ItoSiMtfua plačana v gat&vSni V Cfublfani, 18. novembra 1936 Celo 49 • Slev. 47 Odločno pmte&iimmol Starši imajo pravico in dolžnost zahtevati, da se njihovi otroci v šoli vzgajajo po načelih vere, kateri pripadajo. Katoličani zatorej po vsej pravici zahtevamo, da bodi vzgoja katoliške mladine katoliška in najmanj, kar smemo zahtevati, je to, da šolska vzgoja ne sme rušiti verskih in nravnih temeljev naše vere in ne sramotiti verskega prepričanja. Zadnje čase smo slišali nekatere naravnost grozne stvari, ki si jih dovoljujejo nekateri vzgojitelji naše mladine. Od kraja smo mislili, da so govorice o teh slučajih le plod mladostne domišljije, toda prišlo je tako daleč, da o tem pišejo že časopisi. Zato smemo verjeti, da so ti slučaji resnični. V listu »Straža v viharju« čitamo, kako je v Mariboru neki profesor dijakom dokazoval, da ni Boga. Reke) je približno tako: Pravijo, da je Bog vsemogočen. Jaz mu bom sedajie kazal eno minuto jezik. Če je res Bog, naj me za to na mestu kaznuje. Če me ne bo kaznoval, je znamenje, da Boga ni. In vpričo dijakov se je ta vzgojitelj obrnil proti razpelu in mu kas-ai jezik. Ko se je po določenem času obrnil proti dijakom, je dejal: Vidite, da me Bog ni kaznoval, kajti Boga ni. Ko smo slišali, da si take stvari dovoljujejo vzgojitelji mladine v boljše-viški Rusiji, se nam je zdelo to kar neverjetno in če smo o takih rečeh pisali, so nam naši komunisti dejali, da lažemo. Danes pa imamo že v Sloveniji vzgojitelje, ki so plačani z denarjem katoličanov, pa uporabljajo pri vzgoji katoliške mladine take boljšcviške metode. Katoliški roditelji imajo pravico, da zahtevajo od naše prosvetne' oblasti, da ta slučaj preišče in javnost obvesti, kakšno plačilo je dobil ta čudni vzgojitelj naše mladine. V »Gorenjcu« smo te dni čitali o prečudnih načinih poučevanja petja na gimnaziji v Kranju. Tu je ravnatelj mesto zadržanega profesorja na svojo roko postavil za začasnega učitelja petja nekega človeka, ki je med pevsko uro mladim 12 letnim deklicam razlagal neverjetne stvari. Dokazoval jim je, da Kristus ni Bog, da je bila Marija grešna ženska, da čudežev ni, kakor tudi ni bilo vesoljnega potopa itd. Razlagal jim je tudi, kako se v Indiji mladi otroci ženijo in česa vsega je treba, da mlada deklica postane mamica. To vse so gimnazijke zardele in razdvojene v sebi pripovedovale po »pevskem« pouku staršem in sošolcem. To je na široko napisano v gori omenjenem listu in podprto z dokazi. Ali je prosvetni oblasti znan ta slučaj. Pričakujemo., da bo tudi javnost zvedela, kakšen odgovor bo prejel ravnatelj, ki je najel tega »vzgojitelja« in »vzgojitelj«, ki je na tako čuden način poučeval petje na kranjski gimnaziji. Tretja reč so naše šolske knjige, ki rušijo v učencih katoliško versko prepričanje. Krški škof dr. Srebrnič je pred nekaj dnevi izdal po- sebno knjigo z naslovom »Kam to vodi«, v kateri našteva dolgo vrsto verskih zmot in za katoličane žaljivih potvorjenih zgodovinskih dejstev, ki so jih zlasti modroslovske in zgodovinske knjige na gimnazijah prepolne. Tu vam drugoverski pisatelji razlagajo katoliški nauk — kako, si lahko mislimo, tu vam razlagajo zgodovino Cerkve, papeštva in katoliških ustanov tako, da pogrevajo že tisočkrat ovržene zmote in očitke napram katclištvu kot dognana zgodovinska dejstva. Ne dopušča nam prostor, da bi tu navajali dolgo vrsto grobih zmot in neresnic o katoliški Cerkvi in veri, katere je pisatelj nabral po učnih knjigah, iz katerih črpa modrost naša mladina. Dovolj! Prežalostne so te ugotovitve, ki smo jih posneli po omenjenih virih. V interesu dobre vzgoje želimo, da bi se očitki gori imenovanih časopisov izkazali za neresnični. Pozivamo prosvetno oblast, da te slučaje temeljito preišče. Saj zna, če hoče! Saj so pred par leti dali celo iztrgat iz čitank sestavke, ki v njih opisujejo naši pisatelji lepoto slovenske zemlje iii slovenske besede. Bodite tudi sedaj energični, ko gre za to, da se reši naša mladina vzgojiteljev — bogokletnežev in pohujšljivcev! Katoličani plačujemo te ljudi s svojimi žulji, zato imamo pravico protestirati in zahtevati, da take razmere enkrat za vselej nehajo. Sivaukmrsko politično prerivanje Ves čas po vojni opazujemo v našem domačem političnem življenju čudno strankarsko prerivanje, ki postavlja prav nečedno luč politično zrelost takoavanih naprednih elementov v Sloveniji. Razdrobili so se po vojni v male strančice, Id jih je pa vezala skupna vez, da so v lepi edinosti pobijali težnje večinske slovenske stranke. Te male strančice je rodila v življenje želja po osebnih koristih in mandatih. Značilna poteza na vseh teh strančicah pa je bila ta, da so se prerivale za oblastniki v Belgradu in jim v vsakem primeru brezpogojno služile, če so jih pozvali v službo. Vsaka od teh malih strančic je vedela, da sama iz svoje moči ne more računati na večino slovenskih volivcev. Vedele so tudi to, da vse skupaj ne morejo potegniti večine slovenskih volivcev za seboj. Njihov program je bil tuj jedru slovenskega ljudstva, to je našemu podeželju. Prepričane so bile, da se no morejo opirati na moč organiziranega naroda, marveč morejo politično živeti le po milosti Belgrada. Zato so bili vsi ti politični samo-pašneži centralistično usmerjeni in so ob vsaki priliki pokazali tudi v dejanju, da odloča v vsem in povsod centralna oblast v Belgradu. Prav iz teh razlogov so bili najbesnejši nasprotniki samoupravnim težnjam Slovencev in Hrvatov. Dobro so se zavedali, da bi v državi, urejeni po polnil) samoupravah, izginili v političnem življenju Slovencev in Hrvatov, kakor izgine kaplja vode v morju. Centralizem in centralistično urejena država sta jim bili rešilni bilki. Do skrajnosti ao bili iznajdljivi, da prikažejo svoje naziranje mogočnjakoni v Belgradu kot edino državotvorno in nacijo--nalno med Slovenci in Hrvati, to da edino je v korist države in državne skupnosti. Zahteve hrvatskega in slovenskega naroda pa so proti-državne in vodijo v svojih skrajnih ciljih v razpad državo. Iz te miselnosti se je rodilo vse nr.silje, ki je zavladalo zdaj hujše, drugič malo milejše po Sloveniji in po Hrvatski. Politični krogi v Belgradu, ki so za vsako ceno hoteli obdržati svojo nadoblast v državi, so te svoje hlapce po Hrvatski in Sloveniji kaj lepo gledali in jim rade volje prepustili, da so se raz. bohotili po teh pokrajinah v vsej svoji strast-nosti in strankarski zaalepljenosti. Zahteve po polni samoupravi Slovencev in Hrvatov je pobijal oficijelni Belgrad, čeprav dostikrat bolj premišljeno in zato tem uspešneje, kakor njihovi trabantje v prečanskih krajih. Eni kot drugi so pa delali, ne po vidikih splošnih državnih koristi in zadovoljitve ljudstva, marveč iz najsebičnejšib osebnih razlogov. Oficijelni Belgrad ie hote! za vsako ceno vladati in si s tem zavarovati za dolgo dobo let svoje koristi, ki so bile prav v ozkem sorodstvu z državno blagajno. Njihovi priskledniki po naših krajih so se pa Iresii za drobtine, ki so padale z mize belgrajske čaršije, pa so jim zato po suženjsko vdano služili. Ti ljudje niso bili dostopni za nobeno pametno besedo. Pustili so, da je v potokih tekel denar iz naše dežele. To so trpeli, ker bi jim sicer oblast zdrknila iz rok. Dali so celo sami preračunati, koliko denarja gre letno iz naše dežele in se več no vrne v naše blagajne. Prišli so po svojih računih do lepe vsote 200 milijonov dinarjev letno, kar je seveda mnogo prenizko. Lastni računi so jim tako rekli, vendar so bili še naprej prostovoljno udinjani centralizmu in iz-koriščevaini politiki belgrajskih porodic. Šlo je pač za oblast in za ceno oblasti so bili pripravljeni storiti vse. Načelom jim ni biio treba služiti in se tudi ue zanje boriti, ker jih niso poznali in nc imeli. Pač, eno načelo so imeli: Služiti drugim za vsako ceno, četudi proti lastnemu ljudstvu. Od časa do časa so bili v svoji oblasti ogroženi. Takoj so postavili svoje prejšnje zamisli na glavo in se lovili za onimi, o katerih so upali, da jim pride oblast v roke. Ce so jih ti sprejeli, so jim zopet služili. Pa le tako 1> dolgo, dokler so jim dajali drobtinic in so jim mogli dajati koristi s svoje bogato obložene mi/.e. Ko so padli z oblasti, so zopet gledali riti razne strsni, dokler se niso ujeli za drugima oblastnika, ki -jim je vsaj z zapečka pustil priskledovati pri oblasti. Tako so šli prvaki teh stranHc skozi razne razvojne dobe v povojni naši politični zgodovini, pomagali »o ustanavljati centralizem in ga izvrševati, potem so krenili, ko je kazalo,tMi8 skrajno levico, ker jih prejšnji mogočnjaki niso več potrebovali. Ko so se tukaj znašli, so pljunili ua vso svojo preteklost, pa so bili med novimi zavezniki zopet najhujši rogovileži. Prišla je diktatura tn z njo je zginilo upanje, da bi z Radičevci in Pribičevci prišli na svoj račun, Zopet so napravili obrat in se ponudili za opornike diktaturi. In res, postali so njeni rabeljski izvrševalci. Kolo časa se suče in se je zasukalo tako, da je šlo preko njih. Nastopila je nova doba, v kateri ni bilo več prostora za stranke, ki so bile nositeljice strankarsko absolutističnega režima. JNS, to je mešanica vseh mogočih strankarskih koristolovcev, je začela hirati, kakor jetični človek v jeseni, V novi dobi je to politično skrpucalo izgubilo vsak pomen. Noben resen človek več ne misli, da bi bila ta stranka še potrebna, kaj šele, da bi zopet prišla do oblasti. Nova doba terja z vso resnostjo, da se čim preje urede notraiije:politična vprašanja. Vlada je prevzela nase to veliko nalogo, da s svojimi ukrepi pripravi mirno in pravično soživljenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. To mirno »oživljenje je motila centralistično urejena država, ki je Srbom, Hrvatom in Slovencem odvzela svobodno izživljanje svoje narodne samobitnosti. Oblekla jih je v prisilni jopič, da niso mogli svobodno dihati in živeti, kakor bi hoteli. Iz te zavesti je zrastel odpor, ki Je oviral naravno življenje države. Novi režim pa hoče zdravo življenje in zato tudi hoče odstranili vse, karkoli je na poti zdravemu napredku države. V kratki dobi novega režima je kar na enkrat postalo vsem cputralistom, tudi tistim, ki so bili doslej slepi. jasno, da je treba Hrvatom in Slovencem dati, kar jim po naravnih zakonih gre. Vsi, brez izjeme so začeli priznavati, da je treba predvsem rešiti hrvaško vprašanje. Z drugimi besedami, povedano, da je treba Hrvatom dati toliko pravic, da bi bili zadovoljni in začeli dejansko sodelovati v upravi države. Seveda je t ti ,n 'mišljeno tudi to, da je treba tudi vpoštevati samobitnost Slovencev. S tem država ne bi bila ogrožena, marveč še bolj okrepljena. Ce dobijo vsi, kar jim gre, vsak svoje pravice, bodo vsi zadovoljni in bodo vsi iz ljubezni sodelovali v življenju svoje države. Petnajst let je bilo treba čakati in se boriti, da si je to spoznanje priborilo veljavo pod svetlim soncem. Pretekle dni so listi poročali, da se je takozvana srbska opozicija zedinila v tem, da je treba državo postaviti na druge temelje, da bodo tako vsi zadovoljni, tudi Hrvati. Vemo dalje, da vodilni hrvatski krogi ne stoje več tako ob strani, marveč da imajo zveze z vladnimi krogi. In še to smo brali, da je bil pred par dnevi voditelj hrvaškega narodnega .gibanja sprejet v avdijenci pri regentu princu Pavlu. Kaj sta govorila, je seveda javnosti prikrito. Lahko si pa mislimo, o čem je govoril voditelj hrvatskega narodnega gibanja. Velika politična vprašanja, ki se tičejo države, Hrvatov in Slovencev, so se začela premikati z mrtve točke. Stvar gre naprej. Morda bi v** to primerjali potočku, ki žubori proti 21 P®lm&miim k uredbi o razdotzitvi Kai f« s prvim obrokom? Po pravilniku, ki je izšel k uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, bi morale denarne ustanove pozvati dolžnike do 20. novembra, da takoj plačajo Priv. agrarni banki svojo prvo anuiteto (obrok). Obenem bi morale te ustanove poslati Priv. agrarni banki seznam tako zvanih svojih dolžnikov. Izkazalo se je, da sc dejansko io ne da izpeljati, ker niso še izvršena potrebna pred-dela. Strah pred tem plačilom je tudi upravičeno velik. Vsak dolžnik bi moral plačati 10.60 odstotkov svojega dolga. Tisti, katerim se zniža za 50%, t. j. listi, ki dolgujejo samo pod 25.000 Din, bi morali plačati 10.60% od polovice svojega dolga,- drugi pa prvi obrok od celega. Računati smemo, da bi plačali slovenski kmetje tako 20. novembra okroglo 50 milijonov Priv. agrarni banki. Ko♦ sedaj vse kaže, bo ta rok podaljšan. Nekateri delajo na tem, da bi se celo uredba izpremenila. Gotovega do danes še ni nič. Morda je le to gotovo, da bo 20. novembra malokdo, ki bi v resnici !a svoj prvi obrok plačal. Kako bo s to stvarjo nadalje, bomo obveščali. Prašni® za zniianje Zadnjič je »Domoljub« poročal, da rok za vlaganje prošenj za znižanje dolgov še ne teče. Sedaj pa je žc izšel pravilnik, ki določa, kako se ceni vrednost zemljišč in zato velja tudi rok za te prošnje do 31. decembra t. 1. »Domoljub« bo prinesel vzorec za tako prošnjo. Prošnjo bo treba vložiti na sodišču. Za sestavo te prošnje ne bo treba advokata, mogel bo to večinoma vsakdo sam napraviti. Če ne bo mogel do tistega dne, ko bo vložil prošnjo, spraviti skupaj vse potrebnih prilog, mu bo sodnik mogel določiti kasnejši rok, ko bo te priloge mora! prinesti. Kako je s poroki? Mnogi vprašujejo, kaj je s tistimi dolžniki, od katerih ni že setiaj ničesar dobiti, pa imajo poroke. Po uredbi je porok takoj plačnik, če se ga opozori na plačilo. Ce tedaj upnik terja od poroka plačilo, ga tudi lahko izroči Priv. agrarni banki. Pri naših posojilnicah je porok ne samo porok, ampak tudi plačnik. Ta obveznost velja 30 let. Ta obveznost je gotovo težka in za marsikaterega nemarnega dolžnika bodo sedaj morali plačevati poroki. Obdavčeni dohodki Nekatere še vedno moti beseda obdavčeni dohodki, ko se določa, kdo je kmet. Poudarjamo, da ne gre tu za to, koliko davka kdo plačuje od obrti in koliko iz kmetijstva, ampak za to, koliki so dohodki od obrti ali od kmetijstva, od katerih plačuje davek. Po dohodkih tedaj, ki so davku podvrženi, bo določiti, ali se koga smatra za kmeta ali ne. To pa mora biti navedeno v potrdilu občine, katera bo spet morala dobiti vse te podatke od davčnega urada. Zasebni dolžniki Tudi te opozarjamo, da je že izšei pravilnik, po katerem je določeno, kako se napravijo nove zadolžnice ali obveznice za stare dolgove. Predpisano je posebno besedilo za to prevzemanje. Za danes naj pripromnimo le to, da bo v slučaju, če ne pride med upnikom in dolžnikom do sporazuma, odločalo sodišče. Popravi t V zadnjem »Domoljubu« je tiskovna pomota, ki jo je že vsak lahko sam spoznal kot pomoto. V 4. odstavku 1. kolone na prvi strani jc stavek, ki ga je treba takole razumeti: »Dohodki iz kmetskih gozdov »torej ne dolgov) se smatrajo kot dohodki iz kmetijstva.