednik: DR. MARIJAN DERMASTIA OKRAJNI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA - OKOLICA POROČILO FINANČNE INŠPEKCIJE delo finančne inšpekcije v času od 1. JAN. DO 31. JUL. 1954 Finančna inšpekcija okraja Ljubljana okolica je bila formalno ustanovljena šele z odločbo OLO Ljubljana-okolica, štev. 95/2 z dne 9. febr. 1954, s katero so bili dotedanji uslužbenci, ki so pripadali delno finančni reviziji, delno pa upravi za dohodke, postavljeni za finančne inšpektorje. Na postavitev finančnih Inšpektorjev je poprej pristalo Državno tajništvo za gospodarstvo LRS. Finančna inšpekcija je vertikalno povezana z Rep. finančno inšpekcijo, od katere Prejema naloge in smernice za delo ter ji je dolžna pošiljati Poročila. Organizacijsko je posebna delovna enota v okviru Tajništva za gospodarstvo in Podrejena načelniku tajništva. Njeno delo pa je odvisno tudi od njene lastne iniciative ’n je pooblaščena v smislu Uredbe o finančni inšnekciii Pregledovati vso finančno In Poaterialno evidenco in dokumentacijo gospodarskih orga-Pizacij, pa tudi nadzorovati 8osjpodarjenje z ocnovn^1 sredstvi, voditi nadzor nad Premoženjskim stanjem obrat-nih sredstev gospodarskih organizacij, kakor tudi varovati tPterese skupnosti in čuvati Zakonitost pri izvrševaniu Predpisov. Inšpekcijska grupa »leje 7 ljudi, od katerih imajo Trtie nad 15 službenih let, Pstall na 1—J.2 let. Za strokov-P° izobrazbo so predpisani po-®6»nl pogoji, ker je potrebna -adostna strokovna izobrazba n Praksa v finančnem, bančen1 Jn gospodarskem poslova-,'u- Od uslužbencev inšpek-s'je imajo trije nepopolno ednjo izobrazbo, eden sred-t10 izobrazbo ln ustrezno antn° pra]tS0j trije imajo ’!:i° izobrazbo fl jurist in 2 ^•ronornlsta), od katerih imata vVa knjigovodsko, odnosno nn$no pirakso. 0,^ razmeroma obširnem po-r°cju našega okraja je glav-g.° torišče dela 592 gospodaren Podjetij, odnosno obratov c; sektorja, prav tako pa , P- inšpekcija na tem področ-J; ®krbl za pravilno izvajanje < f-lpisov in čuvanje zakoni-1 Pri vseh družbenih orga-DfZactjah ln zavodih, pa tudi - obveznostih privatnega do družbe. »iruktura gospodarskih or- PlzaciJ je najrazličnejša ta- ko v industriji kakor v obrti, močno je razpredena mreža trgovskih in gostinskih podjetij, pa tudi splošnih in delovnih kmetijskih zadrug, zadružnih obratov in organizacij drugih panog. Tako pride na enega finančnega inšpektorja okoli 80 gospodarskih enot, četudi se je predvidevalo v republiškem merilu, da bi na enega inšpektorja moralo odpasti ca. 40 gospodarskih enot. Tako so inšpektorji preobremenjeni z delom na terenu, pa tudi pestrost dela jim onemogoča podrobnejšo specializacijo za posamezne panoge gospodarske dejavnosti in za še bolj temeljito seznanjanje s predpisi o gospodarskem poslovanju. Letos je finančna inšpekcija opravljala predvsem naslednje naloge: 1. Kontrola popisov ln Inventur zaradi plačila pozitivne, odnosno vračila negativne razlike pri cenah gotovih proizvodov — regresov. 2. Redni ln izredni pregledi gospodarskih organizacij zaradi izpopolnjevanja in plačila obveznosti do družbe.’ 3. Kontrola davčnih prijav in prometnega davka za leto 1953 privatnih zavezancev — knjigašev. 4. Reprezentativni pregledi nekaterih podjetij po nalogu rep. finančne Inšpekcije. 5. Pregledi zaključnih računov gospodarskih organizacij ln ustanov za leto 1953. 6. Razni pregledi gospodarskih organizacij zaradi ugotavljanja gospodarskega kriminala, odprave pomanjkljivosti v poslovanju, kakor tudi zaradi ustreznih ukrepov pri likvidaciji, odnosno kaznovanje raznih prekrškov. 1. Kontrola regresov je bila opravljena v začetku januarja, ko je bilo pregledanih 36 obračunov ln so bile izdane odločbe o skupnem vplačilu 45,657.873 din pozitivnih razlik in za vračilo skupno 330.426.921 din negativnih razlik. Pozitivne razlike v ceni so se vplačevale na podlagi popisov zalog surovih kož. volne, petroleja in motornih olj, vtem ko so bili regresi dovoljeni pri zalogah bombaža ln svile, v preji in vlaknu. Kasnejši pregledi teh popisov na terenu so ugotovili nepravilnosti ln je finanč- na inšpekcija s svojim posegom prihranila proračunu zveze 37,226.670 din negativnih razlik in naknadno izterjala še 490.043 dinarjev premalo plačanih razlik v cenah. Ti zneski predstavljajo škodo, ki bi jo povzročilo družbi 6 gospodarskih organizacij ter je bilo eno podjetje predlagano v kaznovanje in je bila izrečena kazen pri sodniku za prekrške v višini 700.000 din (Predilnica Litija). 2. Redni In Izredni pregledi zaradi ugotavljanja obveznosti ln njih odvajanja so bili izvršeni pri gospodarskih organizacijah, in sicer v 391 primerih Pregledana so bila predvsem podjetja obrtniškega sektorja in KZ ter je bilo za leto 1953 ugotovljenih zaostankov pri 100 pregledih, izvršenih v januarju, za 23,960.000 din. Tl zaostanki so se nanašali predvsem na prometni davek in so bili posledica prenizkih obratnih sredstev pri nekaterih obrtniških podjetjih, delno pa nepravilnega obračunavanja in nepravilnega knjigovodskega prikazovanja in neurejenosti knjigovodstva v posameznih podjetjih. Izvršeni pregledi v KZ so v 64 primerih izkazali zaostanke na prometnem davku iz leta 1953 v znesku 3,500.000 din, vtem ko so pregledi za leto 1954 v 45 primerih prikazali naslednje za- ostanke KZ: din prometni davek 7,676.841 gozdna taksa 11,194.736 obresti na osn. sredstva 104.371 neodvedena amortizacija 1,109.896 prisp. soc. zavar. 