« dolini in teži, da se z drugimi studenci združi v reko. Tako je tudi s temi našimi notranjimi vprašanji. Ni mogoče več nazaj. Nevzdržno in po sili razmer, moremo samo naprej. Kdor bi se ugodni rešitvi tega vprašanja ustavljal, bo pomandran. Vprašanja ge bodo zadovoljivo rešila, ker se morajo rešiti. To slutijo tudi naši politični nasprotniki v Sloveniji. Nastopil je zanje zopet čas — za te breznačelne, veternjaške duše, ko so se zopet začeli loviti na vse strani. Ze leto dni opazujemo, kako prejšnji najvnetejši centralisti željno upirajo oči v Zagreb. Tja hodijo prosjačit, da bi jih sprejeli za svoje zaveznike. To delajo celo kandidati in najglasnejši kri-čači pri lanskih Jevtičevih volitvah. Lani sc še kričali, da pomeni: »Zivio Maček« vele-izdajo, danes se plazijo po Zagrebu okoli njo govega stanovanja, da bi jih milostno pogledal in jim dal varno streho. To je delo enega dela opornikov centralizma. Drugi del, to je okolica bivšega ljubljanskega župana in kasnejšega bana dr. Puca in še nekaterih drugih, pa zopet slovesno zatrjuje, da prav za prav niso bili nikdar JNS-arji. Tudi oni se hočejo breznačelni, kakršni so vedno bili, rešiti na kako bruno, ki bi se zanj oprijeli v nemirnem političnem morju. Po brodolomu JNS-arskr ladje iščejo zaveznikov med vrstami ooih, ki skušajo doseči sporazumno ureditev države med Slovenci, Hrvati in Srbi. Značilno je to, da jih ni prav nič sram, ko pljujejo na svojo pretoki«!; kar t drznim čelom se skušajo otresti preteklosti ia se pokazati v novi obliki javnosti in novim zaveznikom. Tako vidimo, da je rodila politika sedanje vlade presnavljanje političnih činiteljev na vseh področjih javnega življenja. Njena odkrita in možata pot-loči duhove. Njeno delo za državo in pomirljivosi državnega življenja je pognalo z notranjo nujo vse politične sil« za seboj. Stranke in strančice morajo z barvo m dan. Vsi se odrekajo centralizmu. Zdi se, da bodo začeli kmalu vsi tekmovali med ee-bo& kdo je večji proticentrallst. Vlada in stranka, na katero ee vlada opira, pojdeta mirno svojo pot, v zavesti, da vršita veliko delo v korist državne skupnosti in v korist Slovencev, Srbov in Hrvatov. Mi, ki smo od začetka ostali zvesti svojim načelom in svojemu programu; mi, ki smo bili načelni nasprotniki centralizma in načelni zagovorniki ureditve države v smislu polnih samouprav, imamo pri tem svoje veliko zadovoljstvo. Morda bo treba čakati Še nekaj časa, da se naša načela v poltr i uveljavijo v življenju države. Danes p; i več nobenega dvoma, da se bo to izvršilo i' tem je naše veliko zadovoljstvo. Strank strančice, v katere so razcepljeni naši poi i nasprotniki, naj se pa še naprej preriva, naprej love za rešilnimi pomagači, saj ega ne morejo storiti. To je bistvena lasti« -neh breznačelnih ljudi, ki jim je edina sk»>. oristolovstvo in ko-SCek oblasti na tuj račun. Obrtniki! Dne 29. novembra bodo volitve v naš stanovski parlament, v Zbornico TOI. Volite vsi našo listo, ki ima na svojem programu skupnost slovenskega gospodarstva in ki nam daje največ jamstva za uspešno delo in odpor proti centralizaciji, kar nas je dozdaj stalo milijone in milijone. Naš skupni gospodarski parlament je stvorjen po načinu popolne avtonomije posameznih odsekov, v finančnem oziru pa temelji na tem, da naj gospodarsko močnejši odsek podpira gospodarsko šibkejšega. To se jasno razvidi iz spodaj navedenih številk. Obrtniki! Ne verujte vabam nasprotnikov, ki imajo na programu samo ločene zbornice in to pogrevajo že leta in leta; to vprašanje je pri nas že rešeno. Propaganda za ločene zbornice je razbijanje naše skupnosti in podrejevanje centralni zbornici v Belgradu, ki je začela delovati* šele po vojni in nima nobenih izkušenj, dočim naša skupna zbornica deluje že 80 let. Ločene zbornice bi nas popolnoma centralizirale in naš obrtni razvitek potisnile za 50 let nazaj. pravi dolenjski dobite v CsnlMlBi vtaarnl Nasprotniki trde, da bodo samostojne zbornice veliko cenejše ter da bodo delale le za obrtnike, češ, vse ostale veje gospodarstva so nam nasprotne. — Mi pa trdimo, da imamo vsi gospodarski sloji enake želje in potrebe (davki, socialne dajatve, carine, železniške tarife, trgovske pogodbe itd.). Vse to, kar spada v delokrog zbornice, naj se enotno in sporazumno razpravlja in sklepa, saj imamo pri tem vsi enake interese, rti tem pa se delo tudi za štirikrat poceni, ker bi se v drugem slučaju morala ena in ista tvarina štirikrat obravnavati. Ali se nam obrtnikom v skupni zbornici dobro godi in ali dobimo od zbornice od vplačanih prispevkov dovolj nazaj povrnjenih? Poglejmo naslednje številke, ki temeljijo na lanskem proračunu Zbornice za TOI! Po natančnem izkazu v proračunu so bili prispevki, ki so jih obrtniki vplačali, in zneski, ki so se specijelno za obrtni odsek izdali, naslednji: Zbornični dohodki so znašali ca 3,000.000 dinarjev. K tem so prispevali na dokladah in taksah: trgovina Din 900.000 (30%) obrt „ 570.000 (19%) industrija „ 1,230.000 (41%) gostinstvo „ 300.000 (10%) izdatki pa so bili z ozirom na prispevke: 1. Osebni stroški skupni Din 1,630.000. na osebne stroške odpade, ker šteje obrtni odsek ca 20.000 obrtnikov, najmanj ena tretjina od gornje vsote Din 543.000.— 2. Stvarne potrebščine: potnine, pis. potrebščine, poštnine, brzojavi, telefon, vzdrževanje zbor. palače itd. 552.000 Din, od tega 1 tretjina za obrt „ 184.000,— 3. Prispevki in ustanove: a) nadaljev. šolam 150.000 Din manj za tr. gr. šolo 25.000 Din „ 125.000.— b) stanovskim organizacijam 20.000 Din, od tega 1 četrtina „ 5.000,— c) strokovni tečaji 120.000 Din od tega za obrt „ 90.000,— d) za strokovne domove in zavetišča 15.000 Din, od tega polovico „ 18.000.— Ustanove: Učencem srednje teh.n šole „ 11.000.— Prispevek Pokojninskega sklada 143.000 Din in prispevek za pokritje primanjkljaja 44.000 Din je skupno 187.000 Din, od tega eno tretjino • „ 62.000.— Dotacija sklada Kralja Aleksandra za onemogle bivše pripadnike ZTOI 25.000 Din, od tega dve tretjini ca „ 18.000.— Za volitve 100.000 Din, za obrtnike polovica „ 50.000.— Izredno: Obrestovan je in odplačilo dolga za zbor. poslopje 160.000 Din, od tega najmanj ena četrtina „ 40.000,— skupaj Din 1,136.000,— ali dobro tretjino vseh izdatkov. Obrtniki smo plačali 570.000 Din, prejeli pa smo okrog 1,140.000 Din. Potemtakem smo več prejeli kot plačali 570.000 Din ali polovico več. Ker smo prispevali obrtniki z 8% zborničnimi dokladami, kar je dalo okrog 400.000 Din, Tudi mladina na Kitajskem se organizira. Nt sliki vidimo kitajske skavte. WmmsM tom JE NAS CENENI POPOLDNEVNIK, KI GA SVOJIM CITATELJEM TOPLO PRIPOROČAMO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. ZA ONEGA, KI SI NE MORE NAROČIT! »SLOVENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUB LJANO, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED. Odpravile zobni kameni Rešile se skrbi! Vsako jutro — vsak večer vzemi SARGOV KALODONT bi se tedaj izdatki za obrtni odsek za gori navedeni znesek morali kriti točno z 28% dokladami. Pri tem pa ni vpošteto, da je skupno gospodarstvo odstotno dosti cenejše kot bi bilo sicer ločeno, zaradi česar bi se dvignili stroški vsaj za 10%. Tako bi morali obrtniki prispevati z okroglo 40% dokladami pri ločenih zbornicah, ako bi se hotelo doseči sedanji efekt. Obrtnikom priporočamo, da volijo naslednje kandidate: Okraj Ljubljana — mesto: Ogrin Ivan, stavbenik, in Urbas Miroslav, mesar. Okraj Brežice: Kralj Andrej, sodar (namestnik Kozoie Martin, žagar). Okraj Karani!:: Beicjan Boštjan, zid. podjetnik (namestnik Koprivnikar Emil, mizar). Okraj Radovljica: Čufar Andrej ml., mizar (namestnik Planina Lovro, dežnikar). Okraj Logatec: Rcbek Josip, ključavničar (namestnik Pavliček Josip, tiskamar). Okraj Dol. Lendava: Litrop Štefan, čevljar (namestnik Jalšovec Franc, pek). Centralni volilni odbor. Mladi angleški kralj je te dni prvič nastopil pri otvoritvi angleškega parlamenta. KAJ JE M0€rA OSEBNE VESTI ii Kiipk nnmcHtuik Pavle si jo ogledal v torek, dne 10. itovomhrn, narodni muzej v Ljubljani. Na poli v Ljubljano jo knez-na-mestnllt ogledal tudi zgodovinski' znamenitosti v cerkvi Cmogrob pri flkofjl Loki. d Zn novega poveljnika 1. plan. polka v ftkofji loki Jo lmonovnn polkovnik g. Ivan Murk ulj. d TO-letniio je pratiioval te dni ugledni poenatnlk in veletrgovot) r. vinom v Komendi g. And raj M<,jl j« bila v Unionu svečana akademija, pri kateri Je Iiilo navzočih do 40<10 ljudi. Prosvetnemu društvu Je poslal brzojavno častitko tudi notranji minister dr. Korošec d Slomškov« prestav« po imeli ono nedeljo v Šmarju pri Jelšah. Od te nastavljenih učiteljev itt učiteljic ao prišle k proslavi tri. Če bi Slomšek ne bil preselil sedete lavan-tinake škofije v Maribor, bi v Šmarju najbrž ae bilo slovenske šole, d Nov* assajsevSjena pedrnftnk« Privili-&ir».'tt feaafee, alt na kratko PAR, je pričela poskusiti 15. novembra v tretjem nad-atropju ljubljanskega nebotičnika. T« podružnica bo vodita prevzet« kmetskih dolgov in akrbe!* ts »vdplač^v snje istih d Zanimiv 4*4&». V Mosta n ju trosijo 5 SeJ-»egs dečka Meha Počita. ki se je še tako miad Izkazal kot izreden račsnar. Vsako računsko Raksgo reži takoj. mnog« prej. preden jo «6-•tavljalee s»s« izračuna aa papirja. Fanta ž» aedaj uporabili ,4a bo nastopal v kina v ioriat revnih otrok. Zanimivo je. kako se v laatičkn odkrili tak talent Pri njegovem oče- ___ to J* stanoval mlad dijak, ki «e je po^vstokrat | tekmeca pri dekletih »Sli matematiko bs pamet in pisato Hebfrg* je ve>?krat poslafial ir. g« sptvšj opo tarjai. fcsj je biio napačno. Fantič pa ne zna pisati n,si brati. Jšedaj je t Zagreba v reji pr! vdori pefcojneg* S^paaa Kadifta. V Za-gtnftb« arimja »ali deč<* vritt« d Mink* stavke ni«* kar tak«. Prav nnimivi m podatki. ki Jih je zbrala sagreb-fifca trgovska »borntea o pas?«twa*i tfavk. ki sec povprečno 10 stavk. Samo v Zagrebu jih Je bilo t« čas 41. Stavkalo Je 23.648 delavcev, ki so Izgubili 4156861? delovnih dni ali 4 milij. 158.855 delovnih ur. Izgubljene delovne ure, preračunane v denar, bi dale približno 14 milijonov din. Ce pa dodamo zraven Se izgubo, ki Jo je Imel podjetnik, dalje izdatke delavcev za dnevno življenje, potoni dobimo veliko Številko 28 milijonov din. d Splavi cenejši kot lastna ieleznica. Podjetje Sipad, ki ima lastno železnico, je začelo v zadnjem času prevažati los v splavili, mosto po železnici, ker so splavi cenejši. Splavi gredo iz Saue v Uno, po tem pa po Siivt v Belgrad. V enem splavu je okoli 100 kubičnih metrov lesa. S splavom velja prevoz vsakega kubičnega metra okoli 36 din, dočim velja po železnici okoli 140 din. Nn vsakem splavu so 3 do 4 ljudje. Do Belgradu potrebuje splnv 15 do 18 dni. d Občina, ki »e je sama izdala oblasti. Krt 6000 Din knzni je dobila občina Subotica, ker jc skozi 50 let brez dovoljenja vodila svoji dve podjetji, namreč klavnico in plinarno. Oblast sploh ne bi prišla na to, kajti za tako staro klavnico pač nihče ni povpraševal po dovoljenjih. Ko pa je občina le uvidela, da bi bilo mnogo boljše, če bi imela dovoljenje. se je obrnila na okrajno glavarstvo za dovoljenje. Tako pa je obiast zvedela za nekaj, o čemer preje sploh niso pomišljali. Sledila je kazen, poleg tega pa je oblast tudi odklonila obrtnico za klavnico, ker ne odgovarja zdravstvenim predpisom. Klavnica je namreč v takem stanju, da je varnost življenj odjemalcev mesa iz te klavnice nezaščitena. ■■■»•eadsaiaffiiesseamtafviBaiKssHHiaiea sco veh m c 31 VODILNI SLOVENSKI KATOLIŠKI DN6VNIK. Piši ¥ DUH« KATOLS&Ci AKCUE. S,tAHI na NI6SSC M DIN. pisrri, s>4 vam pošljejo nekaj številk satmacno m o«ik». naslov: »slovenec«. uubuana, JUGOSLOVANSKA TISKARNA. d V Zaj-rehu so začeti stavkati tudi lesni delavci in zahtevajo novo pogodbo, veljavno za vse. Njihove zahteve so zvišanje plač in uvedba S urnega delovnega dneva, dočim zahtevajo podjetniki 10 tirno delo. Lesni trgovci r« so vse zahtevke, ki se tičejo povišanja plač. odbili. Ob.iji p« so se obrnili na bana dr Raliča in ga prosili, naj razpiše v tej zadeti iavtii razgovor. d Kaka t fantje a krotili tekmeca. V Perrar.ti v Bosni se fantje ukrotili svojega na način, ki je podoben lev« sa divje aloae. Miadi Nensd je imel komaj 20 tet. pa je znal mešati štrene vsem fantom in oJSenjejttm. V tem se zdi. ds se je fce tako lrw*bal da je skalil y. veliko »ko-R,-«v jn r»-,dvoji! mnogo zaljubljencev. Zato so t ffi:D naalavili pod oknom, kamor je S past, Skopati so namreč jamo | ia jo pokriti * tenko plastjo. Ko Je NVnad pod okno. mrazu prestati vso noč v jami. Rešili So ga . . t . »»pil pod okno. se mu ie vdrlo mvd i,o<»«mi ZnT'l V ^ ^ * ' PriskcŽiti so falu" " •etJh raeset^il! je bile •■<*» atavk. m ts-sV * jamo pokrili s doakami ReveJ, 1« )e in mora i v šele ljudje, ki so slišali njegovo obupno klicanje. d Kadar sc kmetje udarijo. Nad 80 kme-tov v Novskem Sigecu »e je te dni udarilo. Sprva so se stepli le aeki trije, potem pa s« posegli med nje ostali, da se ja razvila prava bitka. Posledice