42.353 okr. prometni davek 101.868 neodvedenl odtegnjeni davki 127.055 dohodnina 4.056 Skupno 20,361.776 Vzroki za zaostanke so v nelikvidnih in prenizkih obratnih sredstvih in se pojavljajo zaostanki predvsem pri onih zadrugah, ki imajo večje količine lesa ter so njih obratna sredstva zaradi tega bila imobilna. To jasno dokazuje zaostanek na gozdni taksi 11.194.736 din, ki izvira največ iz preživahnega usmerjanja KZ v posle z lesom. Da bi se doseglo pravilno obračunavanje In odvajanje prometnega davka, so finančni Inšpektorji sodelovali prt sestankih ln seminarjih s posameznimi finančnimi referenti ta računovodji podjetij ter tolmačili posamezne nove predpise in uredbe glede davka in ostalih obveznosti. Znatni zaostanki plačil družbenih obveznosti so bili ugotovljeni tudi pri pregledih zaključnih računov v mesecu aprilu in maju, vendar so Se ti odvodi izvršili, ko so gospodarske organizacije prejele potrjene odločbe o zaključnih računih in so bili urejeni definitivni obračuni z družbeno evidenco pri banki. 3. Davčne prijave ln plačilo prometnega davka privatnih obvezancev-knjigašev je finančna inšpekcija nadzorovala s sodelovanjem Uprave za dohodke In ji zaradi pomanjkanja ustreznega kadra pomagala. Na terenu pri teh obvezancih je bilo največ dela februarja, ko je bilo ugotovljenih 2,500.000 din zaostanka na prometnem davku zasebnega sektorja, nadaljevalo pa se je to delo še v mesecu marcu.' Pri- pregledih poslovnih knjig knjigašev so bili odkriti skoraj normalni pojavi nepravilnega dokumentiranja, tako realizacije, kakor tudi režije in ostalih stroškov ter je v splošnem smatrati knjigovodstvo knjigašev za zelo pomanjkljivo in netočno. Z novimi predpisi, s katerimi se poviša višina prometa ln višina davka, oz. dohodka, na podlagi katere nastane obveznost, voditi knjige, je v tekočem letu število knjigašev padlo ln znaša v privatnem sektorju samo ca. 50 zavezancev, kar bo omogočilo vsaj pri teh večjih zavezancih natančnejše preglede In ustrezne ukrepe za kaznovanje nerednosti. 4. Reprezentativne preglede. je odredila rep. finančna inšpekcija ter je bilo v začetku februarja pregledanih 14 važnejših podjetij v Industriji, iz tekstilne, usnjarske, kemične In lesno predelovalne stroke, pa tudi Iz trgovske in gostinske mreže. Ti pregledi so 1)111 Izvršeni tik pred definitivno sestavo zaključnih računov za leto 1953 ter so pokazali zadovoljivo stanje v knjigovodstvu in poslovanju ter zadovoljiv poslovni uspeh za leto 1953. Analiza dohodkov teh podjetij je dokazovala zadovoljivo doseganje plana ter je bil zlasti ugoden rezultat pri produkcijskih podjetjih, ki tudi Izvažajo. Nikjer pa ni bilo opaziti prekomernega dohodka, ki bi nastal zaradi konjunkturnih razmer na trgu. Seveda so bile tudi tu ugotovljene nepravilnosti glede na pomankljivo sestavo ln obračun inventur, nepravilno ta prekomerno finansiranje Iz obratnih sredstev (Industrija usnja, Vrhnika, Predilnica Litija), kršenje odnosov, Izigravanje predpisov zaradi uvoza opreme (»Color«, Medvode, »Induplati«, Jarše) nepravilno dajanje avansov tudi po navideznih investicijskih obračunih (Predilnica Litija). Finančna Inšpekcija tedaj ni predlagala kazni za posamezna podjetja, vendar Je izdala ustrezne odločbe in ukrepe, g katerimi so bili ti nedostatlci odpravljeni in tako zaključni računi za leto 1953 čim pravilneje sestavljeni. V preteklih mesecih bi se morali še bolj povrniti k tovrstnim pregledom, saj so zadnji pregledi pokazali umestnost, da se podjetja prisilijo k sestavi periodičnih obračunov v kratkih razdobjih, četudi za ceno preobremenjenosti njihovega dela v računovodstvih. Periodični obračuni so dosegli, da proračunski dohodki enakomerneje in pravilneje dotekajo in da so podjetja prisiljena biti točna glede odvajanja, sicer bi prišlo do nepotrebnih bremenitev plačnih skladov zaradi zamudnih obresti. Planski instrumenti letošnjega gospodarskega sistema preprečujejo nesmotrno črpanje plačnega sklada po podjetjih, vsekakor pa bo treba še natančneje kontrolirati obračunske plačne sklade ta upravičenost izkazovanja režijskih In materialnih Izdatkov posameznih podjetij. Se večjo pozornost bo treba posvetiti pravilni sestavi inventur ter preprečevati znatne inventurne razlike med dejanskim in knjigovodskim stanjem posameznih podjetij, ki so celo pri razmeroma večjih gospodarskih organizacijah še vedno nepojasnjene (Tovarna »Motvoz«, Grosuplje). 5. Pregledi zaključnih računov gospodarskih organizacij ln zavodov za leto 1953 so bili izvršeni aprila in maja ter je bilo konec maja praktično že vse delo končano v skupno 394 gospodarskih organizacijah, tako da je bilo v našem okraju to delo zaključeno med prvimi v republiki. Finančna Inšpekcija je sodelovala In tvorila pretežni del bilančnih komisij In tako pregledala: 58 zaključnih računov v industriji, rudarstvu, prometu in gradbeništvu, 147 obrtnih podjetij, 26 trgovskih podjetij, 32 gostinskih podjetij, 28 raznih drugih podjetij la ustanov. Preglede zaključnih račimov KZ so izvrševali zadružni re« vizorji, vtem ko so se finančni Inšpektorji pri tem ukvarjali s pregledi in obračuni odvajanja akumulacije. Na splošno se mora ugotoviti, da so bili zaključni računi pretežnega dela industrije, trgovine in gostinstva predloženi pravočasno, obrtniški sektor je bil točen predvsem na Vrhniki in v Domžalah, zaostajala pa so obrtniška podjetja Dolenjske In zlasti podjetja v Mengšu. Vodicah in Komendi. Kljub temu so bili zaključni računi pregledani v predpisanem roku in ni bila niti ena bilanca potrjena brez pre'gleda. Zaradi nepravilnega zaključka računa je finančna inšpekcija zavrnila 3 manjše zaključne račune obrtniških, odn. komunalnih gospodarskih organizacij s posebno odločbo. Le nekaj manjših in šibkejših obrtnih obratov je bilo pregledanih šele v juniju, vendar je bilo delo na zaključnih računih pravočasno končano ln so bila s tem o pravem času sproščena okrajna proračunska in Investicijska sredstva. Pregledi zaključnih računov so ugotovili nepravilnosti pri Izkazovanju vrednosti osnovnih sredstev, pomanjkljivosti pri oceaitvi inventur, nepravilno prikazovanje materialnih stroškov in nepravilno Izkoriščanje plačnega sklada, kar je vse vplivalo na višino dohodka ter v tej zvezi na akumulacijo in obračun zaslužkov za leto 1953. Ugotovljeno Je bilo, da so bili skoraj vs! zaključni računi od strani bilančne komisije popravljeni in je tako n. pr. samo eno podjetje iz ind. stroke predložilo zaključni račun tako točno sestavljen, da ga bilančna komisija ni popravila (»Toko«, Domžale). To dokazuje, da so pregledovali zaključne račune z največjim Interesom ln da se je skušalo vsako podjetje pri tem čimbolj seznaniti s problematiko in s specifičnostmi. Da bi bilo mogoče delo zadovoljivo izvršiti in pravočasno končati, so bilančne komisije stalno prekomerno in intenzivno delale, kar je omogočilo pravočasen zaključek. Na odločbe, s katerimi so bile dane pritrditve zaključnih računov za leto 1953, se je pritožilo troje gospodarskih organizacij, katerih ena Je bila popravljena še pred dokončno odobritvijo, sporazumno s podjetjem, vtem ko sta bili dve odločbi rešeni pri Izvršnem svetu LRS s tem, da Je bila ena zavrnjena kot neosnovana (Tovarna fllca, Mengeš), druga pa je bila utemeljena ln se Je naknadno obračunal ln razdelil plačni sklad ter davek na plače (Tovarna glasbil, Mengeš) Do pritožb je prišlo predvsem ta ra dl nejasnosti predpisov glede obdavčitve plačnega sklada In določitve povprečnega plačnega sklada. Sporni primeri so se na ta način rešili ter Je tudi nova odločba za Tovarno glasbil, Mengeš, že predložena v potrditev. Intenzivno delo pri zaključnih računih je prineslo skupnosti določene koristi. ker je bilo na ta način rešenih mnogo dohodkov za proračun zveze, republike in okraja. V dokaz naj služi, da je bilo samo pri pregledu Industrijskih podjetij v okraju po revizijah zaključnih računov obračunanega za 28.361.000 din družbenega prispevka več, kakor so ga obračunala podjetja. Pri Istih podjetjih smo ugotovili nenra-Vllno prikazano črpanje plačne- ga sklada za skoraj 13,000.000 dinarjev, ki bi jih sicer podjetja skrila med raznimi režijskimi izdatki. Razlike na davku za plače znašajo samo zaradi tega za ca. 32 milijonov več, kakor so obračunala podjetja. 6. Nepravilnosti in liercdno-sti v gospodarskih organizacijah so bile ugotovljene pri raznih pregledih ter je odgovorne osebe finančna inšpekcija predložila v kaznovanje. Za nepravilno finančno poslovanje podjetij se lahko sproži troje vrst postopka, in sicer: kazniva dejanja pred rednim sodiščem, upravno - kazenski prekrški se dajo v kaznovanje sodniku za prekrške, gospodarski prekrški pa okrožnemu gospodarskemu sodišču. Finančne prekrške, ki so . -polnoma finančnega značaja, kaznuje komisija za finančne prekrške, katere člani so pri OLO v pretežni meri finančni inšpektorji. Skupna vsota izrečenih kazni v 13 primerih fin. prekrškov znaša din 21.500, poleg tega je bila izrečena tudi kazen ukora. Od denarnih kazni odpade na KZ 45% prestopkov. Od obravnavanih prekrškov je bilo 6 težjega značaja ter so bile Izrečene kazni za din 13.000, ostale kazni-se nanašajo predvsem na prekoračevanje blagovnega maksimuma. V tekočem letu je bilo skupno prijavljenih 15 primerov finančnih prekrškov, od katerih 5 odpade na KZ, 8 na gospodarske organizacije drž. sektorja; 1 primer pa je bil Izročen Drž. tožilstvu, ker je imel obeležje kaznivega dejanja, vtem ko je bil 1 prekršek predan v pristojnost sodniku za prekrške. Fin. prekrškov finančna inšpekcija ni prijavljala v vsakem primeru, ker bi se pri tem posamezni manjši primeri prepočasi reševali in bi se ne moglo preiti na zasledovanje težjih gospodarskih prekrškov. Finančna inšpekcija je ugotovila kriminalno prisvajanje na račun skupnosti v Mizarski delavnici, Logatec, ker je zaradi upravnikove nepoštenosti nastala škoda 1,237.810 din. Posledica je prisilna likvidacija podjetja, ki je še v teku, vtem ko je bil upravnik Jančar že obsojen na 3 leta ln 5 mesecev strogega zapora. V postopku pred sodiščem so upravniki gostinskih obratov v Domžalah in v Gor. Logatcu, kjer/ so bili ugotovljeni primanjkljaji nad 950.000 din, v dveh trgovskih podjetjih so bili ugotovljeni primanjkljaji 703.890 din, katerih so storilci tudi predani javnemu tožilstvu, odnosno sodišču. V enem primeru Je bila preiskava u.*,C', wljena zaradi pomanjkanja dokazov, vendar so se ugotovili in našli naknadni obremenilni dokazi in se je po stopek ponovno začel (Trgovsko podjetje Kamniška Bistrica). Nadalje ima inšpekcija stalne težave s posameznimi mesarskimi podjetji, kjer nastajajo izgube in deficiti zaradi neurejenosti knjigovodstva, ki omogoča poedlmm poslovodjem da gospodarijo v korist svojega žepa. Krajevna mesarija Podpeč izkazuje primajkljaj 88.618 din in sta odgovorna poslovodja predana sodišču. V teku so še pregledi mesnice v Komendi in v Kresnicah. Od starih primerov Iz leta 1953 je letos izreklo sodišče 7 kazni, in sicer skupno 4 leta ‘.n 4- mesece zapora In za skupno 600.000 din denarne kazni. Trlic j ku, dva pa sta se končala brez obsodbe zaradi pomanjkanja dokazov. Pred okrožnim gospodarskim sodiščem so bili sproženi med letom trije postopki, od katerih je hii eden zaradi nepoštenosti predan sodniku za prekrške, vtem ko sta dva še v teku zaradi prisilne likvidacije (Mizarska delavnica Gor. Logatec in Kmetijska zadruga Škofljica). Javnemu pravobranilstvu je bilo prijavljenih 7 primerov zaradi odtujevanja osnovnih sredstev privatnikom, procesi pa niso bili uvedeni, ker je Javno pravobranilstvo LRS presodilo, da s prijavljenimi primeri niso bili oškodovani interesi skupnosti. Na podlagi prijav finančnih inšpektorjev zaradi uvoza opreme je devizna inšpekcija obvestila, da je bilo eno podjetje kaznovano s 600.000 din zaradi uvoza osebnega avtomobila, poleg tega je bilo še eno podjetje kaznovano z 1,100.000 din. Rezultati ostalih prijav niso znani, ker nismo bili obveščeni. Med večjimi kaznimi, ki jih je izrekel sodnik za prekrške, je omeniti predvsem kazen 700.000 din zaradi nepravilnosti pri regresu. • Kljub raznovrstnim nalogam je finančna inšpekcija sodelovala tudi pri raznih neodložljivih nalogah ter so tako njeni uslužbenci