so bile hude in uenavadne. Knzbili so tri hiše, mnogo ljudi pa ranili.' Euega pa so zvezali in vrgli v reko, da ga še niso našli. Najbrž je utonil, če Be mu ni po-srečilo na kak način refiiti g« vezi. d Most preko Save pri Zagrebu zgradi tovarna vagonov v Slavonskem Brodu. Most bo dvojen in bo dolg 806 metrov. Prav m-nimivo je, da so doslej naše mostove mogle graditi le tuje družbe, domače niso mot;le priti v poštev, ker so tujci brez carine uvažali materijal, ki je bil potreben za gradnjo mostov. Delo bo trajalo 2 leti. Vea materijal, s katerim bodo most zgradili, bo domač. Tovarna vagonov v Slavonskem Brodu bo za dve leti lahko zaposlila mnogo več delavstva, kakor pa ga ima sedaj. d Za več kot pol milijona dinarjev živine so pokupili Italijani na zadnjem živinskem sejmu v Križevcih. d Na pomlad prično zidati palačo banske uprave v Splitu. d Poslovne knjižice za pomočnike. Na vprašanje ali lahko dobe osebe, ki so končale štiri razrede srednje ali podobne gole, takoj poslovne knjižice kot trgovski pomočniki, je ministrstvo za trgovino in industrijo izdalo tole pojasnilo: Ker »o štirje razredi tirednje šole po določbah obrtnega zakona enaka do-končani učni dobi in enemu letu zaposlitve, se morajo takim osebam, če hočejo postati trgovski pomočniki, takoj izdati na njihovo zahtevo tudi poslovne knjižice. d Sprememba občinske meje. Na predlo? notranjega ministra dr. Korošca so kr. namestniki podpisali ukaz o izločitvi naselbin župeleveške iu vrhovelke. občine Doisova in priključitve občine Kapela k brežiškem okraju. d Zveza fantovskih odseksv pri Prosvetni zvezi v Ljubljani poziva vse okrožne fantovske odbore, ki še niso prijavili «\ojih delegatov za tečaj, da to nemudoma store. Tečaj bo od 28. do 29. novembra 1836. Prijave je poslati najkasneje do 18. t. m. na naslov: Zveza fantovskih odsekov pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7a-L Pozneje dospele prijave se ne bodo upoštevale. d Nad 10.500 ladij je zaplate v jaaoslo-vansfc* pristanišča v ietoSajem -oktobru. Skupna tona)« teh par ni ko v znaša nad dva milijona ton. d Za ablaiitev feregpe«elBe«t) in odpravo prosjačenja je Zveza mest kraljevine Jutr"-»lavije, ki je pred kratki® zborovala nt Ce-tinju, sprejela sledeče aahteve: 1. RaJi potrebe izvršitve javnih del občine ustanove prostovoljne delavske edini,-e, ki bi n.esto podpor dobivale zaposlitev. Poduore v gotovini naj se ukinejo in saj se dsjejo samo še za dwo. kakor tudi onemoglim in te, delo nesposobnim. 8. Občine naj m v*« vao* skrbe za vzgojo zapuščene mlsdiae ia za ureditev zdravih dflčjih zavetišč, kakor tudi sa napotitev k delu, -t. Da se sberejo potrebna denarna sredstva ta socialne potrebe, na: se pritegnejo 'k sodelovanju vsi meščani. 5- Občine naj organizirajo osrednji prag led vseh akcij glede podpore n bogih, ki naj skušajo doseči koristno sodelovanje vseh nocialnih ustanov. 8. Da se omogoči uspešno in pravil-no socialno delovanje v gornjem smislu, naj se občinam dovoli: a) uvesti in pobirati posebno socialno doklado, b) razpolagah s sredstvi iz bednostnib fondov, katere sedaj upravljata država in banovina. — Tudi kmeUke občine imajo vočalimanj podobne težave z brezposelnostjo. d Kriza je prekoračila vrhunec. Da je kriza v naši lesni industriji že prekoračila vrhunec, dokazujejo številke v proizvodnji bosanske lesne industrije. Bosna je prodala letos od 10 do 15% več lesa kakor lansko leto, zraven pa so se nekoliko zvišale tudi cene. Pravijo, da je sedaj Nemčija najboljši kupec našega lesa, ki ji sledijo takoj ameriške države. Izvozniki pravijo, da so kolikor toliko zadovoljni tudi z izvozom v Italijo, čeprav še ni dokončno urejeno izvažanje v to državo. Trenutno je Italija kar se izvoza tiče na zadnjem mestu. Največ gre v Nemčijo črne borovine, ki jo rabijo pri graditvi čolnov in brodov. Te vrste les so Nemci doslej kupovali v Ameriki, ker pa tam zahtevajo zlato, si je Nemčija poiskala drugje trg. Našla ga je pri nas. d Boj vajencev 9 smrtnim izidom. V Zagrebu sta dve delavnici v kleti iste hiše. Še preden so pričeli zjutraj delati, je šel mizarski vajenec Ivan Kovač k sosedu vajencu Fr. Bregantu in zahteval, da mu vrne dolg 6 dinarjev. Bregant pa je upnika lopnil s pestjo po nosu, da ga je oblila kri. Kovač je stekel v svojo delavnico, vzel dleto in pritetel nazaj. Bregant gft je hotel že pri vratih zadržati, toda Kovač je skočil kakor ris na nasprotnika ln mu dleto zadri v srce. Smrtno ranjen je Bregant skočil na napadalca in ga hotel prijeti. Toda takoj nato ga je napadla omedlevi-ca in poklicali so reševalni avto, ki ga je odpeljal v bolnišnico. Tu pa je nekaj minut kasneje umrl. Ob spopadu je bilo več pomočnikov in vajencev obeh delavnic navzočnih, vendar si ju niso upali ločiti, nekateri pa so vso zadevo jemali kot običajno medsebojno lasanje med vajenci. d Še en fond... Za pospeševanje ovčar-stva bo ustanovljen sklad kmetijskega ministrstva za pospeševanje ovčarstva. Dohodki fonda so: 1. Prispevki kmetijskega ministrstva v proračunu državnih kmetijskih zakladov, ki se bodo vsako leto določili med zakladi. 2. Takse, ki se pobirajo po odst. 8. pravilnika o ustrojstvu in delovanju zavoda za proučevanje volne. 3. Zneski, sprejeti za odstop plemenske živine zadružnikom, društvom in odgajalcem, in ki kupljena od sredstev fonda za pospeševanje ovčarstva, in zneski, dobljeni s prodajo živine, nesposobne za pleme, dobljene od zadrug, društev in odga-jalcev in zamenjana za odstopljeno jim plemensko živino. 4. Prispevki tekstilnih industrij, katerih višino bo potrdil za vsako proračunsko leto posvetovalni odbor za ovčar-stvo. 5. Razni dohodki, kakor so darila posameznih oseb, ustanov itd. Dohodki tega fonda se izdajo po zaslišanju posvetovalnega odbora za ovčarstvo za pospeševanje ovčarstva, v prvi vrsti pa za nabavo potrebne plemenske živine. Fonde upravlja kmetijski minister, izplačilo se pa vrši po nalogu kmetijskega ministra na predlog oddelka za živinorejo. d Podpora za priučitev angleščine. Ministrstvo za trgovino in industrijo je sklenilo, da bo odobrilo večjo podporo za postrežno osebje v naših gostinskih obrtih, zato da bo- ?mb fimti? iemuei ■mfmmti Ako hočete dolgo časa ohraniti perilo tedoj ne zadostuje do ga perete kot »navadno". Perilo je treba pravilno negovati s Schichtovim Rodionom. S tem si boste prihranili tudi mnogo težkega dela. Radion je popoln proizvod za nego perila. Uporaba je zelo preprosta: L Raztopite Radion v mrzli vodi. 2. Ko raztopina zavre, kuhajte najmanj 15 minut 3. Splakujte perilo najprej v topli potem pa v muli vodi. Perilo bo ostalo dolgo časa kot novo in bo vedno snež- - nobelo. Schichtov RADION POPOLNA NEGA PERILA do lahko posamezniki čez zimo odšli v Anglijo in se tam naučili angleško. To je potrebno, ker dotok angleških gostov v naša letovišča stalno narašča. d Zaradi kuluka se jeze. Kuluk je začela izterjevati zagrebška občina. Hišni posestniki pa so že svoječasno vložili proti temu vlogo rm bansko upravo, ki je razveljavila sklep mestne občine. Banska uprava je utemeljila svoj odlok s tem, da ima mesto iz kuluka zbranih že 17 milijonov dinarjev, pa jih še ni porabila v namene, v katero je bil denar zbran. Toda kasneje je vseeno ugodila mestni občini, ki je začela kuluk spet izterjevati. 14 milijonov bi ga morali prizadeti plačati. Spet se jez6. d Tudi internacionalcc je lahko Sokol. Z velikim zanimanjem opazujemo borbe, ki so nastale v Sokolu v Rušah. Bistvo dogodkov je sledeče: v ruškem Sokolu sta nastali dve skupini. Na eni strani so delavci pod vodstvom ing. Tržana, na drugi strani pa stari nacionalisti, o katerih je znano, da z narodnostnim prepričanjem res niso kupčevali. Nacionalna skupina je označila svojo protisku-pino z marksistično ter je opozorila na to tudi nadrejene sokolske kroge. Ti pa so izjavili, da je lahko Sokol v zasebnem živlenju — kar hoče. To se pravi, da je lahko tudi Interna-cionalist. Ta izjava nadrejenih sokolskih krogov je ruške Sokole-nacionaliste hudo priza- dela. Niso vedeli, kaj naj store: s svojo nasprotno skupino niso hoteli biti v enem in istem društvu, izstopiti pa tudi niso hoteli* ker so bili oni dejanski tvorci in ustvaritelji ruškega Sokola. Iz te zagate so se rešili na ta način, da so prosili mariborsko Sokolsko žu-po, naj jim dovoli članstvo v sosednem, t. j. selniškem Sokolu. Stare ruške Sokole je torej izrinila nova skupina, ki jo podpira tudi poslanec Krejči. d Dragocena knjiga. Tri milijone dinarjev vredno knjigo hrani sarajevski muzej. To je tako imenovana »Sarajevska Hagada«, bogato poslikana stura judovska nabožna knjiga. Dragocena je zaradi tega, ker je redek primer judovske nabožne knjige s slikami, kajti judje običajno niso poslikavaii, knjig. Sarajevski muzej jo je kupil pred 40 loti od neke židovske rodbine v Sarajevu. d Tudi podjetnik naj stori svoje. V premogovniku blizu Cakovca se je pred dnevi dogodila nesreča, Sesul se je strop in težko poškodoval dva delavca. Zaradi tega so delavci stopili v stavko in zahtevajo, da lastnik izboljša varnostne naprave in poviša mezde. Povrh bednih mezd pa je lastnik zadrževal rudarjem tudi plače. d Iz časov, ko so mrtvi dajali večino JNS. Volivni imeniki v občini Blato na Kor-čuli so bili taki, da so že daleč na okoli prišli v pregovor, čeprav se Je do njih odločevala 5» usoda celega otoka. Kljub temu, da so vsi vedeli, da je v njih vpisanih veliko Korčula-nov, ki so že zdavnaj umrli ali pa se -zselili in si pridobili že celo drugo državljanstvo, ki so ob vsakih volitvah vsi glasovali, jih pod nobenim dosedanjim režimom ni bilo mogoče popraviti, najmanj pa pod Jeftifevim. kateremu so tik pred popravo še dobro služili. Sedaj pa so jih temeljito popravili, pa s.i morali črtati 1842 volilcev, ki jih ali sploh ni več med živimi ali pn že zdavnaj ne na Kor-čuli. Popravili so tudi volivne imenike v občini Korčula in Velaluka. kjer so črtali več sto neupravičenih vpisanih volivnih upravičencev. — Tudi v Sloveniji je še nekaj takih ali vsaj podobnih volilnih imenikov. d Učitelju sta življenje rešila. Eno preteklih noči se je pripetil zanimiv slučaj na slovensko-avstrijski meji pri Gornji Radgoni. Preglednik finančne straže Božič je imel okrog polnoči službo na mostu čez Muro, ki spaja našo in avstrijsko državo med Radgono in Gornjo Radgono. Naenkrat je z avstrijske strani zaslišal nemške klice na pomoč. Božič je takoj [x>liitel na drugo stran mosta, zbudil tam avstrijskega finančnega stražnika, ki ponoči nima službe, in je z njim odbite! v smer, odkoder je slišal klice na pomoč. Po krajšem iskanju sta našla neznanega človeka, ki je nezavesten ležal v vodi. Takoj sta ga izvlekla iz vode in ga z umetnini dihanjem spravila k zavesti. Bil je učitelj Adolf Kraner iz Radgone, ki je pri padcu v graben udaril z glavo ob kamen in se hudo poškodoval. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico. Kraner se je vračal od predavanja, v temi je pa padel v graben, kjer bi gotovo umrl, če ga ne bi pravočasno rešila naš preglednik Božič in pa avstrijski finančni stražnik. Ponesrečeni učitelj se je šele pred par dnevi poročil. d Plin sovražnik dreves. Čuden pojav so opazovali zadnja leta v Zagrebu. Skoraj vsi drevesni nasadi so naglo hirali ali pa tudi naglo odmrli. Prišli so do prepričanja, da propadajo drevesa zaradi plina, ki ga je sicer le v manjših količinah, ki so za človeka nenevarne, vendar uničuje korenine drves. Komunisti tjrade barikade v glavnem mee-tu Madridu. iz domaČe politike d »Združena opozicija«. Belgrajska združena opozicija se bo najbrže razširila in bo sprejela v svojo sredo še socialistično skupino prof. Nedeljka Divca. Pod tem imenom pa se skriva tudi Dragoljub Jovanovič, ki je prejšnje čase veliko govoril in potoval, a se ni mogel usidrati med združeno opozicijo prav radi svojega marksistično barvanega programa, ker je temu na tihem, a vztrajno nasprotoval dr. Maček. Ta dva in še nekaj drugih bi radi vstopili v združeno opozicijo kot posebna skupina, torej kot poseben sestavni del. d Zakaj vse morajo posredovati. Poslanec JRZ dr. Šemrov je posredoval v ministrstvu za pošto, brzojav in telefon, da se na področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva preneha z navado, ki jo je uvedla JNS, ki je premeščala uradnike iz kraja v kraj brez Ko je aa Poljskem Rydz-Smigly postal maršal, je 61 po varšavskih ulicah krenil tale sprevod. pravice na potnino in selitvene stroške ter po zakonu pripadajoče dnevnice. G. poslanec je dobil zagotovilo, da uradnike na ljubljanskem poštnem ravnateljstvu ne bodo smeli siliti, naj podpišejo izjavo, da se odrekajo potnini, selitvenim stroškom in dnevnicam, ki jim po zakonu pripadajo. d Zadnjo nedeljo so bile občinsko volitve v Logu pri Brezovici. Od 236 volilnih opravičencev je volilo 81%. Lista JRZ z nosilcem Jarcem je dobila 121 glasov in 18 odbornikov, združni nasprotniki pa 71 glasov in 2 odbornika. d Zaman so skušali časnikarji vedeti od dr. Mačka podrobnosti o njegovem sprejemu pri knezu-namestniku Pavlu v Brdu pri Kranju. Dr. Maček je izprašal novinarje, če znajo molčati. Ko so mu odgovorili pritrdilno, je dejal: »Jaz ttidik in se od njih poslovil. d Voditelj banatskih Madjarov dr. Varadi je pozval Madjare, naj podpirajo vlado dr. Sto-jadinoviča. d Državni proračun ra leto 1937-38 so že izdelali v finančnem ministrstvu. V kratkem bo proračun obravnaval še ministrski svet, nakar ga bodo predložili narodni skupščini. Po tem bi sledilo, da bo narodna skupščina v najbližjem času sklicana in bo poleg proračuna obravnavala tudi dogovor s katoliško Cerkvijo. d V mlin ho treba. Minister za pošte dr. Kaludžerčič je na konferenci v Bogojni dejal, da je JRZ, pred vsem pa sporazum muslimanov in Srbov v Bosni dejstvo, ki ima za seboj že razne razvojne faze. To je danes narodno pomirjenje ter pomeni več, kakor pa strankarski sporazum. Dočim je Boško Jevtič skrbel, da poišče kraje, kjer