sodelovali pri likvidaciji kmetijskih zadrug, pri odmeri dohodnine, pri reorganizaciji gostinske mreže itd. Od skupnih pregledov, ki Jih je Inšpekcija letos Izvršila, je najmanj 40 primerov, kjer gre za sum nepravilnega poslovanja, odnosno kriminala v podjetjih, oziroma za odpravo nedostatkov in napak. Skupno število vseh pregledov do konca julija je bilo 641, s katerimi je bilo ugotovljenih za 327,000.000 diu zaostankov na raznih obveznostih do družbe. Ustrezni ukrepi za plačilo so bili izdani. Finančna inšpekcija v zadnjem času ugotavlja slabo poslovanje posameznih obrtnih obratov ter so bili dani v postopek predlogi za likvidacijo 3 obrtnih podjetij, medtem ko se je pri enem industrijskem obratu KZ pri pregledu ugotovilo, da nima potrjenega zaključnega računa še iz leta 1952 ter je bilo zato odrejeno, da se zaključni račun za leto 1952 pravilno sestavi; odvodi znašajo samo za leto 1952 nad 10,000.000 din. V bodoče bo morala finančna Inšpekcija posvetiti še več pozornosti finančni ureditvi in poslovanju obrtništva, kajti dosedanji pregledi kažejo, da je tu še vedno zelo kritično stanje, tako glede knjigovodskih kadrov kakor glede ažurnosti in bo treba odločneje skrbeti za pravilno vodstvo. Te težkoče se odpravljajo sporazumno z Obrtno zbornico, ki je najela v ta namen posebnega inšpektorja kot pomoč posameznim obrtnim podjetjem. Delo finančne Inšpekcije bi bilo lahko še Uspešnejše, ko bi bilo že dovolj razjasnjeno marsikatero vprašanje poslovanja po novih predpisih. Vsekakor bo stanje v obrtništvu zboljšano, ker bo 43 podjetij oproščenih vodenja kontnih planov; vodilu bodo enostavno knjigovodstvo, obveznosti (davka in ostale dajatve) pa jim bodo določene pavšalno. Kot bodočo nalogo sl je finančna Inšpekcija zadala dolžnost, da uredi svojo interno evidenco, na terenu pa še bolj sistematično pregleda podjetja. DELO FINANČNE INŠPEKCIJE V ČASU OD 1. AVGUSTA DO 31. 0KT0DRA 1954 primeri iz leti 1953 so še v te- Delo v tem času Je bilo usmerjeno predvsem na preglede celotnega poslovanja podjetij, delno pa po posameznih problemih podjetij ln zavodov. Skupno je bilo Izvršenih 130 pregledov, pri katerih je bilo pregledano celotno poslovanje 14 podjetij industrije, gradenj, rudarstva 5 drž. kmetijskih posestev 18 obrtnih podjetij 9 zavodov Ostali pregledi so bili izvršeni le v pogledu posameznih problemov, In sicer: pavšalizacija obrtnih obratov, pregledi gostinskih podjetij zaradi refundacije osnovnih sredstev itd. Za vse preglede velja ugotovitev, da Je še vedno veliko pomanjkanja kniigovodskih ali ustreznih vodilnih kadrov. Slabo je stanje knjigovodskih kadrov zlasti v obrti, pa tudi nekatera manjša Industrijska podjetja niso zadovoljivo zasedena s strokovnimi knjigovodskimi močmi. Opekarna Vrhnika si pomaga s honorarnim knjigovodskim svetovalcem. KLO Logatec zaradi slabih prometnih zvez In odročnosti ne more dohiti dohreea in stalnega računovodje Šibek knMgovodski kader je v T.esno-industritskem podietju Podpeč Hd Zelo šibka pa le zasedba v kmetijski stroki, saj so računo-vod«kn mesta v kmetijskih posestvih sorazmerno zelo slabo »n«ed”oa. Sirer le pa o pregledih 6 Wne*Hskfh rm«e«tev nn-eeh«< ohlavlienn *V,inno pn-nM-•o In pnlr»-nns nreblnn-nMVs. Skoraj vsi pregledi so pokazali. | da so osnovna sredstva v pod-I jetjih pomanjkljivo vodena, da I evidence niso primerno ureje-| ne in niso vse spremembe spro-I ti evidentirane in obračunane ! obveznosti do obresti in amor-j tizacije. Skoraj moremo trditi, | da je od pregledanih podjetij, k! imajo svojo evidenco osnovnih sredstev urejeno in sproti izkazujejo vse spremembe, edino Industrija platnenih izdelkov v Jaršah. Zlasti je značilno, da imajo industrijska podjetja lesno stroke- v osnovnih sred; stvih prllično neurejenost ln ne plačujejo pravilno obresti . in amortizacije. (LIP Ljubljana, KLT Logatec). Nadalje je pripomniti, da formalni predpisi glede overjanja poslovnih knjig, vodenja zbirne glavne knjige, valutlranja in vodenja analitičnih evidenc obveznosti do družbe niso nikjer dosledno izpolnjeni, kar podjetja opravičujejo, češ da je to nepotreben balast pri delu, odnosno glede valutiranja, da valuta-clje ne znajo staviti, odnosno nimajo Interesa, da bi točno vodila evidenco obračuna zamudnih obresti. Glede obračunavanja zamudnih obresti je bilo ugotovljeno na področju NB Medvode, da podjetja niso izvršila po bilančni komisiji odrejenih obračunov In so bile zato* v oktobru Izdane posameznim podjetjem ustrezne odločbe. Tudi prekomerni dobički «o bili povod nree'edev Na g-Uošno je 1’grVovi'epn. dn ^i Uvažajo svoje izdelke, niso v obračunih dobička v celoti zajemala svojih, že oetvarjenih tečajnih razlile. To velja zlasti za usnjarska podjetja na Vrhniki, v Kamniku in za »TOKO« Domžale ter je pričakovati pri teh podjetjih v drugi polovici leta še povečan priliv tečajnih razlik. Pri lesnoindustrijskih podjetjih je stanje podobno, vendar priliv ni tako visok, niti ni pričakovati znatnejšega povišanja, čeprav podjetja še niso obračunala vseh tečajnih razlik. Navajamo značilnosti, ugotovljene v nekaterih podjetjih: 1. Industrija, gradnje In rudarstvo Tovarni glasbil Mengeš je bila na pritožbo popravljena delitev plačnega sklada in obračun davka na plače za telo 1953. Pri tem so bile obenem z odločbo finančne inšpekcije odpravljene nepravilnosti v prikazu realizacije in odvodih odtegnjenih davkov. Induplati, Jarše je doslej edino podjetje, kjer ni bilo pri pregledu opaziti nerodnosti v vodenju evidence osnovnih sredstev. Za uvožene »gill« stroje je podjetje plačalo 146,932.321 din, za kar so bili najeti ustrezni investicijski krediti, vodi pa knjigo o prometu ln obračunu davka na promet pomanjkljivo ter je bilo dano navodilo za odpravo pomanjkljivosti. Preseganje družbenega plana Izvira iz delno prenizko postavljenega plana. Predilnica Litija — Pri pregledu poslovanja, izvršenem v septembru, je bilo ugotovljeno, da ne plačuje obresti na osnovna sredstva za avto, kupljen v letu 1954. JBvtdenca osnovnih sredstev tudi ni urejena. Nepravilno 1e nabavljen iz amortizacijskih sredstev aparat Uster Zelter-wegger za 3.800.000 din. Nabavljena Investicijska oprema o° tvrdke Zlnser, za katero je prc-jela V-sdit. 2 miltiona fUnBr’eV od OLO In pričakuje še noV kredit 45 milijonov, znaša P° fakturi 65,425.095 din. vendar podjetje nabave ne more plačati, ker banka zahteva dokumentacijo o izvoru deviz. Oprema je delno že prispela, vendar S® ni knjižena. Podjetje je Izjavilo, da devi*' nlh razlili; nima. Zalogo surovih ne zadoščajo, zlasti primanjkuj® bombaža. Obračunski sklad podjetja Je previsoko obračunavam ne vodi se pravilna evidenca 0 prometnem davku. Realizacija presega plan. Navidezno pravil' nost poslovanja pa je naknadn revizija, M jo je Izvršilo tajm' Stvo za notranje zadeve s P®' močjo ren. revizijskega zavod® In s sodelovanjem devizne jj* finančne Inšpekcije, razkrila >h se nredvideva stomirnnje in r”z' veljavitev bilance za leto zaradi nepravilnega ob-afunav*' nin materialnih stroškov, P1*1* tzvodnle ln plačnega sklada leto 1953 in zaradi dalatev k®' lektlvu v naravi za ca. 13 h™' Itionov dinarjev. Polce tega devizna inšnekcija odkrila n<' pravilnosti glede namenske P® rabe deviz In nenrnvtinn nf1 svalanle izvoznih kocfic'cn,e,r za nenravilpo d"’-lnrlran bombi nrl izvozu Končni rezultat .h® še objavljen •8vti*r*#a Ksmnlk. ,"r,,i"'^ he na osnovnih sredstvih nj^ znatne. vendar evidence c . 11-eione *n od nnv’h ln,,c-,i'" nj n-»v”no nh-nlUrnn — s p*—-l-i -« n^-cell »" n— -e,c1 vpfl"*.,« T»—niz— p*z **—' ca od tekstilne Industrije Doh’ Žale v letu 1G52 ni bil izvršen dovolj vestno in so ostale v inventuri nezaj ete večje količine Preje. Zaradi takrat neurejenega knjigovodstva se te razlike niso mogle ugotoviti. Materialne evidence surovin tudi sedaj še niso v skladu z dokumenti komerciale in ni knjigovodstvo pri *' m dovolj dobro urejeno. V režij; izkazani izdatki za reklamno loterijo 1,559.821 din bi se moraliepo odbitku dejansko razdeljenih dobitkov podjetju odvesti kot nepravilna obogatitev v znesku 1,183.545 din ter je bila °d podjetja zahtevana dokumentacija. »Toko« Domžale. Dobiček podjetja na dan Sl. avgusta 1954 Presega za 145 */• planski dobitek. Povečpni dobiček je delno Posledica netočnega planiranja, v glavnem pa je posledica višje Proizvodnje in koriščenja tečajnih razlik. Za uvožene Singer stroje v znesku 1,902.575 din je Podjetje vložilo prošnjo na upra-Vo za zunanjo trgovino. Dobiček Be bo še povišal z obračunom Vseh izvoznih zaključkov. Industrija usnja. Vrhnika. Mesečni obračun amortizacije ne zasleduje obračunavanja po spremembah na osnovnih sredstvih. Pri realizaciji 241,141.767 deviznih dinarjev znašajo lečaj-Pe razlike (po odbitku negativnih razlik) 91,658.602 din. ki še niso upoštevane pri dobičku. Tovarna usnja. Kamnik. Do-hifek 86,238.255 din se poveča še za tečajne razlike, ki znašajo do 3l- avg. 1954 86,946.477 din. Vse llsnjene tovarne delajo pretežno za izvoz in dohodek presega Pian zaradi povečanja storilnosti. Dobiček je ustvarjen zelo Visoko. Lesnoindustrijski obrat Verd. finančna inšpekcija je ugotovila ?a temu zadružnemu podjetju ®i bil potrjen zaključni račun *a leto 1952 in da je podjetje nepravilno Izkazovalo dohodek *a leto 1952 Narodni banki s pro-v*zorno bilanco. Nadaljnji pre-Hied je pokazal, da podjetje ni °dvedlo razlike v ceni lesa, izvirajoče iz leta 1951, ter je postalo spornih zaradi tega 7,863.412 d'n, izkazanih kot lastna obratna sredstva. Podjetje je delilo v letu 1952, ki se je ostvaril pri v*Siih cenah za les posameznim dobaviteljem tako kmetom zadružnikom kakor ostalim prodajalcem, kar ni v skladu s pred-plsi o plačnem skladu ter je za-T®di tega pri popravkih, ki jih " izvedla finančna Inšpekcija Preveč bremenj en plačni sklad 3.373.586 din. Ker gredo v P ®ini sklad tudi drugi izdatki, *°t so dnevnice, nagrade izleti jd-> je ugotovljeno, da je plačni Sslad za leto 1952 preveč tzko-"žien za 2,999.118 din. kar za-Ppžča, da bodo prenesena iz-Plačila na leto 1953 povzročila ,hdl v tem letu nove izgube. Iz e8a razloga ni mogoče izpla-evatt plač v polnem znesku, odjetje se je ne odločbo fi-ančne lnšpekctie pritožilo ter 0 zadevo republiški sekretariat .a gospodarstvo rešil verjetno 7<>. da bo podjetje moralo i»-afano »dobičke lz razlike v . lesa« v bilanci prikazati kot rernenitev plačnega sklada. Pri-, *ha je sedaj rešena, vendar t* uKodeno samo delno, t. J. da r''"""nto» sredstva ne odvedel^ ko znesek din 3,373.686 *ment dobiček. * at °mblnat lesne Industrije Lo-,tn* težave s knjlgovod=kl-kadri, vendar to ne opravt-» ’e ugotovljenih nenravllno«tl Ih* e$uovnih sredstvih- kier je |( ore®'ed pokazal, da Podjetje zaradi pomote banke porabilo za investicije več amortizacijskega sklada za 2,694.325 din,' medtem ko bi po bančnih podatkih moralo Iz tega sklada porabiti samo 1,512.000 din. Nadalje je podjetje odprodalo neraben rezkalni stroj za 600.000 din, ki je bil pri inventuri in cenitvi leta 1953 izpuščen iz evidence. Nadalje je podjetje nabavilo nova osnovna sredstva mimo kontrole banke ter izvršilo z dobavitelji kompenzacijske posle za osnovna sredstva. Stol Duplica je dobavil tricilindrsko brusilko za 800.000 din, ki jo je podjetje dalo v nakup LIP Jelovica, račun Stola pa je kompenziralo z nabavo hlodovine in samo ostanek 67.011 din plačalo v gotovini. Prav tako je mimo banke nabavljen računski stroj »Totalia« od podjetja »Učila« Titograd za 330.000 din. poleg tega ni bil v letu 1953 dovoljen uvoz take opreme iz inozemstva. Mesečni predračuni za plačilo obveznosti do amortizacije in obresti na osnovna sredstva so zato nepravilni. Nadalje podjetje obračunava obresti od vrednosti amortizacijske osnove podjetja, ne pa od dejanske vrednosti ter je zato dobiček