uaj bi se postavila koncentracijska taborišča, ali na desni ali pa na levi strani Drine, se na drugi strani mi z dr. Stojadinovičem na čelu trudimo, da poiščemo posamezne kraje v državi, kjer naj bi se zgradile tovarne. — Končno je minister dr. Kaludžerčič izjavil, da »sedanja vlada ne želi odbiti Hrvatov. Pripravlja se sodelovanje s Hrvati. Svoboda je dobro prišla tudi Hrvatom. Čeprav obstoji zakon, po katerem se morejo tudi brez sklepa sodišča ljudje aretirati in internirati, se nii tega zakona nismo posluževali. Mi pravimo: Te zakone bomo izmenjali, toda tega nočemo storiti sami, temveč skupno g Hrvati. Zato nam je všeč, da so se Hrvatje politično organizirali, kor se nam bo tako lažje sporazumeti. Dosegli smo, da postopoma povrnemo zaupanje Hrvatov v državno upravo, toda, kdor hoče in želi v mlinu mleti, mora v mlini Kdor pa hoče delati in krojiti zakoue, mora v skupščino! d Desetletnica PaSičove smrti bo letos 10. decembra. JRZ se bo spominjala znamenitega politika in voditelja bivše srbske radikalne stranke na posebnih svečanostih. . d Od 1640 občin, ki so do danes imele občinske volitve v državi, je dobila JRZ 1307 občin. Druge je dobila združena opozicija in bivša HSS. d Učiteljstvo in politika. O tej kočljivi zadevi piše »Učiteljski tovariš« tudi sledeče: »Aktivno poseganje učiteljstva v dnevne politične borbe šolskega okoliša moramo kljub načelnemu zavzemanju za svoje državljanske pravice, vendarle odklanjati in pred njimi svariti. In to ne samo zaradi poklica, ki ga vršimo, ampak tudi v lastno, dobro razume-vanih koristi. Največ zla rodi vendarle naša \ loga političnih izpostavljencev ene ali druge boreče se stranke v okolišu našega službenega mesta«. — K tej izjavi naj pripomnimo, da je ravno učiteljski stan v svoji večini še danes najbolj goreč pomagač JNS in socialistične »ljudsko-frontarske« politike. d Zagrebški »Obzor« piše o izjavi ministra dr. Korošca, ki jo je priobčil tudi zadnji »Domoljub«. »Obzor» pravi, da. je treba izjavo smatrati kot iskreno in kod dokaz, da se v vladnih krogih resno misli ua rešitev hrvatskega vprašanja. NESREČE d Skedenj je zgorel posesfnici Katarini V uk pii Sv. Lovrencu na Dravskem polju. d Požar je uničil velika šupo posestniku Jakobu Polaku v Kamniku. V šupi je bilo precej čreslja, krme in nekaj gospodarskega orodja. d 200.000 din škodo je napravil požar posestnici Neži Sel v Zrkovcih pri Mariboru. d Skedenj in kozolec sta zgorela posestnici Uršuli Kastelic na Veliki Cikavi pri Novem mestu. d Pogorel je predzadnjo nedeljo zvečer b slamo napolnjen kozolec posestnika Jožefa Avseca iz Zgor. Kašlja pri Zalogu. d Plameni so uničili hišo Alberta Bau-mana v Dobrenju pri Mariboru. d Senik je zgorel veleposestniku Ivanu Pečolarju na Gradišču pri Mariboru. d Obleka se ji je vnela. Ko se je sukala 5 letna hči dninarja Amšek Marija na Zg. Ponikvi okrog štedilnika, se ji je vnela obleka in se je otrok zelo opekel po vsem telesu. d Samo »joj« je še zakričal. V gozdu »Laze«, ki se nahaja na meji občin Št. Ilj in Lipje pri Mariboru se je pripetila nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Brata Ivan in Anton Gril sta odšla pretekli torek v gozd podirat drevje za drva. Na strmem obronku sta se spravila nad debelo bukev ter jo hotela podreti tako, da bi padla navzdol po strmini. Zaradi tega sta jo začela na gornji strani žagati, nista pa na nasprotni strani podsekala debla s sekiro, kakor bi morala prav za prav napraviti. Ker je vlekel od spodnje strani močan veter, se je začela pod-žagana bukev nenadoma podirati navzgor proti bregu, kjer sta oba drvarja »tala. V strahu za življenje sta zbežala. Ivan je ros srečno utekel nevarnosti, Anton pa je na mokri travi zdrsnil in padel na trebuh. Preden pa se Je pobral, je že zagrmela nanj bukev ter ga * vso močjo pritisnila k tlom. Za-klical je samo še »joj«, nato pa je obležal mrtev. Udarec mu je stri prsni koš. d Svinja je napadla otroka v zibelki. Blizu Novega Marofa sta kmet Irek Koščak in njegova žena odžla na polje, doma pa pustila otroke. Ta čas pa se je svinja privlekla iz svinjaka in^napadla otroka, ki je ležal v zibelki. Odgriznila mu je roke, nos in velik del obraza. Ko so se starši vrnili, so našli dete že mrtvo. d Dinamitna patrona je eksplodirala. 16 letni posestnikov sin Franc Mlakar iz Bab-ne police, občina Stari trg, je tako neprevidno ravnal z dinamitno patrono, da mu. je ta eksplodirala v rokah. Učinek eksplozije je bil za Mlakarja usoden. Drobci patrone so mu dobesedno odtrgali levo roko do zapestja. d Smrtna nesreča pri premikanju tovornega vlaka. Te dni se je na postaji v Storah pri skladišču smrtno ponesrečil pri premikanju tovornega vlaka zavirač in železniški zva-ničnik Ivanovič iz Maribora. Sklopil je dva voza, pri tem pa mu je na mokri tračnici spodrsnilo in je padel na tračnico s senci tako, da je ostal na mestu mrtev. d Je bil prepočasen. Te dni se je pripetila v St. Ilju nesreča, ki je zahtevala življenje 53 letnega progovnega delavca Konrada Lešarja. Lešar Je bil zaposlen pri popravljanju proge v predoru. Ko je prlvozil avstrijski vlak, so se vsi delavci pravočasno umaknili. Lešar pa je bil prepočasen in ga je lokomotiva udarila in vrgla pod kolesa. Vlak ga je povozi! do smrti. d Slap jih je potegnil. V Uni pri Bihaču so utonili pred kratkim trije ljudje, med njimi tudi Slovenec inž. Mirko Rohlič. Zaposleni so bili vsi pri gradnji železniške proge Bihač-Knin in so se na večer z dela vračali z motornim čolnom domov. Toda motor jim Je odpovedal, voda je nesla člon nazaj. Potniki niti opaziti niso mogli, da jih je voda tako naglo gnala proti slapu pri Ripču. Naenkrat jih je slap potegnil. Rešil se je le en Rus, ki le pravočasno skočil s čolna in z veliko muko splaval proti bregu, kjer se je prijel za vrbo. d Smrtna nesreča v gozdu. Te dni je 56 letni dninar iz Celja Pesjak Jožef delal v gozdu v Ovčji jami v Liscab s hlapcem in oskrbnikom. Hlapec in dninar sta drevesa razžagavala. Ker je drevo ležalo poševno preko hriba, se je prvi razžagani del zvalil na Pesjaka ter mu zdrobil prsni kos in stri lobanjo. Pesjak je bil na licu mesta mrtev. Pri nesreči Je bila navzoča tudi Pesjakova 28-letna hči Marija. Pesjak je bil oče devetih, v glavnem še nepreskrbljenih otrok. d Razne nozgode. S kolesa Je padel in si močno poškodoval nogo 36-letni Matevž Pribil, delavec na Kobijevi žagi v Zaklancu pri Horjulu- — Splašeni konj je podrl na tla 16 letno Vido Kovačevo iz Ljubljane. Tudi kolo je šlo čez dekle in ji zlomilo nogo. — 32 letni drvar Cigala Joaip iz Solčave Je v gozdu padel in si nalomil hrbtenico. Perilo je draije od mila. Mnogo gospodinj «te-di pri milu in pri tom pozabi, da pocani in slabo milo moro predčasno uničiti perilo. Vsaka gospodinja štedi, fia ta pranje ovojega dragega perila uporablja fflato jedrnato milo, kakor Ja znano in priljubljeno Schichtovo mil" J lašSitnfra žigom jelen. Izkušene gospodinja znajo ceniti dobro kakovost tega mila ln to ponosna • svojim belim perilom. poveča delovanj« organizma In ubla° žuje bolečina Boljši krvni obtok dosežeta z ASPIRIN tabletami, tem neškodljivi n« sredstvom proti pre-hlajenju, revmatizmu In zobobolu. vsake iabieta ima^ vtisnjen @ayer-jev kri ž/tv A S F I R I M V. t. .Ju£cfa. k. d., Zftgr«t>. 0«I»J U rež- pod S. Br. 12.314 od 25. VI. 19M, t&BBemimmm&BiEBmgaiBmmmi(nuMncraine: NOVI GROBOVI d Na grob lijo grenke solze, v nebo gorke prošnje. V Slovenjgradcu je umrl zdravnik dr. Vinko Zeleznikar. — Pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah je odšel v večnost Janez Pod-hostnik, gostilničar in trgovec. — V Planini pri Sevnici so pokopali Ano Mandl. — V Vr. hovem dolu pri Limbušu je umrla posestnica Apolonija Terbos. — V Maribora je zapustil solzno dolino Franc Wistan. — V Grosupljem so djali v grob posestnico Minko Košak roj. Guzelj. — V Glincah na Viču so pokopali Ano Gorišek roj. Zanoškar. — Na pokopališču v štepanji vasi so djali v grob artil. poročnika v p. Vojka Cučka. — V celjski javni bolnišnici je umrl posestnik Kari Kroflič iz Straže pri Teharjih. — V Ljubljani so umrli: vdova po poštnem poduradniku Marija Ravnikar, Alojzija Pipan roj. Urbančič, June Marija roj. Kastelic, inšpektor pok. zavoda Anton Žerjal, Lucija Bergant roj. Delakorda, soproga davčnega nadupravitelja v p. Justina Pernovšek roj. Sluga, Franc Beber, Elizabeta Tomšič, 85 letni Martin Radovan, trgovec Rudolf Te-nente in ravnatelj Narodne tiskarne Franc Jo-zeršek. Naj počivajo v miru 1 Ne natoSeujie Z ozirom na članek, ki smo ga pod gornjim nnstov&iii prinesli o pismu g. Iv. KronovSka dne 14. oktobra v našem listu, smo preie&i sledeč POPRAVEK Res je Zveza kmetskih fantov in deklci po svojdli pravilih, po iuda po svojem delovanju nepolitična organizacija. Mi pa res, do bd Zveza kmetskih fantov at deklet, njen odbor ali predsednik v izvrševanju le svoje funkcije, razposlalo okrožnice, nnvow>IM'bi^BIIIill'l'IIIPIIIIBWII>mtiiilmilll burgu »prejemalo plačila na nage čekovne račun«. BKLOIJA. *• SOM-M Branile«. HUMUAl Re 1117-M Patfe, »OLAB. BMAi K« l«MI !M. Wms1. lUKSiaBURSi So 5S45 UlMtairg. Ha zahtevo pošljemo brezplačno ueSe ček. aakasnlo« 4000 češkoslovaških učiteljev je baje odšlo v Sovjetsko Rusijo. Nad 8 milijonov redno vojske je na s^etu zdaj pod orožjem. Prisilna delavna taborišča uvede za komuniste Litva. 70-letnico obstoja praznuje letos nemški Rdeči križ. Revizijo mej proti državam Male zvone ropet bolj povdarja madžarsko časopisje. Precej jo obolel italijanski kralj. Nov kamen za zidanje silno lahek in iz-borno izoliran pred mrazom in zvokom so iznašli Nemci. 3 mesece bo zaprt v Turčiji, kdor bo pisal i arabsko in ne i latinsko pisavo. Novi nemiri so iibruhniii v Indiji; 70 ranjenih, 80 mrtvih. 300 milijonov frankov ga nova letališča je dobilo francosko letalsko ministrstvo. Nošnjo uniform prepoveduje novi angleški zakon političnim organizacijam. Albanska vlada je podala ostavko, ker je dobila v parlamentu nezaupnico. Angleška vlada še ni odpravila svojega poslaništva v abesinski Adis Abebi. Pri proslavi 19-Ietnice ruske revolucij« v Moskvi je padlo letalo ubilo tri in ranilo osem oseb. . Evharistične križe podirajo V zadnji petkovi noči je padel v Dolenjem Logatcu evharistični križ. S tem dejanjem je bi! zadan sirenski znak, naznanjajoč, da smatra komunizem ločitev duhov v kraju dovedeno že do take višine in meje, da je vsaka skrivalnica odslej skoro nepotrebna ter se a tem lahko otvori jasen boj križu kot simbolu krščanskega čustvovanja. Slepec bi moral bili oni, ki bi danes se mogel t dobro vero trditi ,da so zadnji politični dogodki bili omejeni edinole na politični okvir. Napak bi bilo, ako bi izrekli obbolžitev pavšalno na račun nar.; nasprotnega tabora, saj vemo, da eo med njimi ljudje, ki bi jim ne mogli očitati protiverske orientacije. Pribiti pa moramo, da smo ravno zadnji čas stalno opažali znake, da je ta, politično brezbarvno naznačena skupina bila kaj primerno zatočišče in skrivališče elementom, ki zasledujejo čisto druge cilje in kojih odraz je bil v zadnjem žalostnem dogodku kaj jasno podan. Da, žalosten je ta slučaj za celo Saro, saj je mnogim izsilil solze v oči, ko so peljali podžagani križ k farni cerkvi ter ga tam prislonili k cerkveni eteni. Ko da je Bog bil vnovo križan med nami, je ljudstvo tekom nedelje obiskovalo križ, ki čaka novega vstajenja. To satansko delo se splošno obsoja, dočim bo zločince težko najti A kakor je ta dogodek grozen in žalosten, pa smo na drugi strani hvaležni Bog« zs opomin, ki smo ga prejeli, da se ne bi enkrat nepričakovano znašli v razmerah, ko bi nam sovražnik skrivaj zrastel že preko vratu in bi bilo že prepozno. Komur je na tem, da odvali od sebe krivdo, mora stopiti v skupni krog, četudi nas morda loči politično naziranje. Mi vsi moramo takoj prijeti za orožje proti temu brezverskemu stremljenju in brezpogojno ožigosati in zaznamovati vse one, hi bodo morda dajali potuho in iskali izgovorov za ta podli zločin. Vedimo, da smo v teh ljudeh že našli prave ljudi, katerim mora veljati naš boj. Vse take moramo kot v starem času gobavce, izri- niti lz našega občestva ter jim pritsniti žig, da 8« jih vsakdo ve ogibati ter tako napraviti neškodljive za človeško družbo. Križ pa bo dobil v naši fari zadoščenje. Sel bo nazaj na svoje mesto s še večjo častjo in slavo in, ako ga nam satanska roka desetkrat podžaga, se bo desetkrat vnovič častitljivo dvignil, ker hočemo, da nam križ kraljuje na zunaj kakor tudi v naših srcih kot simbolj odrešenja in življenja. Ž&pmih Fimžgmr se ie poslom! V soboto, dne 14. novembra 1836 zvečer so priredili odhajajočemu župniku g. Finžgarju pod-oknico. Železniška godba »Sloga« je zaigrala tri komade, cerkveni pevski zbor Prosvetnega društva Krakovo-Trnovo je zapel tri pesmi »Triglav, moj dom«, »Slovenec sem« in »Lepa je tmovska fara«. Ljudstva se je nabralo zelo mnogo, čeprav je slovesnost motil dež. G. župnik Finžgar je zbrano množico nagovori! z okna v župnišču, se zahvalil in rekel, naj velja ta slovesnost trnovski skupnosti. Trnovo se vedno bolj razvija v lep mestni okraj, ki naj se pa razvija še naaalje kot fara. On ostane v fari ne samo s svojim teleso.n, ampak tudi s svojim duhom in bo rad pomagal. Nato so se zastopniki vseh trnovskih društev poklonili gosp. župniku. V imenu vseh je govoril cerkveni ključar Kačar, ki se je zahvalil za ves trud župnikov na dušno-pastirskem in kulturnem ter gospodarskem polju. Mladina je prinesla župniku rdeče nageljne. Cerkev je bila lepo razsvetljena, na zvonikih pa sta se blestela rdeč in moder križ. Na pročelju je bilo z električnimi žarnicami napisano: »V zahvalo!