prenizek v polletnem obračunu za razliko pri obrestih 721.886 din. Podjetje tudi takoj v celoti odpisuje v eksploatacijo dani nerabni material ter s tem niža dobiček. V dobičku niso zajete tečajne razlike, ki bi se morale v polletnem obračunu izkazati vsaj s 27,974.583 din, ne pa samo z 1,929.253 din. Kontrola obračunskega sklada je prikazala, da podjetje ni pravilno uporabljalo in obračunavalo nadur, za katere je prejelo odobritev od OLO. LIP Ljubljana. Podjetje nima urejenega in razčiščenega stanja osnovnih sredstev, pa tudi obračun amortizacije ni pravilen. Ob pregledu sestavljen popis izkazuje 24.235.100 din odpisanih osnovnih sredstev in 20,735.000 din odprodanih osnovnih sredstev, ki so knjižena v vrednost amortizacijske osnove s 15,582.540 din. Za odoisana' sredstva mora podjetje poskrbeti vplačilo v amortizacijski sklad po 29. členu uredbe iz sklada za prosto razpolaganje, prav tako mora po 52. členu uredbe odvesti celotni izkupiček 26A35.000 din, kar podjetje do sedaj še ni storilo. Obračun obresti na osnovna sredstva je nepravilen. Nabavljena investicijska oprema ni preknjl-žena na osnovna sredstva in niso plačane obresti, četudi se že 'inorahlia Tečajne razlike do 30. sept. 1954 znašajo 18,303.395 din znesek pa bo še naraste!, ker niso še obračunani stari komisijski posli. Periodične obračune podjetje opravlja izven knjigovodstva in jih ne knjiži. Drobni inventar se nepravilno v celotnem znesku odpisuje. Dobiček z dne 31. avg. 1954 v znesku 50.106.120 din ni pravilno prikazan ter se spremeni zaradi razlik pri amortizaciji iz osnovnih sredstev, poleg tega pa Je zmanjšan za dobiček pri bakeii-tu. ki ni prikazan. Podatki o delovnem času v plačilnih listah onemogočajo točno ugotavljanje nadur. Dne 30. sept. 1954 je bilo »«- ♦<) Ir* v**?' kakor Je predvideno v potrjenem seznamu delovnih mest. Lesno predelovalno Industrija, Podpeč. Podjetje nima analitični evldenr drobnesa Inventarja In ni sesta\Mlo ka'kul*elj. nima prave nrganlzaclle zajemanja nrolzvodolh stro*kev In reto obračun nmlrvodnje obremenjuje po približnih stroških. Podjetje je v prvem tromesečju ustvarilo dobiček samo iz razliko v ceni hlodovine 7,809.973 din,"v IL tromesečju bi bila izkazana izguba, če ne bi podjetja korigiralo dobiček za tečajne razlike 23,658.400 din. Dobiček izkazan dne 30. jun. 1954 z 20,877.255 din obstoji iz tečajnih razlik 13,263.940 din, in iz zvišane vrednosti bukovine 7,613.295 din. Rudnik kaolina Črna knjiži izdatke zaradi rudarske škode v breme režije, čeprav ima vračunan ta izdatek na posebnem skladu v časovnih razmejitvah. Na ta način manjša dohodek in prav tako v celoti odpisuje drobni inventar, ki se daje v proizvodnji v breme stroškov. Nadalje je režija bremenjena za velika popravila avtomobila za 364.654 din namesto v breme amortizacije. Zaradi premalo knjiženih plač In drugih razlik je dobiček za avgust 1954 prenizko izkazan za 501.815 din. 2. Obrtna podjel}a Elektrostrojna zadruga Mengeš je že v maju 1954 z odločbo OLO Ljubljana okolica prišla v likvidacijo, nakar se Je pritožila in sedaj še ni pritožbi ugodeno. Pravilni obračun amortizacije zadrugi ne bo dal možnosti obstoja, ker celotna realizacija ne zadostuje in je zato vsekakor potrebno, da se likvidacija čim-prej Izvede. Opekarna Litija je bila že ob pregledu zaključnega računa za leto 1953 ocenjena kot podjetje, ki ne opravlja svojega poslovanja v redu in je njen obstoj kritičen. 2e tedaj je bil LOMO Litija opozorjen na nepravilnosti, posebej pa še z dopisom finančne Inšpekcije številka Tl/3-242.4 z dne 5. julija 1954. Ker LOMO Litija ni sporočil kakšne korake je podvzel za sanacijo podjetja, je bil na podlagi naknadnega pregleda sprejet na seji OLO dne 28. avg. 1954 sklep o likvidaciji in je bila postavljena likvidacijska komisija, ld pa doslej še ni poslala nikakih poročil. Upravnika Trebižana in računovodkinjo Turnškovo je finančna inšpekcija predlagala v kaznovanje zaradi nerednosti okrožnemu gospodarskemu sodišču. Postopek je še v teku. Mizarstvo In kolarstvo Medvode je imelo zaradi izmenjave knjigovodje nerednosti v knjigovodstvu. Zlasti je bila slaba evidenca proizvodnje ln v salda-lcontih. Po instruktažl inšpekcijskega pregleda se je stanje izboljšalo ln bo potrebno izvršiti ponovni kontrolni pregled. Strojno pletll.lstvo Šentvid pri Stični ni poslovalo že od februarja 1954. Ugotovljeno stanje, ki Je kazalo na Izgubo, se je uredilo tako, da se obrat spoji s tovarno pletenin Rašica, ki prevzame osnovna sredstva vsa aktiva in pasiva. Fuzija Je bila uspešna. Remont Stična Je precej neredno voden. Ugotovljene so nepokrite investicije (betonski mešalec), obračunski plačni sklad je bil previsoko obračunan, situacije del naročnikom se ne izdajajo v ažurnih rokih Glavni vzrok nepravilnosti Je v pomanjkanju strokovnjaka poslovodje, ter delstvo. da Je podjetje gradilo Investitorjem naprave, za katere niso razpoložljiva Investicijska sredstva /Mladinski dom v Šentvidu). Prigovarjali le tudi nekveliJetl gradb«nlh e, t. J. nrnmetne«rp dn\»v» nav-IftV# Mm»rp doKI^Vn Hromet-nfSPa nVr4rilivt dolnvnt-nrp ‘r* Zadevno navoiamo naslednje: 1. Pavšalna odmera dobička In prometnega davka obrtnim delavnicam in obrtnim podjetjem Pavšalna odmera zveznega davka od dobička, okrajnega deleža na dobičku In prometnega davka za leto 1954 je bila Izvršena postopoma, In sicer najprej za 44 državnih obrtnih obratov in delavnic, pri katerih znaša število zaposlene delovne sile 3. Pri sestavi predloga o pavšalni odmeri, katerega je okrajna davčna komisija sprejela dne 20. avg. 1954 so se upoštevali naslednji elementi: a) doseženi promet v letu 1953 b) ostvarjena skupna obveznost nasproti proračunu v letu 1053 (AS, prometni davek, amortizacija, razi. stopnje AS) c) upoštevanje obveznosti na amortizacijo, obresti na obstoječa osnovna sredstva na 31. dec. 1953 po novih predpisih ter upoštevanje finančnega uspeha, doseženega v prvem in drugem četrtletju 1954 (periodični obračuni) in upoštevanje družbenih obveznosti, doseženih za razdobje od 1. jan. do 31. jul. 1954. Izvršeni so bili izredni inšpekcijski pregledi pri vseh mesarijah zaradi čim točnejše pavšalne odmere prometnega davka od zakola in drugih obveznosti. Dne 6. okt. 1954 pa je okrajna davčna komisija sprejela predlog za pavšalno odmero dobička in prometnega davka 27 obrtnim delavnicam in obrtnim obratom. Pri sestavi predloga o pavšalni odmeri so se upoštevali gornji elementi, predvsem pa ugotovitve v samih obratih za čas od 1. jan. do 31. jul. 1954. Izvršena je tudi pavšalna odmera družbene obveznosti za obratom, ki preidejo na pravila. Pri teh gostiaskih obratih je bil izvršen pregled poslovnih knjig za razdobje od 1. jan. do 31. avg. 1954. Na podlagi ugotovitev za navedeno razdobje (prometni davek, promet, režija, čisti dohodek) se je izvršil izračun za celo leto 1954. Pavšalna odmera gostinskim obratom je izvršena za čas od 1. okt. do 31. dec. 1954. Na izdane odločbe o pavšalni odmeri družbenih prispevkov in sprejemu zasebnih gostinskih obratov na pravila, so do sedaj trije gostinski zasebniki gostinskih obratov odklonili odločbe, katerim pa so bili istočasno obrati ukinjeni. Štirje gostinski obrati pa so vložili pritožbo proti pavšalni odmeri za leto 1954, 8 državnih obratov je vložilo pritožbe proti pavšalni odmeri zveznega davka od dobička, prispevka OLO in prometnega darka. Pri vseh osmih obratih je bil izvršen ponovni pregled poslovnih knjig. Komisija za pritožbe pri OLO bo rešila vložene pritožbe. t 2. Prometni davek Pri lesnoldustrljskem podjetju LIP Ljubljana so se v zvezi R inšpekcijskim pregledom glede obračunavanja ln odvajanja prometnega davka ugotovile naslednje nepravilnosti: 'i Gospodarska organizacija ni Obračunala ln odvedla prometnega davka od odkupljene hlodovine v mesecu januarju ln februarju 1954. Prav tako tudi ne od hlodovine hruške ln češnje za razdobje od januarja do i, okt. 1964. Zazadl tega je na- stal zaostanek na prometnem davku v znesku 875,111 din. Pri Istem podjetju je bilo ugotovljeno, da se je prometni davek od odkupa lesa odvajal mesečno, kar pa je v nasprotju z določilom 21. člena uredbe o prometnem davku. Ugotovljeno je bilo tudi, da se je prometni davek od izplačila računov za izvršene storitve ali podobne proizvode po registriranih računih knjižil na Individualnih računih izvrševalcev storitev ali prodajalcev proizvodov gospodarskih organizacij. Prometni davek, ki je bil obračunan od razreza hlodovine drugim organizacijam, se je knjižil na kontu 247 namesto pravilno na kontu 242, kjer se knjiži tudi prometni davek obračunan od osnovne dejavnosti podjetja, t. j. razreza hlodovine za lastno porabo ali pa za prodajo. Pri podjetju »Zales« Litija je bilo ob priliki inšpekcijskega pregleda ugotovljeno, da podjetje nima urejene knjige prometa, ki" je po 21. členu uredbe o prometnem davku predpisana za vse gospodarske organizacije. Ugotovljen je bil zaostanek prometnega davka v znesku 582.368 din, ki je nastal zaradi obračunavanja prometnega davka od nepravilne osnove, to je od prodane cene brez re-bata in drugih stroškov. Navedena organizacija tudi ni obračunavala prometnega davka od razreza lesa drugim organizacijam ln je smatrala to kot storitev, od katere se prometni davek ne obračunava. Tudi se prometni davek od odkupa razrezanega lesa raznih zasebnikov ni obračunaval. Pri gospodarski organizaciji Tovarna usnja Šmartno pri Litiji se je ugotovilo, da podjetje ne vodi predpisane knjige prometa, kakor tudi ne glavne knjige. Ugotovljeno Je bilo visoko preplačilo prometnega davka v višini 3,585.438 din, zaradi vplačanih visokih akontacij, to pa zaradi tega, ker se ne vodi predpisana knjiga prometa, po kateri bi podjetje odvajalo prometni davek, kakor je določeno v 21. členu Uredbe o prometnem davku. Podjetje je prodajalo blago raznim gospodarskim organizacijam brez potrebnega potrdila, ki je predpisano z določili Uredbe o prometnem davku. Nepravilnosti v zvezi z obračunavanjem ln odvajanjem prometnega dvaka so bile ugotovljene pri »Gostinstvu« Grosuplje, ki Ima v sklopu pet gostinskih obratov. Omenjeno Gostinstvo ni vodilo knjige opravljenega prometa ter se Je prometni davek obračunaval" za posamezne obrate. Podjetje Je smatralo nastanek realizacije že s tem, ko so bile izdane Iz skladišča potrebne količine alkoholnih pijač obratom. Ugotovljen zaostanek prometnega davka za čas od 1. jan. do 25. okt. 1954. je znašal 225.511 din. Isto podjetje ni obračunavalo in odvedlo prometni davek od odkupa drv v znesku 13.500 din. S pregledom prejetih računov za opravljena dela pa je bilo ugo- tovljeno, da je občinski LO Grosuplje po registriranem računu obračunaval za gradbene storitve samo 10*/> namesto 15’/». 3. Registracija računov Pri pregledu registracije računov na sedežih OLO se je ugotovilo, da se po računih, ki jih predlagajo zasebniki, pav-šalisti za izvršene storitve ah prodane proizvode gospodarskim organizacijam, zavodom, zadrugam itd. ob priliki registracije računov obračunava in odteguje prometni davek kljub temu, da so bili zasebni obrtniki pavšalno obdavčeni za leto 1954. V zvezi s tem je bilo objavljeno opozorilo vsem občinskim LO v »Glasniku* OLO kako je postopati pri registraciji računov, ki jih predlagajo zasebni obrtniki, pavšalistl, zasebni obrtniki, ki imajo zaposleno tujo delovno silo ln zasebni obrtniki knjl-gašl. V zvezi s popisom vina in žganja pri zasebnih proizvajalcih, gostinskih obratih In trgovskih podjetjih, so bila Izdana v Biltenu OLO 27. okt. 1954 obširna navodila z vsemi potrebnimi obrazci. Dalje je finančna Inšpekcija opravila kontrolo refundacije za prenesena obratna sredstva na osnovna in zaradi sprememb odtoka o načinu likvidiranja finančnih razmerij, nastalih z ocenitvijo osnovnih