« V nedeljo zjutraj se ie v slavnostno okrašeni cerkvi župnik gosp. Finžgar poslavljal na priž-niči. Cerkev je bila nabito polna, da ljudje niso mogli vsi noter. Župnik je predvsem omenjal, v čem je fara za časa njegovegt župnikovanja napredovala. Povedal je, koliko so župljani z majhnimi darovi pripomogli za lepo božjo službo in lepoto trnovske cerkve. Oltar je bil ves v nagelj- R A Z N O Devica Marija v Polju, Novoizvoljeni občinski odbor je imel svojo prvo sojo. Izvolil je razne odseke in tudi nova krajevna šolska odbora za Zalog in Polje. Neki marksist je na vsak način hotel v zaloški krajevni šolski odbor in se je kar nam priporočal. Pa so rekli naši možje: »Kdor ni bil pri volitvah z nami, io proti nam« iu so z veliko večino sprejeli predlog uprave. — Iz Zaloga nam poročajo, da so ono nedeljo na cirkularko z bencinskim pogonom žagali drva dopoldne pri nekem marksistu-delavcu, popoldne pa pri nekem gostilničarju v Kašijii. — Tudi sicer opažamo, da nekateri nedeljo kaj malo upoštevajo. Ne bo sreče! Nedavno so pobirali po tari denarne prispevke 7.a cerkvene namene. In izrazil se je pristaš »srač-jega gnezda«: »Ne dam nič. Žrtvovat pa bom rad, ko boste — cerkve podrli.* Tako je pri »as. In vendar ae najdejo celo nekateri naši, ki jim je »Domoljubov« oster nastop proti našim verskim in političnim nasprotnikom nekoliko odveč, če- Hauff I. O.: Pn&vtiice »Hvaljen bodi prerok, ki te je ohranil,« odgovori starček s solzami veselja v očeh; »objemi svojega starega očeta, moj sin Omar!« Vrlega krojača so zelo ganile te svečane besede in z mešanimi čustvi veselja in sramu je objel starega kneza. Toda samo en trenatek mu je bilo dano, da je užival neskaljeno slast svojega novega stanu; ko se namreč dvigne iz naročja knežjega starčka, zagleda jezdeca, ki je hitel preko ravnine proti griču. Jezdec in njegov konj sta bila kaj čudna videti; kljuse menda iz trmoglavosti ali pa od trudnosti kar ni hotelo naprej, venomer se je spotikalo pri hoji, ki ni bila ne korak ne dir, jezdec pa ga je priganjal z rokami in nogami, da bi hitreje teklo. Le prekmalu spozna jL,a-bakan svojega konja Murvo in pravega princa Omarja. Toda zli duh laži ga je obsedel in sklenil je, da bo drznega lica branil prilasčene si pravice, naj se zgodi karkoli. ?.e iz daljave so videli, da jim jezdec miga, že je kljub slabemu diru konja Murve dospel do vznožja griča in planil s konja po griču navzgor. »Stojte,« zavpije, »kdorkoli ste, stojte in ne dajte se prevariti sramotnemu sleparju; jaz sem Omar in živa duša naj se ne drzne zlorabiti moje ime!« Globoko začudenje ee je bralo na obrazih okoli stoječih, ko so se stvari tako zasukale; zlasti starčku se je videlo, da je ves presenečen, ko je vprašuj6 pogledaval zdaj tega zdaj onega. Labakan se s težavo pomiri in pravi: »Premilostni gospod in oče, ne dajte ae premotiti temu človeku tukaj. To je, kolikor vem. nori krojaški pomočnik iz Aleksandrije, Labakan po imenu, ki zasluži bolj naše sočutje nego jezo.« Razkačile pa so te besede princa. Peneč se od divjega srda se hoče vreči na Labakana, toda okoli stoječi urno skočijo vmes in ga zadrže; knez pa reče: »Resnično, ljubi moj sin, ubogi človek je nor; zvežite ga in posadite ga na dromedarja; — morda še po-moremo nesrečniku.« Divjost se princu poleže, jokaje zakliče knezu f »Moje srce mi pravi, da ste vi moj oče, pri spominu moje matere vas rotim, poslušajte me!« »Bog nas varuj,« odgovori le-ta. »2e zopet pričenja zmešano govoriti; le kako more priti človek na tako nore misli!« S temi besedami se prime Labakana in se mu da voditi po hribu navzdol. Oba sedeta na lepa, z bogatimi preprogami pogrnjena konja in jezdita na čelu sprevoda čez ravnino. Nesrečnemu princu so pa zvezali roke in ga posadili na dromedarja in dva jezdeca sta mu bila vedno ob strani, da sta skrbno pazila na vsako njegovo kretnjo. Knežji starček je bil Saaud, sultan Vehabitov, Dolgo je bil brez otrok, slednjič pa se mu je rodil princ, po katerem je tako dolgo hrepenel. Toda zve-zdogledi, ki jih je bil povprašal po otrokovi usodi, so izjavili, da je do dva in dvajsetega leta v nevarnosti, da ga neki sovražnik izpodrine. Da bi bil torej popolnoma varen, "je dal sultan princa svojemu staremu zvestemu prijatelju Elfi-Beju, da ga vzgoji, in je dva in dvajset dolgih let bolestno čakal, da ga vidi. To je sultan pripovedoval svojemu namišljenemu sinu in mu izrazil svoje veliko zadovoljstvo z njegovo postavo in njegovim dostojanstvenim vedenjem. Ko so prišli v sultanovo deželo, so jih prebivalci povsod sprejemali z veselim vpitjem; zakaj vest « 8* niti. Vred njim je gorel novi Plečnikov svetilnik, kar je župnik razlagal kot podobo trdne vere trnovskih fnrnnov. Zvečer ob 8. se je v prisrčni akademiji poslovilo od župnika Prosvetno društvo KrakovoTr-novo. Vsi odseki so nastopili z Ubranimi In lepo uspelimi točkami. Slavnostni govornik dr. Pagan |e poveličal stastuge župnik* Finžgarja sta Trnovo, t Ljudjn ao bili Ranjeni. Slovo je bilo «ares prisrčno, kakršnega le težko doživi kakšna fars, saj Finigar ni bil le župnik, ampak pravi duhovnik in krušni očs trnovskih župljanov, slasti pa revežev, ki ga bodo najbolj pogreSall. iz raznih krajev Blagovica. Prosvehio drušlvo je priredilo zanimivo predavanje o Sveti deželi. O. dr. Andfej Snoj, vseučiliški profesor v Ljubljani, nam je popisal življenje ki bolj važne kraje v Sveti deželi tako nazorno, . mača žemljica lahka in mit njegovi duiil žalujoči vdovi, sinovom in hčerkama pa izrekamo naše srčno sožaljcl Boi za naše občim® Šmartno pri LltifL Mirno, veselo in navdušeno se pripravljamo na občinske volitve, ki bodo 6. decembra. Z nasproiraki nimamo veliko opraviti, so bolj skromni kot so bili leta 1933. Ustraši so se tudi našega vrlega nosilca liste Rusa Načela, na katerega niti od dkaleč niso mislili, da se bo žrtvovali za blagor naše občine in čaii naše stranke }RZ.. Vofevci! Pokažimo, da o dob [livarno politiko našega voditelja dr. Korošca m da hočemo v občinskem odboru može, ki kandidirajo na Ksti jRZ. Spomnimo se na zadnje občinske volitve leia 1933 ki recimo 6. decembra: Takega režima, kš del« z nasiljem, ne maramo nikdar več! Zato volimo lislo g. Rusa. Na dan 29. nov. po prvi sv. maši pojdimo vsi na shod v društveno dvorano, kier bodo govorih zastopniki naše stranke iz Ljubljane. Na shodu borno slišali, kaj nam je storiti na dan volitev, da bodo volitve tako uspele, kaW so v naši občim vedno, kadar smo imeli svobodno besedo. Leskovec pri Krškem. Dne 22. oki. je bil lep shod ministra dr. Kreka v Krškem. Tudi od nas smo se ga mnogi udeležali. Govornik nas je izredno navdušil. Želo smo bili veseli, da se jc ob tej pri I iii i g. minister ogiasil tudi v Leskovcu v domu »Pod lipo«. Toda ta njegov obisk je bil bolj zasebnega značaja; zato želimo hi prosimo, da bi nas erikrst obisikai še kot govornik sedaj, ko se pripravliumo na občinske voBvc, ki bodo dne 6. decembra. Kandklalrio tisto knamo že gotovo. Za nosilca lisie, oziroma za bodočega župana, je bil soglasno izvoljen pos. Stare Franc iz Leskovca. Volilno razpoloženje ie po vseh vaseh noše obširne občine le za njegovo listo. Naši nosprohBtd vseh mogočih barv in ime« bi rodi šarili s krilatico, d« so oni za združitev z občsno Krško, mi pa proti. Nag s zapomnijo enkrat za vselej; združitev s Krškim je v naših rokah. Naš bodoči občinski odbor |RZ bo v sporazumu j krškim obč. odborom JRZ io vprašanje rešiš tako, kot je ljudstvu najbolj korislno in prav. Da bi s tem vprašanjem uganjali demagogijo )NS~«rji in prinčevem prihodu se je bila kakor blisk razširila po vseh mestih in vaseh. Po cestah, koder so šli, so bili napravljeni slavoloki iz cvetlic in vejic, 3ijajne preproge v vseh barvah so krasile hiše, ljudstvo je glasno slavilo Boga in preroka, ki jim je poslal tako lepega princa. Vse to je napolnilo ponosno krojačevo srce z radostjo; tem huje pa je mora! čutiti svojo nesrečo pravi Omar, ki je bil še vedno zvezan in je v tihem obupu šel zadaj za sprevodom. Nihče se ni zmenil zanj pri splošni razigranosti, ki je vendar njemu veljala. Ime Omar je klicalo tisoč in tisoč glasov, toda zanj, ki je nosil to ime po pravici, se ai briga! nihče; kvečjemu je ta ali oni vprašal, koga neki tako trdno zvezanega vodijo s seboj, in strašno je donel princu na ušesa odgovor njegovih spremljevalcev, da je to neki nori krojač. Sprevod je dospel slednjič v glavno mesto sultanovo, kjer je bilo vse še bolj sijajno pripravljeno za njihov sprejem kakor v ostalih mestih. Suitanka, poštama, častitljiva žena, jih je pričakovala a vsem svojim dvornim spremstvom v najkrasnejši dvorani palače. Tla te dvorane so bila pogrnjena z velikansko preprogo, stene so bile ozaljšane s svetlomodrim blagom, k! je z zlatimi čopi in vrvicami viselo na velikih srebrnih kljukah. Bilo je že temno, ko je došel sprevod, zato je bilo v dvorani prižganih mnogo okroglih barvnih Bvetilk, ki so spreminjale nog v dan. Najsvetleje in v največ barvah pa je žarelo ozadje dvorane, kjer je sedela suitanka na prestolu. Prestol je 3tal na štirih stopnicah; bil je iz čistega zlata in vanj so bili vdelani vfellki ametisti". Štirje najimenitnejši emirji" so dr- 11 Drag kamen modre barve. " VeiikaSS m vzhodu. 7* žali baldahin iz rdeče svile sultanki nad glavo in šejk" iz Medine ji je s pahljačo iz pavjih peres dovajal prijeten hlad. Tako je pričakovala suitanka moža in sina; tudi ona ga od rojstva ni več videla, toda pomembne sanje so ji bile pokazale njega, po katerem je hrepenela, da bi ga bila izmed tisočev spoznala. Zdajci se zasliši šum bližajočega se sprevoda, trobente in bobni se mešajo med vriskanje množice, udarci konjskih kopit zadone na dvoru palače, bliže in bliže prihaja šum korakov, vrata dvolane se naglo odpro in mod vrstami na tleh ležečih služabnikov hiti sultan flfe roki svojega sina pred materin piestol. »Tu,« spregovori, »sem ti pripeljal njega, po ka-tarem si tako dolgo hrepenela.« Suitanka pa mu seže v besedo; »To ni moj sin!« vzklikne. »To niso poteze, ki mi jih je prerok v sanjah pokazal!« Vprav ko jo hoče sultan zavrniti zaradi njene prazne vere, se hrupno odpro vrata dvorane, noter plane princ Omar, ki so ga zasledovali njegovi čuvaji, katerim se je bil iztrgal z naporom vseh Bvojlh moči; vrže se brez sape pred prestolom na tla: »Tukaj hočem umreti, veli me usmrtiti, grozoviti oče; kajti te sramote ne morem dlje prenašati!« — Vse je bilo prepadeno ob teh besedah, vse se je gnetlo okoli nesrečnika, že so prihitele straže, da ga primejo in zopet zvežejo, ko plane s prestola suitanka, ki je brei besede strmeč gledala ves ta prizor. »Stojte!« okliče. »Ta je pravi in nihče drugi, ta ja, ki ga moje oči niso nikoli videle in ki ~a j® vendar moje srce poziialol« Čuvaji so nehote spustili Omarja. Toda sultan, ki " Sejkl so poglavarji arabskih plemen. prav lahko na svoje oiS opažajo, s kakšno vnemo komunisti in njihovi prijatelji, zlasti sedaj, po volitvah, širijo na najrazličnejše načine med moško in žensko mladino svoj krivi nauk. Beseda o pijandh. Kakor je izvajal v svojem govoru neki univerzitetni profesor iz Chlcage, »s težje odvadi pijače tak, ki ee le včasih napi)«, kakor pa tisti, ki je »talno vdan pijači. Zdravnik je ostro kritiziral pijančevanje, ki se mu je vdala Amerika. Mu M prekinila koncert. Margerv Maxwell, operna pevka iz Chlcage, je imela preteklo sredo v neki tukajšnji dvorani pevski koncert. Nenadoma pa ;i» med petjem prenehala ia nervozno dajala znamenja voditelju orkestra, rekoč, da je pogoltnila — muho. Odhitela je nato za kulise, kjer ee je If nebila muhe, na kar I« prišla nazaj na oder i« zopet pela. To so rekordi, ki «ita smeje »vet V francoskem mestecu Oarctoo je »g m& v etri uri stoik«! orehov. V Londonu, I« neka kuharica v 7 minutah natopil« 14 k/it pirjs. V BerliflH je n*0*" dar. ia je v ur«k P^ njihovi sedanji zaveznika tega po že ne I Ali niso ravno ii lepo občino Krško brez odobren j« ljudstva somi rozkosoB. Nismo Se lego pozabili in vemo, znfcaj je bdlo to »potrebno*. K« s iem silogerjem« rni uspeha, so poiskali že drugega, in s;cer tega: upravo na listi g. Starca je premajhna garancija za morebdilne primcnjkljuje na občim. Vidi se, da imajo bolj slabe informacije, da niti ne vedo, da zavzema mesto podžupana no naši listi g. Pire Franc iz V. vasi. Misiirno, da je že ta mož sam zadostna garancijo, ne glede na to, da so tuda drugi člani uprave ugledni in trdni posestniki. Sicer pa so z g. Pirccm tudi mnogi nasprotniki v »žilahti« in ga že lahko poznalo. Kar brez skrbi! Najboljša garancija naših mož pa je v prvi vrsti: poštenjel Z ljudmi, ki se navdušujejo za grozodejstva v Španiji, nočemo imeti nobenega opravka. Proč z nasiljem! Živela slovenska ljudska volja! Živel naš ljudski župani Poišnik. Cim boli se bliža 6. december leni bolj nemirna in razburkana je naša sicer pohlevna občina. Zakaj? Ta dan gremo tuda mi po dolgem robsivu zopet svobodno na volišče. Ta dan se l,o zopet izkazalo, kakšnega prepričemjn smo bili in kakšnega smo in bomo ostali- Ta dan bo tudi naša občina povedala, da odobrava samo politiko, ka jo vodi JRZ in njeni vodile®. Tudi no&i nasprotniki se pripravljajo na vodivni. boj, a to pot zastonj! Nismo še pozabili vseh krivic, katere so delali nekdanji 1NS mogofci. Radi bi si obdržali občinske stolčke, o ljudstvo jim tega po 6. dec. nc bo več pustilo. Zapomnili smo sa dobro, kako so gradili razne ceste in druga javna dela. Dobro nam je še v spominu voznik, ki je vozil samo en dan, ker ni voiil g. Pograjca. Delavci so bili sprejeti v delo samo zato, liste je žitnik Alojzij, p. d. Boben iz Grosupljega it. 5. Ta mož ne spada med grosupeljske msgnate, kljub temu pa uživa kot poSteojalc in vzoren gospodar zaupanje velike večine volilcev. Takega žitpaaa z odbornika ljudskega zaupanja mi hočemo! ga je zgrabila divja jeza, zarohni nad njimi, naj norca zvežejo. »Jaz odločujem tukaj,« pravi z zapovedujočim glasom: >jaz ne sodim po sanjab žensk, temveč po nekih nevarljivih znamenjih; ta tukaj — in pokazal je na Labakana — je moj sin, zakaj on mi je prinesel znamenje mojega prijatelja Elfija, bodalo.« .»Ukradel ga je,« zarjove Omar, »moja dobrodušno zaupanje je zlorabil, da me je izdal!« Toda sultan ni poslušal svojega sina, zakaj bil je vajen, da je v vseh rečeh ravnal svojeglavno le po svoji sodbi; zato je dal nesrečnega Omarja s silo iztirati iz dvorane: on sani pa se je odpravil z Labakauom v svoje sobane, ves divji nad sultanko, svojo ženo, s katero je bil vendar živel že petindvajset let v miru. Sultanka pa je bila spričo tega dogodka zelo žalostna; bila je trdno uverjena, da se je neki slepar polastil sultanovega srca, zakaj onega nesrečnika so ji bile že mnogokrat pomembne sanje pokazale kot njenega sina. Ko se je njena bolečina nekoliko polegla, je premišljevala, kako bi svojega moža prepričala, da nima prav. To je bilo sicer težavno, zakaj ta, ki se je izdajal za njenega sina, je bil izročil dogovorjeno znamenje, bodalo, in mu je tudi, kakor je izvedela, Omar sam toliko pripovedoval iz svojega prejšnjega življenja, da je lahko igral svojo ulogo, ne da bi se izdal. Poklicati d& k Bebi može, ki so bili sultana spremili do stebra El-Serujaha, in jim veli, naj ji vse natanko pripovedujejo; potem pa se posvetuje s svojimi najzvestejšimi sužnjami. Izbrale in zavrgle so že to in ono sredstvo; slednjič spregovori Molohsalah. stara, modra Cerkesinja: >Ce sem prav slišala, čestita gospodarica, je dejal ta, ki je izročil bodalo, da je mladi mož, katerega smatraš za svojega sina, Labakan, neki nor krojač?« »Da, tako je,« odgovori sultanka; »toda kaj hočeš s tem?« »Kaj menite,« nadaljuje sužnja, »ko bi bil pa ta slepar Vašemu sinu nadel svoje lastno ime? — in če je to tako, imamo izvrstno sredstvo, da ujamemo sleparja; hočem Vam ga pa le čisto na skrivnem povedati.« Sultanka se skloni k sužnji in le-ta ji zašepeta na uho neki nasvet, ki ji je menda ugajal, zakaj odpravila se je takoj k sultanu. Sultanka je bila modra žena, ki je dobro poznala slabe strani sultanove in Jih snala izkoristiti. Zato so mu je na videz hotela vdati in sina pripoznati in si je izprosila samo en pogoj. Sultan, ki mu je bilo žal, da je vzkipel proti svoji ženi, pristane na pogoj in ona pravi: »Rada bi oba preizkusila, kako sta spretna. Kaka druga bi morda velela, naj uahata, se borita, kopje mečeta; toda to so stvari, ki jih zna vsakdo. Ne, hočem jima nekaj naložiti, kar zahteva bistroumnost. Vsak izmed njiju naj namreč izgotovi kaftan in hlače; hočemo videti, kateri jih naredi Sepše.« Sultan se Je sinejal in rekel: »No, ta Je pa res modra, kar si si izmislila. Moj sin naj tekmuje s tvojim norim krojačem, kateri napravi lepši kaftan? Ne, to ni nič.« Sultanka pa se sklicuje na to, da je že vnaprej pristal na pogoj, in sultan, ki Je bil vedno inožr beseda, se vda, čeprav je prisegel, da vendar ne bo pripoznal norega krojača za svojega sina, pa naj Se tako lepo naredi svoj kaftan. Stran 732_______ iz naših društev St. Vid nad Ljubljano. Pa sem io zopet enkrat me tiral sem go«" na »ljudski oder«, kjer so 8. nov. predstavljati larikovo igro »Grobovi«. Slišim, do jo bodo ponavljali v nedeljo 22. i. m. popoldne ob pol 4 In prav je tako Tako lepe m v življenje posedajoče oderske igre že dolgo nisem videl Krivično pridobljeni denar, pa krivično pridobljeno posestvo nima blagoslova božjega, nima sreče. To je glavni nauk igre, vredne, da bi K> ogledali vsi, ki jim življenje ni igrača. Pa S igralci) Krasno so izvršili svoje naloge. Nekaj mi pa ni všeč pil šentviških igrah; naj se mi ne zameri, če govorim kar odkrito. Kadar pridem k igri v SI. Vid, še prav nikoli se m začelo točno ob napovedani uri, in šc vselej je btk> pri sicer samo za odrasle res podučni igri navzočih tudi cela miKižica otrok. Zakaj ta nered, ki uspehu igre mnogo, mnogo škoduje? Naj se odpravi ta nered, pa bomo šentviške igre radi in res s pridom obiskovali. V Ljubljani nam zapro gledališče, če pridemo prepozno. Zakaj bi se drugod ozirali na, zamudnike? Sicer jih pa sami vzgajamo, če z ozirom nanje odlašamo z začetkom igre Vimraše. Gledališki odsek Kmetijskega društva Virmaše-Sv. Duh uprizori v nedeljo 22. novembra in v neddio 29. novembra ob 4 popoldne vojno dramo v 5. dejanjih: »2iv pokopan«. Ker je igra lepa. Vas vabimo, da se udeležite te predstave. Sv. Jakob ob Savi Kai prosv. društvo vpri-zon v nedeljo 22. novembra ob 3 pop. rimsko igro v 7 slikah: »Mimo slave in časti«. SpisaJ Radešček. K zanimivi igri ste vabljeni vsi. Velike Lašče. Prosvetno društvo v pri zori v soboto, 21. rvov. ob M 8 zvečer in v nedeljo 22. nov. ob 3 popoldne v dvorani Zadružnega doma v VeS. Laščah igro: »Čma žena«. Vabljeni! Gornji grad. Naše prosvetno društvo priredi v soboto, 21. novembra zvečer ob 8 uri in v ne-de. o. 22. novembra ob 3 popoldne veselo igro »Danes bomo tiči«, v dvorani. Ta igra ee še sploh c i igrala v našem kraju, zato bo čisto nekaj novega. Tudi oder bomo prav okusno preuredili. Da ne bo nikomur dolg čas med odmori, bomo poskrbeli godbo. Prav vljudno vabimo vse «o«e!n ti«? Provinz der Freiheit« po imenu, z grofom Dra-škovičem nn čelu. Po Druškovičevi smrti (1. 1737) j« začelo hrvaško masonstvo propadati, a je za časa francoske okupacije nekaterih jttgoslov. dežel vnovič oživelo. Pod varstrom in vodstvom »Velikega Orienta Francoske«, so bilo osnovane lože v Dubrovniku, v Splitu, v Kotoru, v Zarlru, v Kar-lorcu in v Ljubljani. V Ljubljani je obstojala fratnazonska loža >7ur Wohlth8tlgkeit und StandhafligkeU« Se od 1. 1792. do 1795, a rt časa Napoleonove Ilirije je bil« osnovane najprej oficirska loža »Le parfaite Amitie«, 1. 1912. pa še loža 3Les Amis du roi de Rome et de Napoleon« (t. j. loža »Prijateljev rimskega kralja in Napo- HUvnz dvorana. Igrati željo občinstva ee igra naslednjo nedeljo ponovi. črnučc. Kat. prosvetno druitvo uprizori v nedeljo, 22. novembra veseloigro »Veleturist«. Predstavi bosta ob 3 popoldne in pol osmih zvečer. Prijatelje prosvete vljudno vabimo! Podbrezje. Pevski odseli prosvetnega druitva bo imej na dan sv. Cecilije, 22. novembra pevsko prireditev, pri kateri se v prizori tudi zanimiva spevoigra »Grof in opat«. Prireditev bo ob 3 popoldne v gasilski dvorani. Vablieni vsil Mekinje. Zadnjo pobinJioStoo nedeljo pri nas imenujejo »potrkano« in si ljudje ta dan radi pri-voš6iio kako zabavo. Z ozirom na to bo naše Prosvetno društvo pod režijo društvenega predsednika uprizorilo 22. novembra ob pol štirih popoldne veseloigro »Scapinov« zvijače«. Sedeži bodo po 7, 6 in 5 Din; stojišča po 4 in 3 Din. — Vabimo I Preska, Na splošno željo ponavlja fantovski odsek prosvetnega društva v Preski v nedeljo 22. novembra popoldne ob 3 igro »Crngrobsiki razbojniki«. Prijatelji odseka piridite! RADIO Vsak dan: 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročila, 13 Cas, spored, 13.15 Plošče, 14 Vreme, borza, 17 in 22 Cas, vreme, poročila, spored. — Četrtek, 19. novembra; 18 Radijski orkester, 1840 Slovenščina za Slovence, 19.30 Nacionalna ura, 19.50 Deset minut zabave, 20 Koncert pevskega zbora »Grafike«, 20.45 Plošče, 21.15 Kitara in mandolina, 22.15 Radijski orkester. — Petek, 20. novembra; 11 Šolska ura, 18 Osnovna Sobka izobrazba žene, 18.20 Plošče, 18.40 Francoščina, 19.30 Nacionalna ura, 19.50 Zanimivosti, 20 Prenos, 22.15 Angleške plošče. — Sobot«, 21. novembra: 18 Radiiski orkester. 18.40 Elektrifikacija Dolenjske, 19.30 Nacionalna tira, 19.50 Pregled sporeda, 20 O zunanji politiki, 20.20 Muzikalni pisan večer, 22.15 Radijski orkester. — Nedelj«, 22. novembra; 8 Plošče, 8.30 Telovadb«, 9 Čaa, poročila, spored 9,15 Prenos cerkvene glasbe, 9.45 Verski govor, 10 Plošče, 10.30 Zbor koroSkih pevcev, 11.20 Plošče, 11.30 Gaiperček, 12 Plošče, 16 Ženadsa ura, 16.20 Reproduciran koncert, 17 Kmetiisika ura: Uspehi letošnjega čebelarstva, 17.20 Orglice itn harmonika, 18 Radijski orkester, 19.30 Nacionalna ura, 19.50 Slovenska ura, 21.30 Skladbe in venčki An- leonai). Po odhodu Francozov 1. 1813. so pa izginile tudi framazonske lože iz avstrijskih jugoslovanskih dežel. Kmalu za Hrvaško se je pojavilo framazonstvo tudi v — tedaj še turški Srbiji, kjer je že na koncu 18. stol. obstojala loža in združevala v rriosoriskem bratstvu Srbe, Turke in Grke. Iz prve dobe srbskega framazonstva ni natančnejših podatkov, le to je gotovo, da je obstojala v Belgradu loža še 1. 1848. iu framazona sta bila skoro gotovo Dositej Obradovič in knez. Mihaj-lo. Nato izginejo o srbskem framazonstvu za par -desetletij vsi sledovi. Pojavi se pa prostozidarstvo kmalu zopet na Hrvaškem, kjer avstrijska prepoved framazon-stva ni več veljala. Že 1. 1872, je bila osnovana loža najprej v Sisku pod varstvom ogrske Vel. lože, nato pa še v Zcmunu, dočim ee v Zagrebu še ni mogla vživeti. Skoro istočasno se je oživelo framazonstvo tudi zopet v Srbiji. Pod vplivom nekaterih Italijanov je bila 1. 1876. vnovič osnovana loža v belgradu 7. imenom »Svetlost Balkana«. Delovala je pod laškim varstvom. Njen prvi mojster je bil dr. M. Polak, članov je imela pa kmalu 46. zlasti profesorjev. Ker se je članstvo hitro množilo, je bila !. 1881. osnovana že druga belgrajska loža, »Srbska zadruga«. V naslednjih par letih sta obe zaspali, zato se je pa osnovala nova, »Sloga, rad i postojanstvo« po imenu, ki je delovala tudi pod italijanskim varstvom. Njej se je postavila že 1. 1890. ob strani še nova loža »Pobratim«, ki deluje še danes. Mojstroval ji je dolgo let guverner naše »Narodne banke, Djor-dje Vajfert« ki je postal po vojni tudi veliki mojster jugoslovanske Velike lože. Tudi v tej Joži so bili posebno številni profesorji in učitelji. Sploh vidimo, da tvorijo profesorji pri nas do današnjega dne prav bistveni del framazon-stva. Iz Belgrada se je razširilo potem framazonstvo še v Niš (loža »"emanja«, ust. 1. 1892.), a tona Jaki«, Rsdijski os4est«r, 22.15 Skladbe Anta. na Jaki«. — lPooee pa izšla iz. njenega naročja še nova loža »Maksimilian »r-hovac«. Tej je mojstroval znani pedag. pisatelj Davorin Trstenjak, ki pa je izvolila za svojega častnega član« tudi predvojna slovenska liberalna učiteljska organizacija. Tudi v Osjeku je v teh letih nastala loža »Budnost«. Jako so se gibali tedaj tudi verivodinski raa-soni, ki so osnovali svoje lože v Vršou ( Studenička ul. št. 46a, ter se istočasno osamosvojili izpod tujih protektoratov. Vse srMW lože so si ustanovile lastni »Vrhovni svet, a bije« pod Vajfertovim vodstvom. Od tedaj i Vazem Nič ne pretiravamo, če trdimo, da je Suha krajina, kraška visoka planota med ribniško dolino in dolino reke Krke, eden najrevnejših in najbolj zapostavljenih predelov naše dežele. Dvajset in več kilometrov daleč od železnice, brez cest, brez vseh pridobitev modernega časa, živijo tn tisoči in tisoči prebivalcev v poštenju, v trdem garanju od zore do mraka, — a pozabljeni od vseh, ki so dolžni trpečemu ljudstvu pomagati. Da bi vsaj vodo imeli! Kamenita kraška zemlja ne pozna studencev. Ure in ure daleč lahko hodite, pa ne boste našli niti enega studenčka, niti kapljice tekoče vode. Le tu in tam boste našli kako lužo, kamor se ob nalivih »teka voda g poljskih kolovozov. Te luže dajejo umazano, smrdljivo vodo za živino, za »pranje« in včasih tudi za ljudi. Ljudje pijo vodo iz kapnic, kamor se steka s slamnatih streh. Le prerado zmanjka te vode, ki je pa povrhu še nezdrava. Saj je še vsem znan slučaj epidemije griže, ki je Jansko leto razsajala po teh krajih in zahtevala"50 smrtnih žrtev. Najhujše je ob suši, ko se posuši zadnja kapljica vode po lužah in kapnicah in jo morajo ljudje voziti po tri in več ur daleč iz Krke po nemogočih kolovozih in klancih. V takih dneh se po celodnevnem garanju na noč odpravijo cele kolone voz po vodo v Krko. Ko se zjutraj vrnejo, planejo raz-žejani ljudje in žival na to vodo in treba se je neredko takoj vrniti ure daleč po drugo vodo. Odkar Slovenci politično živimo, je Suha krajina neprestano zahtevala: Dajte nain vodovod, kakor ste ga dali že stotinam drugih, manj potrebnih krajev. In odkar hodijo različni politiki pred volitvami lovit naše glasove, so nas tudi vedno farbali z vodovoden. Tako daleč je prišlo, da smo nazadnje a krepelci nagnali vsakogar, ki nam je pred volitvami upa! kaj ziniti o vodovodu. Le dvakrat smo res verjeli, ra zu Suho hfafisi& da bo kaj. Prvič je bilo to neposredno pred svetovno vojno, ko je naš veliki prijatelj dr. Lampe napravil veliki načrt za preskrbo Suhe krajine z vodo in ki bi bil že gotov, če bi ga vojska ne preprečila, in pa danes, ko je po neumornem prizadevanju našega velikega prijatelja dr. Kulovca ln po odločbi našega bana dr. Natlačena storjen prvi resen korak k uresničitvi naših dolgoletnih želja. Pred nekaj dnevi je banovina kupila vodo v Globo&u pri Zagradcu, ki bo polnila vodovod za vso Suho krajino. To dobro, zdravo vodo bodo z električnimi črpalkami dvignili v glavni rezervoar na Strežnem vrhu nad Ambru-som. Od tam bo tekla voda v Ambrus in na Kal. Od Ambrusa bo tekla voda tudi v naslednje vasi: Primčavas, Višnje, Brezovdol, Bakere, Visejc, Oradenc, Malo ta Veliko Lipje, Pleši-vica. Za vasi Zvirče, Prevole, Seč, Polom, Pleš, Sela, Vrh, Ratje, Lopata, Hinje, Hrib, Lazina, Smuka, Stari in Novi Log pa bodo črpali vodo v Višnjah v drugi rezervoar, ki bo napravljen na hribu med Višnjami in Zvirčem tako visoko, da bo voda dosegla vse omenjene vasi. K črpalki na Višnje bodo morali speljali tudi elektriko 2 Zagradca. Vode bo dovolj. Preračunano je za vsako osebo 40 litrov vodne dnevno, za veliko žival 50, za malo pa 15 litrov. Seveda so mislili tudi za 50 let naprej m računali s prirastkom prebivalstva in živine. Drugi de! vodovoda bo pa preskrboval z vodo kraje: Orintovcc, Zagradec, Fužina, Dečja vas, Drašča vas, Klečet, šmihel, Dešeča vas, Budganja vas, Stranska vas, Žužemberk, Pra-preče, Stavča vas, Jama, Dvor, Podgozd, Gor. in Dol. Kot itd. V tej skupini pripravljajo za trg Žužemberk lastno vodovodno napravo, ki bo zgrajena tako, da se bo dala pozneje brez težav priključiti na glavni vodovod, bojimo, se maBon-stvo v Srbiji Še hitreje napredovalo. Njegovo delo je bilo izredno živo na vseh poljih, ker so stremeli prepojiti e fnunazonskim duhom vso srbsko javno življenje. Osnovali so najprej: »Prosvetno biblioteko* za izdajanje knjig, nato »Socialno- društvo«, ki je vezalo \z-obraženstvo, potem »DruStvo Sv. Save« z večerno šolo, z dijaškim konviktom in zasebnim učiteljiščem. Osnovali in podpirali so razen navedenih še več drugih ustanov, deloma jih pa tudi vodili. V. Med vojno je masonska organizacija, zlasti •rbska, prccej trpela, ni pa zaspala. V begunstvu so stali srbski framazoni'v živi zvezi z raznimi svetovnimi masonskimi organizacijami ter skušali potom njih delovati za srbsko stvar. Hrvaški framazoni so se pa 1. 