sredstev gostinskih podjetij (Uradni list FLRJ, $t. 15-54), znižala že odobreni refundacijski zahtevek skladno z nalogom Drž. sekretariata za gospodarstvo LRS, uprava za finance št. 7368 od 14. avg. 1954 naslednjim podjetjem: Gostinska podjetja Domžale za din 1 20.100 Gostinsko podjetje »Mokrica« Stahovica 6.548 Gostinstvo Borovnica 29.594 Gostinsko podjetje Dolsko 10.640 Gostinstvo Medvode 133.735 Restavracija Litija 86.243 Gostinstvo Stična 3.530 Gostinsko podjetje Škofljica 68.941 Gostilna Podtabor 38.868 Gostinstvo Gornji Logatec 70.148 V skupnem znesku za din 468.347 Na podlagi teh ugotovitev so bile po ekonomsko planskem odseku OLO Ljubljana okolica izdane nove odločbe. Boleča točka delovanja so tudi likvidacije podjetij. Finančna inšpekcija Ima trenutno v evidenci 16 podjetij, večinoma obrtnih in gostinskih, ki so v tekočem letu prešla v likvidacijo. Povsod so postavljene likvidacijske komisije, ki so pa skoraj vse nedelovne ln se potek likvidacij razvija skrajno počasi. Večina teh komisij je zelo nedelavni ln niso še prav ničesar pokrenlle, da se izvrši likvidacijska bilanca in podjetja likvidirajo. Značilen Je primer Komende, kjer je nam občinski LO sporočil, da bivši računovodja ne Izroči arhiva teh podjetij in zato ni mogoče končati zlikvidacljaml in sestaviti ustrezne likvidacijske bilance. Prav tako nas ObLO Rovte prosi za pomoč, ker sami nc morejo izvršiti likvidacije. Za pospešeno delo smo ponovno opozorili likvidacijske kombije preko občin in s člankom v Glasniku Ljubljaskega dnevnika, vendar je poziv ostal skoraj brezuspešen, razen na Vrhniki in delno v Litiji, kjer smo uspeli urediti in pregledati potek likvidacije Elektrolnstalaci-je in mehanika na Vrhniki, Mestno kovinsko prevozno podjetje v Litiji, Čevljarska delavnica, biv. drž. mojster Dolžan Ivan v Litiji itd. Urejena je likvidacija čevljarske delavnice v Stičnl(še iz leta 1953) in pregledano poslovanje gostilne Polhov Gradec po stanju pred likvidacijo. Vsa ostala podjetja smo ponovno pozvali, da stanje urede in ažurirajo knjigovodstvo. Efcikt našega dela v razdobju avgust—oktober se odraža v storjenih ukrepih, ki izvirajo iz zaključkov in rezultatov naših pregledov. Finančnih prekrškov sprože- o obveznem zaščitnem cepljenju psov proti pasji steklini na območju MLO glavnega mesta Ljubljane V smislu odloka MLO Ljubljana se mora Izvršiti zaščitno cnpljenje vseh psov, starih nad 6 mesecev, proti pasji steklini. Cepljenje bo navedene dneve od 8. do 13. ure na naslednjih zbirališčih: 2. dec. 1954 na dvorišču pri Curku, Mirje štev. 1; 3. dcc. 1954 na dvorišču javnih skladišč, Parmova ulica; 4. dec. 1954 pri podjetju Snaga v Fovšetovi ulici za rodovniške pse; 6. dec. 1954 pri Ziherlu na Trati it. 9; 7. dec. 1954 pri Vrbincu na Peruzljevi cesti (Ilovoa); 8. dcc. 1954 pri .Robežniku na Viški cesti št. 50; 9. dec. 1954 pri župnišču v Polju; 10. dec. 1954 pri Ruskem carju na Ježici; 11. dec. 1954 pri Scdmlci na Zaloški cesti; 13. dcc. 1954 na dvorišču gostilne Bitenc na Brodu; 14. dcc. 1954 prt gostilni Jeriha v Zadvoru; 16. dec. 1954 pri Ogrincu na Lavrici; 17. dec. 1954 pri gostilni Lovša, Sneberje 12; 18. dec. 1954 za zamudnike pri podjetja Snaga, Povšetova nih 9, rešenih 6, Izrečenih kazni 5.800 din. Prijav okrožnemu gospodar« skemu sodišču sproženih 27, rešenih 6, z izrekom kazni skupno 104.000 din. Javnemu tožibtvu prijavljena dva primera, 3 -primeri so še v teku. Sodniku za prekrške prijavljena dva primera. Plačilo zmudnih obresti V oktobru na Intervencijo finančne inšpekcije 13 primerov (prej tega nismo beležili). Poleg tega je omeniti, da finančna inšpekcija preprečuje obstoječe predpise ter je v tem razdobju dostavila Rgp. finančni inšpekciji precej predlogov, ki se nanašajo na uporabljanje novih predpisov, Izvršila je analitični pregled zaključenih računov za 1953. leto ln pri tem predlagala metode ln postopke, ki naj bi služili pri prihodnjih zaključnih računih. ulica od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Vsak lastnik plača za stroške cepljenja po 70 din in pasjo znamko za leto 1955 v znesku 30 din. Končno poravna vsak lastnik še pasjo takso, i1* sicer; za psa čuvaja 200 dim za lovske in lovske vzrejo® pse 500 din (na podlagi Iovsk® izkaznice) in za proste P8® (luksuzne) 1500 din. Mesto* taksa se plačuje v kolekih, k> jih mora lastnik prinesti * seboj. Vsi psi, ki ne bodo pripelje' ni k cepljenju, bodo po 1. nuarjtt 1955 odvzeti in pokon' čani, proti lastnikom pa h® uveden kazenski postopek. . OBJAVA ODSEK ZA VOJAŠKE ZADEVE MLO obvešča vsa podjetja in ust*' nove, da na osnovi člena *3 Uredbe o nadomestilu plač delavcem in uslužbencem (Slu*' beni list FLRJ 46-53), dvignc' jo potrdila pri pristojnih V®' jaških odsekih najkasneje d® 20. decembra 1954 za sv®)^ uslužbence, ki so bili poklic*' ni na vojaške vaje ali na °d' služenje kadrovskega roka. osnovi teh potrdil se bodo delali obračuni (refundacija) Pj{ NB na tek. račun DSNj-FLRJ. Poznejše reklamacij se ne bodo upoštevale. GRADBENIM REMONTNIM PODJETJEM IN ZIDARSKIM MOJSTROM Nekatera gradbena remontna podjetja In zidarski mojstri še vedno Izdelujejo načrte za zgradbe, katerih investitorji niso privatne osebe. Okrajni ljudski odbor Ljubljana-oko-lica ponovno opozarja, da smejo objekte, katerih investitorji so podjetja, zavodi, zadruge itd., v smislu pravilnika o projektantih, pooblaščenih za projektiranje, projektirati le pooblaščeni projektanti. Projektov za take objekte, ki ne bi bili projektirani po pooblaščenih projektantih, gradbeni organi ne smejo sprejeti v revizijo in izdati gradbeno dovoljenje. Remontna gradbena podjetja, ki projektirajo zgradbe za privatnike, ih opremljajo projekte s svojo firmo in podipisom, morajo dohodke od projektiranja izkazati v svojem knjigovodstvu, kar bodo finančni organi kontrolirali. Iz tajništva za komunalne zadeve OLO MLO LJUBLJANA OBJAVA