1917 osamosvojili od ogrskih Med srbskimi in hrvaškimi ložami so vladali že pred vojno vzajemni odnošaji, a po vojni so se bratje jako hitro sporazumeli in zedinili. že dne 9. junija 1. 1919. se je vršilo v Zagrebu zborovanje vseh srbskohrvaških fra-mazonskih lož, na kHterem so soglasno sklenili zedinjeuje in osnovanje posebne »Velike lože Srbov, Hrvatov in Slovencev, Jugoslavija«. Njen eedež je postal Belgrad, a veliki mojster je večkrat omenjeni bivši guverner naše Narodne banke, Djordje Vajfert. častni član nekaterih helgrajskih lož. Jugoslovanska Velika loža je bila kmalu priznana od vseh svetovnih Velikih jpž in je navezala tesne stike z 80 izmed njih. Sprejeta je bila seveda v »Internacionulno ina-•onsko asocijacijo« s sedežem v Ženevi I Ta na-•a Velika loža je združevala že 1. 1925. osemnajst jugoslovanskih lož z nad 1000 člani, in »icer lože: t. Sloboda-Rad-Postoi. v Belerndu ust. 1. 1863 2. Pobratim i « 1890 3. Šumadija « « 1910 *■ Istina • < « 1920 5. Preporadjaj c * 1925 6. Dositej Obradovič « t 1925 7. Maksimilian Vrhovac v Zagrebu « 1919 8. Pravodenost « < 1919 9. Ivan grof Draškovič < «1919 10. Aurora v Vršen « 1905 11. Budučnost v Somboru « 1909 12. Stvaranje v Sabotici « 1910 13. Kosovo v Skoplju « 19t0 14. Budnost v Osjeku < 1912 15. Ivanjski krijee v Karloveu « 1922 16. Sloboda v Durovaiku « 1924 17. Stratimirovič v Novem Sadu « 1924 18. Petnr Mrkonjič v Sarajevu « 1925 Že tedaj so se vršile priprave za ustnovitev novih lož še v Kotoru, Belgradu (»Ujedinie-nje«), v Zagrebu (»Prometej«), v Splitu (»Jadran«), v Vel. Beckereku in drugod. V zadnjih letih so bile osnovane še mnoge druge frama-zonske leže po vseh večjih krajih Jugoslavije, med drugimi tudi v Ljubljani, tako da je danes preprežena pač vsa država z ložami. Žal, da javnost ne izve točna imena živečih framazonov, kajti jasno je, da bi tudi pri nas marsikdo rad vedel kdo vse eo v naših ložaii, o katerih brat Stojkovič na vsaki strani trdi, da je niili namen v prvi vrsti skrbeti za zmago in uvelmvljenje človekoljubja, prosvete in svobode. Zlasti o svobodi ve povedati jako mnogo. Pravi tudi, toda vsaj nam se zdi, da pa svo; boda istočasno jako nazaduje. V kakšni zvezi so torej tu besede in dejanja framazonov? Dane® čez 14 dni fcoimo pričeli v »Domoljubu« objavljati znameniti roman nemškega pisaetlja Gantfhoferja »MARTINJKLOSTER«. ^ Povest uživa svetoven sloves. Gotovo bo zanimala tudi slehernega naiega naročnika. Opo- | zorite na to povest tudi one, ki nažega lista Se ■ nimajo, da »i ga morejo j>»ayoi-.«no naročiti. samo, da ne bi napredni purgarji v Žužemberku odklonili vodo, ki bo okužena z žrtvami in delom klerikalcev... Dan, ko je bil napravljen prvi korak k uresničitvi naših dolgoletnih želja, bo ostal z zlatimi črkami zapisan v zgodovini siromašne Suhe krajine. Naša iskrena želja je, da bi čim prej zavihteli naši delavci krampe in lopate in da bi kmalu pritekla voda vsaj do središča Suhe krajine. Ze s tem bi nam bilo ogromno pomagano. 26 milijonov dinarjev bo stal ves vodovod in več let dela bo treba, da bo dovršen. Samo mi znamo ceniti prav, kaj pomeni kaplja dobre vode, zato nas drugi ne bodo mogli razumeti, ko izražamo svojo hvaležnost vsem, ki so nam v tem oziru pomagali. ©fuorlfev Vajenskega doma v Dne 15. novembra 1938 eo blagoslovili in otvorili Vajenski dom v Ljubljani, kjer naj bi se vzgajali v slovenskem katoliškem duhu naši obrtniški vajenci. Navzoči so bili zastopniki raznih oblasti in društev. Prišel je tudi naš ljudski ban dr. Natlačen. Blago-slovitev je ob spremstvu dveh gg. kanonikov izvršil g. knezoškof dr. Rožman, ki je izgovoril ob tej priliki tudi sledeče pomenljive stavke: Novi dom je posvečen Kristusu Delavcu. Ta naziv za našega Odrešenika sicer ni tako običajen, toda Kristus sam »i je izvolil delavski poklic. Do svojega 80. leta je bil rokodelec, nato pa je do svojega križanja delal kot duševni delavec, kot oananjevalec. Bog sam je v svoji neskončni modrosti doiočil delo za človeka dostojanstveno. Kristus pa je s svojim zgledom ovrgel pogansko naziranje, da je delo nekaj sramotnega. Poklic tesarja, ki si ga je Kristus izbral, jasno priča, da je naš Odrešenik spoštoval rokodelsko delo. Ce bi vsi ljudje izpolnjevali tiste naloge, ki nam jih je Bog dal, namreč, da vsi delamo po svojih močeh in da gradimo in tvarino preobraža-mo v boljše namene, bi svet bil danes bolj popoln in bolj skladen, kakor ps je. Sleherni mora delati in izpolnjevati to, kar mu je dolžnost, nihče, kdor more delati in kdor nI nesposoben za delo, se temu ne sme odtegovali. Toda Bog je dal še drugi ukaz! Delo mora svojega delavca preživljati. V svetem pismu je zapisano: Gorje tistemu, ki delavcu odtrguje zasluženo plačilo! Vsak delavec, bodisi kateregakoli poklica, mora zaslužiti toliko za življenje, da se doetojno preživlja sam ter da si more tudi osnovati lastno družino. Bog pa je dal človeku še drugo nalogo pri delu: Vsako delo je brezplodno, če ni izpolnjeno z božjim duhom, ln sleherni delavce se mora pri svojem delu od ure, ko vstane in do ure, ko zaspi, zavedati, da je njegovo delo Bogu všeč in da je koristijo. Od vladarja pa do cestnega pometača moramo vsi delati v božjem duhu. 2alost.no pa je danes, ko ne dobe dela in ne zaslužka tisti, ki bi radi delali. Človeštvo doživlja stisko, kakršne od Noetovili časov še ni doživelo. So nekatera znamenja, ki kažejo na izboljšanje, vendar pa moramo le z božjim poslanstvom v sebi izpolniti in popraviti to, m kar v tej stiski še trpimo, še tako globoki človeški načrti so majhni pred večno Modrostjo, lsi je človeštvu določila njegove dolžnosti in pravice. IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ Važna navodila kmetom-dolžnihom Kljub vsem člankom, ki so dosedaj že izšli v »Slovencu« in »Domoljubu« in ki razlagajo posamezna določila uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov je vendar ostalo za priprostega človeka še precej nejasnosti. Kmečka zveza, ki si je nadela nalogo, da svojim članom kmetom pomaga tudi pri informacijah o tej stvari je do danes prejela nebroj prošenj katerih pa ne more rešiti z osebnim odgovarjanjem. Iz vseh prošenj razvidi mo, da skoro pri vseh prošnjikih manjka osnovnega pregleda in poznanja uredbe. Ker pa se kmetje bojijo, da ne bi zamudili rokov, ki z uredbo niso enotno določeni, se zatekajo k različnim zakotnim pisačem, ki so se pojavili v zadnjem času iščoč pri njih razlag, za katere nikakor niso upravičeni. Skoda je težko pri-služenega denarja, ki ga dajejo kmetje tem ljudem, saj imajo svoje zavode, stanovska društva in sodišče na razpolago, da povprašajo za nejasne slučaje. Predvsem pa je danes uprav Kmečka zveza kot stanovska organizacija vseh kmetov tista, ki gre kmetom v vsakem oziru na roke, pa jih bo tudi sedaj podučila v vsem kar želijo. VsSed-tega priobčujemo sledeči članek, a katerim upamo razjasniti še ostale sporne točke iz uredbe in pravilnikov. Predvsem je treba omeniti, da uredba navaja v glavnem pet vrst upnikov, in sicer: 1. Zavarovalni zavodi in različne ustanove (delavske, cerkvene, kulturne), 2. denarni zavodi in kreditne zadruge, 3. Priviligirana agrarna banka, 4. Državna hipotekama banka, 5. ostali upniki (predvsem zasebniki). Poleg tega pa obravnava uredba tudi dolžnike, katerih zavezanost je nastala vsled kupnine zemljišča, ki je bilo postavljeno pod agrarno reformo. Odplačevanje dolga ie pri vsakem izmed naštetih upnikov drugačno in tudi postopanje ni v vseh teh primerih enako. 1, Upnik s zavarovalni zavodi Kmet, ki je dolžan tem upnikom se mu dolg ne zniža, ampak plača dolg v 12 letih po 3% ne obresti in to tako, da za letos plača samo obresti, in ostane glavnica nespremenjena, prihodnja leta pa odplačuje obresti in glavnico. Ti zavodi so torej po uredbi zaščiteni, vendar ima zato vsak dolžnik, ki misli, da Je njegov upnik zavod te vrste pravico obrniti se na pristojno srezko sodišče, kt bo ugotovilo kakšne vrste zavod Je to. Pripominjamo, da tovrstni zavodi ne pridejo pod priviligirano agrarno banko. Upniki denarni zavodi Pri upnikih tc vrste pa je treba razlikovati, ali znaša dolg do — ali preko 25.000 Din, katera vsota je mišljena kot skupni dolg pri vseh denarnih zavodih (ne tudi pri zasebnikih). Ce znaša dolg do 25.000 Din bo Priviligirana agrarna ban- Vzrok mnogih obolenj leti večinoma v siabi in neredni prebavi, ki ima za posledico nakopičenje telesu škodljivih snovi v organizmu, ki je na ta način oviran v svojem rednem delovanju. Zato je potrebno, da se predvsem »krbi za temeljito čiščenje. S tem vzdržujete telo zdravo in odporno. V to svrho dobro služi »Planinka« čaj Bahovec, vsled svojih preizkušenih in zdravilnih sestavnih delov. To ima že po 6—12 tedenskem zdravlienju za posledico izboljšanje vsega organizma, a posebno pri onih osebah, katere trpe od slabe prebave, slabega delovanja črevesja in napetosti telesa, omotici, glavobolu, nespečnosti in zgagi, hemeroidih in odebclenju. Zahtevajte v apotekah izrecno ie »Planinka« čaj Bahovec, ki Se ne prodaja odprt, temveč samo v zaprtih in plombiranih paketih po Din 20'—, polovičnih paketih po Din 12'— in poskusnih vrečicah po Din 3'50 z napisom proizvajalca: Lekarna Mr, Bahovec. Liibliaria. Kongresni trg. Keg. S. br. 29781/35 y ka sama črtala dolg za 50%, potem ko bo dobila od zavodov poročila. Ti pa morajo poslati potrdila v treh mesecih po uveljavitvi pravilnika, to je do 31. januarja 1937. Pri dolgu te vrste ni drugega dela, kot dobiti od občine potrdilo, da je dolžnik kmet po uredbi. Z plačilom prvega obroka pa se ne bo čakalo tri mesece, ampak mora ustanova — upnik — dolžnike do 20. novembra sama pozvati da plačajo prvi obrok, ki pa no bo točno izračunan, ampak bo samo kot začasno odplačilo, dokler Priviligirana agrarna banka, ne bo naredila dokončnega izračuna. Ko bo namreč ta gotov se bo prvi obrok vzel v račun in če bo večji kot bi znašal po končnem izračunu bo vrnjen dolžniku ali pa ga bo Priviligirana agrarna banka štela v dobro za obrok v prihodnjem letu. Ta prvi obrok se računa od znižanega dolga in v njem so zapopadene obresti — ki so pri teh upnikih 4 in pol odstotne in dol glavnice. Radi tega se torej pravi, da se plača kot prvi obrok 10.50 Din od vsakih 100 Din. Bolj zamotano pa je, če je dolg pri denarnem zavodu večji kot 25.000 Din. V tem slučaju je treba namreč delati prošnjo na »rezko sodišče, ki je pristojno za dolžnika in to zniža dolg največ za 30%. Z ozirotn na prejšnji odstavek pa pripominjamo, da če znaša dolg preko 2-5.000 Din s tem, da se prišteje tudi dolg pri zasebnikih (ker drugače bi bil izpod 25000 Din) prošnje za znižanje ni treba delati in velja vse, kar je bilo povedano v prejšnjem odstavku. Prošnja naj se sestavi nekako takole: Sreskemu sodišču, o.......... Podpisani........dolgu jem. kol io izhaja iz priloženega seznama denarnemu zavodu..... . . . . Din ... /z posojila (ali česar koli drugega), ki sem ga najel dne ...,,., denarnemu zavodu........... Din . ... i. i. d. (našteti je ose upnike po vrsti). Dolg z naša torej preko Din 25.000. laz sem kmet po uredbi, izpolnjujem vsa določila uredbe, iz priloženih listin pa je tudi razvidno moje slabo gmotno stanje in številna družina. Na podlagi tega prosim, da se mi zniža dolg v smislu čl. 24-1 uredbe za 30%. Prvotne glavnice dolga z obrestmi (in stroški) nikakor nisem v stanju plačati, ne aa bi bil nevarno ogrožen obstanek mojega kmetskega posestva in moje družine. Pod prošnjo je našteti kot priloge vse listine, o katerih smo že pisali v zadnji številki »Domoljuba«, s podpisom prošnjika. Potrdila se dobijo deloma na občini, deloma jih izpolni kmet sam. Prošnjo je treba vložiti do 31. decembra 1936, vendar oni kmet, ki ne more spraviti do tega roka vsa potrebna potrdila skupaj, lahko vloži prošnjo vseeno, sodišče mu pa naznani rok, do katerega mora listine predložiti. Na to odredbo se pa nI treba zanašati, vsa potrdila je dobiti čimprej. Lahko pa se zmanjša tudi dolg, ki znaša preko 25.000 Din za 50%, in to tedaj, če znaša več kot 50% vrednosti dolžnikove imovine. Tudi za ta Blučaj je treba napraviti prošnjo, ki naj bi bila zopet nekako tako sestavljena: Sreskemu sodišču o.......... Podpisani........ dolgu jem ..,...., koi to izhaja iz seznama, ki ga prilagam denarnemu zavodu..........Din..... denarnemu zavodu ■>......... Din . , ■ . , zasebniku.................Din..... Jaz sem kot kmet po uredbi in izpolnjujem vsa določila te uredbe. Ker pa znaša moj dolg več kot 50% vrednosti današnje moje imovine, kar bo ugotovila komisija za cenitev vrednosti zemljišč, prosim, da se mi z ozirom na to kakor tudi z ozirom na številno družino zniža dolg o smhlu. čl. 24-2 uredbe za 50%. V slučaju, da bi moral plačati ves neznižani dolg z obrestmi in stroški, bi biio uničeno moje kmetijsko posestvo in družina izpostavljena propasti in siromaštvu. Pod to prošnjo je zopet zapisati kot priloge vse listine in jih priložili k prošnji. V tem primeru dobi sodišče poieg omenjenih listin od občine zapisnik, ki ga sestavi komisija, ki je ocenila zemljišče. Ta komisija ima tri člane, in sicer dva postavi občinski odbor, enega pa od- Vaša stanovska organizacije g® Kmečka zveza! redi srezko načelstvo izmed prebivalcev dotične občine, ki niso ne upniki ne dolžniki po tej uredbi. Na podlagi vseh teh dokazov določi sodišče /.ni-ianje dolga, proti čemur se je pa možno pritožiti na okrožno sodišče. Sodišče ima navodila, zakaj se mora pri določanju znižanja ozirati. Vse te dolgovo namreč pri denarnih zavodih — in samo te — sprejme Privilegirana agrarna banka in kmet ni več dolžnik zavoda, ampak I ri-vilegirane agrarne banke, kateri plačuje letne obroke, po pristojni davčni upravi. Za zavarovanje teh dolgov pa daje uredba Privilegirani agrarni banki pravico, vknjižiti se na vse nepremičnine vseh zavezanih oseb Pripominjamo še, da vložitev prošnje ne vpliva na to, da ne bi bilo treba plačati do rešitve prvega obroka, tega je treba kot smo že preje omenili, plačati do 20. novembra 19116, ia sicer pri dolgovih pod 25.000 Din od znižanega dolga, pri dolgovih nad 25.000 Din pa od nezniža-nega dolga. Priviii$irass«ji tsgfomffl fe«ii»!«ti in Hipotekama banska Dolg pri Privilegirani agrarni banki in pri Državni Hipotekami banki m kmete ne pride toliko v poštev in zato bomo o tem govorili prihodnjič. Ostali upniki (Zasebniki) Važne določbe pa »o zopet pri tej zadnji vrsti upnikov. Tu, kot je bilo že zadnjič povedano, pa ne igra vlogo višina dolga, ampak razlog, iz katerega dolg izhaja. Ce je kmet dolžan iz nakupa blaga na up, ali iz obrtnega dela, ne uživa zaščite in mora plačati vea dolg v 12 letih, vendar brez obresti. Dolg <7, ve<± ostalih pravnih razmerij pa se zniža za 50% tn plačuje s 3 odstotnimi obrestmi v 12 letnih obrokih, S prvim obrokom se že plača del glavnice. Pri tem zadnjem slučaju pa nalaga pravilnik v dolžnost upnikov, da po obrazcu, ki ga predpisuje pravilnik, napišejo v dveh Izvodih novo obveznico za 50% znižani dolg, katere pošljejo občini. Občina en svod pošlje kmetu-dolžniku v podpis in ga pozove, da se izjavi, če kaj ni v redu. Hkratu mora podpisati tudi porok. Ce se s tem izvrši zamenjava v redu, izroči upnik staro obveznico dolžniku. Ce pa občina ne more tega mirno rešiti, preda zadevo pristojnemu srezkemu sodišču. Dolžniki imajo torej pri zasebnikih dobiti samo potrdilo, da so kmetje po uredbi. Pri zasebnih upnikih pa je ta posebnost, da dolžnik, ki Je v boljšem položaju kot upnik, ne spada pod uredbo, drugič da lahko upnik dokazuje pri sodišču, da mora dolžnik plačati več kot 50%, in tretjič, da »me tudi dolžnik dokazovati, da ne zmore plačila niti 50% znižanega dolga. Vse to dokazovanje velja samo eno leto, ko dobi uredba pravno moč. Omeniti bi še bilo, da če dolžnik ne plačuje obrokov v redu, pridobi upnik takoj pravico zahtevati plačilo vsega ostanka z tzvržbo najprvo na premičnine, nato pa tudi na nepremičnine. Zapomniti si je tudi, da so vsi posli, vse listine in vsa navodila, ki se tičejo uredbe, kolkov prosta, kakor tudi, da se dolg do 250 Din ne šteje kot kmetskl dolg po uredbi, in da se dolg preko tega zneska in do 500 Din (tudi po znižtii) plača v dveh enakih letnih obrokih brez obresti. Za fesesni ln aelmo priporoča F. I. OORIČAR fcjubljetna, St. »>®U'ac ccsta 2« veliko izbiro blaga z? moške oblek® in površnike, za ženske obleke, plašče in kostume. Trpežne tla-nele, barhente, žamete, ttancl rjuhe, kovtre, diske, triko perilo, volnene jopice, nogavice, rokavice in razno drugo zimsko blago. Velika izbira dežnikov od ©3« 36" — daije. lz-gotovljene otroške in daniske plašče ter hubertuse. Vse, kar rabite v oblačilnih potrebščinah, dobite v tei trgovini v ogromni izbiri, po tako ni««1® cenah kot nikjer drugje. Vsak, kdor nakupi o»« Bil« 100*—, dobi primeren nameček, ako se sklicuje na ta inserat. ALI SI ŽE POSTAL ČLAN KMEČKE ZVEZE 1 Križanka „November" Vodoravnos 1 »l»ktrična »trnja, 5 {»bel-prolrvod, 8 sedež dravske banovine, 11 dob«, 12 oi*, 14 letopisi, 17 T.mik, 19 peedplačilo (oie-»to Jton&oega ai •), 20 i>kwkovna mera, 21 del noge, »3 naj — srboltrvaleko, 25 turiki oblastatk, 26 fl »voko«, 29 barva, 30 »Sevilo, 31 «ila, 33 dt, M pUfiUao sredstvo, 36 jUebeni »ra«, 37 davilo, 19 član katolilk« cerkve, 42 razjoda železo, 43 Mmlja. Navpično: 1 kratica; tsga leta, 2 del vola, 3 domača žival, 4 deciliter, 5 član družine, t ttevnik, 7 trdtlna Menica, 9 pokrajina v Jugo- 1 2 a v,m te J',1 •Ij/C-i 'm B * i 9 so S tt m 12 H 13 m iS 'M lt 11 iS in 1 veliki večini iz vrst občinskih odbornikov, je sestavitev šolskih Proračunov za leto 1937-38. Ker je izšla nova uredbo o vzdrževanju narodnih šoi (Službeni lis!, 19. sept 1936, št. 76), s kalero je banovina prevzela nase stroške zo osebne in stvarne izdatke, zato je posebno važno, do se z navodila, ki jih v naslednjem navajamo, seznanijo posebno dobro vsi udje krajevnih šolskih in občinskih odborov. Dokler so bile nože občine majhne, t. j. do uveljavitve novega občinskega zakona leta 1933, so morale naše občine skrbeli večinoma za 1 šolo, k večjemu zo 2, ki so bile r>a občinskem področju; danes pn so redke občjne pri iras, ki bi bile dolžne sknbeli samo zo 1 šolo, največ občin mora »lcrbeM vsaj za 2, veliko pa jih je, ka morajo skrbeti za 3 ali Še z« več SoJ, M so po novem ob-črnskem zakonu, W ic povečal obseg občin, pri-Me pod območje ene upravne občine. 7.a vzdrževanje iei je šlo doslej največ ciioinskego denar;*, I Povprečno do dve fredii™ m še čez vseh občin- . »kih izdatkov,- Nujno je zato bilo, da je končno banovina prevzela precejšnji del ieh izdatkov na svoja ramena. Navedena uredba, ki se bo začela izvajati s 1. aprilom prihodnjega icia, pomenjo zategadelj za naše občine veliko olajšanje, nasprotno pa zo banovino veliko breme, posebno če ji država ne bo nič pomagala pri pokrivanju stroškov za šole. V naslednjem podajamo samo najvažnejša navodila za sestavo m preložitev šolskih proračunov za lete 1037-38. Šolski proračun se bo po novi uredbi delil v dva dela: ol v proračun A za zidanje, prezidanje šolskih poslopij in drugo, ki ga krijejo ie nedelje vSotene upravne občine, in b! v proračun B zo osebne in slv-arne izdaike, ki ga krije banovina. ProračuM A predjois krajevni šolski odbor po okrajnem načelstvu banovinskerou šoj. odboru v odobritev v 3 izvodih, i« sicer zo prihodnje proračunsko leto najtesneje do 30. nov. 1936. — Krajevni šolski odlior mora takoj po proračunski seji poslali po 1 prepis proračuna vsem prizadetim upravnim občinam v predhodno razpravo in z dosteMkiom, da je vložiti zoper predloženi proračun morebiien ugovor v roku 13 dni na banovinski šolski odbor. Krajevni šolski odbor mora nadalje v sporazumu z všotenimi upravnimi občinami sestavite gospodarski načrt za več let, po katerem naj sc v prihodnje opravljajo vsa večja potrebna delo pri šoli, na pr.: zidanje in prezidave So), prireditev ali preureditev učitelj, stanovanj, zbiranje stavbnih skladov itd. Pri sestavi šol. proračunov mora v splošnem veljati načelo strogega varčevanja, dokler ne prebrodimo stisk sedanjega gospodarskega položaja. Proračun R sestavi šolski upravitelj po tem, ko se je o njem posvetoval s svojim učiteljskim zborom. Krajevni šolski odbor gs nate pregleda, in sicer v isti proračunski seji, na kateri jc obravnaval proračun A, in stavi svoje pripombe v zapisnik proračunske, seje, ki ga je treba v 2 izvodih položili proračunu. Proračun B mora krajevni šolski odbor predložili hJtratu s proračunom A da. nočelsivi! v. 4 izvodili za končni pregled in v odobrenje brsnovinskemu šol. odbor«, ludi pri seslovi tečna proračune mora tako šol. upravitelj, kakor tudi udje krajevnih šol. otHkkov, varovati načete varčevanje. Posamezne proračunske postavke je treba stvarno utemeljiti in jili obrazložiti v rasismiku. (Proračunu je treba priložili iudi prepis konferenčnega zapisnika učiiclj- ..........................——, ......... DBOBTiNE Lesena ura. V nekem moskovskem muzeju lahko občuduješ irsojslrsko delo ruske kmečke pridnosti, 3-centimetersko žensko uro, ki je vsa ludi v svojem notranjem mehanizmu iz lesa. Izdelal jo je kmel Bronikov, in sicer je začel lela 1827 in končal šest let pozneje. V svojem živ-Jjesiju je napravil dcsel takšnih ur, la so jih kot redkost zdo iskafi. Eno si je omislil celo japonska mikodo. Najlepše pa je io, da moskovska urica navzlic svojemu nenavadnemu materijalu še danes brezhibno deluje. Berač. »Ali na prosjačite čez dan toliko, da se morete preživljali?« — »NavadiK) n« zadostuje. Včasih pa le moram dodali iz svojega.* Trdnost jajčne lupine. Neverjetno, a vendar resnično jc, da je iajčja lupina v primeru s svojo iaiikostjo pravi čudež trdnosti. Jajce prenese dosti, če ga ne mečeš naravnost v steno. V znanstvenem laboratoriju so jejce izpihmli in prazno iupiino, ki so jo postavili pokonci, so obležiN. Držala sc je kaj krepko, ker sc je zdrobila šeic pri obtežbi 15 kgl Tudi proti pritisku od znoiraj je injčna lupina izredno odporna. Pri tem poskusu so uvedli v prazno lupino skozi majhno luknjo gumijast balon. Napolnili so ga od zunaj z vodo in stopnjevali pritisk čedalje bolj. Lupina je vzdržala pritisk do 2 kg na kvadratni centimeter. Proti zunanjemu vodnemu pritisku je bila še odpornejša. Zdrobila se je še pri prilisku 30 do 37 atmosfer. Odkrije ruskega učenjaka. N« kongresu ruskih zdravnikov v Saratovu je sporočil prof. Cifo-vič, do se mu je posrečilo ugotovili zgodnjo, t. j. pravočasno ugotovitev roko. Vdihavanje neznatne množine klora izzove pri človeku z rakastim naklonom pojav, ki se močno razlikuje od pojava pri krvi zdrave osebe. Ugotovitev je posebno važna zategadelj, ker pomaga spoznali rakaste obolenja že tekoj v začetku bolezni. Iznajdbo prof. Ciiovaču uporabljajo z velikim uspehom že v mnogih ruskih bolnišnicah in v kratkem jo bo začela proučevali ruska Zdravniška akademija. skego zbora, v kolikor se namreč zapisnik na-ivtšo mo proračun.) /.višanje proračunov A in Ii za leio 1937-36 z ozirom na proračun za Ido 1936-37, se po pravilu ne bo odobravalo. P?oX'jene Korv^c^^^^tnem St n'' ~ "ed\~ Dopise In apise »prejem« uredniitvo »Domoljuba, lel. »f- rrostor ene drobne vrstice v insrralnem dem stane tO Din ~ Naročnino, mserats in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. Telefon 29-» r Izdajatelj: Dr. Gregorij Pečjak. - Urednik: Jože Košičck. _ Za Jugoslovansko tiskarno: Karel čet Cepini trt® iti lili« imm po eortimentu za Dravsko banovino nudi Kmetijska dražba, Ljubljane, Novi trg it. 3 Zahtevajte ceniki lg@J@«i iiakup manufakturnega blaga za zimske plašče in obleke, fianele, barhanta pri Oisiačiinini za Sl©wenil@ Ljubljana, Tyrševa 29 (hiša Gospodarska zveze). Driuraim uradnikom nudimo blago ns masečne obroke. Do preklica nudimo blago delom« tudi na hranilne knjižice članic Zadružne zveze v Ljubljani. mmšMmmmmmmmmmmmmmmm&MMm V vsako hišo Domoljuba? Parnik iz lepenke, ParnS« iz lepenke, ki ima volj prostora za sk> potnikov in. opravi v mirni vodi 90 km sva uro, je izum ruskega aižonjcrja Aleksandra Hariwiga. Svoj izum imemije preprosto »plastična masa«, a gre za lepenko, ki sc napravi pod velikim pritiskom v visoki vročini. Ne-propustnost, izredna trajnost in nezgortjivosf so tri temeljne lastnosti te mose. Parrtik, kj ga je v modelu inž. Harhvig zgradil iz te tvarine, ima obliko vodnega Iciala brez kril. Potniški prostori so med dvema plavačeroo, kj merita 22 m v dolžino in sta medsebojno zvpzona z mostom. Pogoji dajejo Dieslovi motorji, Id ženejo dva dvojno vijaka. V plavačth so spafia prostori Pullmannovcga tipa. fiad njimi »o potniški krovi, a v nolranosti mosta, ki veže plavača, je salon, restavracija itd. Ruska vlada se zelo zanima za Hariwigovc načrte in če se obnesejo, bo dala zgradila fakoj več ladij tega iipa m velika ruska celinska jezera. Drlnte, rozine, slive tn daimaftn- SlSC lit« oddaja po ugodni ceni tvrdka Iv®rs Jelačta, LJubljana, Aškerčeva t V desetih letih enkrat človek potrebuje svo-ie:je soseda. Jdbira ni tejka, kadar treba določiti časopis, v katerem na] oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potoni katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z najširšimi kupno-močnimi sloji prebivalstva. In to je dnevnik .SLOVENEC", ki ga na bero -- posebno ob nedeljah — * malo izjemami vsaka slovenska hiša. En poakus Vas o uspehu prepričal MaiM ogjlassiil* Vsaka drobna vrstica aii nje prontor velja za enkrat Dla 5. Naročniki ...Domoljub«" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske po-trebščlne ali prodajajo svoj® pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev In uarobe. Pilitojfctoa ts malt m plislafs saprej. MkmM žsslji od Din 100'— naprej: gojzerje, škornje itd. najboljše dobite pri Jernej Jeraj. Zapoge št. 10, Smlednik. Hstsiite spojite zimske, aepremočljive in vas vrst« oblačila po neverjetno nizkih conah dobita pri Pre-skerju. Sv. Petra c. 14, Ljubljana. PffllSS li dvouprežnlh različnih kočij, 2 zn-pravljivčks, več sani ter tudi konjske opreme po ugodni ceni. — Ogleda se v SloraSkovi ulici St. &. Ffatf - SfiiggF šivalne stroje, malo rabljeno ženske, krojaška in čevljarske poceni kupite edino pri »Promet« (nasproti Kri-žanske cerkve). Tudi ob nedeljah dopoldan. Med Is muk kupuje Orosiav Dolenec, Ljubljana \Volfov« ulica 10. Prodaja vseh vrat sveč in slaščic. sedlarsko obrt, sprejmem. Franc Požar, Dravlje 6t. 66. Fnt, listo, tZlu, leno in živo rumeno po vzorčite F. Cveku v Kamnik, Silite takoj. Franc Trilar, Studenec št. 17, p. Der, Mar. v Polju. WWM nejše in naj-boljša pri M. Koasparo, Ljubljana, Pogača rje v trg 1, in v Skocijanu pri »Koinparotu« fpgoBiaa^rk^; nobenih ni ni, naroči oglas v Domoljubu, in kmalu boš rešen skrbi. Vrabec m«aahne-v sdkundi 15-krat s perut-ntcoani, če leti — seveda! la fgaiidUllO dobit« Mj^gijijg* te žžisa ▼ s«! soliti kafeavoet! t Jnvnli aieittutm asi tvrfflsf termn i^tegreCstUc aLi o. a., (Sun*J*ka) cesta v.* SS Se le v enajstem »SoMjis so začeli nositi nogavice. Prej so m noge ovijaii s povoji. 100°l0 vrednost i izvolite se prepričati ludi VI, mflosll/loa, o kakovosti in dovršenosti našega kroja. pri nakupu naših površnikov. Vsak površnik Ima svofo